14 MOSTOVI 1999/XXXI11
Bernarda Mrak - Kosel
Kontrastivna analiza angleške zveze
noun-noun s primeri iz tehničnega jezika
Povzetek
Samostalniške zloženke, v katerih je zadnji desni samostalnik jedro, samostalniki pred njim pa
so njegovi kvalifikatorji, so značilne za germanske jezike. V slovenščini glede tega opazimo vr¬
zel, saj so samostalniške zloženke redke. Članek skuša ugotoviti, katere so v slovenščini nado¬
mestne strukture za to angleško zvezo. Na podlagi analize angleških besedil iz znanosti in tehni¬
ke, kjer so te zveze tako zelo pogoste, da jih lahko obravnavamo kot tipične za to funkcijsko be¬
sedilno zvrst, so predlagani prevodni vzorci za prevajanje v slovenščino. Posebna pozornost je
posvečena temu, čemur pravimo »neobstoj« angleškega pridevnika, tj. dejstvu, da slovenski pri¬
devnik v angleščini pogosto nima ustreznice v pridevniku, pač pa se uporablja v pridevniški
vlogi kar samostalnik. Glede na to, da angleške zveze noun-noun lahko delimo na ustaljene zve¬
ze in prostonastajajoče zveze, skuša članek slovenskemu študentu dati tudi nekaj okvirnih na¬
potkov glede tega, kdaj je raba teh zvez nujno potrebna, ker neraba kaže na nepoznavanje bese¬
dišča, kdaj pa je samo zaželena zaradi večje slogovne ustreznosti dani funkcijski besedilni
zvrsti.
Abstract
Noun compounds in which the final noun is the head noun and ali the preceding nouns serve as
qualifiers are a characteristic of Germanic languages. fn Slovene, a kind of gap can be noted in
this respect, as noun compounds are relatively rare. The paper tries to identify which structures
in Slovene act as a counterpart to the English noun + noun combinations. Based on English-
Slovene analysis of texts taken from the field of Science and technology, where, due to their
high frequency, these combinations are considered as an index of style, some models for transla-
tion into Slovene were suggested. Here special attention was paid to the so-called “non-exist-
ence” of the English adjective, i.e. the fact that many Slovene adjectives do not have their Eng¬
lish equivalent in the adjective, but in the attributive noun. Considering the fact that English
noun-noun combinations can be divided into fixed and unfixed combinations, the paper tries to
draw some general guidelines to help the translator decide on their use. For two reasons:
1) sometimes their use is essential because it othenvise points to lack of knovvledge of vo-
cabulary
2) on other occasions they may be desirable for stylistic reasons.
Uvod
V primerjavi z angleščino v slovenščini sa¬
mostalniške zloženke, kjer je zadnji samostal¬
nik jedro, prvi pa samostalniški levi prilastek,
niso pogoste. Gre samo za razmeroma ustalje¬
ne zloženke, npr. strojegradnja, železoizdelki,
le malo pa je opaziti novih primerov, tako da
lahko rečemo, da je besedotvorni postopek
zlaganja samostalnikov v zloženke v slo¬
venščini manj živ in pogost kot v drugih jezi-
MOSTOVI 1999/XXXIII 15
kih (Toporišič 1984:123). Največ zloženk te¬
ga tipa ima medpono (glej Vidovič Muha
1988a:156) med prvim in drugim delom.
Medponi sta predvsem -o- in -e-, ki izražata
sklonskopomensko razmeije, npr. kovin-o-
plastika - plastika s kovino, stroj-e-slovje -
slovje (nauk) o strojih. Očitno prav nasprotno
pa je stanje glede tega v angleščini, predvsem
pa v angleškem tehničnem in znanstvenem je¬
ziku, saj je tam zlaganje dveh ali kar nizanje
več samostalnikov povsem naraven in spon¬
tan proces, npr. product design, laboratory
equipment, anti-lock disc brakes, shop-floor
data collection system.
Kako pogoste so te zveze v angleščini in še
prav posebej v funkcijski besedilni zvrsti, ki
se imenuje Technical English (tehnični jezik),
poročajo številni poznavalci te funkcijske be¬
sedilne zvrsti (Bartolič 1978:230, Baer
1983:368, Trimble 1985:135, Young 1989:
23). O pogostosti tovrstnih zvez v angleškem
tehničnem jeziku verjetno največ pove anali¬
za Salagerjeve (1984). Taje primerjala dvaj¬
set vzorčnih besedil, dolgih 2000 besed, v Ge¬
neral English (praktičnem sporazumevalnem
jeziku), Medical English (jeziku medicinske
stroke) in Technical English (tehničnem jezi¬
ku). Njena raziskava je pokazala, daje pogo¬
stost zvez z atributivno rabo samostalnika
največja v tehničnem jeziku (15,37 %), manj¬
ša v jeziku medicinske stroke (9,79 %) in naj¬
manjša v praktičnem sporazumevalnem jezi¬
ku (0,87 %).
Ker je torej pri samostalniških zvezah tega
tipa velika razlika med angleščino in slo¬
venščino, bomo v članku skušali ugotoviti,
katere so v slovenščini nadomestne strukture
za to angleško zvezo oziroma katere prevodne
vzorce je mogoče postaviti. Opozorili bomo
tudi na problem »neobstoja« angleškega pri¬
devnika, ki postane še posebej pomemben pri
prevajanju ali enkodiranju. Kot pomoč pri od¬
ločanju za rabo angleške zveze noun-noun si
bomo ogledali dve različni situaciji: 1) upora¬
bo teh zvez zaradi bolj strnjenega izražanja,
angl. short form reference, in 2) nujnost upo¬
rabe teh zvez, ker so ustaljene večbesedne lek¬
sikalne enote, angl. multi-word lexical units.
Nadomestne strukture v slovenščini
Iskanje slovenskih nadomestnih struktur ozi¬
roma prevodnih vzorcev za angleško zvezo
noun-noun je temeljilo na prevodu dvajsetih
krajših besedil, vzetih iz strokovnih revij
strojniške stroke. Prevedenih je bilo 300 an¬
gleških zvez tega tipa. Ker pa ni mogoče najti
avtentičnega besedila, ki bi vsebovalo samo
preproste zveze dveh samostalnikov, so bili v
analizo vključeni tudi vsi samostalniški nizi
več samostalnikov, kar je povečalo število
prevedenih zvez med samo dvema samostal¬
nikoma na 450 /Mrak - Kosel 1994/. Tako so
bile v analizo vključene zveze samo dveh sa¬
mostalnikov, npr. fusion energy, steam gene-
ration, response time, pa tudi nizi več samo¬
stalnikov, včasih tudi v kombinaciji s pridev¬
nikom ali ustaljeno predložno zvezo, npr. sta-
te-of- the-art kitchen appliances, heavy-duty
conveyor system, high-precision, hot-cham-
ber magnesium die casting.
Pri iskanju slovenskih ustreznic za angleš¬
ko zvezo noun-noun je splošno koristno in
najbolj zanesljivo, da prevod naslonimo na
angleško parafrazo. Tako pri prevajanju v pr¬
vem koraku najprej tvorimo parafrazo angleš¬
ke zveze in včasih se šele iz sintaktične struk¬
ture, uporabljene v parafrazi, razkrije pravi
pomen, npr. a Steel tube = a tube made of
Steel, sl. jeklena cev; a water tube = a tube
that carries water, sl. vodovodna cev , a test
tube = a tube which is usedfor tests, sl. epru¬
veta. Iz primera vidimo, da je pomensko raz¬
merje med samostalnikoma lahko zelo raz¬
lično in da je prevod včasih odvisen tudi od
ustaljene rabe, npr. pri test tube = sl. epruveta.
Čeprav je res, da posamezno angleško zvezo
lahko parafraziramo na več načinov, npr. fu¬
sion energy = energy offusion, or energy re-
16 MOSTOVI 1999/XXXI11
leased in fusion, je kljub temu skladenjska
struktura, uporabljena v angleški parafrazi, ti¬
sta, ki razkrije pomensko razmerje in je edina
zanesljiva podlaga za dober prevod.
V prevodni analizi so bili ugotovljeni po¬
dobni prevodni vzorci, kakor jih navaja Klinar
/1996:213/, ko govori o angleških zloženkah
na splošno, torej tudi izpridevniških in izgla-
golskih, vendar s to razliko, da številčnostati-
stično analiza ni pokazala možnosti, da bi bil
kot prevodni vzorec upoštevan tudi prevod s
slovensko zloženko. V celotni prevodni anali¬
zi je bila ena sama angleška zloženka preve¬
dljiva v slovenščino s samostalniško zložen¬
ko. To je bila headlamp (= lamp, one ofa pair,
fixed at the head of a vehicle), sl. žaromet, pa
tudi tej veliko Slovencev raje reče prednja
luč. Ker je eden od namenov članka poročati o
tem, katere nadomestne strukture je empirično
pokazala konkretna analiza besedil iz dane
funkcijske zvrsti, je bila torej slovenska zlo¬
ženka kot prevodni vzorec izpuščena. Oglej¬
mo si, kateri so bili prevodni vzorci, ki so bili
določeni na podlagi pogostosti pojavljanja.
Prevodni vzorci za prevajanje
angleške zveze noun-noun
v slovenščino
1. pridevnik + samostalnik
haulage vehicle (vehicle that is used for hau-
lage) = sl. vlečno vozilo
safety features (features of safety) = sl. var¬
nostne odlike
wear resistance (resistance to wear) = sl.
obrabna odpornost
Prevod angleškega atributivnega samostalni¬
ka z levim pridevniškim prilastkom je bil naj¬
pogostejši, takih prevodov je bilo 38 %, tj.
več od prevodov z desnim prilastkom v obliki
rodilnika; ti so bili po številnosti na drugem
mestu, 29 % (glej naslednji vzorec).
2. samostalnik + rodilnik
fuel efficiency (efficiency of fuel) = sl. izkori¬
stek goriva
error notification (activities undertaken to no-
tify errors) = sl. sporočanje napak
compressor plant (a plant producing compres-
sors) = sl. tovarna kompresoijev
3. samostalnik + predložna zveza
turbine entry (entry into a turbine) = sl. vhod
v turbino
market leader (leader on the market) = sl. vo¬
dilni (izdelovalec) na trgu
impact protection (protection against impact)
= sl. zaščita pred udarci
Prevodov angleškega atributivno rabljenega
samostalnika s predložno zvezo na desni je
bilo 22 %.
4. enobesedno s samostalniško
izpeljanko
fog lights (lights that give a strong beam of
light to help driving during fog) = sl. meglen¬
ke
chain saw (a portable saw with an endless
chain) = sl. motorka
off-the-road vehicle (vehicle specially desig-
ned for travelling over rough and steep
ground) = sl. terenec
Odstotno so te slovenske ustreznice zavzele
majhen delež, le 5 %, vendar so kontrastivno
gledano prav te najzanimivejše.'
1 Preostalih 6 % so zajemali prevodi s prilast¬
kovim odvisnikom ali pa celo prevod z gla¬
golsko zvezo.
MOSTOVI 1999/XXXI11 17
Pripombe k prevodnim vzorcem
Načeloma lahko rečemo, daje prevodna ana¬
liza potrdila naša pričakovanja. Glavni pre¬
vodni vzorci so tudi primerljivi s tem, kar
omenja Vidovič - Muha (1988b:188) v svoji
protistavni obravnavi skladenjske tipologije
slovenskih zloženk ob naslonitvi na nem¬
ščino. Tudi ona za nemške samostalniške zlo¬
ženke ugotavlja, da pogosto postanejo v slo¬
venščini samostalniške besedne zveze z levim
(pridevniškim), pa tudi desnim (nepridevniš-
kim) prilastkom, kakršni sta naši slovenski
ustreznici samostalnik + rodilnik in samostal¬
nik + predložna zveza.
a) prevodni vzorec:
pridevnik + samostalnik
Pri prevodu z zvezo pridevnik + samostalnik
je opaziti, da v primerjavi z rodilnikom pri¬
devnik velja uporabiti kot ustreznico pred¬
vsem takrat, kadar je primemo poudariti vrst-
nost ali občnost. Tudi pri tem nam je v oporo
angleška parafraza, ki to izrazi glede na sobe¬
sedilo. Tako lahko, na primer, naslednje an¬
gleške zveze noun-noun, odvisno od sobese¬
dila, parafraziramo na dva načina, od parafra¬
ze pa je odvisen slovenski prevod:
response time (time necessary for response in
general) = sl. odzivni čas
response time (time necessary for a particular
response) = sl. čas odziva
strength levels (generally accepted levels of
strength) = sl. trdnostne stopnje
strength levels (particular levels of strength of
a particular body) = sl. stopnje trdnosti
Enako velja, kadar pridevniško ustreznico za
atributivno rabljen angleški samostalnik pri-
meijamo z ustreznico v obliki predložne zve¬
ze na desni, npr.:
room air-conditioners (devices typically de-
signed to condition air in rooms) = sl. sobne
klimatske naprave
room air-conditioners (air-conditioners in
particular rooms of a particular building) = sl.
klimatske naprave v sobah
Pri prevajanju angleškega atributivno rablje¬
nega samostalnika s pridevniško ustreznico
mora prevajalec pozornost usmeriti tudi v to,
ali je zveza ustaljena. Če je ustaljena in oz¬
načuje jedro z določenimi, vserazpoznavnimi
lastnostmi, mora prevajalec paziti na to, da
prevod v slovenščini zahteva določno obliko
pridevnika. Za zgled si oglejmo:
safety belt (a belt attached to a seat in a car,
airplane, specially designed to assure safety)
= sl. varnostni pas, * varnosten pas
liquid flow (flow typical of a liquid) = sl. kap¬
ljevinasti tok, * kapljevinast tok
machine-tool (a power driven machine used
for cutting metals) = sl. obdelovalni stroj,
*obdelovalen stroj
b) prevodni vzorec:
samostalniška izpeljanka
Čeprav maloštevilen, je od vseh prej omenje¬
nih prevodnih vzorcev za slovenskega preva¬
jalca nedvomno najzanimivejši in hkrati naj¬
zahtevnejši prevod s samostalniško izpeljan¬
ko, kjer pride do pomenske zgostitve dveh an¬
gleških samostalnikov v eno samo besedo. Tu
se v celoti pokaže, kako različni sta slo¬
venščina in angleščina glede »stopnje seman¬
tične kondenzacije«. Kakor drugi slovanski
jeziki je slovenščina z izpeljavo zmožna strni¬
ti pomen, kije v angleščini ali nemščini zajet
v dveh besedah, v eno samo besedo. Razlike v
»stopnji semantične kondenzacije« med slo¬
vanskimi in neslovanskimi jeziki ugotavlja že
Isačenko (1958), ko primerja npr. fran¬
coščino, za katero je značilen opis, nemščino,
za katero so značilne zloženke, in češčino z
18 MOSTOVI 1999/XXXIII
velikimi možnostmi pomenskega zgoščanja s
tvorjenjem izpeljank.
Podobno kakor češčina je tudi slovenščina
pri tvorjenju novih besed z izpeljevanjem
izredno produktivna. Pomen, zajet v skladenj¬
ski zvezi med dvema angleškima samostalni¬
koma, slovenščina zgosti v eno samo besedo z
ustrezno končnico. Kar zadeva končnice -ec,
-ik, -ilka, -ina, -ica, -ost, -šče itn., je pomem¬
bno, da je prevajalec dobro seznanjen s po¬
menskimi odtenki, ki naj bi jih posamezne
končnice izražale.
Prevod s samostalniško izpeljanko pride v
poštev pri ustaljenih zvezah, ki so pravzaprav
večbesedne leksikalne enote, angl. multi-word
lexical units. Vendar glede leksikalizacije lah¬
ko razlikujemo dve stopnji.
Leksikalizacija je lahko povsem končan
postopek, pri katerem seje tudi slovenska us¬
treznica že dodobra ustalila:
fibre board (a board made ofpressed fibres of
wood)-s/. iverka
test rig (a rig, i.e. a large structure, specially
installed for testing) - sl. preskuševališče
chair lift (a lift with a line of chairs suspended
from a power-driven, endless cable) - sl. se¬
dežnica
sheet metal (metal made into thin sheets) - sl.
pločevina
boiler plant (a plant where boilers are laid
out) - sl. kotlovnica
Postopek leksikalizacije poteka. Slo¬
venščina šele uveljavlja ustreznico, ki se bo
sčasoma ustalila. Možno je tudi, daje sloven¬
skih ustreznic več.
motor home (a large vehicle with beds, a
kitchen, toilet etc built into it) - sl. bivalnik,
tudi: avtodom
shock absorber (a device for absorbing shock)
— sl. blažilka, tudi: amortizer
storage tank (a tank for storage) - sl. hranil¬
nik, tudi: rezervoar
data sheet (a sheet containing data) - sl. po¬
datkovnik
parts-feeder (a device feeding parts into a
machine) -.?/. dodajalnik, strežnik
notebook Computer (computer having the size
of a notebook) -sl. notesnik
V drugem primeru je vloga prevajalca
izredno pomembna. Gre za ustvarjalno tvorje¬
nje nove slovenske samostalniške izpeljanke,
ki naj bi kar najbolje ujela pomen angleške
zveze dveh besed. Zelo pomembno je, da pre¬
vajalec skuša najti slovensko izpeljanko, ki bi
zgostila pomen teh dveh besed v eni besedi z
ustrezno končnico, in da je dovolj samozave¬
sten, da jo uvede v rabo. Tu velja biti pogu¬
men, saj leksikalizacija v tehničnem jeziku
poteka razmeroma hitro. Pri tem ima veliko
vlogo to, da znanstveni in tehnični jezik ne
dovoljujeta uporabe sopomenk in se tako novi
izrazi hitro ustalijo. Zgodi se, da kakšen nov
izraz za poimenovanje česa novega kar takoj
postane slovarska enota.
Prevajanje s tvorjenjem izpeljank je izred¬
no dragoceno za slovenskega prevajalca, ker
prispeva k zgoščenemu izražanju, kakršno je
sicer značilno za angleško zvezo noun-noun.
S tem lahko ohranimo enak način strnjenega
podajanja informacij kakor v angleški povedi.
Hkrati iskanje te prevodne ustreznice pomeni
ohranjanje značilnosti slovenskega jezika in
izrabo njegovega besedotvornega potenciala.
»Neobstoj« angleškega pridevnika
Glede na to, daje prevodna analiza pokazala,
da je bila med slovenskimi ustreznicami za
angleško zvezo noun-noun najpogostejša prav
zveza pridevnik + samostalnik, npr.: concrete
apron sl. betonska ploščad, qualityproduct sl.
kakovosten izdelek, end user sl. končni upo¬
rabnik, se seveda nujno porodi protistavno
vprašanje v nasprotni smeri: kje so angleški
pridevniki?
Veliko slovenskih zvez pridevnik + samo¬
stalnik, ki pri enkodiranju dajo zvezo noun-
noun, nas privede do sklepa, da v angleščini
nekaterih pridevniških besed čisto preprosto
MOSTOVI 1999/XXXI11 19
ni. To, da angleščina zelo pogosto in spontano
uporablja samostalnik v vlogi pridevnika, je
seveda splošno znano. V angleških slovnicah
in drugih jezikoslovnih priročnikih je ta pojav
opisan večinoma pod oznakami, kot so
»nouns-as-adjectives«, »adjectival nouns«,
»premodification by noun« ali »attributive
noun use« (Quirk et al. 1985:sec.l7.104,
Young 1989:23, Booth 1993:9, Swan
1995:sec.379, 382). Lewis (1994:124) ugo¬
tavlja, da so med vsemi različnimi angleškimi
samostalniškimi zvezami (adjective-noun,
noun-noun, verb-noun, noun-verb, verb-ad-
jective noun) najmočneje zastopane prav zve¬
ze noun-noun in da, navkljub našemu
pričakovanju, to niso zveze adjective-noun.
Čeprav je ta značilnost angleščine splošno
znana, jo moramo še prav posebej poudariti
slovenskim učencem angleščine, ker se ti, iz¬
hajajoč iz materinščine, nagibajo k rabi zveze
adjective-noun. Pri slovenskem učencu mora¬
mo razviti zavest, da angleščina pogosto upo¬
rablja samostalnik tam, kjer bi v slovenščini
stal pridevnik, in da včasih v angleščini pri¬
devnika, ki bi ustrezal pomenu slovenskega
pridevnika, čisto preprosto ni - ne obstaja.
Bolj celovita obravnava problema prevajanja
slovenske zveze pridevnik + samostalnik po¬
kaže, da lahko razlikujemo tri različne situaci¬
je (prim. Križaj 1996:82).
1. Pomensko ustreznega pridevnika
v angleščini ni
SL ANGL
pridevnik +
samostalnik
laboratorijska oprema
raziskovalni projekt
tlačna sila
gumarska industrija
Hubblov teleskop
noun +noun
laboratory equipment
research project
pressure force
tire industry
Hubble telescope
Teh primerov bi lahko navedli še veliko. Vidi¬
mo, da je angleški samostalnik neverjetno
fleksibilen in z lahkoto prehaja v vlogo raz¬
ličnih pridevnikov. Zgodovinske vzroke za to
je morda treba iskati tudi v izgubi sklonskih
končnic angleškega samostalnika. S tem ko je
angleški samostalnik izgubil sklonske končni¬
ce, je njegova nevtralna oblika funkcijsko laž¬
je prehajala v druge besedne vrste.
2. V rabi sta pridevnik in tudi
atributivni samostalnik
Med rabo angleške zveze noun-noun in zveze
adjective-noun ni posebnih pomenskih razlik.
Raba pač niha med enim in dmgim.
3. Angleški pridevnik in atributivno
rabljeni samostalnik imata različen
pomen
Najpogosteje navajan primer v angleških
slovnicah in jezikoslovnih priročnikih je tisti
splošno znani history book, historic event, hi-
storical links. Vendar je treba omeniti, da je
dvojic s pomenskimi razlikami med angleš¬
kim atributivno rabljenim samostalnikom in
pridevnikom kar precej, v praktičnem spora¬
zumevalnem jeziku, pa tudi v funkcijskih zvr¬
steh. Za zgled sijih nekaj oglejmo:
20 MOSTOVI 1999/XXXI11
noun-noun
safety system - sl. varnostni sistem
energy consumption - sl. energijska poraba
time constant - sl. časovna konstanta
response time - sl. odzivni čas
electricity supply — sl. preskrba z elektriko
tudi: električna preskrba
adj-noun
safe system - sl. varen sistem
energetic supporter - sl. vnet podpornik
timely arrival - sl. pravočasen prihod
responsive steering (reacting easily and
readily) - sl. hitroodzivno / občutljivo krmilje
electric drive - sl. električni pogon
electrical engineer- sl. elektroinženir
V teh zadnjih primerih je angleški pridevnik
leksikalno omejen in ima specifičnejši po¬
men. Zato je prevajalec tu pred najtežjo nalo¬
go, ki teija od njega poznavanje kontrastivnih
razlik in leksikalno niansiranih pomenov ne¬
katerih angleških pridevnikov.
Prostonastajajoče in ustaljene zveze
Pri rabi angleške zveze noun-noun moramo
upoštevati tudi merilo razlikovanja med pro-
stonastajajočimi in ustaljenimi zvezami. To
merilo je lahko v oporo kot glavna smernica
pri odločanju, ali je nujno rabiti zvezo noun-
noun ali ne. V angleškem jezikoslovju v zad¬
njem času posvečajo veliko pozornost temu,
kako se besede vežejo v besedne zveze in ka¬
ko močne so kohezijske vezi med besedami
(Bensonetal. 1986:152-53, Kvam 1990:154,
Gabrovšek 1991:106-107, Bahns 1993:57).
Pri zvezah tipa noun-noun je tako mogoče
razlikovati med: 1) ustaljenimi zvezami, ka¬
mor spadajo ustaljene zloženke, angl. fused
compounds, npr. database, shop-floor, in ko-
lokacije, angl. collocations, npr. customer Ser¬
vice, research paper, in 2) prostonastaja-
jočimi zvezami, angl. free combinations,
npr.: glass insulator, response analysis, tyre
manufacturers. Prostonastajajoče zveze nasta¬
jajo spontano, pač zato, ker ni pridevnika, ali
kot oblika zgoščenega izražanja.
Pri enkodiranju je izredno pomembno, da
tako zelo obvladamo področje prevajanja, da
spoznamo zvezo za ustaljeno ali pa vsaj zaslu¬
timo, da bi utegnila biti, in jo potem preveri¬
mo. Prevajalec se mora zavedati, daje ustalje¬
na zveza večbesedna leksikalna enota, angl.
multi-word lexical unit, kije poimenovanje za
stvar. Huckin in Olson (1991:584) v svoji
knjigi Technical Writing and Professional
Communication povsem jasno prikažeta, da
imajo nekatere samostalniške zloženke vlogo
poimenovanja stvari, angl. naming function,
dmge pa so uporabljane le kot primemo jezi¬
kovno sredstvo za strnitev ali kratko pono¬
vitev, angl. short-form reference or repetition.
Prevajalec mora torej pri svojem delu z ve¬
liko znanja in posluha sproti presojati, ali gre
za ustaljeno večbesedno poimenovanje za ka¬
ko stvar ali bo angleško zvezo noun-noun
uporabil kot krajšo, zgoščevalno obliko.
Za zgled si oglejmo odlomek iz angleške¬
ga reklamnega besedila, ki opisuje prednosti
avtomobilske znamke Bonneville:
... Features aimed at potential import-car
buyers include integrated ground effects in
a monochromatic paint scheme, headlamp
washers, and designed-in fog lights. Poly-
mer composite front fenders resist rast as
well as minor dents and dings. Rust resi-
stance is provided by two-side galvanized
Steel. ... Designing flush exterior surfaces,
including side windows and door handles,
not only updated the appearance, but redu-
ced drag and wind noise. The base model
SE maintains fuel economy at 27 mpg
highway, best for a full-size sedan.A dri-
ver-side airbag is standard on ali Bonne-
villes, with a passenger-side airbag optio-
nal. ...
Vir: Machine Design, avgust 1991, str. 17
MOSTOVI 1999/XXXIII 21
V tem kratkem odlomku je cela vrsta angleš¬
kih zvez tipa noun-noun. Nekatere od njih so
preprosto večbesedna poimenovanja za znane
ali na novo uvedene stvari, npr. paint scheme,
headlamp washer, fog light, polymer compo-
site, rust resistance, door handle, full-size se¬
dati, airbag. Spet druge so priložnostne zve¬
ze, ki so nastale predvsem iz želje po
zgoščenem izražanju, npr. import-car buyers,
ground effects, ... composite front fenders,
drag and wind noise, driver-side airbag. Se¬
veda se je včasih težko odločiti, ali je zveza
ustaljena ali prosta, npr. side windows, fuel
economy. Včasih gre za vmesno stanje med
ustaljenim večbesednim poimenovanjem kake
stvari in kratko zgoščeno obliko izražanja.
Zveza dveh in več samostalnikov je nas¬
ploh izredno primemo sredstvo za kratko str¬
njeno izražanje ali kratko ponovitev že prej
povedanih podatkov ali, kakor omenjata
Huckin in Olson, »they can be used as types
of short-form reference« (1991:583). Oglej¬
mo si nekaj zgledov.
Primer 1:
We select the best toolholder-insert cou-
ples on the basis of the examination of the
rules. The rules examination helps us deci-
de on the optimum solution.
Primer 2:
The implementation of a policy for repla-
cing tools requires the knowledge of the
function ofprobability density that charac-
terizes their stochastic nature for the speci-
fic cutting process. A dynamic tool repla-
cementpolicy consists of...
Sklepne ugotovitve
Iz tega razpravljanja o angleških zvezah
noun-noun in njihovih ustreznicah v slo¬
venščini lahko povzamemo, da gre v resnici
za zelo obsežno kontrastivno temo, saj an¬
gleški levi samostalniški modifikator v slo¬
venščini to zelo malokrat ostane. Kakršni koli
so že jezikovnozgodovinski vzroki za to, očit¬
no je, da angleščina in slovenščina pri tem v
obilici pokažeta svoji različni naravi. Prva,
germanski jezik, ima te zveze za sebi lastne in
za naravne, dmga jih praktično ne pozna in
izraža ustrezna pomenska razmerja v zvezi z
levimi pridevniškimi, pa tudi desnimi nepri-
devniškimi modifikatorji in z izpeljavo. Po¬
membno za prevajalca je, da se tega nepresta¬
no zaveda in skuša izraziti pomenska razmer¬
ja na način, kije vsakemu od teh dveh jezikov
lasten in zanj naraven.
Iz pričujoče kontrastivne analize lahko
povzamemo še tole.
1. Prevodni vzorci, ki smo jih ugotovili pri
dekodiranju, so hkrati uporabni tudi pri enko-
diranju. Izhajajoč iz slovenščine, bo prevaja¬
lec predvsem pazljiv pri tehle zvezah:
levi pridevniški modifikator + samostalnik:
masovna proizvodnja - high volume produc-
tion
samostalnik + desni nepridevniški modifi¬
kator:
center za raziskave - research centre; odkriva¬
nje napak - error detection
samostalniška izpeljanka (nova tvorjenka) -
potekajoča ali končana leksikalizacija: pla¬
tišče -wheel rim; tokovnica — streamline
2. Pri odločanju za rabo zveze noun-noun
je pomembno, da se zavedamo, daje raba te
zveze bistvena:
kadar v angleščini ni ustreznega pridevni¬
ka: home appliances - gospodinjski pripo¬
močki
kadar gre za večbesedno poimenovanje ka¬
ke stvari: odpadne vode - waste water; čistil¬
na naprava - waste water treatmentplant
3. S stališča slogovno ustreznejšega poda¬
janja pa je raba teh zvez priporočljiva kot ob¬
lika zgoščenega predstavljanja informacij, ki
prispeva k boljši koheziji besedila.
22 MOSTOVI 1999/XXXIII
Viri
Baer, M. D. (1983). Adjectives, Nouns and
Hyphens. Science, Vol 222, pp. 368
Bahns, J. (1993). Lexical Collocations: A
Contrastive View. ELT Journal, Vol 47/1,
January 1993, pp. 56-63
Bartolič, L. (1978). Nominal Compounds in
Technical English. In M. Todd-Trimble,
L. Trimble and K. Drobnič (eds.) English
for Specific Purposes: Science and Tech-
nology, Corvallis, Oregon: English Lan-
guage Institute, Oregon State University,
pp. 229-243
Benson, M., Benson, E., & Ilson, R. (1986).
Lexicographic Description of English.
Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins,
pp. 252-253
Booth, V. (1993). Communicating in Science,
2nd ed. Cambridge: Cambridge University
Press
Gabrovšek, D. (1991). Leksikološki in leksi¬
kografski vidiki nekaterih besednih zvez:
‘dajanje predlogov’ in sorodne zadeve v
slovenščini in angleščini. V: Vestnik, 1/2,
Vol XXV, Društvo za tuje jezike in knji¬
ževnosti, Ljubljana: Filozofska fakulteta,
str. 105-135
Huckin.T. N., & Olsen, L. A. (1991, 2nd ed.).
Technical Writing and Professional Com-
munication. For Nonnative Speakers of
English. New York: McGraw-Hill Int., pp.
579-586
Isačenko, A. V. (1958). K voprosu o struktur-
noj tipologii slovamogo sostava slavjan-
skih jazykov. V: Slavia, Nr. 26, str. 334—
352
Klinar, S. (1996). Zloženke. V: Klinar, S.
(ured.) Prispevki k tehniki prevajanja iz
slovenščine v angleščino. Radovljica: Di-
dakta, str. 213-233
Križaj, S. (1996). Nouns in the Attributive
Position (Unfbced Combinations). V: Kli¬
nar, S. (ured.) Prispevki k tehniki prevaja¬
nja iz slovenščine v angleščino. Radovlji¬
ca: Didakta, str. 81-86
Kvam, A. M. (1990). Three-Part Noun Com¬
binations in English: Composition - Mea-
ning - Stress. English Studies - A Journal
of English Language and Literature, Vol
71, No. 2, April 1990, pp. 152-161
Lewis, M. (1993). The Lexical Approach, Ho-
ve: Language Teaching Publications, p. vi,
pp. 115-132
Mrak - Kosel, B. (1995). Kontrastivna analiza
angleškega samostalnika v vlogi levega
prilastka v znanstveno-tehničnih besedilih.
Ljubljana: Filozofska fakulteta: magistrska
naloga
Quirk, R., et al. (1985). A Comprehensive
Grammar of the English Language, Har-
low, Essex: Longman Group
Salager, F. (1984). Compound Nominal Phra-
ses in Scientific-Technical Literature: Pro-
portion and Rationale. In A. K. Pugh & J.
M. Ulijn (ed.) Reading for Professional
Purposes: Studies and Practices in Native
and Foreign Languages, London: Heine-
mann, pp. 136-145
Swan, M. (1995). Practical English Usage.
2nd ed. Oxford: Oxford University Press,
sec. 379, 382
Toporišič, J. (1984). Slovenska slovnica. Ma¬
ribor: Založba Obzorja
Trimble, L. (1985). English for Science and
Technology. Cambridge: Cambridge Uni-
versity Press, pp. 130-135
Vidovič - Muha, A. (1988a). Slovensko skla¬
denjsko besedotvorje ob primerih zloženk.
Ljubljana: Partizanska knjiga
Vidovič - Muha, A. (1988b). Skladenjska ti¬
pologija zloženk slovenskega knjižnega je¬
zika. (Ob kontrastivni naslonitvi na nemš¬
ke zloženke). Slavistična revija, let. 36, št.
2, str. 181-193
Young, M. (1989). The Technical Writer’s
Handbook, Mili Valley, CA: University
Science Books, pp. 23