Mutzet tn bcr —ix)«®®«»— $ it r e u t f e lind) Dr. f JU)trs bf kanntet £ej)rmdl)irt«f bfacbeitcij ncbft tintr kurjen /ormenUljre. 33 o 11 Anton J a n e ž i c. tgrßer Turins». iy&i«Mif im®* SSerlage'bet 3» Sigmunb'fdjen ?8udjljattbluttg. ♦5 { ff S $ '? i a * t h ■ is.c^i.m'o I €1 ■ * •. f. ". »f. i> ■ » J n 1) a l t ©eite Sfottoort .................. \ $ot«teitIe6rtetn .......................9 8- 6. 2?on ben gürttJÖrtern ............................12 S- 7. SBon ben 3ei(>»6rtem ...........................15 8- 8. SJon ben 3a§lro6rtern............................25 8. 9. SBon bet SBottfolgt . ...................27 qjtaftifd&es Zfftil. 280 Übungsaufgaben mit 13 Mnmetfungen....................29 aiiiJjattg jitrn Ufeetfe^eit. I. @pttc&ro8tter.................142 II. gabeln.........................144 III. 2Cnef boten ................................151 IV. erklungen........................153 V. ©ebtcfjte......... . ...............165 Ktp$abetifdjeS SBorteerjeicfjmg........................169 ®eridE>tigttngett. Seite detle fl a tt tefe 4 5 Don unten Gnbdzen ljubdzen. 19 tft 14. unb 15. Seile »en unten fo ju benötigen: S3ei ben SScrbiS auf iii rcirb »cr eu, ena, eno, baš audj »iefe äeitroörter mit bet Stammenbfilbe auf d unb t annehmen, «ab d in j, « in ž, s in š unb st in š ober še »erwanbelt- 95 13 »on unten ježci-o jezero 38 19 »on oben Kje kaj 51 13 »on unten Beču Beča 59 13 »on oben vovražnikom sovražnikom 64 5 „ dabici babici 78 12 „ oaleči obleči 85 2 »on unten klauuiki hlačniki 87 18 »on oben hlačnik iso hlačniki so 109 2 »on ujiten iti ti 112 8 »on oben aaču-em zač-nem 124 11 »on unten pisma pismo 141 12 »on oben so se 153 2. »on unten pojslri po ojstri. Seite 11, Seite 5 unb 6 »on unten foll es Reifen: »®er Ausgang ber ffieircßrtcr auf unb g wirb bei ber Steigerung in j »cri»anbelt.Ä -U V o v m 0 v t §Cfferbing3 jäfjtfe feiger bic ffottemfcfje (Spradje für ©iottenen mefyre öortrepcfj gefcfjrtebene ©rammatifen, bereu (Srternung aber eben bejjfjatb für Seuffdje tfyilä gdnjHcf) unmogftcf), Ivette aber mit foteljem Seif« unb ^raff» aufwanbe öerbunben fear, ba£ nur bie SBentgffen sunt gewünf<$fen 3iete getan» gen fonnfen. (Sin einfaches, furjeg, jebo$ bte ttoffywenbigffeu ©pracfjetemenfe umfaffenbeö Seljrbucfj mangelte nocfj immer, obwolji ba§ Söebürfnijj eines fol« djjen, befonberš in neuerer geit, bott £ag ju £ag fühlbarer geworben tft. ©er $er jltd&e äßunf<§, biefem öielfeittg ausgeflogenen Sölanget, fo tttel e§ in meinen ^raffen ftanb, abjufjelfen, bewog mtcfy jur Verausgabe gegen* warfiger ©rammafif, bie in einer einfachen, au<$ für baß jarfefte QUfer ange* paffen Se^rform öerfafjf, auf einem furjen SBege bte uofffommene (Srfernuttg ber f(ooentfc§en Sprache für ^ebermann ^ugangltcf) macf)f. »erfitdjfe ba^er, um biefe meine 5tbft<$f beffo gewtjfer ju erretten, 35c. 'žlfjnčaflMannfe* burcfjauS prafftfcfje ßef)rmeffjobe, bte, nafurgefreu ben SBeg bes $inbeS bei lernung fetner 59lufferfpradf>e »erfolgenb, fiel) burdjj @tnfa<§fjetf unb $onfequenj öor^ügli^ auszeichnet, aucjj in biefer ©pracfjiefjre wieber ju geben. 35ocf> glaubte tcij fyiebei, um genanntes SSerfa^ren auf eine feftere ©runbtage ju ftüt* jen, eine furjgefafjfe ^ormenfe^re, bei beren «Bearbeitung id) bezüglich 59tur« foS ftobenifcijer unb 58a b uftcS itirifc^er ©rammaftf-gefolgt bin, uidjt am unreifen $)Ia|e, bamtf jte, burcfj 58etfytele erläutert unb öerjünnfic^ef, bem Sernenben burdj baS weife unb fdfjwierige $elb ber ©pradfje als feffer SlttfjaffS* punff bienen, unb i£jn gegen jeben ^rrfljum fidler ffetten fönne. ©offfe tdj jeboch auf eine georbttefere ®arffe£fung unb feffere SSegrünbung einzelner Sefjrfäfe, ober ffrengere StuSwafjf ber ©ebanfen unb Sßörfer ju wenig Sorgfalt öerwenbet haben, fo möge midj ber Umffanb enffc^ulbigen, bafj idj fein ausführliches, (ogifch jufammenhängenbeS, fonbern ein furjtS, allgemein brauchbares Sehrbuch liefern Wollte, baS am meiffen geeignet wäre, ben &er* nenben in fünfter Seit mit ber (Spraye beS «SlobenenöolfeS befannf ju ma-- X c§en, bamif er bann unge^inbert feinem SSebürfntffe gemäß mit bemfetben ber* festen fonne. ®a$er fonnfe au<$ unter bem Seffern nidjf jeberjeif baS 58e< ffe, fonbern nur ba§ 5lffgemeinfte unb @rbrduci)li$fte $ier aufnehmen, um nidjf burcf) eine ju grofe eu unb bere« SlušfpradEK. ®te f(ottenifdje «Sprane jd^f fofgcitbe 25 SSuc^ftafeen: a, b, c, č, d, e, f, g, h, i, j, k, 1, m, n, o, p, r, s, š, t, u, v, z, ž, ŠBet ber 3lu3ft>radje merfe man ftdf) fotgettbe fRcgefn: 1. b rotrb allejett roeid), rote in ben Söörfertt: aber, e6en, über, uttb nte fo »te ein Ijarfež p aušgefprodjen, aič: brana bte (Sgge, brada bet 5Barf, bob bte §Bo§ne, baba ba§ 3Bet6. 2. c laufet rote baS beutfd)e 5, unb č rote baS batffdje tfcfj, alž: ptica ber SSogel, piča baS $utter, cest bte 3. e roie geroofjnticlj, uttb e mit bem 2tccenfe rote baž trt emanber tter= fcfjmotjene te, afö: lep ber SSogelfetm, lep fcfyön, mesto bte @fabf. 9lur 6et einigen SSer&afformen erfetbef btefe Stegef eine Sluönafjme. 4. h rotrb roie č) ausgeflogen, a(3: haba ber gtugel, noht ber gin« gernagef, hči bte Sodjfer. 5. s lautet roie baš beuffdje fi, unb š roie ba§ beutfcfje fdj in ben SBor« fern: Gubezen bte Siebe, korist ber 9Zu|en. edcfjtict) ftnb äffe, bie auf o ober e auSgefjen. 3- 58. sonce bie «Sonne, selo baž 35orf, serce baž Her j. ®ie3a^ ift ebenfalls bretfad): ein fad; (singular), jroetfadj (dual) unb ö i e I f a $ (plural). (Snbungen gtbf ts fed^g, metl her SSofafto bem Slominatitt gletc^ tjl SDtefe ftnb: Slomtnaftö auf bte : »e r obet m a ž ? ©enifiö — — to ef fett? ®afttt — — »cm? ober für wen? 5lffufafiö — — weit ober »«S? Sofai — — wo? Snftrumental — — womit? »ornacfy?ic. 3u welcher 5t6dtiber»ngöart ein Hauptwort gebore, fann matt au§ bem ©enitib einfacher erfennen. Stefer gefyt bei ber I. 5lbänberungSart auf a, bet ber II. — — e, unb bet ber III. — — i au£. jte 3f b anber ung§ ar f. 3u ber erffen Slbänberungöarf geboren alle männlichen unb fädf)lt<$en Hauptwörter, bie im ©enittü einfacher abefommen. d n n 11 @ d 11 dj. ©infame 3<»f>l- 9iom. jelen (ber ^trfcl)). ©en. jelen-a 3>af. jelen-u jelen-a £of. (pri)jelen-u Snftr. (z) jelen-om am sel-o (baö ®orf). sel-a sel-u sel-o (pri) sel-u (s) sei- om am 9lom. ©en. £>at. «f. Sof. jelen-a jelen-ov • , oma ielen-J ama jelen-a (pri)jelen- Snftr. (z) jelen- 91 om. jelen-i ©en. jelen-ov om oma ama oma ama 3»eifac^e galjl. sel-i sei— , oma sei - sel-i (pri) sel-(s) sel- ama oma ama oma ama SStelfaclje 3a&l. sel-a sei— ®at. jelen- am sei - om am Slf. jelen-e Sof. (pri) jelen-ih Snftr. (z) jelen-i (mi). sel-a (pri) sel-ih Cs) sel-i (omi) J \ami/ Nota. ©06 SRorroort s (mit) tm Snjhumental fte^t »or c, 6, f, h, k, p, s, S, t. 2? o v allen übrigen S3ud)|taben fe|t man z. 1. Stffe fdcf>Itcf)eti «^au^fttjocfctr, unb tton ben männlichen jene, welcfje eU wač Seblofes bebeutett, mad&en im (Singular ben Stffufatitt bem Slominaft» gleidf). 3. S$. Brat je v. gojzd , sestra pa v mesto šla. Ser SBrttber ift in ben Söatb, bie ©cfjwefter aber in bie @fabf gegangen. 2. 5)te männlichen Hauptwörter mit »eifern Slušgange auf c, č, š, z, ž unb alfe, bie im ©enttiö etit j t>or bem a haben, üerwanbeln in ber (Snbftlbe o in e, tceld^eS fie in atfen Ableitungen begatten. Sašfefbe gilt öon äffen fachlich«« Hauptwörtern auf je; jene aber, bie fimucft. 5. sffientt bet ben fäcjjitcfjen Hauptwörtern im ©enittö Sualiž ober «piu* raltS ju öiele Äonfonanten jufammentrefen fofften, fo wirb ttor bem leften ein e etngefdjalfef. 3. SS. Ktero morje imä od jader svoje ime? SEBelc^eS Sfteer bat öon ben @egefn feinen ŠRafjmen ? SaSfelbe gilt auch üon ber jWetfen unb britfen Stbdnberungčart. 6. Človek (ber SSJlenfch) wirb in ber titelfachen 3<*ht f° abgeanbert: 9lom. unb Stf. Ijudji ober ljudje, ©en. ljudi, Sat. ljudem, Sof. (pri) ljudih, Snftr. (z) ljudmi. 3- Vsim ljudem dopasti je nemogoče. Stffen Seuten ju gefallen ift unmöglich. 7. D o m (baž Saterhauč) mtrb regelmäßig abgeanbert. SebodSj j u H a u f e beißt doma unb nach Haufe domu. 3-58- Brat ni doma. Ser SSruber t'ft nicht ju H<"ife- 8. Dan ober den (ber Sag) Ijaf im spturat auf er ber regelmdfštgen StbdnberungSart au<$: 9iont. ©en. unb Stf. dni, Sat. dnem, Sof. (pri) dnih, Snftr. (z) dni. 3. SB. Kolko dni je v tednu? äßte tiiel Sage ftnb tn ber SBodje? 9. Dete (ba3 $tnb) ^at tit ber tiielfachen gewöhnlich: Sftom. unb Stf. deca, ©en. otrok (ftatt dec), Sat. decam, Sof. (pri) decah, $nftr. (z) decami. 3. Dajte decam kruha, ©ebt ben $tnbern SSrob. 'tf n m e r f u n g e n. 10. Oko (ba§ Sluge) Ut im $piural 9tom. ©en. unb oči, Sat. očem, Sof. (pri) očih, Snftr. (z) očmi 58- Beži izpred mojih oči. SSetdje aus meinen Slugen. Sod) fann e§ au<$ regelmäßig abgeänbert »erben. Übungen. 1. Ser SSruber fjat bem £)^etm einen SSrtef1 gefdfjrteben 2. ©er Seljrer3 Dat bte ©d&uler4 in ben ©arten5 beineš SSaterč6 geführt7. Ser SSruber $af ben Äeuten brei $üte8 gebracht9. Ste ©rüber beinež SSaferS jtnb 10 meine größten SSoljtrtjäter Sen CS) §leifcf)etn 12 $at ber SBater ein «paar13 fett 14 üerfauffSiefe Scanner 16 finb bte größten (Spierer 17 äßo 18 ^aft bu bett «Sagen19 gefauft20? ©off21 ift22 ber Sßater aller Stfenfcljen 23. wiettiel Sagen 24 fommt25 ber fturft26 jurM27? Sft b« £>f>etm rtic^f nad) ^aufe gefommen 28 ? SBoljin 29 wirft bu mit bem Spanne gel)en 30 ? Sft ber €rjf31 fcfjoit bei bem ^ranfen 32 gewefen33? » List-a, 2je-pisal, 3iičenik-a, *ucenc-a, =na (rn.fc.2Cf.), 6tvojega oče-očeta, 'so-peljali, 8 tri klobuk-a, 9je-pernesel, '»so, " moji naj veči dohroinik-a, i2mesar-ja, "dvoje, "vol-a, »s so-prodali, »e li, i'igravec-vca, 18kje, 19 voz-a, 20 si-kupil, 21 Bog-a, 22 je, 23 vsili, 24 v (m. fc. So!.) koiko, 25 pridejo, 2« kuez-a, 2'nazaj, »s aJj niso-prišli, 29kam, so bodeš-šel, 3'vrač-a, 32£e pri (m.b.Sol.) hol-nik-a, 33je-bil. 2. Sie $inber muffen1 ben Štlfern2 geljorfam fein 3. Ser ©eijige 4 tff ein Sorn5 in meinen Slugen6. Ser 9*abe7 §at8 fcfywarje gebern 9. Saž abrtaft« fdje Sfteer 10 (jat öon ben Segeln11 feinen Slaljmen12. 5lm §ufje 13 beS gelž 14 ift ein Sorf mit 9taljmen 15 (Stcljmalb16. Sie $tnber ijaben ftd) jum ©ebitrfžfeffe17 ifjreš «Safere 18 mit «Blumen 19 gefd&mücft20. SBa§21 nü|en 22 bir alle 23 ©üfer biefer SBelt24? Ste Äanbleute 25 üerfaufen 26 Ötpfef 27, Trauben 28 unb anbere §rüd)te 29 in bte nalje gelegene (Stabt30. 3BaS Wirft bu mit biefem äßerfjeuge 31 machen 32? $abe33 ^ Äinb ftetS34 oor gen ss. Slttf tiefen (2) (Seen36 gibt e§37 wenig 38 Schiffe39 »Morajo, 2 stariši-starišev pl., 3 pokornebiti, skopec-pca, 5 tern-a, 6 v (m. b. Cof.) mojih, ' gavran-a, 8ima, 9černo perje-a, »»jadransko morje-a, "od (m. b. (Heil.) jadro-a, »2svoje ime-imena, 13ua (m. b. 6of.) podnožje-a, »'►hrib-a, (m. b. Snjir.), »"Dobje-a, 17 na (m. b. 2Cf.) rojstni god-a, »«svojega, »9 cvetje-a. 20 so se-okinčale, 2» kaj, 22pomaga, 23 ti i£se, «tega svet-a, 25i;met-a, 26 prodajajo, jabelko-a, 28grozdje-a, 29in drugo sadje-a, 3» v (m. b. 2Cf.) bližno me-no-a, (im orodje-a, 32 bodeš-delal, 33 (mej ; 34 zmiram, 3j pred (m. b. 3nfhr.) »6na (m. b. £of.) tema jdzero-a, sije, 38malo (m. b. @en.), 39£0ln-a. 3n>ette 3f ban ber ungšart. Sur jmetfen Slbanberungžart gehören äffe »eibltc§eit Hauptwörter auf a bie im ©enitiö etnfa^er ein e befommen. (S t n f a cfy e Sftorn. žen-a (baž §85ct6). ©en. žen-e X)af. žen-i SIF. žen-o Sof. (pri) žen-i Snftr. (z) žen-o 3»etfac|e žen-i žen— žen-ama žen-i (pri) žen-ama (z) žen-ama Übungen. 3. SStel f a <$e ga^l. žen-e žen— žen-am žen-e (pri) žen-ah (z) žen-ami. ©te tlfern forgen 1 für bač SBobf1 ifjrer ßinbers. ®ie @c&ule4 ift für •Rtnber beffer5 a(č ba« fcbönffeMeib6. ®ie (2) 5Wžcf)en 7 im ©arten 8 beiner ©cbweffer9 finb öermetff 10. SJJif bem ©djroerfe11 in ber $anb 12 finb bte .Rrteger 15 auf ben geinb 14 eingebrungen 1S. SSifferltrfj ttrnnf16 ba§ $tnb «6er bem ©rabe17 feine§®aferž. ®iefež SÄäbcfjen 18 ift nid^f19 meine @cb»effer20. ^luf SUpen21 ift bte Suff22 reiner ati 23 in Däfern 24. SBer25 bat biefe ffoöe* ntftf;e «Sprad^fe^ve26 gefcbrieben 27? 3ft bte @cb»effer aucf)28 jtt ^aufe? Äin* ber! fpielef nicbf29 mit ben Seffern30 unb ©abefn31. 1 Skerbijo, * za (m. b. 2Ct) blagosianje-a, »svojih, «äola-e, s bolša, «kot uaj läpsa obläka-e, ' rožica-e, sna (m. b. Col.) vertič-a, nvoje sestra-e, >"ste vseh-nile, 'i meč-a, i^roka-e, i3Vojšak-a, "na (m. b. 3tf.) sovražnik-a, isso-vderli, iß milo se plače, i'nad (m. b. 3nfir.) grob-a, ista dčklica-e, i»ni, »omoja, 21 na (m. b.Sof.) planina-e, "zrak-a, »»čistejši kot, "dolina-e, askdo, 3®to slovansko slovnica-e, "je-spisal, ™ tudi, »ne igrajte, 30nož-a, 3i vilce-vilic pl. ©ritte 3fbän becungöart. gur briffen StbdnberungSarf geboren atfe tteibttcben #au})ft»örfer auf tu nen SJiiflauf, bte im ©enifiü einfacher 3abf ein i befommen. ©infame Slom. nit (ber gaben), ©en. nit-i ©af. nit-i «f. nit— £of. (pri) nit-i Snftr. (z) nit-jo 3 Wetfadje nit-i nit—(i) nit-ima nit-i (pri) nit-ima (z) nit-ima Übungen. 4, ©telfadfje Mf. nit-i nit—(i) nit-im nit-i (pri) uit-ih (z) nit-imi (mi, i). SBarmberjtgfeif1 gegen bie Sbiere2 ift eine fcf;ötte £ugenbs. ©te Stfdje4 unb ©effel5 im Limmer6 meiner £anfe7 finb 8 aus Siu^dj9 »erferftgef. Siadj bem Sobe10 toirb ©off jeben SOienfc^en 11 na<$ feinen Sßerfen 12 riefen ». ©er £>ljetm W 14 »tel15 SSetn16 in fernen (ž) Oettern17, ^n bielen ©ör* fern 18 finb bie Käufer 19 mit Stroh20 gebetft11. ©er Vernünftige22 lebt" mit alten Äeufen 24 in ^rieben26 unb eintragt26, graulein 27 9118 ift mit ihrem Vruber 29 bor jwei lochen 30 ju ihrer £ante S1 nach Sßien 32 ab* gereift 33. ' Miloserčnost-i, 2 do (m. b. @en.) žival-i, čednost-i, *miza-e, s stol-a, 6 stanica-e, 'moje teta-e, "to, "iz (m. b. ®en.) orehovega lčs-a, l0po (m. b. Cof.) smert-i, u vsakega, 12 po (m. b. Cof.) njegovih dčlo-a, '3 bode-sodil, 11 imajo, ismnogo (m. i>. ©en.), l6vino-a, «'svojih k\et-i, iSmnogo, i® liiša-e, Mslama-e, 11 so-pokrite, "pametni, m živi, 24Vsimi, 25 mir-a, zastopnost-i, n gospodična-e, 2a I, a» svojim, so pred (m. b. Snftr.) dvema teden-dna, 3i k (m. j;. $at.) svoji, 32 v (m. b. 2CC-) Beč-a, 33SO-odšli. Mati (bte Sflutter) unb hči (bie £ochfer) werben fo abgeättberf: (Sin fach e 9iom, mati, hči ©en. matere, hčere ■Dat. materi, hčeri 3lf. mater, hčer Sof. (pri) materi, hčeri Sinftr. (z)materjo, hčerjo 3 J» e i f a d^ e materi, hčeri mater, hčeri materama, hčerama materi, hčeri (pri)materama, hčerama (z) materama, hčerama Übungen. 5. Vielfache £ahl. matere, hčere mater, hčeri materam, hčeram matere, hčere (pri) materah, hčerah (z) materami, hčerami. ©iefeS ^inb 1 hal fdjon jwet2 Mütter gehabt \ ©ie Sftutter meinež greunbež4 ift mit ber Rechter inž Sheater5 gegangen6. ©te Echter hat ber SDlutter einen|»uf7 aus ber ©tabt8 gefcljtcff9. ©er ©ärtner 10 hat ben (2) Töchtern beS $errn 11 ©rafen 12 einen hotten $orb13 SBeintrauben gegeben14. ©eine «Kutter 15 hat mein ©ruber16 auf bem «pia§e 17 <£ier18 faufen 19 gefe* hen20. ©aš SBo^I21 ber Völfer22 hängt großenteils 23 tion ben «Regenten24 ab 2S. @h« 26 Vater unb SÄutter, ba$ bu ber ewigen ©lücffeligfeit27 theilhaf* tig fein Wevbeft28. ©ie Softer helfen ben SJlüttern bei ber Arbeit29. ©otteS» furcht30 ift bie £luette31 aller Sugenben 32. 3 To, 2 ze dve, ^je-imelo, 4 mojega prijaiel-a, 5igralise-a, 6so-šli, 'klobuk-a, 8iz (m b. @en.), 9je-poslala, i« vertnar-ja, «igospod-a, i'grof, 13 poin jerbas-a (m. b. ®en.), »*je-dal, is tvojo, 16 moj, " terg-a, 18 jajce-a, i» kupovati, 2<>je-vi-dil, 2i blagostanje-a, 22narod-a, 23 večidel, 2» od (nt. b. ®en.) vladar-ja. "zavisi, 2«spoštnj, 27 da boš vdčnega avelicanje-a, 23 deležen, 29 delati pomagajo, s» boga-boječnost-i, si izvir, 32 vsih krepost-i. S- 5. šKo» ten äSeitoörterm ©te Veiwörter Werben ebenfo, »te bte Hauptwörter, burch alle ®e= fdfjlechfer, Rahlen unb ©nbungen abgeänbert, unb ftimmen mit bem SBorte, ju bem fte gehören, in ©efc^lecht, unb (gnbung überein. SÄdnnlicfj. Slom. lep (fri&on). ©en. lep - ega SDaf. lep - emu lep - ega Sof. (pri) lep - im Stijir. (z) lep - im 9lom. lep-a ©en. lep -ih Sat. lep-ima 9lf. lep-a Sof. (pri) lep-ima (z) lep-ima Siom. lep-i ©en. SDflf. m. Slot. (pri) 3«fte. C«) ©infadfje 3«H SB ei 6 ticfy. lep - a lep-e lep-i (ej) lep-o (pri) lep-i (ej) (z) lep-o (oj) 3tt>eifacij e 3aljl. lep-i (e) lep - ih lep-ima lep-i (e) (pri) lep-ima (z) lep-ima SStelfadje 3a§l. lep-e lep - ih lep - im lep-e lep - ih lep-imi. @ d I i lep-o lep - ega lep - emu lep-o (pri) lep-im (z) lep - im lep - i (e) lep -ih lep - ima lep-i (e) (pri) lep-ima (z) lep - ima lep-e (a) (a) 2Cttme vf ungen. 1. SSeimörfer auf j, nj, č, š, ž, enbtgen ftcf) für baS fd$lic§e ©efc$lec$f einfacher 3a|>t auf o fonbern auf e. S- Božje oko vse vidi. ©otteS Sluge überfielt 9lffeS. 2. Sff baS männliche ^aupfworf, worauf fi$ baS Sßeiwort bejtefyt, cfwaS SeblofeS, fo Jjaf aucfj baä SSet'roorf ben Slffufafiö bern šftomtnaftti gteidfj; nur banit ausgenommen, wenn eS ftc§ auf efwaS SBorauSgegangeneS bejieljt. 3. SS. Zakaj si si no v klobuk kupil? Kam si starega zapravil? äßarum $aff bu bir einen neuen $uf gefauff? SBo^tn fcaft bu ben affeit gebradjf? 3. SStH man öon einer bestimmten sperfon ober ©a$e fprecfyen, fo Ijdnge man im 9?omtnafitt für baS mannlidje ©efcf)led(jt ein i an. 3- S5. «ov klobuk ein neuer $uf; novi klobuk ber neue 4. ®er (SigenfcfjaffSgeniftö mirb faff immer burd(j ein SSeimorf gegeben. ,3. S$. Kmetova žena je v sosedovim vertiču. ®a§ Söeib be§ £anb» mannS ift tm ©arten beS SiacparS. (®ocf> foU baoon nocfj fpa'ter «mPnblialj slišiš, 21 sladek-dka-dko petje-a, >2 vesel-a-o pticica-e, »»iz (m. b. ®en.) bližen-žpa-žno gaj-a, "vesel-a-o, 25igrajo, 26na (m. b. 8oi.) zeleu-a-o travica-e, gosposki-ska-sko, "neizm^rn-a-o pušava-e, m živi, so mnogo, 3' strupen-a-o kaoa-e, 32 rujoveč-a-e oroslan-a, 3311a (m. b. Sof.) Polski-ska-sko, Ruski-ska-sko, živijo, 35 velik-a-o truma-e, sekervozejn-a-o volk-a, 37 Imdoben-bna-bno otrok-a, 38kervav-a-o siba-e, 39 svoj-a-e. (Steigerung ber S3eitt>örfer. ©te Söcimorfev- »erben audfj geffetgerf; unb jwar baburdEj , baß man ben 3Iu§gang beS ©enittöS in — ega für ben Äomparattb inši-ša-še ober ji-j.'a-je öerwanbelt; unb wenn man bem $omparatie naj »orfe|t, fo ifi auclj ber ©uperlafiti fdfjon gebilbef. £)ber man laffe baS SBeiwort ungeffetgerf, unb fe|e für ben $omparath> bolj, unb für ben ©uperlatto aber naj bolj voraus. 2fnmerfungen. 1. ©ie gefteigerten Seiwörter werben am beften ebenfo abgeänbert, Wie bie ungeftetgerfen. SS. Moja obleka je lčpša kot tvoja. Sftein $letb ift frönet als baS betne. 2. SBenn bei ber Steigerung burc§ übermäßige Häufung ber ^onfottanfen ber Sßofylflang feiben würbe, fo wirb »or bem ši-ša-še ein i ober ej etnge« fc^alfef. ,3. 3$. Na bolj visokih gorah je zrak čistejši in zdraviši. 5luf |o^ern ŠBergett ift bte Suft retner unb gefunber. 3. ©er 5luSgang ber SBetwörfer auf g wirb bet ber Steigerung großen* fljetlS tn š, unb auf d in j öerwanbelt. SS. Letos je vino dr ajše kot lani. $eufr ift ber äöetn teurer als borigeS Safjr. 4. 5Bon ber regelmäßigen Steigerung wetdfjen ab: dober (gut)-bolši oberbolji, mali ober majhen (fletn) - manjši ober manji, velik (groß) -veči ober vek ši, berhek (ffatfltdj) - g o r š i ober gor j i. Übungen. 7. ©er «Pfau1 $at2 fcfjönere ftebern 3 at« bte elfter4. Sn »ärmeren ©egen* ben 5 »acfjfen6 ffdrfere SSSeiner. Sa« Sidjt8 ift fcf)ne£fer9 ar§ ber ©cbaff 10. SJietn «Hefter SBruber 11 iff jünger12 at« beine ftetnffe ©djroefter1S. SBefcijer Slpfer14 ift am größten? SBelc^eŠtrn 15 ift am fünfteni6? bin 17 ber jüngfte unb ber grögfe meiner SSrüber. Sie 58Mbcf>en ftnb luftiger (rnefcr luftig) atS bie Knaben 18. Sie jüngere @dE)»efter wirb 19 fcon £ag ju Sag20 fdj»dd)er21 Heute22 ift ež »ärmer 23 at« geftern24. Siefer SBetn 25 ift beffer unb gefunber26 als jener2T, iPav-a, 2 ima, 3perje-a, "»sraka-e, 5 lopel-pla-plo dežela-e , «rastejo, 'močen-čna-čuo, »sirčl-a, »Mter-ira-iro, 'Ogrom-a, 11 moj-a-e siar-a-o, 12 mlad-a-o , lvoj-a-e , »*kter-a-o jabelko-a , >5|miŠka-e, "6 sladek-dka-dko (slajši) »'jest sim, isfaiit-a, i9p0staja, »«od dne do dne, 2'slab-a-o, «dans, *» topel-pla-plo, 2* včeraj, «ti-ta-to, 2«zdrav-a-o, "oni-a-o. 6- SSott fcen ^itttoärtern. SJiait unferf($etbef folgenbe Strien tion gür»ortern: I. er f on Iid;e, alš: j est id>; t i bu; on, ona, ono er, fie, ež; unb baS jurüdfüfyrenbe Fürwort sebe für alfe brei sperfonen. 3»eite sperfon. ©infame 3 a H ti (bu). @rfte sperfon. Slom. jest (jaz, jes) (id>). ©en. mene, me Sat. meni, mi Slf. mene, me Sof. (pri) meni Stiftr. (z) menoj (manoj) Slom. midva, »eibt. u. fäcfyt. medve tebe, te tebi, ti tebe, te (pri) tebi (s) teboj (taboj) 3»eifadje 3aH ©en. naju Sat. nama 9lf. naju Sof. (pri) nama Snffr. (z) nama - — najt najt »etbf. u. fäd)I. vedve - vaji — — vaji 9lom. mi, »etbt. u.. fäcfyt. me ©en. nas nam 9lf. nas $ Sof. (pri) nas Snftt. (z) nami vidva vaju vama vaju (pri) vama (z) vama SStelfac^e 3<»H vi, »eibt. u. fäc§(. ve vas vam vas (pri) vas (z) vami 9H ättnli dj. 9tom. on (er), ©en. njega (nja), ®at. njemu, mu 9tf. njega (nja), Sof. (pri) njemu Snftr. (ž) njim ga Slom. ona ©ritte sperfott. SBeibltdj. ©infame Solona Cfte). «je, je nji, (njej), ji njo, jo (pri) nji (njej) (ž) njo (njoj) Zweifache oni ©äd&lid). ono (ež). njega (nja), ga njemu, mu njega (nja), ga (pri) njemu (ž) njim one ©en. njuj (nju), ju Sat. njima, jima Stf. nju, ju fiof. (pri) njima Snftr-(ž) njima Vierfache Saht. Siorn. oni | one | one ©en. njih, jih 55at. njim, jim 9lf. nje, je (jih) fiof. (pri) njih Snftr. (ž) njimi. ®a« jurücfführenbe gürwort sebe bleibt für alle brei «perfonen, 3ah* len unb ©efdjlechter immer bažfelbe, unb wirb fo abgednbert: Slom. (fehlt). 5lf. sebe, se ©en. sebe, se (feiner K.) Sof. (pri) sebi ©af. sebi, si Snftr. (s) seboj (saboj). 2lnmer!ungen. 1. ©ag perfönliche gürwort hat in einigen Snbungen eine boppelte §orm: bie längere unb bie f ü r j e r e. 3)ie längere gorrn ftnbef <3tatt: a. SBenn ein SRacfybrucfi auf bem ftürworte liegt. §8. Meni je pisal, tebi ne. Sfttr hat er gefcfjrieben, nicht aber bir. b. Stach SSorwörtern, nur im 5lffufatiö nicht. 3- Zvunmeue so vsi pri tebi bli. 9lufjer mir waren 9We bei bir. c. Söenn man mit beut gürworte antwortet, ober etwas üerweigerf. Komu je brat pisal? Meni, tebi, njej. «Bern hat ber SSruber getrieben? SÄtr, bir, ihr. 2. SSenn oni, ona, ono jener hetjüf, fo wirb ež ein anj igenbeögür* »ort, unb Wie ein ©et»orf abged'nberf. g. Kje si onega človeka vidil ? äßo baft bu jenen Sftann gefeben ? II. guetgitettbe, »eldje aus ben ©enütötS ber perfonltdfjett gürwörfec gebtlbef, unb »ie bte Beiwörter abgednberf »erben. SDtcfc ftnb t najin, najna, najno unfer (beiber). vajin, vajna, vajno euer (betber). njun, njuna, njuno i^r (beiber). naš, naša, naše unfer. Moj, moja, moje mein, tvoj, tvoja, tvoje betn. svoj, svoja, svoje mein, bein njegov, njegova, njegovo, fein. , _______7_________, njen, njena, njeno if)v (beS SBetbeS). vaš, vaša, vaše euer njihov, njihova, njihovo i^r (me^rer). Änmcrfungen. 1. @o »te ba§ jucntffu^rettbe gürnorf sebe, gilt audfj baS bation abge* leitete juetgnenbe §ur»orf svoj, svoja, svoje für äffe btei sperfonen, ©e« fc^fed^fer unb Labien (tttettt, bein, fein, unfer, euer, tbr), »enn eS fidj auf baS©ttbjeff beSfelbett <2a|e§ Begießt. Svojo mater sim zgubil. Steine SJiuffer |a6e tcb verloren. Kje ste s v oje klobuke pustili? SBo babf ifjt eure ^üfe gelaffen ? ŠSenn fid) aber baS beutfetje §ür»ovf fein auf baS erfön[t« ü)t& §ür»ort in ber fürjeren $orm ndfyer beffimmt »irb. SB. Žena, katero sim vidil, ober befer, žena, ki sim j o vidil. ©aS Söetb, baS idj gefe* ben babe- V. $tagenbe, tton benen kdo? »er? unb kaj? was? ettte eigene SlbdnberungSart b<*ben, als: SJom. kdo? (»er?) ©en. koga ©af. komu Slf. koga SoE. (pri) komu Snftr. (s) kom. kaj? (»as?) eiga, česa čimu, čemu kaj (pri) čim, čem (s) eim, čem. (Sbenfo werben auch bie babon abgeleiteten be^iehenben Fürwörter kdor (wer) unb kar (was) abgeanbert, nur baj? man am (Snbe ein r hinjufügf. 3n eurem ©arten haben unfre $tnber gefpiettl. ®u unb betn Meiner 58ru« ber feib2 mtr unb un§ Sitten 3 am Itebffen4. Šiebft bu5 jenen franfen Änaben 6 am Sobtenbefte7 feiner SKuffer weinen8? Sluch fein SSruber wirb ntcfjf lange mebr [eben 9. SBer fi$ feibft10 nicht achtet11, wie fofften 12 ihnStnbere'3 ten14. SBaS ^aft bu in ber «Sfabt gebortls. SEßem feaft bu jene jWet Gebern 16 üerfauft1T, weiche ha*18 bir mein Gruber gefcfjniffen 19? SSer (jaf eudj (2) btefes gefagf20? 3n unferm (beiben geborigen) ©arten ftnb »tele21 ŽBIumen. §ßeba[fe22 bein ©ewijfen 23 remWethes mefjr25 Werth26 ift, afö ein Haufe ©ofbež 2T. SBir haben unfre «pferbe28 tiertoren 29. 1 So-igrale, 2sta, »vsim, *ljub-a-o, 3alj vidiš, 6 bolan-lna-Iiio, 'smerten-tna-tno ]>ostelj-i, «plakati, »ne bode dolgo več Živel, '»sam-a-o, " ue spoštuje, i^kako bi, »»drug-a, -o, ^spoštovali, i^si-slišal, '6 dve pero-peresa, " si-prodal, 18 ki je jih; i^vrezal, zoje-povedal, mnogo, "ohrani, 2'vesl-i, 2*čist-a-o, 25 ki je več, 26vreden-dna-dno, J'zlato-a, 28konj-a, 2»mi smo-zgubili. ®ie ©toöenen haben nur ein Hülf^eitwort, baef auž bret Shetfen befte$f, s i m, biti unb bo dem. wirb fotgenber §9iaf? en fonjugirt: Übungen. 8. $So 11 fcen Setitoottmi Slnjetgenbe Strt. ©egenwärtige Qeit. ■Künftige Seit. einfache gafyl 1. sim (ich kto)' 2. si bodem (bom) (td) Werbe fein), bodeš (boš) bode (bo) 3. je Zweifache ^a^f. SXannltcf). 1. sva 2« S131 3. sta bodeva (bova) bodeta (bota) bodeta (bota) aBeiblicfc unb ©a'djlidj. 1. sve 2. ste 3. ste bodeve (bove) bodete (böte) bodete (böte) 1. smo bodemo (bomo) 2. ste bodete (böte) 3. so bodo (bojo) SBergangenegetf. Äang ff »ergangene 3 et f. (£tnfac$e galjf. 1. simi ® (tc$ bin ge»efen). 3- je KS 1. svai 2. sta .-S 3. sta p 1. sve) 2. ste [a 3. ste r 1. smo ? 2. ste ! ? si l f «s T 13 f Je )1S 3»etfa<$e 3af>r. SOISnnlidj. (sva; cta 'rS 3B e 16 lt c§ unb <3 a dj t i c I Isve) I ® Wef® I 3/step Vielfache $af)f. ® isimi ® (t<$ »ar ge»efen). ¥ smo 1 ® J I Bi , m ste. r ^ i S so ■ £ 3. so J;s £>te »ünfcfyenbeSlrf (Optativ) »trb fefjr letcfjf gebtlbef, tnbem man Bor bil, bila, bilo baž bi fe|t. Unb fo befommf man j»ei Birten berfel« ben, ndmttclj t bte fünftige bi bil-a-o (id|j»dre, »ürbe, mochte fetn), unb bte »ergangene bil-a-o bi bil-a-o (icf) »dre ge»efen, »ürbe, mochte ;c. ge»efen fein). 3.S8- Sestra bi vesela bila. SMe <Šcij»efter »ürbe froren f^eS fein. Ako bi ne b i i Iaeni bili. SSenn »ir ntd^f »dren fjungrtg ge»efett. SBenn man ben ftter genannten naj öorfe|f, fo befommf man bte umfc^rtebene gebieffyenbe Strt, alš: für bie gegen». $ et t: naj sim, naj si etc. tcf) mag, fotf fein jc. fünft. ,3etf: naj bodem, naj bodeš etc. id) »erbe fein mögen jc. »erg. Bett: naj sim bil-a-o etc. td) mag ge»efen fein :c. ©ebiet^enbe Slrf. (Sinfacfye 1. (fetilt). ' bodiva »etb(. bodive 2. bodi (fet bu). bodita u. bodite 3. bodi bodita facfyl. bodite Unbeftimmte Sltf: biti (fein). 3)1 i 11 e I» o r f. Vielfache 3af)(. bodimo bodite-bodite gegen tt>. 3 e»f ♦ bodoc-a-e (gegenwärtig). j) aH ti er g. Seit: bivši-a-e (ber war). »erg. 3 ei t: bil-a-o (gewefen). f $ a u p f w o r t: bitje (bas @etn, bte ©tfffett j). 2Cnmerfungen. 1. @o wie s im (t'djj bin) wirb auclj ni s im (i$ bin tttcljf) fonjugirf, lüie: 1. nisim 2. nisi 3. niete. ,3- Brat nikdar ni bil bogat. Ser ©ruber ift niemals tretet gewefen. 2. Nisim, fo wie alle ^ff^örfer, bte eine Negation ertf^ctlfeit, öerlan« qen bett ©eniftö ffaff beg Slffufaftög, ober au$ juwetlen ftaff beg sJlomtnafittS. ©. Sestre ni doma. Sie <£d)roefler ift nic^t ju £>aufe. Klobuka nisim prodal. Seu #uf fjabe icfy nic^f öerfauft. Übungen. 9. ;yclj würbe ^eufe1 ben ganzen Sag2 bei btr fetn, wenn bu wärefts ge< ftertt4 bet mir gewefen. ©ei gefreit5 in betnen ©erfpredjungen6. Ktnberl fetb untertänig7 euren ŠUfern. unb mein ©ruber würben jufrtebener8 fetn, wenn9 tfjr (2) glücflicfjer 10 wäret11. Sen ganjen Sag tff geffern meine <3cf>we* fter bei betner franfen Butter gewefen. ©ei beinem greunbe ein treuer ©efäfjrfe" im Unglücfe13. Seine (2) ©ruber ftnb mutwilliger14 als bie metmgen (2) Scfywefferit. Sie @$n?efter mag fein, wo fie will3Bo 16 finb bte(2)9Käb* c^en gewefen ? SaS @etn beS S^enfc^en 17 ift furj1S. »Dans, 2cel-a-o, »kobibil, '»včeraj, szvest-a-o, 6obljuba-e, 1 pokoren-rna-rno, 8 zadovoln-a-o, 9ko, »Osrečen-čiia-čno, »»bi vidva-bila, »2pomoenik-a, »3 ržve-rev pl., 14 budoben-ljna-bno, 15 kjer hoče, »6kje, »? človeški-ška-ško, »8 kratek-ika-tko. (štntfjeilung bet1 3eittt>örter. 5lm wtdiftgften tu ber flottenifcfjen Sprache tft bte (SintljeilMtg ber getf« worfer in © o 11 e n b e n b e unb S a u e r tt b e (verba perfectiva et imperfectiva), Welche burdj gewiffe ©orfä|e ober Slnfjängimgöfilben baS ©erfjälfm'fj ber 3et'f unb bev Sauer einer |)anblung ganj beftimmt auSbrücfen. SJlan unferfdjei* bef alfo : I. ©olleitbenbe (sperfeffttia), welche bitrclj bte gan^e Konjugation ben ©egriff be§ Qčinmabltf>unS, ber ©oKenbung ober beS SluSgangeS ber ^anblung auSbrücfen, o^ne Sftücfftcfjf auf bte Sänge ber Sauer, afS: storiti f^nn (baS Sl;un tiollenben), vzdigniti fyeben (ergeben, baS $eben öollenben) ^c. II. Sauernbe (Smperfeftiöa), bte burc$ bie ganje Konjugation eine forfwäljrenbe ^anblung anjetgen, unb fomtf ben ©egriff bež SßerbenS unb ber Sauer einer .£>anblitng enthalten, obne ben SJebenbegriff ber ©olfenbung ober besetnma^uns, al«: Delati t^un (mit bemSfjun befestiget fein), vzdigvati Ijeben (offer l)eben, mit bem $eben befcf)dftigef fein) tc. @o fann man 5. 58. bie grage »wag mad)ft bu?Ä nitf)t burdj bag Botlenbenbe Ikitwort storiti übetfe^cn, fonbetti butci) bag biefem entfpwdjtnbe baumtbe Seitwort delati, weit id) fyier ben SÄcment ber ®auer unb beg SScfdE;ä'fttgtfeinS bejeic^nen wtll; bafjer „kaj dölas?« — 3Cbet »wag gibfi bu mir, wenn i d) bief tfyue?" muß burrf) bag »ollenbenbe äeitwcrt storiti gegeben werben, weit eg fo Biel f/eifit, atg »wag gib ji bu mir, wenn td) biefe Arbeit »ollenbe?« alfo »kaj mi daš, ako 10 storim ?" Stlfe btefe Zeitwörter jerfallen wieber in feep Staffen, alž: 1. auf — em — ti, al§ : nes-em, nes-ti tragen. 2. » — nem, —niti (nuti), alž: vseh-nem,vseh-niti fcerborreit. 3. » — i'm, — eti, alž: gor-t'm, gor-eti brennen. 4. » — im, — iti, a(§: ljub-im, ljub-iti lieben. 5. » — am, — ati, alč: pit-am, pit-ati fragen. 6. » — njem — 0vati, alä: dar-uiem, dar-ovati opfern. ovam 83ilbung ber Seiten. ŠBet ber SBtlbung ber Reifen §at man ftc^ »or$üglic§ jwei ©runbformen ju merfen, närnltd): I. bie gegenwärtige Seit anjeigettber $1 rt, unb II. b i e u tt b e ft t nt m t e 31 r t. I. (gegenwärtige Seit. §ßon ber gegenwärtigen Zeit werben gebilbet: 1. 5) i e g eb tet&enbe Sir t, wenn man — am in — a j, — em ttt — ej, — em unb — im in — i berwanbelf, alž: pit-am ic^ frage, pit-aj frage bit; jem tdj effe, jej effe bu; mol-im td) betlje, mol-i bettje bu. Sie ^ettmörtexr auf—jem unb — jim werfen em unb im weg, unb gen nichts an, wenn fcor j ein S3ofal fte§t, alS: sto-jim idj fte|»e, stoj ftefye bu. 2. S a S SJlittelwort gegenwärtiger $ e 11,wenn man an bie britte sperfon öielfac^er c anfängt, alž: delajo fte tfjun, delajo-č tfyuenb. II. Unbeflimmte "Krt. SSon ber unbefttmmfen Sir t werben gebilbet: 1. Saš Suptnum, wenn man i wegwirft; unb fteljf metffenS nadj Zeit* worfern, bte eine ^Bewegung aušbrucfen, alS: spati f^lafen, spat um jufc^lafen. 2. Saö © e r u n b t u m bet ben Zeitwörtern, bte in ber unbeffimmten Slrt — ati, unb tn ber gegenwärtigen ^etf ntc^f — im Ijaben, burd) SSerWanblung beö— ati in —aje; bie SSerba auf — im aber, unb einige auf—em, öerwanbeln ebeu btefeö im ober em itt — e, alč: igr-ati fpielen, igr-aje tm ©pielen; evet-eti blühen, evet-e im SSlu^en. 3. SaSäRiftelwort »ergangener Zeittljättger gor nt, Wenn man t i in 1-la-lo perwanbelf, alž : govor-iti fprec^en, govor-il, ila, ilo ge» fpvocf)en. Sollten jebo<$ baburef) jwei ober brei SJlt'flaufe jufammen fommen, fo Wirb für bag männliche ©efdjlecfyt ber leichtern SluSfpracfye wegen eine öorbem l etngefc§altet, als: tres-ti fcf)ütteln. tres-el, la, lo (für tres-1) gefc^wttelf. 3etfw6rfer auf—dem unb —tem. berwanbeln in ber unbestimmten Slrt d unb t in s; boch nehmen fie felbe im 5ER:itfcIttJorte vergangener Seit wieber ju ftch, als: pred-em ich fpinne, pres-ti (ftatt pred-ti) fptrtnen, pred-el, la, lo gewonnen. SÖei ben SSerbtS enblich , bie fich in ber gegenwärtigen Set* <*uf — čem unb in ber unbeftimmten 9lrt auf— ci enbtgen, wird č tnk berWanbelt, alS: vlečem idj jiehe, vleči jie^en, vlekšl-vlekla-vleklo gebogen. Služ biefem SÄittelworfe in Sßerbinbung mit bem $ülf3jeifWort sim gehen wieber herbor: a. bie »ergangene, inbem man sim, si etc. b. bie längfttiergangene, inbem man sim, si bil-a-o etc., unb c. bie fünftige 3etf> inbem man bodem, bodeš etc. borfe|t. ©ann d. ber £)pfaHb fünftiger Seit, inbem man bi, unb e. ber Öptatib bergangenerSeit, inbem man bi bil-a-o öorfe$f. ©ann f baS Sftttfelworf hal&bergangener 3 c it / tnbem man 1 in vsi berwanbelt, alö: uč-il gelehrt, uč-ivšibegehrte. 4. ©aS SJtittelwort »ergangener Seit leibenber $orm, inbem man bei ben Seitwßrtern in—ati unb—ovati baS ati in an berwanbelt, afS: prod-ati berfaufen, prod-an, ana, ano berfauft. 5ßerba auf eti unb iti nehmen, wenn ftdf) bte ©tammfilbe auf d, t, n, r ober 1 enbtgef, — j en, j ena, j eno afS: vid-iti fehen, vid-jen, jena, jeno gefeiert. ©nbiget ftch aber bie ©fammjtfbe mit v, b, p, m, fo haben fie — ljen, Ijena, Ijen-o, alč: kup-iti faufen, kup-ljen, Ijena, ljeno gefauft. (Sollten fte aber bor ber ©nbung iti einen anbern Mitlaut enthalten, fo befom* men fie ttur — en, ena, eno alž: toč-iti gtefjen, ioč-en, ena, eno gegojjen. Seitwörter auf—niti (nuti) hängen an bie ©fammjtlbe njen, njena, njeno, alS: nag-niti neigen, nag-njen, njena, njeno geneigt. ©iejettigen Seitworter, bie in ber unbeftimmten Slrf d, t, z trt s berwan* belu, haben im SJiittelworte Wieber biefe Mitlaute bor bem en, ena, eno als: pres-ti fpinnen, pred-en, ena,, eno gewonnen (weil ež bon pred-em her* fommt). — S3or en, ena, eno wirb auch g >n ž unb s tn š berwanbelt, alS: nos-iti tragen, noš-en, ena, eno getragen. ©üblich jene Sßerba auf — ti, beren Starnrnftlbe auf einen ©elbftlaut aus* geht, fo wie einige auf —eti haben t, als: pi-ti trinfen, pit-a-o getrunfen. ©arauS gehen herbor: a. ©a§ Hauptwort, wenn man — je hinzufügt, al«: učen gelehrt, učen-je baS Sehren; pit getrunfen, pitje baS £rinfen. b. Stile Seiten ber teibenben gorm, wenn man bte fdhicfltd&en •gutlfSjeitwörter borfe|t, als: 1. ©egenwärtige Seit: sim . . nagnjen-a-o 2. IBergangene = sim . . bil . . nagnjen-a-o 3. Sangftöergang. = bil .. sim .. bil..nagnjen-a-o 4. künftige = bodem . . nagnjen-a-o 5. iDpfatib fünft. = bi bil . . nagnjen-a-o 6. ©ptattb bergang. = bil . . bi bil . . nagnjen-a-o % * Umfchriebene gebiefhenbe 5trfen: nagnjen-a-o nagnjen-a-o nagnjen-a-o bil , nagnjen-a-o nagnjen-a-o nagnjen-a-o bil , U it 6 e ft i m m t e nagnjen biti 1. naj sim . . 2. naj sim . . bil . . 3. naj sim . . bil . . 4. naj bodem. . 5. naj bi bil . . 6. naj bi bil . . ©ebtefljenbe bodi . . nagnjen-a-o «rt. Sttait brütft jeboch bte leibenbegormgernmttfetft be§ jurücfführenben gür* Wortes au§; ober, wenn biefj nicht Statt pnben faittt, bitrcf) bie t^dftgc gorm. V. Kako se to pravi ? Sßie lüirb biefj genannt ? (Snbtidj unferfchetbet man burdj bte ganje fhaftge gönn u m fcf> rieben e gebiefhenbe Birten, bte burdj baä toorgefe|te SEBörfc^ett naj gebilbef wer» ben. 3. 58. Naj delam alj ne. ^dj mag arbeiten ober nicht. 1. del-am 2. del-as 3. del-a 1. del-ava 2. del-ata 3. del-ata 1, del-ave 2, del-ate 3, del-ate 1. del-amo 2. del-ate 3. del-ajo Äonjugationömufl ©egenit> ärftge Seit an je t g e n (Stnfache Saht. (tc£) arbeite, neige, lefyte). nagn-em nagn-es nagn-e Zweifache Ml. SDHnntid). nagn-eva nagn-eta nagn-eta SQ3 e t & It d£) unb ©äd;lic£). nagn-eve nagn-ete nagn-ete Vielfache Saht. nagn-emo nagn-ete nagn-ejo (6) e f. ber ?trt. uc-im uč-iš uč-i nc-iva uč-ita uč-ita uc-ive uč-ite uč-ite uč-imo uč-ite uč-ijo (e) 1. (fe&rt). •2. del-aj 3. del-aj 1. del-ajva 2. del-ajta 3. del-ajta 1. del-ajve 2. del-ajte 3. del-ajte 1. del-ajmo 2. del-ajte 3. del-ajte © e 61 e f § e n b e 91 r t. (ginfacfje galjl. (arbeite, neige, te^re bu). (WO- nagn-i nagn-i 5Dla'nnlic&. nagn-iva nagn-ita nagn-ita 583 e i 6 t i dE} unb ©adjlidj. nagn-ive nagn-ite nagn-ite SSteffflcfje 3a$f. nagn-imo nagn-ite nagn-ite Cfe^O. uč-i tič-i uc-iva uč-ita uč-ita uc-ive uč-ite uč-ite uc-imo uč-ite uč-ite Süittelwort gegenwärtiger 3 e t f. (arbeitenb, neigenb, (efyrenb.) del-ajoč, a, e | (feljlt). [ uč-ijoč, a, e (eč, Unbefltmmfe Slrt. (arbeiten, neigen, Herren), del-ati | nagn-i'ti | uč-iti @ u pi n u m. (um ju arbeiten, neigen, lehren), del-at | nagn-it uč-it | © e r u n b t u t«. (im Arbeiten, Steigen, Cesten; ober inbem, tedfyrenb man arbeitet je. del-aje | (feljlt). | uč-e SÄUtelWorf. ö er g. 3ctf fljät. gornt. (gearbeitet, geneigt, gelehrt in »erbinbung mit |aben). del-al, a, o | nagn-il, a, o | uč-il, a, o 1. sitoJ 2. si [del-al, a, o 3. je ) Vergangene 3«»t. (ginfadje (irf> |abe gearbeitet, geneigt, gelebt). nagn-il, a. o ^Weifac^c SR an nit dj. nagn-ila aSJeibtid) unb ©äc^lid). nagn-ile aStetfac^e 3af)(. 1. smo| 2- ste idel-ali, e, e j nagn-ili, e, e 3. so ' ■ uč-il, a; o 1. sva) 2. sta[del-ala 3. sta) 1. svej 2i steidel-ale 3. ste' uč-ila uč-ile uč-ili. e. e 8 d n g ft »ergangene 3 e i t. einfache ga^l-Cid) fcattt geatbcitet, geneigt, gelehrt). 1.sim bil, a, oj 2. sini bil, a, o del~al,a.o | nagn-il, a, o | uč-il, a, 3. je bil, a, o) ,3»etfadje SSKatinltdj 1. sva bilaj 2. sta biladel-ala 3. sta bila' 1. sve bilej 2. ste bile del-ale 3. ste bile1 nagn-ila SSciblirf) unb ®ad)ltrf). nagn-ile «Bielfadje uč-ila uč-il6 1. smo bili,e,ej 2. ste bili,e,e del-ali, e,e: nagn-ili, e, e 3.smobili,e,e uč-ili, e, e 1. bodem 2. bodeš 'del-al, a, o 3. bode ) 1. bodeva| 2. bodetajdel-ala 3. bodeta 1. bodevei 2. bodete (del-ale 3. bodete^ 1. bodemo^ 2. bodete /del-ali, e, e 3. bodo ' künftige 3eif. ©infame (tef) werte arbeiten, neigen, lehren). nagn-il, a, o 3»etfad&e 3a(jr. 50? ä'ti n tid^. nagn-ila SBeibtid) unb ©čidjlidj. nagn-ite SStetfac^e &if)(. nagn-ili, e, e uč-il, a, o uč-ila uč-ile uč-ili, e, e £) p tat i ti füttfttget 3 e t f. ©infame 3«*>f-(id) mödjte, würbe arbeiten, neigen, lehren). 1. 2. 3. bi del-al, a, o | nagn-il, a, o | uč-il, a, o 3»eifacfje 1. 2. 3. bidel-ala, e, e | nagn-ila, e, e | uč-ila, e, e SßietfacJje 3a|l, 1. 2. 3. bi del-ali, e, e | nagn-ili, e, e | uč-ili, e, e £) p f a t i ö Vergangener 3 c t f-©infame (tdj Ijätte gearbeitet je. ic() würbe gearbeitet, geneigt, geteert |aben). ].2.3.bi bil a,o del-al,a,o | nagn-il, a, o | uč-il, a, o 3»etfa^e 3afjl. 1.2.3.bibila,e,edel-ala,e,e| nagn-ila, e, e | uč-ila, e, e 3$telfac§e 3al>t. 1.2.3.bi bili, e,e del-ali,e,e] nagn-ili, e, e | uč-ili, e, e bittet wort fjalßttergang. Seit, (ber arbeitete, neigte, lehrte). | nagn-ivši, a, e | uč-ivši, a, e Sftiftetwort öerg. Seit leib. gorm. (gearbeitet, geneigt, geteert). | nagn-jen, a, o | uč-en, a, o © e r 6 a (h a u p tw o r t. (bas Arbeiten, Steigen', £efyren). | nagn-jenje | uč-enje Umfchriebene gebiefhenbe Slrfen. (id) fott, mag arbeiten, neigen, lehren), gegenw. naj del-am etc. nagn-em etc. uč-im etc. (irf) folt, mag gearbeitet, geneigt, gelehrt fjaben). »ergang. Seit; naj siin del-al etc. nagn-il etc. nč-il etc. (idj fottte, modjte gearbeitet, geneigt, gelehrt fyaben). tängfttter. naj sim bil del-al etc. nagn-il etc. uč-il etc. (id) werbe arbeiten, neigen, teuren mögen, feiten), fünft. naj bodem del-al etc. nagn-il etc. uč-il etc. (id; würbe arbeiten, neigen, leljven mögen, follen). £>pfafiünff.Setf : naj bi del-al etc. nagn-il etc. uč-il etc. (idj würbe gearbeitet, geneigt, gelehrt fyaben mögen, follen). Öptat-berg.Seit: naj bi bil del-al etc. nagn-il etc. uč-il etc. Übungen. Ste Schüfet' lernen 1 ttt ber Schute tefen 2, fchreiben3 unb rechnen4. ;ye» ber §9ienfch 5 fott arbeiten6; Wer ntd£)f7 arbeitet, fett nicht effeu8. SDJag ich arbeiten ober forgen9, wie10 ich Witt11; boch 12 werbe ich niemals 13 reich fein. Slid&t ftefjenb 14 ober15 ftfenb 16, fonbent17 fnteenb 18 haben mich beine (2) ©rüber gebethen 19. 3hr würbet gern 20 meine neuen ©ücfier21 fehen22. würbe ber Sdjwefter fchreiben, wenn 23 ich würbe wiffen24, bafi25 fie ift ju $aufe. ©ringe26 mir meinen $uf attž bem Simmer17. ®er ©ruber würbe bir jwet ©riefe28 getieft haben 29, wenn wäre beine Srf>wefter gefommen30. Sßo wohnft bu31? Sßchin32 gehen33 bte SS^ägbe arbeiten ? lltlb raf'tl ©ruber gehen in ben ©arten fpteien34. 1 Se uč-im , iti, 2 berem, brati, 3pis-am, ali, * raouu-im, iti, 5vsak-a-o, edel-am, ati, 7ne, 8jem, jösti, 9skerb-im, eti, >°kakor, u hočem, hoteli, 2 vumier, ^nikdar, i*stojim, stati, l5alj, »«sed-im, eti, ''ampak, i»klečim, klečati, läpros-im, iti, del-avši, a, e del-an, a, o del-anje 20 rad-a-o,21 nov-a-o kniga-e, 22 vidim, viditi, 23ako, 24 vem, vedeli, ™ da, »»pernes-ern, ti, 37 iz (m. b. ©.), 2Sdva ]ist-a, 29 pošljem, poslati, so pridem, priti, (prisel-šla-■ilo), si stan-iijcni, ovati, 32 kain, 33 grem, iti, 34 igr-ani, dti. &cii ^ablnunfcri!. fflan unferfcfKtbef mefjre Slrčett tton B^tworfern, bod^ foff l)ter nur sen ben ©v uit b« unb sOrbnun gSjafjlett gefproeijett werben. J. ® t: u n b j a f) l e ti. 1. jeden, jedna, jedno. 2. dva, dve, dve. 3 trije, tri, ti i. 4 štirji, štiri, štiri, 5 pet 6 šest. T sedem. 8 osem. 9 devet. 10 deset. 11 jednajst. 12 dvanajst. 13 trinajst. 14 štirnajst. 15 petnajst. 16 šestnajst. 17 sedemnajst. 18 osemnajst. 19 devetnajst. 20 dvajset (dvadeset). 21 jeden, jedna, jedno ino dvajset. 22 dva, dve, dve in dvajset. 23 tri in dvajset. 24 štir in dvajset, etc. 30 trideset. 40 štirdeset. 50 petdeset. 60 šestdeset. 70 sedemdeset. 80 osemdeset. 90 devetdeset. 100 sto. 101 sto in jeden , jedna , jedno. 102 sto in dva, dve, dve etc. 200 dvesto. 300 tristo. 400 štirsto etc. 1000 jezero, tisuč (tavžentj. 2000 dve jezeri, tisuči (tavžentj. 3000 tri jezera, tisuči (tavžent). etc 1000000 miljon. 2000000 dva miljona etc. 2fnmetfungen. 1. Jeden, jedna, jedno jtnrb gerabefo, Wie ein SSeimort abgedtt« berf. Jednemu vojšaku so oko izbili. (Sinem Ärteger $af matt' baS •Sluge ausgeflogen. 2. Dva, dve, dve QWet), obrobe, obe ober oba dva, obe dve, obed ve (bet'be) werben fo abgednberf: 5£om. dva, oM, obadva, Wet6f. u. fddjl. dve, obe, obedve @en. dveh, obeli, obadveh, Wei6l. u. fdc^l. obedveh 2Daf. dvema, obema, obadvema, »etbl. unb fdd)(. obedvema dva, obä obadva, »eibl. unb fdrf)(. dve, obe, obedve. Sof. (pri) dvema, obema, obadvema, »eibl. unb fddjl. obedvema Snftr. (z) dvema, obema, obadvema, »etbt. unb fdcfjl. obedvema. 3. Trije, tri, tri (brei), unb štirje, štiri, štiri (tiier.) 9lom. trije, štirje, »eibl. unb fd$l. tri, štiri ©en. für äffe ©efdfjlecf>fer treh, stireh ®af. — — trem, stirem — — tri, štiri. Scf. (pri) — - treh, štireh Snftr. (s) — - tremi, štirmi. 5. Pet (fünf) unb äffe folgenben ©runbjagten mit Ausnahme »on sto, jezero, tisuč »erben fo befltntrf: 9lom. pet «f. pet ©en. petih Sof. (pri) petih ®af. petim Suffr. (s) petimi. 5. 51ffe ©runb^a&fen bon pet angefangen forbern int SHomtnaftb unb SlfEu* fatiö ben ©enitib beS babeifte^enben SBorfeš; in ben übrigen ©nbungen jebod) ftimmen fie mit bem £aupf»orfe in ^a^t unb «nbung überein. 3. Jest imam šest bratov. $abe fecp §8rüber. Z desetimi krajcarji sim pol goldinarja dobil. §Dlit jefyn trenjem Babe td) einen halben ©ulben befommen. _ 6. 58ei jufammengefe|fen ©htnbjaifjten wirb nur bie le|te beflintrf. 3. §8. S trideset in petimi konji ober s pet in tridesetimi konji. SOlif 35 spferben. II. £)rbnung§jaf) le n. 1. pervi, perva, pervo. 13. trinajsti, a, o. 2. drugi, a, o. 14. štirnajsti, a, o. 3. tretji, a e. 15. petnajsti, a, o. 4. šterti, a, o (četerti). 16. šestnajsti, a, o. 5. peti, a, o. IT. sedemnajsti, a, o. etc. 6. šesti, a, o. 20. dvadeseti, a, o. (dvajsti). 7.sedmi, a, o. 21. jeden in dvadeseti, a, ober 8. osmi, a. o. dvadeset in pervi, a, o. 9. deveti, a, o. 22. dva in dvadeseti, a, o ober dva- 10. deseti, a, o. deset in drugi, a, o etc. 11. jeduajsti a, o. 100. stotni, a, o. 12. dvanajsti, a, o. 101. sto in pervi, a, o. etc. 1000. tisnčni, a, o (jezerni, tavžentm.) Übungen. 11. Äier1 ftnb 25 Äpfel. 3n ber ©c^ule fittb 38 Schüler. 3n ber erften unb jtteifen §8anf2 ft|en 12 $täbc|en. ©in g«$t $at3 ™ Sonate4 ober 53 2Bo= fynÄ. 5 unb 14 ift 19. 5635 Krieger6 ftnb in betr ©d^Jöd^tr gefallen 8. Äai* fer 9 Seopolb 10 ber (Srfte ffarfc 11 im $abre 1705 im 65. $af)re feine« Seßen« 12. ■Tukaj, 2 klop-i, 3 imam, imöti, * mesec-sca, 3 töden-dna, 6 vojäak-a, 7 voj-ska-e, s padem, pasii, ^cesar-ja, ">Lavoslav-a, 'i vmerjem, vmröli (vmerl-a-o), i> živlenje - a. aSoit feer aSottfoIgc. ®te SBortfolge, b. i. bie Slufeinanberfolge ber Stebetbeile, hängt mei» ftettš bon ber »I6ftd)f beS @predjenben ab, Weldje Stellung er ihnen geben will. £>od) merfe man jtdj folgenbe Stegein: 1. «Subjeff ober jene äöörter, auf weldje ein befonberer Sladjbrucf gelegt wirb, nehmen gewöhnlich ben erffen spfa§ ein. SS- Dans sestra v mesto pojde, ober sestra dans v mesto pojde, obet v mesto dans sestra pojde. ®te @d)wefter njtrb beute tn bie ©tabt geben. 2. £>aS SfJebenmort ftebt grofjtenfbetlž ttor bem 3etfWorte. 3* Rožica prav prijetno diši. ®aS SWädjen riecht fe^r angenebnt. 3. ®te negatiüe sparftFel ne behauptet ihren spia§ immer unmittelbar oor btttt bestimmten geitworte. 3« SB. Brat ne čita. ©er SSrttbet lieft nicf>t. Jaz ne bom računih werbe nicbt rennen. 4. Sm £>pfaftt> ftebt bie Slegation ne tn ber 0tegel nad) bi, jebocb üor bem SJlittelmorte. 3- SS. Ko bi mi ti ne bil pisal, bi ne bil priščl. ^dtteft bu mtr nicht gefcbrieben, würbe tdj nicht geFommen fein. 5. Söentt Fein Šladjbrutf auf bem SBerbum liegt, fo fielen bte Füqern perfönltdjen Fürwörter me, te, jo etc. metfienS üor ben $ülf$jeitwörfern bodem, bodes, bode, bodeva, bodeta, bodete, bodemo, bodo unb je; ben •fmtfSjetfworfern bi, sim. si, sva, sta, ste, smo unb so aber Werben fie gernet« ittgltdh nacbgefe£t. 3. SS. Mu bodem pisal, metbe ihm fd;ret6en. Kje sta ga vidila? 2Bo habt (2) ibr ihn gefef)en ? 6. ®aS jurüdffibrenbe Fürwort se, si ftebt üor ben fürjern Fürwörtern ga, mu etc.; fowte bet bett perfönltdjen Fürwörtern ber ®atiü bem Slffufatiü unb ©eniftü üorgefe§t werben mujj. 3« SS-Ne boj se ga. gürd)fe bicb nidjt üor ibm. Počakaj. da ti ga priporočim. Söarfe, bis idj ij)n bir anempfehle. SB e i f p i e ( t. Imej si kraljevo palico v rokah, alj pa beraško, težka je, in ni stana brez težave. Veča ko tvoja teža, lepša bo tvoja plača, ako je v nepoterpe-žljivosti ne zapraviš. SWgeff bu ben $6nig§fcepter ober ben SSetfelftab in beiner $anb führen, fdjwer finb betbe unb ohne SSürbe Fein Stanb. großer aber beine SSürbe, befto fd)öner bein Sohn, wenn bir folcber burch Ungebulb tttd&f üerloren geht. Kjer ni sramožljivosti, tudi ni časti. Nekdajni Slavjani so si v roko segli, ker so kaj obljubili, se niso rotili, ampak mož beseda so bili. 3So feine Scfjam ift, ba ift auch feine @(jre. Sie alten Seutfcfjen bebien* ten ftcf; bei Serficfjerungen feinet; (gtbfchttntre; bet tbnen hiefj ti: @tn Sföort, ein §9lann. Ne splaši se, ako se zbodel na potu živlenja, alj ti nesreča za petama gre. Le serčno hodi svoj pot! Kratko naše živlenje, in premenljivo je vse ; naša pomoč je gospod. Saß ben SJhtfh ntc^f ftnfen, wenn bu auf beinern Sebenäwege auf Sorneit frtttft/ober btc(j baž itnglücf üerfofgt. Slur muthig »oran auf betner ŠBahn! Kurj ift ttnfer Seben unb ber SSeränberung unterworfen; ttnfer ^ort ift ber $err. Kakor pila železo pili, ravno tako dober navk človeka. Rodove, ki nimajo prave vere ne navka, boš težko živine ločil. ©letd)Wte bte geile baž @ifen — bifbef ber gute Unterricht ben SOlettfdjett. SJlenfchenftämme, bte Weber einen wahren ©lauben tiocf) einen Unterricht fyaitn, wirft btt ferner Pom Spiere unferfchetben. Hudobec na svetu druge sreče ne pozna, kakor gostije. Alj le prehitro se izpeljä, izdela in izpije. Pusta postane njegova glava, njemu živlenje strašna pušava.. Ser ©öfeimdjjt fennf auf btefer 3Se(t feiit aubereš ©(ücf, alö ben ftnhlü eben ©enufi. Soch nur ju balb irre geführt, Wirb er ein abgelebter Sßüftling. (Sein Kopf wirb wüffe; eine fdfjauberüolle SBüfte für ifjn baö Seben. Ne žali človeka, tudi otroka ne, Saj se tudi červič brani, ako ga step-taš. Pogosto jeden sovražnik več škodje, kakor deset prijatlov pomagati zamore. SMetbtge auch gcrtngften Sftenfdjen, auch ein Ktnb nicht. Sludj ber SBurm frümmt ftdjj, wenn er getreten wirb. @in geinb fcfjabet oft mehr, alö jehn $rcttnbe nüfett fonnen. Ako človek na slami ležiš, lahko mirno in varno spiš; ako te sreča na rože položi, lahko te pikalo ternje po koži. Šlenfch, wenn bu auf bürrem Stroh It'egft, fo fchfafft bu in Sicherheit; Wenn bidj aber baä ©(ücf auf Sto feit bettet, fo hüthe bich tior ben Soriten. Jščeš prijatela, pojiši ga v nadlogi in ne zaupaj mu berž. Vsreči prijatela nikolj ne bodeš spoznal, in v nesreči se sovražnik nikolj ne bode skril. Sudjeff bu einen greunb, fucfje ihn im hetnt. teta-e, Sanfe. sin-a, @obn. jest, jaz. jes, tdfj. vert-a, ©arten. sim, biti (bil), fein, hči-hčere, S£od[)fer. nisim,— , (nisim bil), ntdjt fein. Moj sinje tvoj stric, in moja hči je tvoja teta. Tvoja hči je v vertu (vertiču) mojih bratov. Jaz sim pri tvojim očetu bila. Medve sve z bratom pri teti bile. Mati niso ') pri nas. Sestra ni pri nama bila. Mi nismo pri tvoji hčeri bili. Tvojemu sinu so moja mati teta. Sini in hčere mojih stricev so v mojih vertičih. Tvoji teti niste pri mojim sinu bile. Hčere mojih tet so z nama v tvojim vertu bile. Oče s sini niso v vertu. Tvoja mati mi niso teta. Nota. 1. Ser ©lobene gebraucht ftefč ben spiurat beč männlichen ©es fehleres, wenn er »on sperfonen fprtcht, benen er 'Ächtung bezeigen will, nur bann aufgenommen, wenn fte im Sual ftehen. Učenik-a, Seljrer. lep, a, o fdfjon. obleka-e, .Kletbung. im-am, eti haben, nim-am, ne imeti, nic^f haben. Učenik mojega brata so Jvoj stric. Moj pče sp tvoj učenik. Tvoja teta imajo lepo obleko. Tvoji teti ste v mojim vertiču. Mi smo pri stricu ino pri hčerah tvojega učenika bli (ffatt bili). Moja hči nima lepe obleke. Oče nimajo lepega vertiča. Tvoja teta imajo lepši vert. Moja obleka ni lepa, tvoja je lepša. Učenik niso pri meni bli. So oče pri učeniku? Tvoja sestra ima lepo hčer. Mati so naj lepšo obleko imeli; lepega verta niso imeli. Moja hči bode naj lepšo obleko imela. Midva nisva lepe obleke imela. Medve nisve učenika imele. 4. Kmet-a, Äanbirtann. tudi, aud), ebenfalls, ti, bu. vid-im, iti, fefyen. alj (lat. an) ftefjt bet fragen, ober. Sta vidila učenika v mojim vertu ? Ste vidili lepo obleko moje sestre? Lepše obleke nismo vidili. Ste tudi vi obleko vidili? Alj si kmete (kmetovavce) vidil? Moj oče so tebe in tvojo sestro pri kmetovavcu vidili. Tudi jest sim vaju vidil. Alj si mater z učenikom vidila? Jaz in moja brata nismo učenika imeli, Kmetovavci nimajo lepe obleke. Vi nimate lepih vertičev. Tvoj oče imajo naj lepši vertič. Kmetje so v vertičih. Bratji in sestre so pri učeniku. Alj vedve niste strica vidile? Teta so v lepim vertu. Tudi stric bodo v vertiču. Vedve niste naji vidile. So kmetji pri očetu? 5. Otrok-a, $inb. on, ona, ono er, fie, e$. nož-a, SJleffer. bolan, Ina, lno franf. naš, a, e unfer. pa, aber, vaš, a, e euer. ne, nid)t. igr-am, ati fpielen. Moj stric so bolni, tudi teta so bolni. Otroki vašega učenika so bolni, tudi hči moje tete je bolna. Otroki (deca)! ne igrajte i nožem. Sina! igrajta v lepim vertiču moje tete. Sta vidva nože imela? Midva jih nisva imela. Mojega strica lepa hči je vas deca v vertiču igrati vidila. Alj je ve niste vidile? Alj ste vidile mojo bolno teto? Hčeri! ne igrajte z noži. Je dete bolno ? Alj mojih nožev niste vidili? Z otrokom sva v vertiču igrala. So tvoj oče bolni? Jest ne bodem igrala. Imajo deca lepo obleko? Igraj z onim detetom. Sestri! ste vidile mojo hčer? Nisve je vidile. Otrok je pri onih kmetovavcih igral. Matere nisva vidila, pa tudi očeta ne. fi. Vijce-vilic pl. ©abel. tu, tukaj, l)ter. kdo ? »er ? tam, tamkaj, bort, kje ? čej ? »o ? dober, bra, bro gut. del-am, ati arbeiten, f^un, rnadjen. Kje so kmetji delali? Kdo je bil tukaj? Pri komu si bila? Kdo je naj bolše delal? Kje ste bli z očetom in z materjo? Kje so bie sestre in hčeri vašega učenika? Kje so tvoja dobra mati? Tvoj sin je naj bolši otrok. S kom si v v er ti ču delala? Kdo je tam pri sestrama? Čej je dete z vilcami igralo? Sestra bi delala, je pa bolna. Kdo tamkaj igra? Pri komu so tvoj oče delali! Al j si tudi ti tam delala ? Kje so deca? Alj jih nisi igrati vidil? Jaz imam najbolšo mater. Kdo je pri meni tvoje vilce vidil? Tnkaj so otroki igrali, tam pa kmetje delali. Alj nimaš bolšega noža in bolših vilic? Vidili smo vaš lep vert; pa tudi moji sestri ste ga vidile. Naj sestra igra, ti pa delaj. Kmetji naj delajo. Delajmo bratji ino sestre! Cej so delale vaše dobre sestre ? Jest jih nisim vidil; pa tudi oče jih niso vidili. Teta mi niso dobri. 7. Gospod-a, $err. kaj? »až? gospa-e, grau. kup-im, iti faufen. čigav, a, o? »em gehörig? »efjen ©{gentium? Kaj delate i nožem in z vilcami? Kdo tebi obleko dela? Kdo je v onim vertiču? Čigav je oni vert? Čigave so vilce? Kaj dela tvoj bolan brat? S kom ste bie moji teti pri tebi in pri tvojim očetu ? Komu bodo mati naj lepšo obleko kupili ? Moj stric so lep vert kupili. Kaj bota bolni materi kupila? S čem bi ti kaj kupil? Alj naji nisi vidil igrati? Včigavim vertiču si. bila ? Otroci (ffaff otroki) ! kaj böte tamkaj delali ? Kdo je pri decah? Čigavo obleko si imela? Kje so gospod učenik? Kaj gospa delajo? Čej ste z gospo bili? Gospod stric imajo naj lepše vertiče. Gospod učenik so pri moji materi bli. S čigavim otrokom si igral ? Kdo je tamkaj v mojim vertu delal ? So oče tukaj alj mati ? 8. Gospodar-ja, £>au3tiater. ti, ta, to biefer jc. gospodinja-e, H"uämutter. jeden, dna, dno ettt :c. gospodična-e , graufein. zdrav, a, o gefunb. Vaša hči je bolna, pa tudi naša ni zdrava. Kje gi naji vidila? Cej so gospodična? Te dobri gospod so nama nove obleke kupili. Kaj bode to, gospodična? So gospa zdravi? Komu bodo mati to obleko kupili? Kaj gospod učenik delajo pri vas? Ste zdravi? V čegavim vertu sta gospodična in gospa? Kje sta gospoda strica? Kdo je te gospod? Jaz imam jedno hčer, ti pa jednega sina. Stric imajo pet sinov, in dve hčeri. Moj oče so vaš gospodar, in moja mati vaša gospodinja. Kje so gospodična to lepo obleko kupili? Otroci! čej imate strica? Sin tega kmeta je bolan. Tukaj sva vašega gospoda strica, tam pa vašo teto vidila. Jest imam tri brate in sedem sester. Kje je gospodar? Gospodinja je pri decali. Je brat pri nas alj sestra? Si igrala alj ne? Naše dekle grfejo delat. Naj tudi hlapci, grejo delat. Jedna bolna žena je prišla. Kmet je šel s svojimi hlapci delat. Živina mojega strica je lepa in zdrava. Kaj ste prišli 2), lepa gospodična? Kaj delate? Kdo je vam to lepo obleko kupil? Kje imate svojo živino? Stric so tebi bolši kakor meni. Tii je obleka naših dekel, tam pa vaših hlapcev. Cej imajo tvoj dobri oče svojo lepo živino? Oče! kje ste bli z bratom? Kje ste pa Vi bli, gospa? Kaj ste mi dobrega kupili, mati? Moja obleka je lepša kakor (kot) tvoja. Kdo bode z gospo prišel? Oče in mati ne bodeta prišla. Stric in učenik bodeta v lep vertič prišla. Imaš ti svojega hlapca ? Vi imate lepšo živino, kot je naša. Kje je moja žena? Nota. 2. 50lan unterfc^eibet nur jwei Stnrebeiüörfer, nämlich: ti (©u) unb Vi (3$r, ©te). Ti hört man nur in ber Sprache ber $8erfraultd)?ett itn £one ber ^>err« fdjjaff, ober auch ber Verachtung. — S" aCfeit übrigen gälten wirb Vi ge* brauet. SRit wem fptelen bte Einher? äßo ftnb ©te mit bem ©ohne gewefen? SBer hat jenem ^inbe btefe fcfjone j?Ietbung gefauff ? Sßo fjaff bu jenes SBeib gefe^en? SBer hat mit unfern ^tnbern gefpielt ? SBaren* ©ie bei metner 5Öluf« ter, $räuletn? SDitf mein ift bie grau gefommett? Sßer hat fd)önere Metbung, tdjj ober tf>r (2)? Steffen (Sigenfhum ift btefeS Vieh? äßir (2) ^aben unfern $necf)f unb unfere Sftagb. Sn weffen (wem gehörigen) ©arten habt ihr (2) ge* fpiett? SJiit wem werben ©te ttt ben ©arten gehen? 3Ba§ haben bte Unechte hier gethan? SBaS werben ©te hier machen? SBerben ©te nicht in unfern ©ar* ten f'ontmen ? 9Ser ift mit bem £>errn £>heim bort ? SBo haft bu betne bung? $aft bu feine fchönere $letbuitg afS biefe? Sante! haben ©ie feine Sfteffern unb ©abefa ? Söer war bei 3hnen ((Such) franf ? Sft baS gräulein gefunb ? Sßem gehört btefe flotte ©abet ? 9. dekla-e, SJiagb. živina-e, 95te$- Zena-e, äöetb. hlapec-pca, Ä'necht. svoj, a, e fein, mein, bein kakor, wie, afSwie. grem, iti (šel-šla-šlo), gehen, pridem, priti (prišel), foittmeu. 10. Učenec-nca, ©cijuler. ueilnica-e, ©c^ule. nov, a, o neu. dam, dati gehen. dobro jutro! guten SDlorgen! da, baß, bamtf. dober večer! guten Slbettb! dob-lm, iti erhalten, befommen. od, von, (von etwaä heO/ (tu. b.©en.) Dobro jutro, gospodje! Moja hči je od svoje tete lepo novo obleko dobila. Je tvoja obleka tudi nova ? Komu boš vilce dala ? Daj mi pet novih vilic in štiri nože. Kdo je detetu nož dal? Kje so učenci? Dober večer oče! Čej stebli, da vas nisim vidil? Učenci so novega učenika dobili. Bodo gospod v učilnico (šolo) prišli? Od koga si to novo obleko dobila? Kaj si od tete in strica dobila? So učenci v šoli? Kje so gospod učenik. da jih ni tukaj? Dobro jutro, gospodinja! Dober večer, sestre! vaš brat je prišel. Tukaj vam nov nož dam, vilce bodete pa od strica dobili. Od koga site lep nož dobil? Od koga je sestra svoje vilce dobila? Kaj ste vedve novega dobile ? Delati je bolše kot igrati. Pridite z učenci v šolo. 12. (Na. auf, an, ju, in, nad» forbert: 1. ben Slffufati» auf bte gragen wof)in? worauf? wo ju? wie? auf welche Art? 2. ben So« fal auf bie fragen wo? an welchem £>rte?) Vol-a, £)d>3. žito-a, ©efteibe. njiva-e, §l&eim gefunb ober franf? Sft ^ gräulein im ©arten gewefen? gräulein! waS werben Sie freute machen? ©er Sohn beS *) wirb tfontmett. Nota. 4. Um baS Verhältnis beS $Befi|eS, beS (SigenthumS ober ber 916* fünft ^u bezeichnen, werben jene Hauptwörter, bte ju biefer Veffimmung bie* nen , faft nie fit ben ©enitiö gefe|t, fonbern bafür ihre juetgnenben ^Beiwörter genommen, bereit tnan jWet Birten wohl aufjufaffeit ha<: a) SSttf matt anzeigen, baj? einer einjelnen beftimmfeti «perfoit ober Sache etwas jugehöre, ober von berfelben abftamme jc„ unb fteht baher baS Su6ftatt= tio, baS jur SSefttntmung biefeS VerhältniffeS bient, im ®eutfcf)en im ©enitio beS Singulars, fo üerwanbelt man ben SluSgaitg bes ©enitwS a in ov, ova, ovo fbet benen mit weichem «uSgange in ev, eva, evo); benSluSgang ber Wei6ltchen Hauptwörter aber in in, ina, ino. b) iKMll man jeboef) anzeigen, bafj (StwaS mehreren sperfotten ober Sa* chett jufomme, ober tooit benfelben abftamme , ober wirb tion einer sperfon ober Sache im «llgemeinen gefprochen, in welchem gade bann baS Veftim> mungSwort im ©eutfehen im ©enttit» spiuraliS ftel)t, fo hängt man ben mann* liehen unb fädjltchen Hauptwörtern Silben ski. ska, sko ober ški, h k a, š k o, ttnb beit weiblichen ji, ja, j e an. Subffantiöa aber, bie feine jueigitenbeit Veiwörfer gufaffen, wie bie tnei* ften Sammelnahmen, werben natürlich itt ben ©enifiü gefegt; fo and) jene, bie eine Slppofifion ober ein anbereS VeftimmungSwort bei fid> haben, ober wenn burch bie Verwanblung berfetben in ein jueignenbeS Veiwort eine ^n>e»beutia=* feit entfielen würbe. Kje je očin nož? Je ta sesterna obleka? Kje so tetine vilee? Bratov "vert je lepši kot učenikov. Tvojega brata sim v stričevim vertu vi-dila. Čigava je obleka? Ta je bratova, ona pa sesterna. Je stricev sin v šoli? Je tvoja sestra v kmetiškim vertu? Gosposka obleka je lepša kot kmetiška. Je ženina dekla zdrava? Kje so tetine deca? Daj mi hlap-ceve vilce. Kdo je oni ženi od mojega žita dal? Gospodarjeva hči je od svoje tete lepšo obleko dobila, kakor vedve od svojega strica. Go-spina obleka je lepša kot gospodičina. Tetina hči v gospod stričevim vertiču igra. Učencev brat na tetini njivi dela. Kje je otroška (de-tinska) obleka? Koga si v gospod učenikovim vertu v gosposki obleki vidil?Deteti! ne igrajte na tetini njivi. Čigave so ona deca tam na vertiču? Gospodarjeve. 14 Oče-očin, a. o. kmet-kmetov, a, o. gospod-gospodov, a. o. mati-matern, a, o. hči-hčern, a, o. očetovski, a, o. kmetiški, a, o. gosposki, a, o. materinski, a, o. hčerinski, a, o. ©te ßfeibung ber ©djroefier ift fchöner als bte ber Sftutter. 2g0 ŠBieh be§ |>emt Önfelet ? SBo Riefen bte (ž) Ätnber beö ÄehrereS ? äßer hat baž SJteffer bež SBruberž unb bie ©abef ber ©chmefter berforen? 38em gehört btefe« SJieffer ? bem sDnfel. SBeffen ©tgenčhum ift biefe ©abel? bež SŠaterS. ®až grduletn f)at bon ber «Scfjibefter ber £ante ein fchonež, neueš $(etb be* fommen. ©ie Änechte ber Sanbleute arbeiten auf bem Stcfer beS .£>errn SSaterž. šSSo finb fie mit bem ©ruber bež Sanbmanitež gelbefen ? SBer ^at bem Ätnbe beö Kruberg baS SReffer gegeben? SBo fielen bte (2) Softer ber Sanfe? §&et wem ha&en @ie gegeffen ? 16. Kruh-a, SSrob. velik, a, o grof. voda-e, äöaffer. majhen, a, o fletn. žlica-e, Sojfel. veliko, btef. pros-im, iti bitten. majheno, wenig. bolj, me^r (ffel)t metftenä bor SSeiworfertt auf bie $rage »te fe^r?) Prosi očeta, da mi svojo žlico dajo. Dajte mi tudi kruha in vode. Veliko je kmetov, da ne delajo, pa tudi jesti nimajo. Vaša njiva je veliko veča kot gospodova. Je tvoja manja sestra zdrava? Jest sim bolj bolan, kakor ti in tvoja sestra. Gospodar ima majheno hlapcev in dekel. Kaj je novega? Kaj so tebi gospodična dali ? Ima gospodinja veliko otrok? Kje sta tvoja manja brata? Oče bi jedli, pa žlice nimajo. Kaj ste mi lepega kupili? Tvoj brat ni velik, moja sestra bode veča. Kje imaš vodo? Kaj sta mater prosila ? So tvoja mati veliki ? Kruha jaz majheno jem. Vi imate majheno otrok. 17. Vino-a, äßein. mleko-a, SMdf). meso-a, gleifch. več, mehr, fant -a, j?nabe. manj, weniger, deklica-e, SJMbdjjen. pi-jem, ti frinfen. prod-am, ati, berfaufen. Vino otrokom ni zdravo. Jaz imam več nožev kot vilic. Vidva sta več mleka dobila kot midva. Gospodinja je nama dobrega kruha in vina dala. Ti imaš manj obleke kot moji sestri. Kje si meso kupila? Komu bodeš vole prodal. Voda je otrokom veliko zdraviša kot naj bolše vino. Komu ste svoj vertič prodali? Dobro jutro, gospa! alj niste vi mojema sestrama novo obleko kupili ? Kaj pijeta dobrega ? Midva več vode kot vina pijeva. Vodo pij; voda je naj bolj zdrava. Kje so fantji in deklice ? Čigav je oni fant? Čigava je ta deklica? stričeva. Greš z menoj ? Bolšega vina ni, kakor je to. Daj mi žlico novega vina. Ti več vina piješ kot midva. Naj deklice igrajo; fantje pa, naj na njivo delat grejo. Sestra je veliko manj pila kakor jedla. Deklica je manjša kakor fant, Clovek-a, SOJenfcf;. juha-e, «Suppe, mesena juha, $feifd)fuppe. lahko noč! gute 9čacfjt! kam? mofjtn? kada? wann? dobro jutro ti (vam) Bog daj! Stfj wunf<$e Sir (3(jneü) einen guten Tvoj bratje dober fant, tvoja sestra pa tudi. Lahko noč, oče! Dobro jutro vam Bog daj, gospodična! Kaj delate na kmetovim vertiču? Alj ne jeste mesene juhe? Kada je gospodar prišel? Kam bodo dekle delat šle? Dobro jutro vam Bog daj, mati! Kam greste z mojema bratoma? Kje je tvoj manji brat? S kom je deklica igrala? Kada je oni človek na vertič prišel ? Lahko noč, gospod učenik ! jes grem. Alj fant ne bode juhe jedel? Kam so ljudji prišli, da jih ni več tukaj? Kada bodo teta prišli? Pridite mleka jest in vode pit. Deklica je me bla prosila, da bi ji mesene .juhe (župe) dal. Juha je bolša in zdraviša kot mleko. Juhe ne bodem jedla, Naj ti mati mesa dajo. Vode ne pijem; naj mi stric vina kupijo. Sie ©uppe ift für ben franfeit 9Jienf$en gefunb. madjjf jener grofe SJieitfcfj bort bet ben ^inbern? Sßer ift er? (Sin Sanbmantt tff er, unb hi« ift feine £ocf)fer. Unfre .Kinber träfen me^r SSaffer alö äöeiit. ©ute Sladjt, $evv Sebrer! !ycb wünfrf)e 3f)nen einen guten borgen, Sante! Söerben Sie nid>f itt unfern ©arten fomtnenf Ste ®ttf<$ »ar t>tll beffer alž ber SBet'tt. Söo^tn ift bie grau gegangen? H a ff bu fte nicfjf geben gefeiert? ©o unb wann jtnb bie Knaben in ben ©arten gefommen? §8ei wem baff bu mit meinen (2) SBrüberit SBctn gefrunfen? Srtnff bein err Seljrer? ©er SBruber f>at firf) neue ©cfyulje gefauft. SSon »em Ijat ber Štadfjbar btefe fcfyöne spfetfc gefauft? SSaž t)abt i&r (ä) im ©arfeit gefe&en? äöann wirft bu beiite Ödjfen öerfau* fen? 38o $aben bte Sanbfeufe tf>r SStc^? Sßo Ijabeit nM neue $ofen unb e Seiten einen guten borgen, $err Sladjbar! SB o ftnb Sie ge»efen? SSoljin finb bte neuen Sojfel, ©abeln unb Keffer gefommen ? Söer ift bort bei bett Seilten? (Sffe bte* fe« gletfd) tttcfjf. oo (V Ä. Tobak-a, £abaf. tnlad^ a, o jung, papir-ja, spapter. star, a, o alt. tinta-e, Sinte. pis-amu ati ff^reibeit. pero-peresa, geber. kad-irn, iti raupen. Čigavo je to pero? Cigav je oni tobak? Učemkov alj sosedov? Čigave so one peresa? Dajte mi tobaka, da bodem tudi jest kadil. Staro vino je bolše in tudi zdraviše kot novo. Gospod učenik ne kadijo tobaka; tudi moj oče ga ne kadijo. Tobak kaditi otrokom ni zdravo; bolše je jim kruh jesti. Vidva nimata več dobrih peres. Deklice so lepše pisale kot fantje. Kdo je vam peresa dal? Lepo vas prosim gospa, dajte mi kruha in mesene juhe. Kje sta svoje pipe zgubila? So tvoja mati že stari? Moj oče so bolj stari kot tvoja mati. Moja sestra ni veliko mlajša kot tvoja. Si materi pisala od tega? Kaj bodeš teti novega pisala? Kmetovi hčeri ste mlajši, kakor sve medve. Si s tim peresom pisal? Učenci! lepše pisajte in bolše berite. Sosed ima veliko živine pa majheno hlapcev. Kada bodeš sina v šolo dal? Gospodar so stariši kot gospodinja. Z vašim peresom je fant bolše pisal. Kje je moj papir in moja tinta? Kam je bratova tinta prišla? Kdo ima sinov papir? Gospa so mlajši kot gospod. ®eiti ©afer ift jünger alä ber meinige. äßem gehört biefeč ©efreibe ? $ier ift beine Verlorne geber. *©ebef bem ©iehe äöaffer, baß e8 Werbe frinfen. 3Ba§ wirft bu bir Sfteueg faufen ? Steine Schuhe finb Heiner als bte beintgen. Söo habt ihr (2) eure frönen .£>ofen gefauff? Sßo h"' bebt älterer ©ruber Stinte, «Papier unb gebent gefauft? Sie SJläbchen haben beffer gelefen als bie Knaben. Sieine jüngfte Socktet tft älter als beine (2) Sohne. Söo ift bie $eber, baß ich fte nicht befomme? 24. (Za, bet, währ en b, um, für (pro), ju, hinter, wegen, nach b. i. htnfer regiert: 1. bett ©enititi auf bte förage wann? 2. ben Slfitfaftü auf bte fragen wohin? nach welcher Stiftung ^in? unb 3. ben rumental auf bie grage wo?). Mesto-a, Sfabf, $piaf. groš-a, ©rofd^eit. goldinar-ja, ©ulben. Celovec-vca, Klagenfurf. krajear-ja, Kreujer. še, noch, nicht etnmahl. Teta so z mojo mlajšo sestro v mesto šli. Celovec je lepo mesto. Kaj Jbota v Celovcu delala? Kje si si te hlače kupil? Lepših še nisimividil. Jaz še krajcarja nimam ti dati. Za koga si v mesto šla. Daj bratu dva alj tri goldinarje. Stariša sestra je za Celovcem pri svoji teti bila. Oče so mi štiri goldinarje, mati pa osemnajst grošev dali. Kje ne jesta od našega kruha? Kmetiški otroki so zdraviši kot gosposki. Kje je ti brat pisal? Kdo bode v Celovec šel ? Alj še nisi bila v Celovcu ? Ona bolna deklica je pri nas za kruh prosila. Alj nože niste v mestu kupili ? Kje sta moja goldinarja? Kdo je te groš zgubil? Dajta stari ženi žlico vina. Jaz sini več pil kakor vi. Tvojega očeta še nisim vidila. Daj mi krajcarje za goldinar. 25. Ljublana-e, Satbach- že, fcljon. roka-e, «£>anb. po čem? wie treuer? noga-e, §uß. ležim, ležati liegen. Po čem ste vole prodali? Jest imam dva brata in jedno sestro. Tli so obleke onih dveh otrok. Kje si bil? Na vertiču sim z dvema fantoma igral. Meclve še nisve Ljublane vidile. Ste že v Celovcu bile? Kje oče ležijo? Kaj imaš na rokama? Kje so teta bolni ležali? Teta bodo v Ljublano šli, da si^bodo tam mesa kupili. Kje so vike ležale? Po čem si si čevle kupila ? Človek ima dve roki in dve nogi. Vi imate majheno vina ; moj stric imajo ga več in tudi bolšega kot je vaše. Daj mi roko. Kje sta z očetom bla. So mati že ležat šli? Kada si že v Ljublani bila? Ljublana je veče mesto kot Celovec. Od (nt. b. ©en.) a(ö, Wte. pervi, a, o ber (bie b«§) (gvffe. Goldinar ima dvadeset grošev, alj pa šestdeset krajcarjev. Moj brat je še manjši od tvojega. Daj sinu štiri groše, da mi papirja in tinte kupi. Sestra je mlajša od brata. S šestimi krajcarji sim jih dvajset dobil. Pri nas imamo deset hlapcev in trinajst dekel. Tvoj bratje v pervi, moj pa v sedmi šoli. Tvoje sestre še ni v učilnici. Je tvoj sin že v osmi šoli? Celovec je lepši kot Ljublana. Štirji bratji in dve sestri smo bli. ©er SSater hat mir 20 ©ulbett gegeben. S« ÄatbacT) gibt e§ mebv 5Dien< feben als in $fagenfurf. SBann bat beine ffetnere ©d)Wefter btefeš fd^čne SBucb gelefen ? Söte treuer baben ©te biefež SDleffer gefauft ? ©in ©rofdijen ^af brci Äreu$er. ©edjS ©ulben babe icb f ju befommen. SBann btft bu in ber ftebenten ©djule gewefen? ©er $err ■Öbeirn ift alter a(S bie Saufe. SBa3 t)a\t bu bei ber Sante ©:iteč gegeffett ttitb gefruttfen? §tinf ©ulben gebe icb S§tteit f«r bte «Pfeife, mehr aber nidif. Sßer |at btr btefe jwet ©ulben gegeben? SBer War ber ©rfte itt ber ©djule? ©eben ©te mir um 30J?reujer Rapier, SEinte unb Sebent. Sftein £abaf ift ütel beffer a!3 ber 3br''ge. 28. Oko-očesa, Sluge. rokavica-e, <£>anbfd)itb. uho-ušesa, nogavica-e, ©trumpf, bez, brez. ohne (m. b. ©eit.). slišim, slišati böten. Kje so inoje rokavice in sestrine nogavice? Z očmi vidimo, z ušesmi pa slišimo. Čigave so te nogavice? Moje mlajše sestre; one so pa starišega brata. Veliko ljudi je brez kruha, kaj da bi vi brez tobaka ne bli (warum fotlten ©te ntcbt obne Sabaf fein)? Kje so si mati te nogavice kupili? Kaj si od bratov slišala? Kaj si v Ljublani novega slišala? Na jednim ušesu ne slišim. Moja hči je že v mestu slišala, da imajo stric priti. Kdo ima petnajst grošev pri sebi? Te kmet je brez hlapcev. Goldinar ima dvajset grošev. Deca naj na vertič grejo igrat. Naj oče tudi od svojega sina kaj slišijo. Ne igrajta fanta; delajta za svojo staro mater. Kada je tvoja mlajša sestra nove čevle dobila? Jaz bi kadil, pa tobaka nimam. Kdo je vama nove rokavice kupil? Od osemnajstega goldinarja imam še dva groša in tri krajcarje. Kaj ste v mestu slišali? Jest grem v Celovec. 2.9. SRetne (2) @öbne baben aud) gebort, bafj wirb bcittc ©djmefter nadj Satbad) fommen. 5Bon bem |jerrn baben wir (ž) 12 ©rofdjen, bon ber grau aber 18 ^reujer erhalten, ©te Ättedjfe foffen auf ben Siefer arbeiten geben, ©erfaufen ©ie mir Sfyre pfeife. ^dj effe tote!, aber trinfe wenig, hinter bem ©arten beö ÄehrerS mögen bie J^tnber fptelen; ntd)t aber hier auf beut Siefer. SBtc tbeuer fcerfaufft bu mir betnen ©arten ? wttnfd&e Sh«e" C2) «ttten guten Sftor* gen. ©ufen §lbenb, Kräutern! wa§ effen Sie fiter ©utež? ®in idj ntd>f ge=> fotttmett? ^aft bu noef» feine Suppe? .g>a6ett wir fein Sövob mefir? @e§e in bie Stabt, unb faufe für mictj (etwa«) ©etretbe. 30. Tergovec-vca, Kaufmann. dvoje (par-a), ein $aar. kupec-pca, Käufer. rad, a, o gern. dober kup, TOoMfett. ves, vsa, vse Affeš, ganj. Tergovcev je blo veliko, kupcev pa majbeno, Vole sta dober küp kupila. Pri onim tergovcu tam bodem vama nove rokavice kupila. Midva bi rada pila, pa vode ni. Alj rad greš v Ljublano ? So že vsi učenci v šoli? Mati radi knige berejo ; tudi moja sestra jih rada bere. Mleko ne jem rada. Alj nimate vode pri rokah ? Je veliko kupcev bilo na vole? Jest sini rajši v Celovcu kot v Ljublani. Te hlače pa niso dober kup. Vodo rajše pijeva od naj bolšega vina. Deklica bi rada materi in teti pisala, pa papirja nima. Teta tebe rajše imajo kot mene. Kupite mi dvoje rokavic. Oče so nama tri pare nogavic kupili. Alj ne bodeta več jedla? Tvoj brat je tergovec v Ljublani. Kada bodeš v mesto šla? Alj nimate bolšega vina? Alj še niste bli v naši šoli? Vedve bodete od očeta tri in trideset goldinarjev dobile. 31. Beč-a, äßtett. kolko? wie üiel? klobuk-a, $uf. tolko, fo Viel, dan-dneva, Sag vselej, immer, plačem, plakati Weinen. pošlem, poslati fc[)tcfen. V kolko dnih bodeš prišla ? Kolko goldinarjev imaš pri sebi. Tolko jih jest nimam. Kolko goldinarjev si dobila? Komu bodeš te klobuk poslala? Kolko imaš pip? Tvojo mater vselej plakati vidim. Dobro jutro, gospodična! kaj delate tukaj vBeču? Otroci (ftatt otroki) radi plačejo. Pošlite mi dvoje nogavic. Kje si si te lep klobuk kupil ? Tebe in tvojega brata sim še vselej rada imela. Kaj bodeš bratu poslala ? Kaj bodeš vselej plakala? Alj niste mojega klobuka vidili? Kolko dni je od vas v Beč? Vi nimate tolko lepili oblek kot učenikova gospodična. Gospa so že pet in dvajset dni bolni. Beč je veče in lepše mesto od Ljublane in Celovca. V treh dnih bodem že pri stricu v Beču. Dobra mati! ne plačite, vse bode bolše. Poslano knigo so tudi moja stal-a teta brali, Kontu bodeš tih deset goldinarjev poslala. Dva dneva je naša dekla pri vas delala. Vsi kmetji nimajo tolko živine tukaj kot naš gospod. Pet dni sim že pri vas^ pa še Ivojo teto nisim vidila. 32. S^tcfe bereim ift ber erfte Kaufmann in äöien. SJleine gute SJlutter ift franf, unb weint immer, ^tt Sßten gibt ež mefjr Sftenfdjeu afž tu 8at&ad). bittet ©oft, bap er eud; ein guter SSater fein wirb. Söa§ ift baž, baß Sic immer weinen? $aben ni$t©ie mir 13©ulben gefd)tcff? Sßo^oft b» meinen fronen$uf gefe* hen? 3h" #a"nbe ftnb Meiner als bie meinigen. 3BaS iff 3h"™ t« baS Sluge gekommen ? S5Jie biel ©ruber f>a[t btt noch ? SSohtn ift ber Safer liegen ge« gangen? SJiein .fjut iff fd)ßtter unb wohlfeiler als ber beintge. SRif Wem iff bie $od)ter beS SdachbarS in bie @fabf gegangen? €>chtcfeit Sie mir ein ^3aar ©trumpfe unb jWei «paar £anbfchuhe. £>aff bu feine Käufer gehabt? 5lHe 14 ©ulben habe ich berlorett. Söie bie( Sage h«ff bu bon hier nach ^lagenfurf? 33. Dom-a, SSafet'hauS, $>eimath, dans, h«"*«- plajš-a, SOianfel. včeraj, geffern. bogat, a, o vetch. zakaj? warum? pust-nn. iti laffen. Zakaj mc otroci ne pustijo ležat iti? Kada sta včeraj z bratom domu prišla? Po čem ste dans vole prodali? Kje si plajš pustila? Kaj bodete dans delali? Zakaj nista včeraj v šolo prišla? So oče doma? Alj matere ni doma? Kada si te nov plajš dobil? Zakaj ne pustiš dete igrati? So vsi hlapci že doma? Kje je očin plajš? Kdo je v očinim vertiču? Zakaj mi ne pustiš na dva alj tri dneve to lepoknigo? So jo gospa že brali? Cej je včeraj deklica nogavice pustila ? Pustite fante še ležati. Kada pridejo gospod učenik domu? Tete še ni doma. Zakaj si niste lepše klobuke kupili ? Kdo je včeraj pri vas bil ? Pošlite mi bolših peres in bolše tinte. So tvoj stric bogati ? 34. •fjeufe werbe ich mir neue faufen ; für mich ©itten , unb für ben SBafer (Sinen. Sffiarum bift bu geffern nicht ^u ^>aufe gewefen? Sßann werbet ihr (2j heute nad) $aufe fotnmeu? Sßarum fchicfeit Sie bem (Sohne nicht bter ©ulben? ®er Machbar ift reicher als ich. biel hat ein ©ulben j?reujer? SBaitn werbe ich hel'f£ Mnen SSafer ju $aufe befemmen? SBo h«f b« $«abe feinen netten SÄanfel gelajfen? @ed)S Sage fdjon ^a6e ich nicht gefehen. 3BaS wirft bu bem $inbe fatifen? Sßie biel ©rofe^en haft bu berloren? 35. Prijatel-a , $reunb. list-a, Sßrtef. tobačniea-e, Sabafebofe. iz, aus, bon (m- ©en.) (de). Bog te (vas) sprimi. ©rüjj bich ©Ott. Bog te sprimi, moj prijatel! Tvoj oče so moj naj bolši prijatel. Gospodična so od svojega brata jeden list iz Beča dobili. Včeraj sim si od onega tergovca nov klobuk kupil. Dans sim iz Celovca dva lista dobil. Pervi je od sestre, drugi pa od sosedovega sina. Pipo sim bolši küp dobil kot tobačnico, V treh alj štireh dnih bodo gospod iz Ljublane prišli. Dajte mi za pet grošev tobaka v tobačnico, pa bolšega kot včeraj. Ste vi vselej doma? Kam je očin list prišel? Te človek nima veliko prijatelov. Moj prijatel je mi svoj plajš poslal. Ni bogatišega človeka v mestu, kakor so tvoj stric. Alj ti od doma prideš? Bog vaju sprimi, moja brata! Gospa so iz Beča nov plajš dobili. Kaj je prijatel pri gospi delal? Dans je od mlajšega brata list prišel, da bi mn kruha poslali. Kje je vaji moj prijatel dobil? Komu ste tobačnico prodali? Včeraj je veliko ljudi iz mesta tukaj bilo. Bog vas sprimi, gospodična! 3f>. ®ie ßtnber fpielen gern. 5dj würbe bein $errn fd^re(6eti, habe aber feilt spapier. SMefer Sanbmann hat geffern in ber we* ffer fpteten gehen? günf ©riefe habe ich bir fchon nach SBien gefchtcff; non bir ha6e ich n'd)t einmaht (Sineit erhalten, ©iffe für unS (2) bei beinern ©ater. ©in fo gutes Sßaffer habe ich noch nieff gefrunfen. ©te Stüter fdjreibett fehr gut. 41. 9lom. nič, (nichts). ničesar ©en. ničesar Sof. (pri) ničemur ©af. ničemur Snftr. (z) ničemur. Čern, a, o fctjwarj 'niertev, tva, tvo fobf. bel, a, o wetfi mol-im, iti befhen. Moja tinta je černejša od tvoje. Iz ničesar tudi nič ne bode. Alj nič nisi slišala od mlade gospodične , kam so šli ? Na te vole ne bodeš veliko kupcev imel. Očeta so inertvega dobili. Kada so teta te bel klobuk kupili? Kada so dekle mater mertvo na njivi dobile? Dajte učencem belega papirja, černe tinte in dobrih peres. Kje si to dvoje rokavic kupila? Mož, ki si ga še včeraj zdravega v mestu vidil, dans že mertev leži. Midva imava bele klobuke rajši kot černe. Pri nas ničesar nimamo doma. Kteri papir je belejši, moj alj tvoj? Molite za svoje inertve brate. Kteri učenci nimajo plajšev? Zakaj ne molita za svojo bolno mater? Kaj ti je deklica, da vselej plačeš. Jest tukaj ničesar nisim vidila. Rokavice so že černe. Kam ima brat priti? Kaj bi dekle ne delale? Zakaj si si bel klobuk kupil? 42. Vsak, a, o jeber ljub-im. iti lieben, sam, a, o felbft, allettt. ki, ba. k, JU (m. b. Sat.j. ©or k wirb jebodj h gefe|t. Oče in hči sta h kmetu šla. Vsak otrok mora svojega očeta in svojo mater ljubiti. Celovški tergovci imajo več lepših plajšev kot Ljublanski. Kako bi ne plakala, ki sim svojo mater zgubila! Ki si ti v šoli bil, so stric pri nas bli. Jaz tebe bolj ljubim kot samega sebe. Tebi sim nov klobuk kupila, sebi pa ne. So mati sami doma? Gospod učenik morajo dans k moji bolni materi priti. Oče in njih sosed sta k živini šla. Tvoja pipa je zlo lepa, in veliko lepša in tudi bolši kup od bratove. Je si brat čern^alj bel klobuk kupil? Zakaj si belega ni kupil. Zakaj mi nisi iz Celovca pisala, kako ti tam gre? Brat vsako leto novo obleko dobi. Molimo za vse inertve prijatele! Vsi so pri nas doma. samo sestra je v Ljublano šla. 43. Ser Hut besi Knaben ift weiß. Ser «Kautel be« greunbež ift fchoner al« ber be« ©rubere!. SSBeffeit ©ücher hat ba« Šiabdjen in ber «Schule gelaffen? SBo ift ba« ftraulein geblieben? šffio ftttb bie $ofen be« Knaben unb bie Sdmhebcr SKutter? Ser £)nfel ift ju ben Sanbleuten gegangen, ©eftern bin ich bei Softer bc« $errn gewefen, heute werbe ich aber ju bem ©ohne beg gehrer« ge* hen, baß wir werben hinter bem ©arten beö Sanbmann« fpielen. Söarurn arbei* teft bu nicht mehr? $at bir ber $err £>nfel nicht« gegeben? ©elc&er Sag ift heute? Seber Schüler muß «Papier, £inte unb gebern bei ftclj haben. Sa« Söeib, ba« 18 Sah" franf war, haben jte heute tobt gefunben. 9lud) Klagen« furfer* unb Satbacher Kauffeufe Werben nad) SSieit fommen. $aben Sie int« (2) nicht bethen gefehen ? 44. «Rom. nihčer, nikdo («Jitemattb). $lf. nikogar ©en. nikogar Sof. (prij nikomur Sat. nikomur Snftr. fz) nikomur. Hiša-e, ^)au«. ura-e, ©tunbe, Uhr. srajca-e, $emb. z Bogom, lebe, lebt iC. Wohl. Kje je dekliška obleka ostala? Kdo je otroško srajco vidil? Alj Sans nikdo ni bil tukaj? Boga moramo bolj ljubiti kakor sami sebe. Kteri dan so učenik k bolnemu bratu prišli? Alj nikogar nisi vidil v hišo iti? Oče ti nič ne dajo več. Ktera ura je bolša, tvoja alj bratova? Kolko ur ima dan? Kdo ti je tako lepo uro kupil? Kolko ur je brat že prodal? Ki sim vaju vidil, sta še otroka bila. Kolko sinov imajo gospod? Dans še z nikomur nisim govorila. Kada sta včeraj z bratom iz gostivnice domu prišla ? Alj nikogar nisi v hiši vidila? Čigava je ta srajca? Medve sve včeraj pet srajc, dvoje čevlov in jeden klobuk zgubile. Z Bogom sosedji! jaz moram iti. V štireh dnih bode sestra domu prišla, ki je že šest let nisim vidil Bratovsko smo se s tvojim bratom ljubili. Z Bogom, gospod učenik. Ktero srajco si od svoje tete dobila? Kolko je že na uri? Alj je že pet na uri ? 45. (Ob, o, um, an, forberf: 1. ben Slfufaft» auf bie gvage um waž? unb 2. ben Sofalaufbie gvage mann?). (Do, biö, bi§ ju, btöin, an, gegen (erga) forberf ben ©e« niti»). „ Sčet-i. SSürffc. čak-am, ati warten, pernesem, pernesti bringen. Do Ljublane imaš še pet ur. Včeraj ob sedmih sim svoj nov klobuk iz mesta dobil, Dans ob treh alj štireh bodeva k vam prišla. Dans bi rada meseno juho jedla. Kada mora brat pri svojim stricu v Beču biti? Na koga čakaš tukaj ? Pernesi mi vina in vode. Ktera deklica je ti tolko mesa pernesla? Ob jedni včeraj je mi tergovec plajš poslal. Kje si ščet pustil? Do Celovca bodeš še šest majhenih ur imela, Do sedmih sim na tvojega prijatela čakal. Do osmih te ne bova več čakala. Kmetiški fantje so do devetih delali. Ob treh bodeva z očetom v Sirkovo gostivnico prišla. Tvoj stric bodo ob vse prišli. Pri nas ob dvanajstih jemo. Čakajte fantje, v treh alj štireh dnevih bodo gospod učenik že zdravi. Ostanite z Bogom očetje in matere! svojih sinov ne bodete več vidili. Po čem bodete hišo prodali. Stara gospina sestra bodo ob svoje oči prišli. Kdo je mi čevle pernesei? Z Bogom, prijateli! še dans morava midva v Ljublani biti. Kje si na me čakala? Kam je moja nova ščet prišla? 46. SBie »iel ^reu^er haben brei ©ufben? äöte »tel gebern mujj jeber ©c^tU ler mit ftdjj in bie Schule bringen ? äöarum liebff bu ntc^t betnen dffern šBru* ber? SSann tff ber $err Šebrer geffern in bie Sdjute gekommen? Son wem baft bu etne fo gute £infe befommen? Söem wirft bu btefe jmei Briefe fcbttfen, bie bu fcaji ^eufe gefrteben ? SBann werbet t&r mit ben (2j SJlagben auf ben Stcfer arbeiten geben? Söte alf ift betne jüngffe ©djwe* ffer? Sie t ober neun ? Um fünf Uf)r wirb bie Hausfrau (Hausmutter) ju uns fom* men. Sßarum bringft bu mir fein ©rob? «Belker «Sagen gehört bir? SBclc^er Stegenfdjtrm gehört bem £)(jeim? «Barum fjaft bu mir feine ©riefe aus SBien getieft ? 3n ber Sfabf Ijat man (se) gebort 5), baf wirb ber §tvt fommen. Nota 5. Sag beutfc^c Söörtc&en man fann im @lobenifc$en auf eine bretfadje Strt aužgebrutft Werben: a. Surcf) bie erfte sperfon ütetfac^er wenn man ben bur^ w i r auflofett fann. b. Sur$ bte brüte $Petfon einfacher ober »ietfac^er 3af)l 5 man 'm erä ftett gaffe človek, im jwet'fen aber Ijudji jjineinfe|t, ober nur barunfer »erftefyt. c. Surcfj ba§ jurücffüjirenbe gürworf se, wenn man jeboty ben Stfufatto jum «Subjefte macfyt. 50. v Ziv-i'm, eti leben. povsod, überatf. iščem, iskati fucfyen. ampak, fonbern. vmerjem, vmreti (vmerl, a, o), fferben. le, nur. Človek ne živi, da bi jedel; ampak le je, da bi živel. Kaj se v mestu govori? Komu se bode kmetova hiša prodala? Od tvojega brata Ijudji nič dobrega ne govorijo. Dobre otroke povsod radi imajo. Sestro smo že povsod iskali. Moj klobuk ni čern ainpak le bel. V gostivnici je se govorilo, da so gospodinja vmerli. Kako ste v Celovcu živeli ? Kada so tvoj dobri stric vmerli? Kje si mojo sestro iskala? Povsod so te že iskali. Kje si tako dolgo bi'I? Je sestra sama domä?^ Ni sama, ampak oče so tudi pri nji. Le dobro vino je za pitje zdravo. Človek povsod dobro živi. Dans ob treh so teta vmerli. Pri vama ni dobro živeti. V Bogu živite, ter bodete tudi v Bogu vmerli. Povsod siin brata že iskala, le doma še ne. Pri vas je vse bolj veselo kakor pri nas. 51. Kojn-a, spferb. letos, Reiter, biefeS Saljr. peljem, peljati führen. ako, ko wenn, wofern, se peljem, peljati fahren. Kako dolgo že niste bli v tej gostivnici? Kam ste se včeraj z mladim konjem peljali? Kteri voz ste od mojega strica kupili? Slišalo je se, da bi bli moj stric vmerli. Niso vmerli, ampak so le bolni. Kam se bodeta z očetom peljala? Kolkoje že tvojih otrok vmerlo? Vsak človek mora vmreti. Cerne konje imam rajši kakor bele. Kada se bodeš v Beč peljal? Pelji teto na gospodov vertič. Deklica je svojega majhnega brata pri roki peljala. Kolko let so gospod učenik še živeli? Letos imam zlo veliko dobrega vina. Kada bodeš fanta v šolo peljala V Veliko ljudi brez Boga živi, in tudi brezBoga vmerje. Zakaj se niste z menoj peljale ? Kolko si dal za konja ? Tri ure sim te včeraj iskala. Marelo sim za mizo na klopi pustil. Ako bodeš ti vesela, bodem tudi jaz. Ako v treh dnevih ne pridete, nič več ne dobite. Od dveh do osmih sim moral na gospodično čakati. Kolko ur si na me čakala? Ako me rad imaš, mi bodeš vina kupil. Letos pa ne bodem vaju vidila, ako k nam ne prideta. Reiter werben bie Sattbleufe mehr ©efretbe als Söein 6efommen. SSeffcr wäre ež gewefett, wenn man ju $aufe geblieben wäre. Überall ift man fd^on auf ben güffen, nur bei tiitö nod) titelt. ©a« Sftäbcben bat beine £anfe in bie ©är= ten ber Sanbleufe geführt, feilte werbe icb m't bem ^errn £>nfet in bie Sfabf fahren. 35er Safer würbe in fünf Sagen ju btr gefommen fein, wenn er ntcbf wäre immer franf. äßem hat man (se) ben ©arten üerfauft ? Siicbf in meinem, fonbern in beinern ^aufe haben wir (2) bie^iüte verloren. SSon wem haft bu eine fo feböne Uhr befommen ? ©er 9tegenfd)trm, ber ift geftern bei unö geblieben, gebort ber $l'au; unb ber SJlantel, ben btr hat ber SSruber gegeben, ift ein ©t* genfbunt ber Sdjweffer. SBenn bu würbeff mid) lieben, hätfeft bu mich überall gefügt, baf wir wären in bteSfabf gegangen. 59ian (se) fprid)f, bafjman(se) wirb äffe spferbe beä ^»errn öerfaufen. Um Wte öiel Übt ift ber Önfel in bie Stabf gefahren ? Söfft bu btefe« Saht nicht in ^lagettfurf gewefen ? 53. Sivila-e, Sftäbterin. pozn-am, ati fennen. nared-ün, iti madjen, tierferftgen. spozn-am, ati erfennen. morem, moči (mogel, gla, glo), föntten. Jest He morem tako lepo govoriti kakor sosedov brat, ki je dve leti v Ljublanskih šolah bil. Kada si mojega prijatela spoznal? Ktero srajco je ti moja sestra naredila ? Dans bodo v kmetovi hiši šivile imeli. Tudi k nam bodo morale priti, da bodo mlajšemu bratu tri nove srajce naredile. Kdo je ti te č«vle naredil? Kaj bodeš tukaj naredila? Tvojo mlajšo sestro sim vselej naj rajše imel. Alj mojo osemdeset let staro teto ne poznata? Ljubi Boga, so djali mati svoji hčeri, bolj kakor mene in tvojega očeta, da bodeš dolgo živela in ti vselej dobro bode. Gospa so mi že veliko dobrega dali, zakaj bi jih ne ljubil? Tukaj se vidi, da so šivile imeli. Dans nisim mogla k tebi priti, ki sim se z materjo v Ljublano peljati morala. Ako si me povsod iskal, zakfij nisi v gostivnico prišel? Šivile, naredite mi dve srajci, da jih bodem bratu poslati mogel. Tvojo teto ne poznam; tudi strica še nisim spoznati mogel. 54. Dobodi etc., befomme bu. idi etc., gebebu. imej etc. •, habe bu. vmri etc., fterbe bu. ©ehe in bie @fabf unb faufe btr um jwei ©ulben ftleifcb- Sterbet, wenn tbt fterben müjfef. Äege ba« $emb auf bie Sßanf. SBefomme üon ber SEanfe »ier ©ulben, bajj bu btr einen neuen -£>uf faufen fannff, ba bu haft ben alten im ©aft« häufe »erloren. Sdjüler! gehet in bie Schule, ©er .gjert Šebrer wartet fd>on ©tne ©funbe auf euch- Sdncfe mir bte (2) $ebern, bie bu haft »on bem Sehrer erhalten. SBo baff bu bie (2) $üfe gelaffen, bte bu haft in ber Stabf gefauff. Seh habe brei ŠBruber; einer ift fdjon 22 Saht alf. ©ehe um fünf Uhr ju ber SJluffer, unb bitte fte, baß fte bidj ju mir fommen läft. «Befomme für bte franfe SOiufter einen ßeffern ©etn. güßre bie Tfetttere efter in bte (Schute. SBerfer« figen Ste mir biet neue $emben. 65. (Pred, borregterf: 1. ben Slffufatib aufbiegragen ibofttn? oor tt>a3 fjtn? unb 2. ben Snffruntenfal auf bte fragen wo? Wann?). Nedela-e, (Sonntag. kdor, roer. pondelk-a, 5Dlontag. kjer, »o. ' torek-rka, ©ienftag. bližen, zna, žuo nafje. bližni ber 9iäcf)fte. Pelji šivile k vaši gospi. Naj mi šivile več srajc narede. Kolko ljudi je že letos vmerlo, in kolko jih bode še vmreti moralo ! V pondelk alj torek bodo teta iz Ljublane domu prišli. Jaz bi rajši vidil, ako sam prideš. Naj mi mati dva para novih čevlov kupijo. V nedelo je vse bolj veselo bilo kakor v pondelk in torek. Ljubi svojega bližnega bolj kakor samega sebe. Bodeš mogla do nedele k nam priti? Kjer sim bil.simbolše imel kakor pri vas. Pred pondelkom ne morem še priti. Kolko je blo v torek na uri. ki je sestra iz mesta prišla? Daj mi tvoje pero, da bodem v Ljublano pisati mogla. Kaj je brat pred očetom govoril? Kolko srajc so šivile že naredile? Pred fantom nič nisim od tebe govorila. Kdor ne dela, tudi jedel ne bode. 56. Sreda-e, SDčiftmoclj. sabota-e, Samftag. četertek-tka, ©onneržtag. nikdar, nie, niemals. petek-tka, greitag. zopet, spet ttueber. sovraž-im, iti baffen. Dobodita mi do petka dva nova klobuka. Vsaboto bodo^stric iz Ljublane domu prišli, kjer so petnajst let s svojo gospo živeli. Se do četertka bodem na te čakal. Tolko živine še nikdar nisim vidil. Kdor svojega bližnega, ki ga vselej pred očmi ima, ne ljubi; tudi Boga, ki ga nikdar viditi ne more, ljubil ne bode. Nikdar ne sovraži svojega bližnega; ampak vselej ga ljubi. Kdo bi imel dans priti 6)? V bližnim mestu sim slišal, da bi imeli v sredo oče domu priti. V sredo sim svojo dve leti zgubljeno pipo zopet dobil. V četertek bodeva z bratom zopet k vam prišla. Včeraj osem dni so naša dobra gospa vmerli. Kaj je to, da pri vas tudi v saboto od mesa ne jeste? Kaj bi rad jedel? Dans bodem v gostivnico šel, kjer si ti včeraj s svojo materjo bil. Včeraj je sreda bila, dans je pa četertek. Kako rada bi zopet teto vidila, ki so včeraj v bližno mesto prišli! Tudi stric bi se imeli v mesto peljati. Kdo ti je tolko kruha pernesei ? Kdor veliko pije, rad majheno je. Ti imaš svojega bližnega ljubiti. Zakaj me vedve tako sovražite ? Vsih mojih prijatelov nikdar ne bodem več viditi mogel. , Nota 6. SBenn baš ^eitmort «follen« fobiet heiff alS: »bie Slbftdfjt paben, t m Sinne l^a&en zc.*, fo n>trb es häufig am beffen burd^ »imeti« tn ber »mtfcfcenben Slrt aužgebrucft. Sreča-e, ©fucf. nesreča-e, Ungfüdf. ker, weif. Unfer Slach&ar $af totel «Pferbe, aber (alj) wenig ftrettnbe. SJiein greunb hat ftch geftem in ber nahen (Stabt unt öter ©ulben einen neuen meinen $ut gefauff. ©er $err Seljrer foCffe nach Äatbadf) fommen. SSei biefem £aufe ift fein ©fücf. SEBer ©oft nid^t liebt, wirb fein ©lücf haben. SRonfagž um fteben Uhr ift ber $err £)nfel geFommen, ^eufe aber wirb er wteber nadjj $fagenfurt fahren, wo man f^on fech« Sage auf ihn wartet, ©iefer Sttenfch wirb nie ©fücf h^en, weif er feinen Slächften ntd^f liebt. SSei biefem £aufe ift ba§ Unglücf ju i»aufe. 2Bo haft bu meine SJlutfer erfannt? ßennft bu ntcfjf bte fröhlichen SDtäbchen beS Sanbmannš, bte in bem ©arten ber Sante Riefen. fonnte nicht fom< men, weif idh h<*&e gearbeitet. 58. Vrae-a (zdravnik) Strjf. boleh-am, atifrdnfefn. stanica-e , gtmmer. ozdrav-im, iti gefunb machen. začnem, začeti anfangen. se ozdrav-im? iti gefunb Werben. V petek bodo moja bolna mati v mesto šli, da bi se tam nam otrokom vsim k sreči zopet ozdravili. Bog nam ni mogel bolše matere dati, kakor so ta. Bog daj, da bi jih vrač zopet ozdravil. Tudi oče so od nedele bolehati začeli. Kaj bode deklica v kmetiški stanici iskala? Samo pet dni je brat bolehal, dans je pa že vmreti moral. Kaj bode z majhnimi decami začeti, ako svojega očeta in svojo mater zgube ? Veliko ljudi je se zopet ozdravilo, veliko je jih pa tudi že vmreti moralo. Sestro so k vraču poslali, ker že osem dni boleha. Kdo bi bil veseliši od mene, ako se teta zopet ozdravijo! Sam se moraš k vraču peljati; jest ti rad svojega konja in svoj voz dam. Kada je brat bolehati začel? Pred desetih dnih. Zakaj se ni k vraču peljal? V kteri stanici si svoj klobuk pustil? Prosim vaju, pernesita mi dvoje novih čevlov, alj pa mi jih pošlita. 59. Glava-e, Äopf. sed-x'm, eti, ft|en. jutre, morgen. vstanem, vstati, auffielen. Deset let je žena že bolehala, ki je včeraj ob jednajstih vmerla. Tako dobre glave uimam, kakor jo ima tvoja deset let stara sestra. K meni na klop sedi deklica, da bodeva od tvoje matere govorila. Zdrav človek mora že o petih vstati. V bližnim mestu letos zlo veliko ljudi boleha. V vsaki hiši, kjer sim tebe iskala, sim bolnega človeka vidila. Ne gre mi v glavo, da so mlada gospodična vrnerli. Za dete dolgo sedeti ni dobro. Tvoj brat ni brez glave. Tvojega brata še nikdar nisim mogla spoznati. Vstanite hlapci! alj ne vidite, daje že den? Z Bogom, bratji in sestre! Dolgo alj pa nikdar se ne bo-demo več vidili. Ako vmerjem, prosite in molite za me. Vsaboto bodem od gospod učenika jedno lepo knigo k branju dobila. Tako veselih dni nik- dar ne bodem več imela. Jutrebodem ob šestih vstala, da ob sedmih v Celovec pojdem. Od tod si tako lepe ure dobil? Ni mesta na vašim vertiču, kjer bi tvoje čevle ne bila iskala bila. 60. ©ie 9Jluffer fajj fifnfer beut Sifche, unb bie $tnber haben bet ihr im mer gefpietf. ©etn Önfel ift ber beffe «rjt in ber (Sfabf. $eufe war §re'ta3/ morgen aber wirb fein Samftag. SBarttm baft bit nicht jum «r^fe gcfd^tcPf, ba bu faheft, baß bie Softer fchon fo tange franfett ? Ser «rjf wirb ben 9ladh« bar ntcfjf mehr gejitnb machen fonnen. Schon jwei Stunben bin ich allein in ber Schule gefeffen. ©er Safer ift heute fchon um tit'er Ithr aufgeftanben. SBetl ich ha&c (2) heute fpteien gefehen, werbet ihr morgen arbeiten muffen, ©ie (2) Knaben, bie fdjon 24 Sage fränfelfen, jtnb heute gefforben. Seben Sag fange mit ©oft an, ber ift unfer Sitter befter Safer. Se6en «Sie wohl, Butter! Shren Sohn werben Sie nie wieber feiert, ©ruf) bich ©ott, Sc|wcfter! 61. Stol-a, ©fühl. kratek, tka, tko für j. živlenje-a, Seben. potreb-ujem, ovati brausen, be* grob-a, ©rab. bürfen (nt. b. ©en.). kar rnaž, fo lange als, fo tiiel als , feit. Kratko je človeško živlenje; kar dans še veselo živi, že jutre v grobu leži. Kako je to, da pri vas več kruha in vina potrebujete kakor pri nas? Kolko stolov in klopi potrebujete v hiši? Kje je grob tvoje matere? Ta klop je kratka. S prijateli smo vselej veselo živeli. Idi k očetu, da bi mi pet novih stolov naredili. Jaz vaju bolj potrebujem pri hiši kot oči v glavi. Dans jaz tebe potrebujem, jutre pa ti mene potrebovati moreš. Sedite na stol alj pa na klop, klobuk pa na mizo denite. Kada sta se z mojim bratom spoznala? Kako dolgo že bolehate, teta? Zakaj niste v Beč k vraču poslali? On bi bil vas ozdraviti mogel. V kratkim v dveh alj treh dnih bodo stric izBeču domu prišli. Kam se bodeta jutre z materjo peljala? Vse kar začnete, morate z Bogom začeti. Kar so teta od nas, sim vselej bolan. Kar sim iz šole prišla, sim vselej doma bila. 62. Stariši-starišev pl. «(fern. smert-i, 5£ob. bolezen-zni, $ranfhetf. gotov, a, o fertig, gewijj. zapstonj, umfonft, »ergebend. (Po, um (b. i. eine Bewegung fhun, um etwa« ju erhalfen), ju, nach, auf, in, an forberf: 1. ben «ffufafiö auf bie fragen wielange? um wie biet? um was? unb 2. ben Sofat auf bie ftraaen wo? worauf? auf welche SÖeife?) Kakor človek živi, tako bode tudi vmerl. Včeraj ob devetih je sosedova sestra po kratki bolezni vmerla. Smert je vsakemu človeku gotova. Idi po brata alj pa po hlapca. Kolko bodeš po materi dobila ? Alj mi nimate bol- 4 * šega tobaka dati? V vsim tvojim živlenje moraš smert pred očmi imeti. Moji stariši ne potrebujejo tako velikega vertiča. K meni pridi po čevle; jest jih imam že pet parov gotovih. Zdrav človek veliko manj potrebuje kot v bolezni. Dve uri sim pri vas sedela in čakala, pa vse moje čakanje je blo zapstonj. Tam ni sreče v hiši, kjer ljudji kot živina brez Boga živijo. Zapstonj je blo vse moje pisanje, še lista nisim dobil od svojih starišev. So tvoji stariši že mertvi? Ktero bolezen imajo vaša gospa? Po kterega moža ste poslali? Kolko let ga že nisim vidil! Ste slišali očeta govoriti? Vsak človek bode zopet iz groba vstal. Otroci morajo svoje stariše ljubiti, ter vsak dan za nje pri Bogu prositi, da bi jim on srečo dal, veselo živeti in dobro vmreti. Od kod so gospodična te bele rokavice dobili ? Zapstonj ne bodem več pri vas delal. 63. Kurj ftnb bie Sage unfere« Seben«. Stefe« §SWb<$en hat feine Šilfern mehr, ©or einem Sah« ift ihr ©afer, tior jwei aber ihre SJtuffer geftorben. $eufe »aren fejjr Wenig Schüler in ber Schule. Ser Sehrer hat auch btefe nach $aufe gefci)itt|e. Saš $Pferb ift »tel fc|ne£[er atS ber £)d)§. Siefeš gebermeffer tft beffer afö baš beg SRad^barš. SBern ge|ort jene« geber* mtffer bort auf bem £ifc|e ? Sßo|in tft meine neue Stneal gefommen? ar» bette leidjfer alš bte franfe SÄutter, »eilte! bin gefunb. §Bet welkem $auf* manne |aft bu btefe (2) frönen #üte gefauff? SSortgež ^a|r bin tc| 25 Sage in ber ©tabt geroefen. 67. Gradec-dca, ®ra|. vem, vedeti ttnjfen. zdaj, jeff. povem, povedati fagen, erhallen. verjamem, verjeti glauben. se pod-am, ati ftd^ begeben, ergeben. Vse nikdar ne smeš verjeti, kar ljudji govorijo. Kolko je že blo (na uri), ki si domü prišel? Kam je deklina sestra mojo ščet djala? Zakaj mi nisi hotel vina in kruha s seboj pernesti? Zakaj nista po mater poslala, ki sta vidila, da je dete plakalo ? Kaj ti je dete povedalo ? Deklica! alj mi ne veš povedati, kam so se gospod učenik podali? Stric so bratu v Gradcu trideset goldinarjev poslali. Kje ste detetu klobuk kupili? Teta še ne morejo k vam priti. Kaj da ste zdaj vselej žalostni? Dobro jutro, gospodinja! kam se hočete zdaj z detetom podati? Alj niste vedle, da so gospod uče-nikova sestra po kratki bolezni vmerli? Dete ni nobenih vilic v roke dobilo. Te konj na jednim očesu nič ne vidi. Povej mi, ljubi prijatel! Kaj je to, da te vsaki dan plakati vidim. Ona žena ti vse verjame, kar ji poveš. Dobro vem, da me sovražite. Gospina sestra se hočejo še dans v Gradec podati. Kolko je že zdaj ? V kratkim bode sedem. Ne pustite deca z noži in z vil-cami igrati. Alj mi ne vesta (ftatt veta) povedati, kje bi kaj žita dobiti mogel. 68. Mesar-ja, gfetfcfjer. sladek, dka, dko (slajše) fujj. pek-a, SSdcfcr. srečen, čna, čno glmflidj. mesec-sca, §9tonaftj. zadovoln, a, o jufrieben. zna biti, eä fann fein. štejem, šteti jahten. Idi k mesarju in povej mu, da mi hitro mesa pošle. Zna biti. da pri peku kruha ne dobiš. Zadovoln človek je vselej srečen Letos so vina veliko slajša kot lani. Kdo je srečnisi na svetu kakor človek, ki je s svojim zadovoln. Drugi alj tretji dan tega mesca se hoče mesar v Gradec podati. Ljudji bi veliko srečniše živeli, ako bi vselej zadovolni bli. Kolko mescev štejemo v letu? Pek ni domä; zna biti, da je se v Celovec peljal. Kolko let že šteješ ? Kje si te dve knigi kupil, ki jih v pla.jšu imaš ? Kteri deri imamo dans v mescu ? Kdo more zadovolniši biti, kakor je tetina hči ? Sedmi dan tega mesca bode zopet mesarjev brat prišel. Tvojo sestro še zdaj skorej nisim mogel spoznati. Alj mi ne veste povedati, po čem so si teta rokavice kupili? Kaj bodeta tukaj štela? Brez kruha skorej noben človek ne more živeti. Zna biti, da je še veliko več ljudi na svetu, kakor mi vemo, Alj mi nimate slajšega vina dati, kakor je to ? 69. Zemla-e, Očrbe. dozdaj, biö^er. vunder, vendar bod). ©te Gsrbe ift ein fletner Sbetf ber SSetf. SMšber fennen wir nur fünf SBefttbeile (Steile ber Sßeft). Söenn würben bie 5Öienfd)en jufriebener fein, fonnfen fte auch »ief gfücfttdfjer (eben, ©er Änabe mag tbun, waž er Wt'ff, baß nur bu arbeiteft. Söarum baff bu mir btšber nicbt einmal (Stnen Sßrtef gefdjrie* ben? (Sern baffe id) bir geliehen, wag bu baft micb gebeten; bodf) e$ fann fein, bajj tcb werbe noch fefbff mebr braueben, wa§ teb je|f babe. ©te Siebter bež SMcferS jäbff 22 Sab«, ©er SBein beä £)nfe(3 ift fo fug, bafj man (se) einen füfjern nicht etnmahf im ©afthaufe befommen fann. Sßer bat bir fo »tet SJieueö erjähff ? Se|f bin tch jufrtebener unb gfucPftd^er a(3 äffe Sftenfchen auf ber SBeft. 3$t$$er $abe tdjbt$ nidjt gefamtf, bodj §abe idj bidj Ijeute erfatutf. Söte viel ©ulben fönnteft bu mtr leiten? 9tod> nie ftnb n>tr (2) fo glücf(tcf) getvefen alö geflern. 70. Noč-i, Stacht. težek, žka, žko (težje) fdfjtver. ruta-e, @djnupftu($. dvanajstero, ein ®u£enb. vojšak-a. @olbat, $rteger. šestero, ein fjatb Su|enb. obkorid? »te Viel auf ber U§r? unt trne biet U^r? Obkorid je ona bolna deklica pri vama bila? Tudi nje mati so bolni. Prijatel je mi pred dvema dnevoma pisal, da so nja oče vmerli. Petnajsti den tega mesca bodo vojšaki vunder prišli. Mesarjevemu sinu so pekova teta dvanajstero novih rut, šestero nožev in vilic, in dva klobuka kupili: Noben človek ne more tako zadovoln biti, kakor sva midva z bratom. Noč in dan sim za te molila; vunder je blo vse moje molenje zapstonj. Štiri ure skorej sim na vaju čakala; pa še bi bila čakala, ko bi vedla bila, da bodeta skorej in gotovo prišla. Obkorid je vrač pri tvoji bolni materi bil? Sestero rut bi si rad kupil, pa ne vem, kje bi bolj dober kup tergovca dobil. Čigava je inarela, ki lam na gospodovim vozu leži? Letos so vina bolši küp, kakor so lani bile. Mlajši sosedov sin bode moral vojšak biti. Tudi pri vojšakih mu zna dobrobiti. Ne samo doma, ampak povsod more človek srečno živeti, da je le s tiin zadovoln, kar je in kar ima. Začeti je vselej in povsod težko. Nihčir ne more zdaj veseliši biti, kakor sim jest. Nikogar še nisim tako srečnega vidil kakor tvojega očeta. Naši voli so težji kot vaši. 71. Cesar-ja, Äatfer. milostliv, a, o gütig, gndbig. kralj-a, $öntg. podložen, zna, žno Untertan, imen-ujem, ovati nennen. se imen-ujem, ovati Ijeifiett. Kaj da mi nisi povedala, da se hočeš v Gradec podati? Čigave so one dve deteti? Kolko goldinarjev si bratu posodil? Brez tebe ne morem živeti. Obkorid bodeš k nam prišla ? Naš cesar so naj milostliviši oče svojih podložnih. Milostliva gospa! kaj hočete dans jesti? Naš milostlivi cesar sov Beču. Alj niste vidile kralja se tukaj peljati. Tebi jaz nikdar nočem podložen biti. Kdo more milostliviši na svetu biti, kakor so vaša gospodična ? Človek ne sme hitro vse verjeti, kar mu ljudje povejo. Kteri konj je bil hitrejši ? Kako se to imenuje ? Imenuj mi tega človeka. Štiri ure sim igral, in štirdeset in šest goldinarjev je blo zgubljenih. Od kod bodo v petek vojšaki prišli. V kterih hlačah imaš mojo tobačnico i Zakaj mi nikdar pred oči ne prideš? Kmet gospoda, gospod pa kmeta srečnega imenuje. Kako se imenuje to mesto? Kako se bode zdaj pri ti hiši imenovalo? Kaj da mi ne imenujete možje, ki so včeraj tukaj bli ? Podne, bei Sage. ponoči, bet 9lad)f. pervoš-im, iti vergönnen. mimo, Vorbei, vorüber (m. b. ©en.), spim, spati fc^lafen. se bojim, bati fürchten. Vet ber Stacht gehe icfj nicht nach Satbach. SBarum haben ©te midh bet Sage nicht gefchid'f? Um »te »tel Uhr werben ©te morgen auffielen? Sagen ©te mtr, mann tff 3h* Vater gefunb geworben? SSiffen ©ie mtr nicht ju fa« gen, mann ber $err Önfel auS ber ©tabf fontint? SBte haben ©ie heute ge« fdjlafen? SBer ift ^£cr »orüöer gegangen? SOBo^trt wollen ©te ftclj je|f bege6en? Vor bem Sobe fürchte bich nicht 7). SGBarum furc^feff bu bich üor meinem Önfel? Vor bem J?ötttge barfft bu btch nicht furchten, gürdjte ©off. äöann gehen ©te fchlafen? Söann fielen ©te wieber auf? ®iefer SÄenfdj »ergönnt Sliemanben etmaž (kaj) ©utež. äßaS jählft bu hier, Stäbchen? 9ti$t etnmahl Vrob wtttft bu mir »ergönnen ? Söantt haben ftch unfre ©olbafen ergeben ? äöarum »er« gönttff bu nichts beiner franfen SÄutfer ? Söo Warft bu geftern bei ber Slacht ? 9lud) bet Sage tff betn Vruber nicht ju $aufe. Nota 7. 9lffe Zeitwörter, baher auch alle Sleftcyt^a, Welche bie sperfon tm Slffufati» haben, »erlangen bett ©entft» ber ©aclje. 73. Polje-a, gelb. najen, jna, jno unfer (6etber). kriv, a, o fchulb, frumm. saj, benn, ja. raven, vna, vno eben, gerabe. pojdi, fomme, gehe, vajen, jna, jno euer (beiber). pojva, pojta etc. Žalostnim nikdar nisim bil prijatel. Naše njive so vse v ravnim polju/ Ravno to je krivo, da vas vse sovraži. Včeraj ob dveh ponoči sim mimo vaše hiše šel, Pojva v ravno polje; tam bodeva s kmetovimi otroci igrala. Pojmo v gostivnico, saj so tudi oče tam. Pojve v tetino hišo, saj te teta že dve leti niso vidili. Človeku ni dobro samemu (ffaff sam) biti. Vaše polja so bolj ravne kot naše. Deteti! kje ste klobuke zgubile? V najnim vertiču še človeka ni blo viditi. Kdo je kriv, da so vajna mati tako hitro vmerli ? Po čem si tih dvanajstero rut kupil ? Kdo je ti tolko nogavic prodal ? Pojdete jutre v Gradec alj ne? Kdo je tega kriv? Pojmo k očetu. Tvoje plajštro je krivo. Najna teta so pred tremi mesci v Beču dve novi in lepi hiši kupili. Čigavo je polje, kjer je bratova živina? Kaj bodo nama šivile naredile? Ne boj se tega človeka. 74. Merzlica-e, gteber. tresem, tresti fchttffelii. se tresem, tresti jtffern, beben. §Dlan fprichf, bafi tff unfer J?atfer »or jwet Sagen geftorben. Stuf Welcher $ranfheit weift bu nicht? gür gewifj weif ich bir btejj nicht $u fagett; nur bt'ef? allein wetfj idh, bafi ihn hat jwet SJionaf&e baS gteber gefd)üffelf. SBie lange hat bich baS gteber gefd)üftelt? 3BaS ift beffen ©chulb, bajj bu an ^dn« ben unb güffen jt'fferft? Vor weittjtfferff bu ? 3wölf Sage Rüttelt mtch fcfjon baS gteber. Sie Untertanen unferS gütigen .KaiferS ftnb glücflidjer als bte eures .Königs, ©chweftern (2)! wo habt ihr eure (2) $üte ? 3d> unb mein Vruber haben heute mit bem Sehrer gebrochen. $ch meine ©chroeffern werben uns morgen nach@ra| ober ^lagenfurf begeben. 533aS haff bu ben .Knechten unbSDWg* ben gethan, baf fte nicht mehr arbeiten wollen? 3Bo hat bie Sante foötel SieueS gehört «nb gefehen ? Svinčnica-e, SSleiffiff. vesel-im iti freuen. mnog, a, o »ie(. pozab-im, iti bergefftn. spremen-im, iti beranbern. Kar so mi moja ljuba mati vmerli, me nič ne veseli več na svetu. Kar sim vidil, da me sovražiš , sim pri tvoji hiši vselej mimo šel. Tvoje sestre nikdar ne bodem pozabiti mogel. Kar je gospodičen tukaj bilo, si ti vunder naj lepša bila. Kar si me ti pozabila, me ničesar noče več veseliti. Kje si svinčnico pozabil? Kolko svinčnic si za štirnajst grošev dobil? Kar v mestu živim, je se doma že mnogo spremenilo. Kar vaju poznam, sta vselej bogata bila. Štiri leta so že, kar te nisim vidila, in te vunder nisim pozabila. Kar si me prosila, ti ne morem dati. Kar te poznam, se še nič nisi spremenila. Mnogo je vbožnih fvbogih) starišev, da so jih njih otroci pozabili. Ako s svojim zadovoln živiš, se bodeš sam naj srečnišega na svetu imenoval. Mnogo ljudi je na zemli, da še kruha nimajo. Kar je tvojo sestro merzlicatresti začela, sim vselej žalosten bil. Milostliva gospa! kaj da se nočete z nami veseliti. Povejte mi, kaj je vam tako težko. Naj-na stanica je majhena, pa vunder veča kakor vajna. Kada je gospodično merzlica tresti začela ? 76. Ime-imena, SRahme, Milka-e, Stmatie. Dragotin-a, $ar(. Mina-e, SJiarie. pol, tjatl). Neža-e, Slgneg. meni je ime, ich Kako je ti ime? Kako je tvoji hčeri ime? Kje si Milko vidil? Komu je Dragotin ime? Sestri je Mina, bratu pa Anton ime. Kako je Dragoti-novi materi ime? Kako je Nežinim očetu ime? Kako je vama ime? Mina in Milka ste zlo lepi deklici. Kako je fantu ime, ki tam v vajnim vertiču igra. Franc in Ferdinand sta za verličem igrala. Onadva sta zlo dobra fanta. Dragotin, Mina in Neža so zdaj doma; Franca in Antona so pa v mesto v šolo dali. Včeraj je Milka o pol petih domu prišla. O pol šestih moraš konje na polje peljati. V šestim letu sim že vse molila, brala, pisala in štela. Da ste mi to storili, je mi zlo ljubo. Hlapci so že o pol štireh delat šli. O pol jedni moram že doma biti. Alj mi ne veš ono mesto imenovati? Lahko noč, gospodinja! jest moram zdaj ležat iti, ker včeraj nič nisim spati mogel. Kako je se že dozdaj vse spremenilo! Se niste dve leti, kar sim od doma. Od doma midva nič nisva dobila. 77. ®or ©amffag fann ich ktr nicht fcfjretben. SBie Jjetjjf bet'ne Sanfe? Sßte leifjf bem jüngffeS JStnb ? graulem! effen <5te mit mtr. Slgnež tff eine fe$r gute Softer, ^eben Sag bettet fte am ©rabe ihrer lieben Sftuffer. SBofern ihr gtücflich leben tpoKef, muffet ihr ©off immer bor Singen ha&en. SBte h«ff jener franfe SSJhtttt? «£eufe muß ich fdfjon um fteßen U^r tn bte Oc^ufe gu hen. ©on geffern $af jtdj bie Kranfbetf geanberf. äöenn tcfj Wtt ettten fecf= fern Kopf gefjabf, würbe mtd) ber Safer t'n bie Schule gegeben Ijaben. 5lma* Iten habe td) ötcf lieber als Sparten, äöte beißt SJlarienž ©ruber unb Karls greunb? SBetßf bu ntd^f bie Gahmen aller uter? äöeldfje« SÄdbdjen fjeißf Slgne«? ©or jweff Ufjr fann ni($t ju bir fommen. 78. Mladenč-a, Jüngling. preveč, jutiief. dnar-ja, ©elb. ples-am, äti fanden, drag, a, o (drajše), treuer. se počut-im, iti fidj beftnben. marsikteri, a, o, fo mandjenc. sprem-im, iti begleiten, posluš-am, ati horchen, jufjorcfjen. Kako se počutite, ljuba mati, kar je Celovški vrač pri vas bil? Včeraj o pol osmih sim se naj bolše počutila. Spremi me do bližnega mesta. Marsiktera deklica je že vmreti morala, ker pri plesanju svojih starišev ni poslušala. Kaj je ti plesanje pomagalo? Za me je ta obleka preveč draga. Tolko dnarja nimam pri sebi, da bi jo kupiti mogel. Poslušaj svoje stariše, ki ti vselej le dobro hočejo. Te fant preveč dnarja v roke dobi. Kdor rad posluša, bode veliko vedel. Kako se tvoji sestri počutite? Kolko mi morete de sabote dnarja posoditi? Neža nikdar ne sme več plesati. Ljublanski tergovec je preveč drag. Tvoj mlajši brat je me do Ljublane spremil. Mlajši morajo stariše vselej radi poslušati. Te mladenč je v šestnajstim alj sedemnajstim letu. Marsiktera tih deklic, kar jih tu vidiš, še nikdar ni plesala. Zakaj me nista poslušala? 79. Cas-a, Uetf. obiščem, obiskati befugen, slab, a, o fdjmadfr, fehlest. dišim, dišati, fdjmecfen, rieben, hvaležen, žna, žno banfbar. jeden-dva-tri etc. mnogokrat, ein, prav, a, o red^f, wahr. jWet, brei ic. offmahl. prav (ado), rec^f. Alj nimaš prav človeka pri hiši. Obkorid so se mati naj slabši počutili? Saj je tvoj brat bogat; naj mi pomaga in moji materi. Saj mu bo-dem hvaležna za to. Dozdaj še nisim časa imel, vas obiskati. Prav me veseli, da ste me jedenkrat obiskali. Tudi jaz bodem vas obiskala, ako je vam prav. To nisi prav storil. Kako vam juha diši ? Jest se dans zlo slaba počutim. Ne verjamem, da me bode vrač še ozdraviti mogel. Tvoja teta imajo prav veliko srečo od Boga. Pravih prijatelov je le majheno (malo). Tvoja mala sestra je mi včeraj vina iz gostivnice pernesla. Ta žena je v veliki nesreči. Učenci imajo vsaki dan o pravim času v šolo priti, in tinto, papir, peresa, plajštro, perorezec iti svinčuice s seboj pernesti. Vino je mi bolj dišalo kot meso. Ako bodeš hvaležna, te bodo vsi radi imeli. Sovražnik-a, geinb. drug, a, o bctr (bte, ba§) Slnbere. jed-i, ©petfe, ©ffen. nekteri, a, o mattierte, dolg-a, ©chulb. ljubezniv, a, o Iie6enš»urbig. priden, dna, dno trati, fleißig. pobožen, žna, žno fromm, odpust-i'm, iti tierjeihen. se nauč-un, iti erlernen. Kaj si se dans v šoli naučila? Nobena deklica ne more ljubezniviša biti, kakor je tvoja osemnajst let stara sestra. Nekteri učenci so pridniši kakor nekteri. Kako ti je dans jed dišala? Je že čas jest iti? Noben človek ne.more preveč pobožen biti. Vaše dekle prav pridno delajo. Tvoja teta so še prav ljubezniva gospa. Odpustimo zvojim sovražnikom. To ni prav storjeno. Tako pridna in pobožna deklica ne more nobenega sovražnika imeti. Vstricevi šoli se učenci naj več naučijo. Oče ti bodo gotovo vse odpustili, ako jih za odpuščenje prosiš. Imaš ti veliko dolga pri hiši? V drugih mestih je več dnarja kot v našim. Jed je že gotova. Pridite jest in pernesite tudi vina s seboj. Tako ljubeznive deklice še nisim vidiL Priden in pobožen človek svojim vovražnikom rad odpusti. Ako bi pridniše delal, bi te vsi ljudji rajši imeli. Drugega dolga nimam kakor sam te. Kaj da me nočeš do bližnega mesta spremiti? Jedenkrat ti hočem še odpustiti. Ta jed je prav dobra. Kaj da sim te v šolo dal, ako se nič ne moreš naučiti? 81. SBaž $aff bu SteueS gehört, ba bu baff immer gehorcht? SBte beftnben ©te fteh, Ite&en3»urbtge3 ftrdulein? Söarurn »offen ©te {jnrt* nicht fanden? SBte hat Shneu ber Sßein gefdjmecft, ben icfj Ijafce Shnen geffertt gefdf>icft? ®arf idj ©ie beute fcefucben? sffite ift ež mif ber gndbigen grau? Sft fte fd)on gefitnb geworben? SSelcljen Slrjt $at fte gehabt? ^ff fte noch immer fo fd)»acb wie geftern? kommen ©te, bie ©petfe ift fc$on auf bem Sif^e. SBte fange ift bte gleifcbfuppe fetjon auf bem Sifdjje? Jpeute ift mir Slffež letzter. $cb »etjj rttd^f, tiott woher biejj fotnmf. äßaö werben wir morgen effeit ? SBar» um »tflff bit mir nicht tierjetben ? ®u baff ja auch beinen geitiben SlffeS öer» jtehen. Ser fromme SJienfch i[t mit Stffem jufrteben, »aä ihm hat ©Ott gege* ben. ©tefeS ©ffen »tff mir nicht recht fehmeefen. 82 Delo-a, Slrbeit, prepov-em, «dati »erbietben. škoda-e, ©chabe. konč-am, äti enben, ju ©runbe richten. Oče so mi prepovedali plesati. Moje delo je veliko težje kakor tvoje-Prepovej otrokom na mojim vertiču škodo delati. Skoda, da ste tolko dnarja zgubili. Alj ti nisim že mnogokrat prepovedal do pol noči v gosti-vnici igrati? Kada si svoje težko delo končala? Te človek se bode še sam končal. Ložejšega dela ne vem, kakor je to. Alj se ne bojiš sovražnikov? Kaj se jih bodem zdaj bal, ki so se že našim vojšakom podati morali ? Ravno včeraj sim zopet slišal govoriti, da se še niso podali. Skoda, da tako malo vojšakov doma ostane. Tvoje ljubeznive tete ni blo dans pri jedi. Obleko si pa letos hitro končala. Skorej petnajst goldinarjev sim škode imel. Ser £)nfe[ fjat mtr berbofhen, bon bciner @dj»effer ju fprechett. Sßer [off ein fo (iebenSroürbigeS SWbdjen nidjt lieben ? Sie $tnber finb faft affe franf, unb auch ihre €(fern ftnb nidjf red^f gefttnb. Sßenn tcij rec^t ge* hort, wirb ber Safer fdjjon morgen nach Haufe fomrnen. SBeifjt bu mir nicht ju fagen, »o ich habe meine ŠabafSbofe gefaffen ? SBo ift ber Sfetfftff beS SruberS? Sd) habe jeff Wenig Reibung. Su haft beinen kaufet fc^neft ju ©runbe gerichtet, ©ehe junt ©čhufter, baf er mtr etn spaar neue Schuhe mache, ©eftern finb brei Sd)netber bet uns gewefen. Sie Stmmerleufe haben eine fchwerere 9lr6etf als bte ©chneiber unb Scfjuffer. Swanjtg ©ulben wtrb bein Safer gewiß Stäben haben. Slnbere greunbe fenne ich als bidf>. $ier Werbe ich bod^ feinen ©djjaben ha6en. Stejj fann ich n'e öerjeifjen. So mancher Sungltng hat auf ©oft bergeffen, unb auch fdfjtecht geenbef. SSenn ich Würbe nicht immer fo fränfein, würbe ich Sie fchon befucht haben. Sioch ein* mahf würbe ich 9crne mc'ne SOiutter feiert unb mit ihr fprechen. ©er Sruber hat nicht« erlernt. SBo ift baS $auS ©dhreiberS? nesrečen, čna, čno ungfürfftd^. dopadem, dopasti gefaffen. Pojte južinat; južina je žena mizi. Alj ti moja obleka ne dopade? Zdravo, prijateli! od kod pridete? Kaj bodemo dans večerjali? Večerja mi vselej bolj diši kot kosilce in južina. Moj oče nikdar nočejo kosilčati. Alj ti vselej le mleko kosilčaš? Nehvaležnega mladenča vse sovraži. Pridite večerjat. Dans medve ne bodeve večerjale. Tesarjev brat je nesrečno vmerl; še nesrečniše pa pisarjev Franc. Je ljubezniva Milka že kosilčala? Komu bi ta ljubezniva deklica ne dopadla ? Mnogo sim že dans vina in vode pil, pa vunder imam še vselej žejo. Žeja me hoče dans končati. Učenik so mi prepovedali južinati. Kada si se šteti naučila? Zdravo bratje! kam. se bodete podali? Plajš mi bolj dopade, kakor vsa „druga obleka. Kaj da nočeš z menoj kosilčati? Ti si nehvaležen sin. Skoda, da je tako priden mladenč že vmreti moral. Ako bodeš yselej po- 83. v Cevlar-ja, Scfjufter tesar-ja, Siromermanu. šivar-ja, Schnetber. pisar-ja, Schreiber. 84. Zeja-e, Surft, južina-e, SKiftagSmahi. večerja-e, Slbenbmahf. kosilce-a, grühftücf. zdravo! (servo) ©rüfi ©off! južin-am, ati mitfagmahlen. večerj-am, ati abenbmahlen. kosilč-am, ati frühftücfen. božno živeti hotel, nikdar nesrečen ne bodeš. Kako je ram južina dišala ? 85. Svak-a, @dfjwager. svakinja-e, @$wagerin. tast-a, ©dfjnnegeröafcr. tasta-e, (Schwiegermutter, treba, ich brause, notfjig. obä, e, e beibe. lačen, čna, čno hungrig žejen, jna, jno burftig. Le tudi za me jejte ; jest nisim lačen. Dnarja mi zdaj ni treba. Svaku je Dragotin, svakinji pa Milka ime. Tasta so prav pobožna žena. Ka-da bodo tast prišli? So tasta že južinali? Z jedjo ni treba na me čakati, saj nisim lačen. Sta obä tvoja brata že vmerla? Včeraj sim bolj lačna in žejna bila, kakor sim zdaj. Kada bodemo večerjali? Vajnih plajšev nisim dobil; Bog ve, kje ste jih pustile. Tasta tako pridno ne polju delajo, da malo dčkel tako. Pri nas nimamo zda; nobenega dela. Z Bogom v ljuba mati! dans po kosilcu se bodem moral hitro k vojšakom podati. Cevlar-jevi otroci so zlo nesrečni, ker so zdaj očeta in mater zgubili. Obä klobuka sim to leto že končal. Za belega konja sim sto in petdeset goldinarjev dal. Daj lačnemu jesti, žejnemu pa piti; saj to vselej lahko storiš. Dans sim manj žejna kakor sim včeraj bila. Obe šivarjevi deteti ste k meni vbogaime (um etn Sllmofen) prosit prišle. Vsakemu človeku ni treba vbogaime dati ako ga ne poznaš. Obeh žen otroci pri svakinji igrajo. 86. Sit, a, o fatt, gefaftiget. dokod? bis wohin? ©ringe mir fcfjnell ein Schnupftuch- SSer hat fo biel ©cfjulben? Sßel« djeS 5DWbd)en hat bir am heften gefallen? Sßantt h«&et ihr (2) eure @ gefcjjrieben. Sft bie ©rofmutter alter al§ ber ©rojjbater? ŽSSie h«ij?t biefer 3)larftflecfen ? 90. SBer fann fchon fo gut flobenifeh fprechen? $aft bu bergeffen, meine pfeife mit(fich)ju nehmen? $ch bergeffe nichts. SBerhatbiefeS gebermeffer ber« loren? SBaS für ein SPferb ^aft bu bir gefauft? »tfl red;t langfam fafc ren, »eti ich bin franf. ©etn ©ruber bergiejk Stiles, »aS ©u ihm fagft. Stuf bem 3ftarftpla$e babe ich ben ©rofjöafer nidjf gefehen. Sei&e mir btefe« beuffche SBucb jum Sefen. ©iefe fromme ftrau lebf red^f mdfjtg mit ihren bret Äinbetn. Äoffe ben 2Bein. SBeldje (Sprane fprec^en Ste? SP frer fern beffe* re§ ©efranf ju befommen? ©aö ©efranf bat mir beffer gefcfjmecft als baS ganje (affeS) (Sffen. 91. Postelj-i, SSeff. šiv-am, ati ndben. zjutrej, früh morgenS. hudoben, bna, bno bofe, mufhwiffig-kop-am, ati baben. glej! fteb! premag-am, ati, bejtegen, ubermtnben. morebiti, titeffetchf, es fann fein. Zdaj mi nobenega dnarja ni treba. Kako ste dans v novi postelji spali? Kako ti podne tako lahko spiš? Kako ponoči spati moreš? Kje ste to postelj kupili? Glej! kako malo ljudi je na tergu. Glejte! kako so nezmerni ljudje nesrečni. Te fant ima hudoben jezik. Takšnih hudobnih otrok še nikdar nisim vidil. Kje si se šivati in kuhati naučila? Morebiti, da nas sovražniki premagajo. Sosed je si sam živlenje vzel. Sovražniki bodo skorej premagani. Jutre zjutrej se bodem kopat šel. Tvoje srajce so lepše šivane kakor svakove. Tasta morajo že štiri leta vselej v postelji biti. Obkorid je nam čas vstati? Pri nas ob šestih vstanemo. Jaz zjutrej naj rajši do osmih ležim. Premagaj se, in jutre o petih vstani, da se moreva kopat iti. Morebiti, da milostliva tasta še dans pridejo. Prav veselilo bi nas slišati, da so se mati zopet ozdravili. 92. Vertnar-ja, ©drfner. cvetlica-e, SBfurne. venec-nca, Äranj, roža-e, Stofe. 55te Sodjfer beö Hcrrn hat »on bem ©drtner »tete fdjone SSfumett befom* men. ®te Äinber beS ©artner§ ftnb fdjlimme $inber. ©etje jum ©arfner unb bitte ihn, baß er bir einige SBtumen gibt. Sie Stofe ift eine recfjt fcfjöne SBfume. 9111c Stofen ftnb SSiumen. 9iimm btefen frönen Äranj für beine @ch»efter SKarie. äßo baft bu einen fo fronen $ranj befommen? Uttfer ©drtner fprtcht ftoDenifcf; beffer als beutfc^. äSeldbe Sprache gefällt am beffen ? SSiek leicht gebe tch morgen frühe baben. Haft bu ben Söffet genommen, ben tdj habe auf ben SStfch gelegt? äöetjüf bu mir ntdjt ju fagen, wo ber Hm1 Sd^mteger« »afer »ohnt? Haff bu biefeS ©efränf fdjon gefoffet? 93. Sadje-a, £)bft. dvajsetica-e, gtoanjtger. včasi, biSfoeilen, manchmal. desetica-e , 3ehner. drobiž-a, Scheibemünje, tUU zahval-im, iti banfen, beban« neö ©elb. fen. zmen-im, iti aužtoedjfetn. se sprehaj-am, ati fpajtereit. Alj nimate drobiža pri sebi, da bi mi to dvajsetico zmenili? Kdo ti je goldinar zmenil? Za desetico imam drobiža, za dvajsetico pa ne. Kje sta se tako dolgo sprehajala? Imate letos kej sadja pri vas? Bog bodi za-hvaljen dovolj. Včasi ga pa nič nismo imeli. Alj se ne greste jutre zjutrej sprehajat? Za pijačo mi ni tolko kot za dobro jed. Posodi mi kej drobiža, da ga onemu bolnemu možu dam. Kolko dnarja mi moreš zmeniti ? Sadja bi rad kupil; pa saj ga še tukaj ni. Si se pri dedeju in pri dabici že zahvalila za obleko? Zahvali se tudi v mojim imenu. Kako je tvojemu dedeju ime? Kje si tako lep venec dobila? To dete nič drugega ne zna kot plakati. Zdravo gospodje! poj te , da gremo kosilčat. Kam ste se bli tako dolgo sprehajat? Kolko dvajsetic imata pri sebi? Včasi imamo več sadja, včasi pa manj. Lepo se zahvalim za poslan dnar. Zakaj pri peku nisi dvajsetico zmenila ? 94. Kraj-a, ©rt, spta§. se vid-im iti j . borfommen vecer-a, Stbenb. se zdem, zdeti j 1 ' ' cerkev-kvi, $irdje. nazaj, jurücf. proti, gegen, entgegen (m. b. Sat.). Meni se zde, da sim tebe že v cerkvi vidil. Oče se mi zdaj veliko zdra-viši zdejo kot lani. Alj se ti letos mlajši zdem? Meni se zde, da meso še ni prav kuhano. Proti večeru so včeraj tasta iz terga nazaj prišli. Zdaj me dolgo več ne bode nazaj. Dans sebodevez gospodično Milko proti bližnemu tergu sprehajat šle. V nobenim kraju ni tolko hudobnih ljudi kakor v tim tergu. Vaše njive se bolše vidijo od naših. Včasi je mi se zdelo, da bi v tim žalostnim kraju ne mogel ostati. Tvoj dedej se že zlo stari vidijo. Mina! kada bodeš zopet nazaj prišla? Dober večer, milostliva tasta! Ta žena je nezmerna v jedi in pijači. Ti kraji mi nikdar ne bodo prav dopadli. Imaš za dve dvajsetici drobiža pri sebi? Glej! kako ta mala deklica že lepo šivati zna. Jaz že osemnajst dni nisim mogel v cerkev priti, ker sim ves čas bolehal. Postelj in pipa tobaka je mi ljubša kot naj bolše vino. Dans je malo ljudi v cerkvi bilo. Na jutre čakaj, da dans zapstonj ne greš. 95. Terst-a, £rie[t. nicoj, |eute Slbenbš. Gorica-e, ©örj. šele, erft. Maribor-a, SJlarburg. zbud-im, iti »eden. se zbud-im, iti erwachen, ©er ßatfer fcat faft alle ©olbaten gegen ben geinb gefdfjtcff. S ji beine (Schwägerin tn Srieft ober ©orj gewefen? $eute Slbenbš wirb mein ©ruber nad) SJlarburg jurücffommen. borgen frü| werbe tdj erft um adjt ober |al6 neun Uljr [auffielen. SJlarte ift ein redjt liebenšmurbtgeš unb tterftänbtgeä SRäbdjen. SSaS fdjretben (Sie gfräutein? ©iš wofjin Ijaft bit bte Schwägerin begleitet? SMefer £>rf gefällt mir redjt gut. $eufe bin tc| erft um neun Uljr erroad)t. Saš ©ielj bež 9lacf>barš fommt mir fcfjöner öor als baš beš ©djwagerä. SSann wirft bu nadj Harburg fahren? SBarum laben ©te ben ©ruber ni$t geweift? SBtr (2) lt)d«n gerne tcf> genug, aber wenig Pot-a, SBeg. truden, dna, dno tttübe. truplo-a, Körper. nekoliko, efwaS , ettt wenig, cel, a, o ganj. spočit, a, o auSgeraffet. se počijem, počiti ausruhen, auSraften. Alj še niste trudni? Alj sim vam tukaj na potu? Počijmo se nekoliko; saj bodemo dans še dovolj delali. Je tukaj naj bližji pot v Gorico ? Dans sim že na celim truplu truden. Zdaj se moram vunder nekoliko počiti. V celim mestu ni tako hudobnega človeka, kakor siti. Zahvali se pri teti, da te ne bodo za nehvaležnega fanta imeli. Morebiti, daje si brat samemu naj večo škodo naredil. Sivarji bodo dans že doma večerjali. Kolko je ti svak dolga odpustil ? Marsikteri nesrečen mladenč ni svojih starišev poslušati hotel. Nekoliko učencev je se kopat šlo. Vstani; saj si se že ponoči dovolj počiti mogla. Ti si od tega naj veči del dobila. Nekteri fantje se v šoli nič ne naučijo. Rada bi te do bližnega terga spremila, se pa prav zdrava ne počutim. Ta jed bi mi dišala, mi je jo pa vrač prepovedal. Kakšno bolezen je svakinja imela? Sta obä brata še bolna? Alj ne veš za krači (kratkejši) pot v bližno mesto ? Jaz nisim tako spočit kakor vedve. Kmet ima prav spočitega konja. Ti si me šele dvakrat obiskala. Fantji naj se grejo kopat, deklice pa igrat. 97. Pretečem, preteči Derfdjwinben, entfliehen, entfließen, ©eftern war ich ben ganjen Sag auf bem SSege. 9lodj heute bin ich ein wenig mübe. Kommen ©ie inž ©aftfjaus, baß Sie bort beim äßeine etwas aus* ruhen. ©er menfchltche Körper wirb nicht immer im ©rabe bleiben, ©ie ^ahre entfliehen Wie bte Sage, ©te $ahre unferS SebenS entfließen, baß wir felbff nicht Wtffen Wie unb wohin. SBecfe bie ©chweffer, unb rufe bte Knechte jum @ffen. SBann habt ihr (2) eure (2) Arbeit geenbiget ? @uer (2) £mfel ift je|t bei uns. Um halb fieben Uhr habe ich jwei ©riefe faff auf einmahl befom* men. $aben ©te auf uns (2) fchon öergeffen? Sßir haben euch CO mit bem ©ärtner im ©arten fpajt'eren gefehen. Sßie lange werben ©te heute SlbenbS noch fanjen? ©egen Slbenb fchüffelf mich faff immer baS lieber. £>ie äöetne (feinen btefeS Saht füßer Qu fetn). 3m öerfloßenen $ahre habe ich faft immer gefränfelf. 98. Na kmetih, auf bem Äanbe. blizo(bliže),uahe, nahe bei (m.b.@ett.). prijazen, zna, zno freunblich, liebreich, njegov, a, o fein. žal beseda-e; fchfimmeS, leibeS SBorf. sprejmem, sprejeti aufnehmen, empfangen, čez, črez, über, btSüber, »on (de). . no tristo goldi-^ sestro se še besede S *o so me tvoja mati pred dvema leiou.« .tih živijo. Pet let je sosedova Neža bolna ležala, pa vuncier mitu«. ... ^10 žal bešede od nje slišati. Prav žal je mi za tvojo hčer. Prav prijazna in ljubezniva deklica je bila, pa jo je tudi vse rado imelo. Na kmetih se babica bolše počutijo kot v mestu. Sosed je že dva mesca bolan; tudi njegov brat v Mariboru ni prav zdrav. Vertnar je prav prijazen mož. Vnjegovim vertu sim dva venca lepih cvetlic dobila. Vtim letu si blizo sedem deset in dva goldinarja od mene dobil. Sprejmi tudi tih deset goldinarjev. Kaj da bliže mesta ne stanujete ? 99. (Pod unter forbert 1. ben Slffufaftö auf bie §rage Wohin? 2. beti Snff rumental auf bie grage wo?). Vas-i, £)orf. nevarn, a, o gefährlich, zbol-im, eti erfranfen. vstar-im, iti erraffen, rečem, reči fagen. kakor hitro, fobalb. padem, pasti fallen. davno, Idngff, feit langer getf. Kalior bodem hitro mogel, bodem vas gotovo obiskal. Kada ste tako nevarno zboleli? Kada so teta tako nevarno bolezen dobili. Dete! pod noge glej, da ne padeš. Povej mi, karti je brat rekel. Reci tvojemu bratu, da mi dva para čevlov iz mesta pernese. Noži so decam nevarni. Recite hlapcem, da večerjat pridejo. Midva nicoj ne bodeva večerjala; saj sva še obä od južine sita. Tudi pod nami ljudje živijo. Blizo vaše vasi sim marelo zgubil. Iz ničesar je Bog svet vstvaril. Zemla in vse, kar vidimo, je od Boga vstarjeno. Kakor sim hitro zbolela, sim po vrača poslala. Kakor so hitro oče domu prišli, sim se v bližno vas (selo) podala. Kakor se hitro nekoliko počijem, se bodeva zopet nazaj podala. Alj mi ne poveš, kaj so ti gospodična rekli? Jaz ti ne morem povedati, kakšno veselo živlenje je na kmetih. Si že slišala žal besede od mene? Tvoja beseda in tvoja roka je mi dovolj. Kako davno je že, kar nisi pri nas bila. Ze davno v tim selu stanujete? So teta že davno tako nevarno zboleli? Kakor hitro dan preteče, v bližno vas k vraču pojdem. Crez osem let so babica bolehali. 100. Zet-a, ©djtttegerfoljn. snaha-e, Schwiegertochter, stričnik-a, SReffe. kommen Ste ju un« $ idj wetjj gettnjj, bajj SM« Safer unb SDluffer Itebreiclj aufnehmen. S« welchem Steile ber @fabf Wohnt )e|t ber ©cbwteger« fohn? $aft bu bie Schwiegertochter gefehen, feit fte ift franf? ©dürfen Sie bem Steffen bret ober »ter ©ulben für etneit $ut. SBann ift bie Scbwtegerfoch* ter erfranft ? 3Bo haft bu bie (2) Scbrotegerfobue gefehen ? granj ift mein Sßeffe. ®ie Schwiegertochter hat fünf $tnber, brei SKäbcljen unb jwet Knaben. ©arurn fdjicfen ©te nicht um ben ©chmiegerfohn? on fängft in biefem ®orfe sefud^t, abev ich wufte nicht, tn meinem $aufe baf? bu wohnft. 101. Naj ti (vam) tekne! ©ufen Slppeftf! tebi (vam) tudi, ebenfalls, gleichfalls. Naj vam tekne, gospod učenik! Vam tudi, ljubi kmetovavec! Pojte z njmi jest; saj imamo vsega dovolj. Zahvalim; jaz sim že jedla. Kako ste nicoj spali ? Zahvalim, prav dobro. Kdo je moj čem klobuk pod postelj djal? Naj vam tekne, gospodična! Kako vam južina diši? Dans bodem hitrejše v mesto prišel, ker imam bolj spočitega konja. Dans me do večera ne bode nazaj. Tesarji so svoje delo že davno končali. Za to bodem vam do smerti hvaležna ostala. Karte vidil nisim, si se ves spremenil. Zdaj bi že bil čas, da bi stričnik nazaj prišel. Naj ti tekne, ljuba sestra! Tebi tudi, dragi brat! pojdi z menoj južinat. 102. • Alj, ob, Wenn. razžal-im, iti beletbtgen. svet, a, o heiltg. gür gewiß fann teh S^ueit nicht fagen, ob ift ber .fjerr Sehrer in ber ©chule. £>b bu fommft ober nichf, ift mir fchon Ellies eins. Verjeten ©ie mtr, Wenn ich §abe © »eif, baji ež gibt wenig wahre greunbe. ©iS jur nahen ©tabf haft bu nicht mehr weif. Sftag ich arbeiten ober fptelen; 5We3 tjttff mir ntd^. Sßte weit haft bu beine Schwefter begleitet? Sff «och 3um Sflarftflecfen? ©er Safer täjjf mtch nicht ju bir fommen. gaff atteS ©elb habe ich bem ©ohne beö gleifcherö geliehen. Seiet mir Sitte gegrüfjf, ba ihr mich ^a6et befud^t. Sch unb mein ©ruber laffen betnen Sater fchönfteng grüben, ©er ©raten ift noch nidjt jubereitet. Söarum willft bu mir btefež ©elb nicht auöwe^feln? Äaffe ba8 (Spielen unb fomme mit mir. Sluch tn meinem Slahmen grüfe beine Schwieger« tochfer. 105. Ä.tLu I Suknja-e, StocE. plač-am, ati jahten. maša-e, 59ieffe. zamud-im, iti berfdumen. potreben, hna, bno noft)wenbig, bebürftig. Te mož ni tako potreben vbogaimena kakor ona bolna žena. Letos si bodem novo suknjo dal narediti 8). Teta so si vode pernesti vkazali. Gospodje so si vina pernesti veleli. Zakaj si nisi mesa kupiti dal, ki je zdaj tako dober kup ? Pusti to delo; saj je še jutre jeden den. Näj brata v mesto iti; saj nič nima doma zamuditi. Prijatel je žalosten, ker so mu njegovi stariši vmerli. Alj nimaš tolko dnarja, da bi si potrebnih knig kupiti mogel? Illače so ti zdaj bolj potrebne kot suknja. Potrebniše bi za te blo, da bi doma ostal in pridniše delal. Gospodinja so mi živino na polje peljati vkazali. Bavno zdaj je me tvoj brat šele plačal. Vkaži snahi, da jutre zopet pride, ker dans nimam časa ž njo govoriti. Si dans že pri sveti maši bila ? Vkaži dekli, da v cerkev gre; alj pa bode mašo zamudila. Dans sim se sede kopala. Kako drago si dans žito plačal ? Ne boj se me, dete! saj ti nič žalega ne storim. Gospod so gospodarju žito plačati vkazali. Nota 8. ®a$ beuffdje getfworf taffen »taffen« wirb tm ©tobenifdjen tierfdjtebett aušgebrucff; unb jwar in ber ©ebeutung Reißen, anorbnen, befehlen 2C.<* bur$ dati, vkazati, veleti, reči, zapovedati. 3n ber ©ebeufung »hin&ern ober nicht hinbin" »irb eS aber burdj nati ober pustiti überfe|t. 106. Kader, kedar, wann, Wenn. tisti, a, o jener, berfetbe k. Sie Wählerin Wirb ftdj JWei ober brei Nabeln bringen taffen. Saffe mir einen ©raten bringen. Sen Knaben taffe tcf) ntd)t tn bie (Schute geljen, weit er nichts erternen fann. Söoift btefer 0totf gemad^t? SBo ift jener$nabe$uHaufe? SBannich jurücffomme, mußt bu mich jahten. äöer fann unbanfbarer fein als jenes $inb, baS feiner tiebeu Ätfern tiergteßf. (Sben je|f war berfetbe $nabe bei mir, not bem bu haft geftern bei ber J^ird^e gefprocfjen. Söann ber ©afer jurücffommf, werbe ich M fd^rtcff fdjretben. ^d) taffe btdj ntd^f meljr fpieten. SBieetet war eS fc§on auf ber llljr, baß ihr Ijabt bie Ijalbe SSJleffe öerfaumt? 107. Riba-e, $t'fc§. teden-dna, 3Bod>e. Iov-im, Iti fangen. Mene ni treba k večerji poklicati. Gospodar je šel hlapcev in dekel prosit 9). Žena je kruha prosit šla. Tebe ne, ampak le tvojo sestro sim po vertiču iskala. Kaj loviš? Jedno celo uro sim že lovil, pa še jedne ribe nisim dobil. Boga se bolj boj kot vsili ljudi na svetu. Pojmo očinih besed poslušat. Pridi vode pit. Kolko tednov je že preteklo, kar stričnik ni bil pri nas? V ti vodi ni nobene ribe. Kolko tednov je v mescu? Kam hočeta mesa prosit iti? Kada bodeš ves dolg plačal, ki si ga lani naredil? Tisti človek ]e že vmerl, ki si ga pred dvema tednoma tukaj vidil. Kader zopet nazaj pridem, ti bodem vse povedal. Dans sim skorej celo mašo zamudila. Zakaj si tako počasi šla? V Gorici že davno nisim bil. Nota. 9. Sie metften getfworfer fjaben im ©upinum gern ben ©enifito nadj ftcfj. 108. Neček-čka, AnbreaS. Madlena-e, SDZagbatena. Balant-a, ©alenftn. Dina-e, Seopotbine. Juri-rja , ©eorg. Barba-e, ©arbara. Janž-a, Soljann. Meta-e, Margareta. Ui-Ilja, AgtbiuS. Cila-e, ©dcitie. peča-e, baS wetße Äopffucfy (bei ben Ärainerinnen.) služim, služiti bienen. Vovkova Madlena je šivarjevi Meti dve novi peči poslala. Juri! pokliči mi tvojega brata Janža, alj pa Ilja. Povej Nečku, da čevlarjeva Cila ne bode več pri nas služila. Kako dolgo je Balant pri vojšakih služil? Glej ljubeznivo Dino; lepše deklice nisim v nobenim kraju vidil. Tukaj je cerkev svetega Ilja. Barbina peča ni tako lepa kot^gospodove Dine. Kaj je k temu Neža rekla? Zakaj sam ne greš h kralju? Čigava je ona pristava tam na polju ? Kar sim bolna bila, sim mnogo v šoli zamudila. Kam ste Cilo služit poslali? Kada so gospodična Dina merzlico dobili? Vidva sta oba prav hudobna fanta. Nobenega človeka ni hotel k sebi pustiti. Kam si posipal-nico djala ? Kako dolgo bodem še moral na to skledico kave čakati ? Soko-lado veliko rajše pijem kot kavo. 109. Vpričo, bor, in ©egenwarf (in. b. ©en.) izženem, izgnati htnuuStretben. Knez-a, gürff. komej. fannt. grof-a, ©raf. skerb-im, eti forgen. urar-ja, Uhrmacher. hval-im , iti (oben. .Kaufe mir bon biefem Uhrmacher eine neue Uhr. Kaum ift ber gütige gürff gefforben, hat man mich auS bem $aufe hinaufgetrieben. Sreibe baS ©ieh au§ bem gelbe htuauS. ©einen ©ruber lobt man überall, ©on je|t an wirb ber ©raf für ben @ohn beS Uhrmachers forgen. gürchte bich nidhf; eS ift ja noch nicht Siachf. ©er Sehrer haf betne ©chmeffer SDiagbalena in ©egenwart affer SJiabdhen gelobt. Sßenn bu bich fef6ft lobft, fo werben bich SInbere nicht loben. Kaum bier S^re ftnfc berflojjen, als ber gürft in unferm ©orfe wohnte. 3n ©egenwarf beS ©rafen ^at ber Sehrer bie brabe Sftargarefe gelobt, ©ie @olba« fen ha6en ben geinb aus ber Sfabf hinauSgefrieben. ©ehe jum Uhrmacher, bafj er mir bis ©onnfag bie Uhr gewijj berferfige. ©te Weifen Kopftücher gefallen mir beffer als bie $üfe. 110. Me greva. (@S reuf mich). bereue eS. prostorn, a. o geräumig. Slovan-a, ©labe. Krajnc-a , Kratner. Slovenec-nca, Slobene. Korošec-šca, Kärntner. Nemec-mca, ©eutfcher. . Stajerc-a, ©fetrer. Lah-a, Italiener. Ijir-a, girier. Hrovat-a, Kroate. Ceh-a, ©öfjme. Me greva, da se slovenskega jezika že davno nisim naučil, ker ga zdaj povsod potrebujem. Je tvoja stanica dovolj prostorna za dva človeka ? Krajnci, Korošci in Štajerci se Slovenci imenujejo. Kolko je Slovanov na celim svetu? Kolko pa Nemcev? Slovanov je čez osemdeset miljonov, Nemcev pa šestintrideset. Alj vidva že znata nemško govoriti? Si ti na Nemškim (in ©eutfchlanb) alj na Slovenskim fin ©lobenien) doma? Naš vert- nar je Ceh. OčesoHrovat. Si ti Nemec alj Slovan? Je pisar Lah? Komej čakam, da bi urar prišel. Po celim truplu sim že trudna; pusti me, da se tii nekoliko počijem. Tukaj noben človek mimo ne gre. Sestra ima prav prostorno stanico, Alj te ne greva, da si očeta razžalil. Alj vaju ne greva, da se nista sprehajat šla. 111. Sonce-a, ©onne. topel, pla, plo warm, hvala-e, ©anf, £06. merzel, zla, zlo falf. dobrota-e, SSohlfhaf. misl-im, iti benfen. gerd, a, o a&fdjeultdj. sijem, sjati fcljeinen. večen, čna, čno ewig, vmijem, vmiti wafcfjen. immerwährenb. Vččno hvalo ti bodem vedel za dobrote, ki sim jih iz tvojih rok sprejel. Včeraj je toplejše blo, kakor je dans. Ta voda ni merzla. Jest hočem merzlejšo vodo piti Je se deklica sama vrnila? Gerdo je od tebe. da si svojih starišev pozabil. Sonce dans ne sije tako toplo kot včeraj. Kaj mislite zdaj začeti ? Kader sonce sije, se ne grem na polje, ampak le na vertič sprehajat. Kolko dobrot si že od milostlive gospe sprejel, in ti si tako nehvaležen fant. Nafa hiša je prostorniša od vaše. Zjutrej je skorej vselej merzlo. Alj ne greva brata, daje svoj plajš tako dober kup prodal? Vmij roke in noge. Komej vstanem, me že k delu pokličate. Dans cel dan ne bode moglo sonce sjati. Ta deklica nikdar ni vmita. To je velika dobrota za človeka, da mu podne sonce sije. Alj nimate merzliše vode? Kaj mislite, tasta! alj bi šel v Maribor alj ne? Gerdo je od tebe, alj si sprejetih dobrot že pozabil. 112. äßarum haff bu heufe beine $anbe nicht gewafdjjen ? benfe memafjlS an bidj, weit bu nicht haff an mich gebadjf. greitagö war cä recht warm. £>& wirb fein morgen falt ober warm , fann ich bir ntcfjf fagen. (Smpfange ewigen ©anf für alle empfangenen äßohlf baten. ©tnbauch in SBien ©loöenen ? äöarura haft bu mir nicht Fräulein Seopolbttte gegrüßt? (Stntge Seutc halfen (haben) bich für einen SBöhmen ; anbere wieber für einen Kroaten. Sßer hat 3hnen ben 9to£aufe. $eute fcheint bte ©onne nicht warm, $aff bu auch ein fo ge« rdumigeS^iwmer, wie tff ba« metnige? 113. Steklenica-e, fölafche. neki, a, 0 etn gewiffer tc. reč-i, ©acf)e, ©ing. poln, a, o boli pesen-sni, Sieb. zasp-im, äti einfchlafen. mil,a,o theuer, herzlich, rührenb. zaspan, a, o fchlafrig. skoz, burch, hfaburch (m. b. Slf.). Slajše reči na svetu ni, kakor je pesen lepa. Mili bratji! zakaj me sovražite? Kada bi bil vaju razžalil ? Alj ne spiš ponoči, da si podne vselej zaspan ? Neki mož iz Gorice je moje vole kupil. Glej, dete je že zaspano. Skledica je polna dobre šokolade. Je steklenica polna ? Mila deklica ! kam tako hitro ? Le bolj počasi, da ne padeš; saj te nihčir ne lovi. Takšno pesen še nisim slišala. Slovani in Nemci imajo mnogo lepih pesen. V nekim mestu, ime sim že pozabil, sim skorej svojega prijatela zgubil. Na večne čase ne bodem dobrot pozabila, ki sim jih od milegrofove gospe sprejela. Na toplim rad ležim. Tako gerdih reči ti ni treba poslušati. Kar sim te v Terstu vidil, noč in dan na te mislim. Skoz to vas nikdar ne grem sama. Alj ni več vina v steklenici? Pred desetimi nikdtU ne morem zaspati. 114. Serce-a, .gjerj. sežem, seči eingreifen, pojem, peti fingen. v roko seči, btc «^attb rcid^cn. Sein £>nfef bat unS Stilen bie $anb gereicht (segel, gla, glo). ®er arme Änabe bat fo rühreub gefungen, baß ich meinen mußte. 9iod) einmal ftnge biefeS fdjßne Sieb, ©tefeö SJidb^en bat einen guten $opf unb ein gu* feö #erj. Steide mir bie $anb. $c(n ®cfang (bein Singen) bat mir in baš 4)erj eingegriffen. $rdulein Sftarie bat mir fdjon bie $anb gereicht. SBarum miCtft bu mir nicht btc $anb reiben? Sff ba§ 50tdbcben fc^on fdjlaf* rig? 3n welcher $lafche ift SBein? «Barum wiHft bu nicht burclj bie örteSteber erlernt? Kellner! bringe eine .£>albe Vter unb rufe benSöirth, baf ich ih»u meine ©chulb galten fann. ©ieglafcfje ift nochje^t »off. ©ehen »ir (2) tnS .KajfeehauS ober ins 3BtrthShaug • Seltner! fage bent Sßirthe, bajj ich »erbe morgen jagten, ©offen ©ie ^ucfer'' Sft ber .Kaffee nicht genug füfi? SBaä hat bich bie Köchin gefragt? grage ben äßirfh, ob er einen recht guten Sßein hat. ©ehe, »ohtn bu »iffft. 125. Dijak-a, ©fubettf. slovanski, ska, sko f(a»ifch- velika noč-i, £)ffern. krajnski, ska, sko frainerifch. božič-a, ©eihnachten. koroški, ška, ško Fdrntnerifd^. godec-dca, SÄufifer. ilirski, ska, sko tlirifch- vžečen, čna, čno intreffant. laški, ška, ško tfalienifch. spod-i'm, iti »erjagen. hrovaški, ška, ško froatifch. zapojem, zapeti anftiinmen. štajerski, ska, sko ftetrtfch-Cehi so skorej vsi godci. Na Ilirskim in Ceskim še nikdar nisim bil Naš točar je na Krajnskim doma. Zapoj mi še jedenkrat to čedno pesen, da jo bodem tudi jaz znala. Predenj na Laško grem, hočem še Krajnsko viditi. O veliki noči vsi dijaki domu pojdejo. Kdo te je iz hiše spodil? Dijaki! zapojte tudi nemških alj slovanskih pesen. Je tvoj brat tudi godec? O božiču alj veliki noči bodem gotovo domu prišla. Cel den sim že pel; zdaj pa zopet hočeš, da bi zapel. Kupi mi pol stonta sladkora, kave in šokolade. Vzemite dnar, kjer ga dobite. O božiču bodem v Lju-blano služit prišel. V kavarni se je samo slovansko govorilo. Kada je gospodar nezvestega hlapca spodil? Spodi ptice od žita. Predenj greš, moraš še jedenkrat zapeti. Alj nič ni vžečnega v novinah ? Ljublanske novine so vselej prav vžečne. 126. Verjage baS Vieh beS Machbar« aus beinern Siefer. ©iefeS Sieb fann ich nicht mehr anftimmen. SBer ift jeftt bei unS »orbeigegangen? Kärnten gibt eS üiel weniger SRenfchen als tn Vöhmen. ©ein Sieb hat mir fo gut gefallen, bafj bu eS noch einmahl anftimmen mußt. .Kratn »ar tch fchon ll-ober 12 mahl. SBarum frtnfff bu ben SBetn nitf^t hinab ? SBarttm bringen ©ir mtr fet= nen Sßein ju? 3BaS ift bir »on bem großen Vermögen geblieben? Sßann ift ber Vruber beS SBtrfheS erfranft? Vis £>ffertt haben »ir noch fünf SBochen unb üier Sage, ©ufen Stypefit! ©ffet nur, ich »erbe heute SlbenbS im 3Btrfh$» häufe effett. grage bie Kodein, tt>a§ jte fod^f. Sffite btef Stubenten gibt e§ in Sien? Sft ber Kellner in Steiermarf ober Kroatien ju .gmufe? Stimmen <3te mir auch ein tfaftenifcheS Sieb an. Srinfen mir jur ©efunbheit aller red^tfchaf« fenen SÖlenfchen. SBarum bift bu ju SBet^nac^ten nicht nach $aufe glommen? 127. Lakota-o, junger. posebno, borjüglich, befonberž. dragota-e, Sheurung. osol-im, iti fallen, vojska-e, Kriegžfjeer, ©flacht. pečem, peči barfen. večidel, größtenteils. spočnem, spočeti treiben, anfangen. Kaj hočem zdaj spočeti, ki (ko) sim svojo ljubo mater zgubila ? Pokusi juho, alj je dovolj osoljena. Jaz posebno pečene ribe rad jem. Kada bode gospodinja kruh pekla? Kader se peče, je pretoplo v stanici. Naši voj-šaki so Lahe že premagali. Ponoči ne morem več šivati, tako imam že slabe oči. Zahvali se za cvetlice, ki ti je jih včeraj vertnar poslal. Kolko mi plačaš obresti od sto? Ob času vojske sim veliko škode terpeti moral. Je vojska na Laškim že končana? Alj znaš hrovaško govoriti? Glej, kaj dete spočne, še iz postelji bode padlo. Kam so dijaki šli. Si meso že osolila? Ne spočni tako; saj še svojo besedo ne slišim. Zdaj je taka dra-gota, da bode vse od lakote vmreti moralo. Stric večidel na kmetih stanujejo. Alj gospodinja kruh peče? Mnogo ljudi je že od lakote vmer-lo. Mnogo sim že moral lakote terpeti, posebno ob času vojske in dragote. 128. Jajce-a, (Si. popot-ujem, ovati reifen, sem, her, hte&er. posvar-fm, iti etnen SßertoeiS ge* ben (m. b. 9lf.). v- Po Ceskim še nikdar nisim popotoval. Tri alj štirikrat sim ti že povedal, kaj se naučiti imaš. Ljube deklice! sem pojte igrat. V jedni uri sim ga petkrat posvariti moral. Teta ne jejo radi, kar je iz jajc nared. Po čem so jajca? Kjer se še kruh peče, ni treba lakote terpeti. Posvari deklico; saj vidiš, kaj spočne. Na Koroškim in Štajerskim sim naj rajše popotoval. Bog bodi zahvaljen, da ni več taka dragota na svetu. Kuharca je meseno juho preveč osolila. Kmetje so žc večidel na polje delat šli. Brata sem pokliči. Mina in Neža se mi prav umni deklici zdete. Prav prijazno so me gospa sprejeli. Kaj z detetom spočneš, da je plakati začelo? 129. Odpušanje-a, ©ergebung. sprosim, sprositi erbitten, zamer-im, iti berargen, übel aufnehmen, se zamer-im, iti ftčh »erfeinben. ®rei ganje Stunben habe ich ben SSater gebeten, aber er faßt ftch nic^t erbitten. Sdj bitte um Vergebung, wenn ic§ hafce aft bu fcfjon graue $aare ? ^^ noch fein eiujigeö graues $aar auf bem $opfe. SBarum fommt ber ^«cc^l ntd;t auf baš gelb berauž? ^ft bie SJiutter noch nicht braufjen? ©ebef hinaus jum Sater. Sft aucfj bie Softer brausen? SBer hat mic| herauä gerufen ? ift ja Siiemanb berauben, ©er Äehrer tft hinauf auf ba«S gelb gegangen. furzte mid) »or biefem ntchfSroürbigen ŠJlenfchett brausen auf bem gelbe. $aft bu fchon öergeffen, bafj ich bin fchon heraufjen? ®u haft fchon graue $aare, unb lügft boch immer, gürdjfef ihr (2) euch bem Steifenben? 136. Snaznost-i Stcinlid^fctt. manjk-am, ati mangeln (m. b, @.) snažen, žna, žno reinlich. prihran-iin, iti erfparen. ohran-im. iti erhatten, behüben. Soli in kruha mi manjka. Kdo je tovne pri tebi bil? Zakaj nisi gospodinjo soven na vertič poklicala? Kako je to, da imaš že sive lase? Kader ti bode kej manjkalo, le k meni pridi. Snažnost je pol zdravja. Ako bi mi v zadnji vojski ne bil kej prihranil, bi tudi zdaj nič ne imel. Tolko si nisim prihraniti mogla kot sosedova Mina. Glejte vojšaki, da mesto pred sovražniki ohranite. Pisarja, tega malopridnega človeka, so zapreti dali. Bodite snažni v obleki, jedi in pijači. Mora brat toven k vam priti? Vertnarica je že sovne na vertiču. Ako bodeš snažnost ljubila, te bode vse rado obiskalo. Kaj vama manjka? 137. Prag-a, ^)rag. blago-a, ©uf, Steichthum. Celje-a, (Stili. dera-e, Slušjehrung. kašel-šla, Ruften. hud, a, o (hujše), fchlttttm, bofe. 6 Sieh, baf bu bir immer eilten guten Stammen bewabreff. ®u &iff ein febr bofeS §0Mbcben. Söarff bu fdjon in $)rag ? Stein £)nfel ift in ©itft an ber Stužjebrung geftorben. ©tn guter 9tabme ift mebr Werth, als äffe ©Itter biefer ©rbe. $eute ^at>c icb e'n?u f° frt)timmen Ruften, baf td) faft nicht fprecben fann. ©ieh jtt, baf? bu ntd&f bie StuSjebrung befommft. 3n trieft unb $rag bin icb nod) nie gewefett. ®iefeö ©rab ift tiefer als jenes, ^eute ift fati; fteb ju, baf bu feinen .fjuffeit befommft. SßaS wirft bu braitfjen in ©tfft tbun? Stefež ift baS fcblimmfte Stäbchen im ganjen Sorfe. ©in reinliches $tnb tff äffen §9lenfc^ert (teb. äßaS b°t bir in $)rag gemangelt, baf bu bift fo fdmeff ju= rttcf gefontnten? $aben ©ie nocb jeft bte SluSjebrung ? £>iefe ©rjählung ift nicht ju (za) glauben. 138. Zob-a, 3<>bn- perstan-a, Sttng. igrališe-a. £be«ter. zlat a, o golben. kot-a, äßtnfel. srebern, a, o ftlbern. perst-a, ginger. preiščem, preiskati burcbfucben. bol-i'm, eti fdjmerjen, Webe tbun. üobodi mi kej za moje zobe. Ne vem kej začeti; tako me zobje bole. Vse kote sim v stanici že preiskala, perstana vunder nisim dobila. Morebiti si ga že na polju zgubil. V igrališu že ob šestih ni blo več kraja. Kolko velja te srebern perstan? So si teta zlat ?lj srebern perstan kupili? Je tvoja ura sreberna alj zlata? Se te kot morata s sestro preiskati. Dete! ne bodi mi prehudo. Kteri perst te tako hudo boli? Pojdete dans v igra-liše ? Alj ne veš, kaj se bode dans notre v igrališu igralo ? Kje imaš svojo sreberno uro? Kam seje dete vsedlo? Kada si svoj zlat perstan zgubila? Si tudi te kot že preiskala? Idi noter v stanico, in vse kote še jedenkrat preišči; morebiti dobiš zopet zgubljeni perstan. Nicoj sim v igrališu hud kašel dobil. Alj te še dans zobje bolijo? Kdo ti je sreberno tobačnico kupil? Mati so že skorej vse zobe zgubili. Delaj, dokler si mlad, da si za svoje stare dni kej prihraniš. 139. Volja-e, SBiffe. prihodnjič, funftigbtn. res, richtig, wahr. pohval-im, iti beloben. Tvoja sestra je vpričo vsili učenk pohvaljena bila. Alj je tvoja dobra volja, se z bratom kopat pojdeva. Menim, da bi še premerzlo biti hotlo. Mestjanke so večidel lepše oblečene kot teržanke. Zdaj bliže terga stanujem. Se jedenkrat mi odpustite; prihodnjič vas nikdar ne bodem več razžalil. Zakaj se bliže mene ne vsedete? Alj ti je po volji, kar sim storil ? So včeraj res knez v šolo prišli ? Staro vino je res zdraviše od novega. Kje bodete prihodnjič stanovali? Ktere učence so učenik pohvalili? Alj je to res hvale vredno? So grofinja res bolnega kmeta obiskali ? Kako bi tega malopridnega človeka pohvaliti hotel ? To ni res. (Se — beffo, ko, bas unmittelbar nach bem erffen Komparafib gefe§f wirb.) Tat-a, ©teb. naprej, fort, borwdrfS. kuhinja-e, Küdt)e. prej, eher, früher, naj prej, juerji. 3|if bie Köchin richtig tn ber Kü(äje? SBann wirb fte fortgehen? ®ann hat man ben ©ieb etngefperrf ? Sßenn bu wäreft eher gefommen, hätten Wilbich bi« j ur nach fte« ©fabf begleitet. SBarunt gehff bu nicht borwdrfS? ^e eher bu fommft, befto beffer ift eS. ^e fchöner bie ©dume blühen, beffo beffer ge* fallen fie mir. beffer bu fchreibff, beffo lieber »erbe ich bich beloben. 3e weniger «Bein bu frinfff, befto beffer if{ eS. weniger bu beborfff, befto mehr wirb bir noch Reiben, ©urrih bie Küche geht bie Shüre in baS Bimmer ber £anfe. ©ehe fort aus bem $aufe. gehe juerff auf ben SJleierhof. SBer hat juerpt ben ©ieb eingefangen? SBefchen SBinfel haft bu noch nicht burdjfucht? SBaS fömerjf bidj, baß bu immer weinft? Kann ich mir noch ©ergebung er» bitten? ©er £>nfel hat jwei golbene uitb bret filberne Uhren. SBer war juerff in ber ©chule ? Künftighin werben bich bte Bahne nidfjf mehr wehe fhun. SEBer iff in ber Küche bei ber Köchin? 141. Morje-a, SÄeer. pozen, zna, zno fpdf. dolina-e, £haf. visok, a, o hod^. stopinja-e, ©dhritt. nizek, zka, zko nieber. resnica-e, äBahrhetf. vkup, jufammen. pohvali, erwünfehf. Zdaj smo vsi bratji vkup. Za tvojega zeta še stopinje ne storin več. Tvoj dar je mi prav pohvali. To ni res, da si je sestra pri vas šestdeset goldinarjev prihranila. Ta dolina nižje leži kot morje. Dans je morje višje kot včeraj. Snaha je mi vkazala, hlapce vkup poklicati. Dans bodeva s svakinjo vkup v bližno mesto šla. Alj ni že prepozno, v cerkev iti? Je res že tako pozno? Kdor moliti nežna, naj na morje gre; tam se bode gotovo berž naučil. Resnico človek ne sliši rad. Suknja je mi bolj pohvali kakor hlače. Alj stopinje šteješ? Jaz bi še pozniše prišla. Ta postelj je prenizka za me. Bolj ko drevje cveti, več bode tudi sadja, Več ko imaš dnarja, več ga zapiješ. To je mi bolj pohvali. 142. Saffe bie SRdgbe jufammenrufen. ©ift bu fdjon auf bem SJieere gefahren? ©iefer ©aum ift hoher al« jener, SBSie biel ©griffe habe ich umfonff für bich gemacht, ©tefer üftann fagt jebem bie äßahrheif. Sßäre eS bir nicht erwunfeh* ter, Wenn ich morgen fomme? SSarum erff fo fpdt? $e etjer ihr (2) fommt, beffo lieber iff eS mir. 2Ber iff brausen bor ber Kirche? ©iefeS iff baS fchonfte £hal, was ich ihrer fenne. Sft btefer ber hoffte ©aum im ©arten? ©iefeS 6 * Simmer t'ff noch nteberer als unfereS(2). äßarum haft bu m'cijt ben Hausherrn gefragt? Heute 6tji bu ju fpät gefommen. 143. Dežela-e, Sanb. širok, a, o (širje), brett. hišna-e, $ammermabchen. reka-e, gfuf?, ptuj, a, e fremb. tile, tale, tole btefer jc. ba. znan, a, o befannf. čisto ganj, ganj unb gar. Tele človek je mi čisto neznan. Tale reka je širja kakor ona. Kako se imenuje tale reka ? Donava je širja od Drave na Koroškim. V kteri reki so take ribe? Alj nikdar nisi po krajnski deželi popotoval? Te dežele so mi dozdaj čisto neznane. Povej hišni, dasoven na vertič pride. Ta dežela je mi že davno znana. Čigava je tale hiša? Skoda, da šivar ni hlače širje naredil. Ktera hišna je gospin perstan dobila? Reka je bolj globoka kot široka. Le sem prijateli! V tih krajih sim čisto ptuj. Dans je neki fant v to globoko reko padel. To je mi že davno znano. To ni nobena novica za me. Dolgo sim že bil v ptujih deželah. koroške dežele vunder ni-sim pozabil. sReci hišni, da tudi te kot preišče. 144. Kluč-a, ©chtüjjet. verč-a, $rug. žep-a, £af$e. potem, hernad). tečem, teči fltejjen, laufen, grage baS $ammermdbcf>en, mof)in fte hat ben ©chfüffel gefegt, ©tefer £>rt ba ift mir ganj unb gar un&efannt. bin nod) burftig; ber .Krug ift aber fchon leer, äßie btef ©efb f)aft bu in ber Safcfje? ©urd) bicf) ftnb wir je|t Sitte ungfucEficf). ©urd) btefeS Š§af ftiefit ein grofier $(uf). «Hein fürchte teh mich ber Strehe. SBantm fprtchft bu ntcfjf immer bte Sßahrheit? @uer (ž) HauS ift ffetner unb nteberer afS tinfereS. Haft bu fein fieineS ©efb in berSafche? SSoljer faufft bu, 59Mbdjen? ©ehe jum gfetfcfjer juerft; hernadj fannft bu erft ju ber Sante gehen. SBohin fltefjf bte ©onau ? SEßtrb b>efer @ch(u* fei nicht ju grofi für biefe flehte £t)ür? Saufe jum Machbar, unb frage ihn, roaS er heute jn arbeiten benff; hernach fornrne fchneff jurücf, bafi id) fortge* hen fanu. Sie §fafcf;e ift «off beS beften fteirifchen SBetneS. ©iefer SJJenfch fommt mtr befannt toor. Hnft 9al15imb 9ar ©e[b öerfpielt? Stufe ben SRadjbar, unb gehe hernach auch jum ©djnetber um meinen neuen Stocf. ©ringft bu mir feinen Sßein ju; bu fennft mich ja. 145. Krivičen, čna, čno ungerecht. odpr-em, eti öffnen, aufmalen, tekn-em, iti gebeihen, gut an* njen, a, o ihr (beS 2Bei6eS). fdjlagen. njun, a, o ihr (betber). napoln-im, iti anfüllen. njihov, a, o ihr (mehrer), vkradem, vkrasti fte^len. v žlahti biti, «ermanbt fein. Kje je snaha? Njena stanica je odperta. Deklica je hudo bolna; tudi njena mati niso prav zdravi. Alj niste s to gospodično v žlahti? Vkradeno blago nikomur ne tekne. Ta jed vam ne bode teknila. Polič je že prazen; vkaži točarici, da ga zopet z olom napolni. Fanta sta na vertiču; njuna mati pa na njivi delajo. Tvoja hči je mi dvanajst goldinarjev dolžna; bodeš ti njen dolg plačal ? Kdo bi vam notre v stanici marelo vkrasti mogel ? Bog ve, kje ste jo pustili. Ta voda mi nikdar noče tekniti. Sta s to mest-janko v žlahti ? Zdaj ševkrajcarja nimam v žepu. Tukaj kmetje delajo, njihovi hlapci pa na njivi. Žepa sta že čisto prazna. Da si vbogo deklico iz hiše spodil, si krivično storil; saj je na tim čisto nedolžna bila. Ne bodita nikdar krivična. Zakaj dveri ne odpreš, ki vidiš, da knez gredo (ftatt grejo)? Alj ne vidiš, da so že odperte? Kako me hočeš v ptujih, tebi čisto neznanih deželah iskati ? Si verč že napolnila. Alj nisim že prej rekla, da vam to ne bode teknilo ? Alj sva midva res v žlahti ? Mati so tovne v kuhinji, in pečenke pečo. Je brata še zdaj strah? 146. Skornja-e, (Stiefel, palica-e, Stocf. sukno-o, Sud;. glavnik-a, Äamm. hlačnik-a, -fjofeittrager. äßo ftttb ntetne Hofenträger? SBohtn haft bu ben Stocf unb ben $amm gethan? 3ft btefeS Sud) fcf>roarj? Söte »tel «Paar Stiefel ftnb fd>on fertig? 3u sOftern »erbe tdj mit »offen Saferen jurücffomnten. 3it>ei Knaben unb ihre Sdjroeftern ftnb geftern bet mir geraefen. ŠSantt haft bu beineu Stocf unb betnen $amm »erlorett? SBie »iel haft bit für ba§ Such gegeben? Ungerechtes ©ut l»irb Sliemanben gebetfjen. SSer h«t bte Shüre aufgemalt? äßarum ftnb äffe Spüren geöffnet? äöer hat mir ben Ä'amm aus ber Safd)e geflöhten? ©etit Stoff gefällt mir am beften? SSetcher Kaufmann hat fo fdjöneS Such? Stocf fantt bie ©rofhnitffer nicht mehr gehen, ©er ©ruber bereuet eS erft je|t, baß er nicht hat btefeS Such gefauft SBenn bu biff nüchtern (nicht berauf^t), gefällft bu allen Seufett im ©orfe. SBo haft bu meinen Hofenträger gefeljeit ? Sinb meine neuen (Stiefel fchon fertig? Sftagbatena unb ihre Sdjwefter Agnes fuchen betnen Sfotf, ben bu haft hinter bem ©arten »erlorett. ©tefer SBein nrirb bir nid)t gut anklagen. 147. Okno-a, genfter. zastop-im, iti tterffehen. travnik-a, SBiefe. gled-am, ati flauen, ogledalo-a, Spiegel. pogled-am, ati btiefen. primeren, rna, rno, angemeffen. Poglej skoz okno, kaj fantje na travniku spočnejo. Si me zastopila, kar sim ti rekel? Kaj gledaš tü? Dolgo sim te gledala, spoznati te pa vunder nisim mogla. Poglej po kotih , kje bi moji klačniki ležali. Dekle me niso prav zastopile. Tak konj je premajhen za to hišo. Poglej v ogle- dalo in vmij se. Ste zastopili učenika? Taka obleka ni primerna za vasčan-ke. Jest se bojim, da bi dete palico ne zgubilo. Zdaj šele je začela očeta merzlica tresti. Alj ima tvoj brat res dero? Glej, da ogledalo na tla ne pade. Bodeš ti iz tega sukna novo suknjo imel ? Po klopili poglej, da moj glavnik in bratove hlačnike dobiš. Kaj se vama za me primerniše zde, klobuk alj kaj ? S tvojim bratom sva na Koroškim, Štajerskim in Krajn-skim cel mesec vkup popotovala. Zadnji den tega mesca se bodem proti Hrovaškemu podal. Kaj da na travniku ne igrata? Kdo je okno odperl, ki sim ga ravno zdaj šele zaperl? To ogledalo je štirdeset goldinarjev veljalo. 14H. Stojim, stati ffefjett. zares, furtvafjr. ©arum fteljft bu ben ganjen Sag beim genftet ? ®u wirft beine ©tiefet balb ju ©runbe richten. SRujh bu immer öor bem (Spiegel fielen? $aben Ste fc^on lange etnett fo fchlimmen Ruften? (Seit bie ©elt ftehf, ift fetn fchltrn» merer $nabe gewefen, alö bift bu. ©er arbeitet bort auf bett ©iefen ? ©liefe auf bie Uhr. .gieute ift fürwahr febon fpät. Shr habet fürwahr ftöne Stiefel. Stehme ben $rug unb bringe fd)nell ©affer. ©ann ift ber Spiegel auf ben ©oben gefallen? ©trb e8 balb halb fieben Uhr? $ft bein «Reffe an ber 9tu«= jehrung ober am gteber gefforben? ©er hat meinen $amm genommen? ©ann bu mi^ "i^t »erftehft, frage mit not einmahl. So lange war baö genfter Perftloffen, habe it nichts verloren, ©elter Sieb hat mir bie ©ürfte au« ber Šafte geftohlen? 149. Slovnica-e, ©rammatif. slovo-slovesa, Slbftieb. slovar-ja , ©örferbut- se presel-im, iti überftebeltt. lončar-ja, $afner. pokop-lem, ati begraben. Pod vasjo zares široka reka teče. Alj mi nimaš Murkove slovenske slovnice posoditi? Kolko si za slovar dal? Dokod si lončarja spremil? Sta tvoja stričnika oba lončarja ? Kam so mojega očeta pokopali? Kam se mislite o spomladi preseliti? Je lončarjev perstan srebern alj zlat? Kje je Babukičeva slovnica? Kolko Murkov slovar velja? Koga bodo v te nov grob pokopali ? Oče so vsim hlapcem slovo dali. Kam se bodete o svetim Jurju preselili ? Napijmo se ga (vina) še k slovesu. Si od strica že slovo vzela? Kdo bode za mojo staro mater skerbel, alj me k vojšakom vzeme-jo. Ta slovnica je zares umno pisana. Kada so sosedovega Janža pokopali? Kdo je ti to novico povedal? Skoda, da ni res. Dekla je brez slovesa naprej šla. Mojega malopridnega hlapca sim včeraj zapreti dal. 150. Sluga-a, ©iener. prihodeu, dna, dno fünftig. posipalo-a, Sfreufanb. vbog-am, ati golge leiften, gehör« tešč, nüttern. t™ ("t. b. Slf.) pokoren, rna, rno untertänig, sterg-am, ati jerretfjen. folgfam. šolski praznik-a, gerientag. Alj ni več posipala v posipalnici? So zdaj že šolski prazniki? Kada boderao dans jedli? V kratkim bode jednajst, jaz sim pa še tešč. Pridi prihodnega mesca. Prihodni mesec si bodem nov plajš narediti dal. Suknja je že stergana. Kada si čevle stergala? Kolko si knezu že dolžen? Pri delu je težko tešč biti. Prihodno saboto se bodem iz mestavbližno väs preselil. Ze (lavno bi ti slovo dal bil, ako bi te tako ne ljubil. Zakaj ne vbo-gata svojih starišev. Vbogaj svojo mater, in v Ljublani ostani. Deca ! bodite vselej pokorne svojim ljubim starišem. To dete ne vboga svoje matere. Z Bogom! Sluga je mi dva lista pernesei. Soseda greva, da si ni bele konje kupil. Ti ne vbogaš več svojih učenikov, še materi si zdaj ne-pokoren. Reci slugu, da merzle vode pernese. Na tešč rad vodo pijem. Dans je čisto malo ljudi v cerkvi bilo. Bodeš o šolskih praznikih domu prišel? Dans sim res malo zapil, tolko več pa zaigral. Je res, da siti že škornje stergal? Lončarjev sin je hudo nepokoren fant. Oa ne vboga učenikov in ne posluša svojih starišev. Prihodno leto ne bodemo lakote ter-peli. ker je vsega žita dovolj (dosti). Ti hlačnik iso mi prav pohvali. Kdo je posipalo iz posipalnice djal ? 151. Ulica-e, ©äffe. kadaj, jemals, rudnar-ja, SSergfnappe. malokdaj, felfett. prebivavec-vca, ©eroofjtter. nekdaj, i, etnff. $aft äffe «Bewohner biefeö sOčarftflecfenž ftnb SBergfnappen. ®te SSewob* ner biefeg ®orfe3 »aren ebentablš arme Seufc; je|f ftnb fte aber auf einmal reich, günf^ahre babe ttf) bei ben «Bergfnappen gearbeitet. bitte umSSer« gebung ; wenn icb babe ©ie jemals beletbigef. SBarum fomnten @te nur feiten aus ber (Sfabt? gibt wenig fernere ©äffen in ber ©tabt, wie ift btefe. @be»'abtö bat btefer «Dlarftflecfen mebr ^Bewohner gehabt at8 je|t. SSerargen @t'e eö mir nicht, roenn ich habe jemahfö 3bncn nidht §olge geleiftet. klagen* fürt hat breitere ©äffen als Satbach. 3Betd)e @tabt hat am metften SBewob* ner? ©eine ©chnnegertochfer befuchtmich fettem @hemahfS haben bie 59ienfchen mehr reebffchaffen unb fromm gelebt als in unfern Sagen. (SbemablS haben hier SSergfnappen gearbeitet. Sßarum feib ihr (2) ju beit Herten nicht nach Haufe gefommen? 152. Sliva-e, «Pflaume. črešnja-e, $irfche. češpel-na, gwetfehfe. premožen, žna, žno wohlhabenb. hruška-e, 58trn. bran-im, iti, wehren, bütfjen. jabelko-a, Stpfel. sicer, scer, jwar, fonft vrežem, vrezati fc^neiben. naprodaj, jum SSerfaufe. zaveržem, zavreči (zavergel, gla, glo) verwerfen. Imate slive alj češpelne na prodaj ? Tih nimam ampak le hruške in jabelka. V božjim imenu te prosim, nikar me nezaverži. Ne vem, kam sim palico zavergla. Stric so nepokornega sina zavergli. Njegova mati so sicer branili, pa vse nič ni pomagalo. Knda bodetejabelk in češpelnov na prodaj pernesli ? Zet se bode v Ljublansko ulico preselil. Kaj mi bodeš branil v šolo iti? Kos kruha mi vreži. V povestih je malokdaj kej resnice. Pri-hodni torek bodem vse premožniše mestjane in teržane vkup poklicati dal. Nekdaj je pri ljudih več premoženja bilo. Od kod ste tako pozno še črešenj in sliv dobili? Zakaj mi braniš kruha vrezati? Je konj na prodaj? Na prodaj je, pa ga prodati ne morem. Sicer ti nikdar ne greš v kavarno. Hruške, črešnje in slive so slajše od jabelk. Se dans res ne bodeš obula? Te fant je naj mlajši sin prav premožnih starišev. 153. Rokodelec-lca, $anbwerfer. sir-a, Mft. greh-a, @unbe. spoved-i, ©etchte. gosposka-e, söbrigfetf. kazn-im, iti beffrafett. navad-im, iti angewöhnen (m. b. ©en.) Söotjin bu haft ben $äfe getfjan, tljue auch ba« SDieffer unb bie ©abet. S&enn bu bteö thuft, wirb btdj bie £)brig!etf bem ©efefe gemäfj (nach bem ©e» fe|e) beftrafen laffen. gürdjteft bu bich nicht üor ber (Sünbe? ©eftrafe balb biefen muthwiftigen Knaben. (Sin $anbwerfer befommt fonft einen Zwanziger auf ben Sag. SBo haft bu btcf> an ben Sabaf angewohnt ? äöatm h«ft bit btth an ben Söein angewohnt? iel foftet eine £albe 5>teth ttnb ein «Pftmb .fjonig ? äßie biet fmfl bu für einen Senfner Sucfer gejagt? $eufe ift ein ju Reifes äßeffer. $ch bin fonff fein großer greunb ber |ntnbe unb Ka§en. Saufe um Sßaffen. äßettn (alj) eS ift jemahtö möglich., werbe ich euch beibe gewiß befucfjen. äßaö wirft bu mit ber $acfe thun? Sßar baS SSJldbc^en fdjon jemals bei ber ©eichte? -£>abeu <3ie feine «Pflaumen ober 3weffcl)fen ju berfattfen Qum ©erfaufe) ? 3ff e§ möglich, baß bu biff noch je§t nüchtern? ©iefer Sanbmann ift wohlhabenber als betn ©heim. äßelcher ift ber reich ff e Kaufmann in ber @fabf? 156. Navada-e, ©eWohnheif. če-ravno, obgleich, obfchoti. zaušnica-e, £>hrfetge. shran-im, iti aufbewahren, godba-e, SJiuitf. sedajn, a, o je|tg. dobrotnik-a, äßohlthdfer. najdem, najti (našel, šla, šlo), tih, a, o ftille. finben. To ni moja navada. Kdo je moje orožje shranil? Bratje petsto goldinarjev našel. Vsak človek ima drugo navado. Ce si me ravno iz hiše spodil, sim vunder zopet tukaj. Ce ste mi ravno zaušnico dali, sim vam vun-der zopet odpustil. Kam hočemo pri tim toplim vremenu meso shraniti? Kar sim zgubila, sim zopet našla. Kaj ti hode v tih tihih časih orožje? Moj dobrotnik so včeraj po kratki bolezni vmerli. Le tiho, da očeta ne zbudite. Od vojske je zdaj vse tiho, če je ravno mnogo vojšakov na Laško slo. Sedajna gosposka samo nemško zna govoriti. Od slovenskega jezika še besede ne zastopi. Godbo sim vselej rad poslušal. Kje si te perstan našla? Kam hočem tetin klobuk shraniti ? Pusti te gerde navade. Ta reka bolj tiho teče kot ona. Mogoče je vse na svetu. 157. Sßerben bte SJldbchen nicht jur «SJiufif gehen ? $aff bu nicht bie gofbene Uhr meines Machbar« gefunben? ®er $afner ift mein größter SBohlthd'fer. S" ben jefigen Sagen ift eine größere Steuerung rote ehemals. Sßohtn haft bu ben neuen Sfttng aufbewahrt? Obgleich bu btff in ber @tabt gewefen, bocfj ju mir bift bu nicht gefommen. ©iefeS SBaffer fließt febr ftiff. äßer hat bem ©ruber eine Ohrfeige gegeben ? SMefe ift eine abfcheultche ©ewohnhetf. Sft es bir nicht heiß auf bem Sßege? ®eitte ©chroefter ift öom Sifche herab auf ben ©oben ge* fallen. Obgleich ich habe einen äßoblthdfer gefunben, bin tcf> boch noch immer traurig, .fjaft bu feine Kraft mehr in betnen .£>dnben ? <:.. potolaž-im, iti troffen. nesem, nesti fragen. Ste SBtfwe laßt jtdj nie§f tröffen. SBač frdgft bu bartit itn $ruge? SBarurn geben @ie mir feine ©elegenheif, efioaä ju erlernen. SBer hat bie SBafeherin her gerufen? SBte roitlft bu beine SÄuffer troffen? SBie üiel Sufafen haft bu tiott ber ftürftin erhärten? Seit wie tuelffen Sag $a6en wir fchon im 59ionafhe ? Sief fcheint mt|ltcf)er Qu fein). Srage biefe öier Shater beiner armen SÄutter. Söie fiel ©ulbett hat ein Sufafen ? Sßohin fragft bu baS Stnfenfajj unb bte ©frettfanbbüchfe? 3ft biefeö Sud; nicht baS nülltchffe, was ich ihrer fenne? 164. Luč-i, Äichf. saj, wenigftenö. snoči; gefferit «benbS. izpoln-im, iti erfüllen, neprenehama, in einemforf. obljub-im, iti öerfprechen. žlahten, tna, tno gndbig, ebet peržgem, peržgati anjünben. ? mene je sram, ich fcf)äme wich Cm- ®en) Kar obljubiš, moraš zvesto izpolniti. Saj dvajset goldinarjev mi tnovaš poslati. Alj te ni sram tega malopridnega človeka ? Alj vaju ni sram tako gerdih navad? Alj vaji ni strah? Kdo je ti luč peržgati vkazal? Kdo je te črez me postavil? Žlahtna gospa! ne zamerite mi, da tako pozno pridem. -V kterim mestu je gorelo? V kteri hiši je goreti začelo? Zakaj obljubite, kar izpolniti ne morete? Sram bi me bilo , ako bi tebi podložen in pokoren biti moral. Alj brata ni sram, tako lagati? Saj dvoje skornj mi pošlite, ker so stare že vse stergane. Včeraj sim cel dan neprenehama delal. Te fant je neprenehama govoril. Alj žlahtni gospod knez še v predmestju stanujejo? Kaj da snoči nisi prišel? Alj ne vesta, kaj sta mi snoči vpričo svojega strica obljubila ? Zakaj svečo ne peržgeš ? Alj je res ni notre v svečniku? Alj nimaš koristnišega dela? Do zadnjega dne tega mesca je saj še sedem dni. 165. Župan-a, «mfmann, Verwalter, henjam, henjati aufhören, dežujem, dežovati regnen, ©chdmft bu bich, ein ©hrift ju fein? Sfthier ber rechte SSeg nach Äla« genfurt? £eufe wirb nicht aufhören ju regnen, ©näbtger £err! bte Softer bež Sfmtmannč »nff mit fprecheit. Sarf fie hiebet fommen? Su haft mir 30 genfner Salj »erfprochen, aber nicht einmal ein spfunb getieft. Sd;ü!er! erfüllet gefreu eure spfTic^ten. ©eftern tfbenbč bin ich ferner eingefchlafen, Weit ež hat tn etnemforf geregnet, ©off fprach: werbe Äid^t, unb eS mar Stchf. $eute regnet ež tn etnemforf. Söarum hat baž .Kammermdbehen baS Sicht nicht angejünbef? Ser beraubte Buffer hat geffern Slbenbs bent Slmfmann eine Ohrfeige gegeben, ©effern Slbenbž hat eö fchon ju regnen aufgehört. 166. v Zalost-i, Srauer. se bah-am, ati prahlen, britva-e, Stafirmeffer. osir-am, ati »erleumben. ojster, tra, tro f$arf. priprav-im, iti bereiten. Vi me bodete na nič pripravili (bringen). Ta je gerda navada, druge ljudi osirati. Vsak naj naj prej nase pogleda, potem šele na bližnega. Slišala sim, da si me pred materjo hudo osirala. Kdo je ti vkazal, ves dnar shraniti ? Kdor svoje dolžnosti zvesto ne izpolni, je malopriden človek. Pripravi mi do jutra dvoje novih nogavic. Alj te ni sram, se tako bahati ? S čem se hočeš bahati ? Kolko žalosti si materi že pripravil. Žalosti sta mi zares mnogo, veselja vunder malo dozdaj pripravila. Kakšno veselje bi teta imeli, svojo ljubo hčer še jedenkrat viditi. Ni veselja na zemli brez žalosti. Je dete že pripravljeno? Kje si britvo in očalaice našla? Pokusi tudi našo pijačo. Nož je preojster za dete. Britva je skorej manj ojstra kot te nož. Ne bahaj se, če si ravno bogat; morebiti si že jutre naj vbožniši človek pod soncem. Vojšaki so vojsko že končali, Sovražnik je se zapstonj bahal, da bode naše vojšake premagal. Srajco mi pripravite in dvoje rokavic. Mladenč! nikar se ne bahaj , če si ravno morebiti žlahtniši in bogatiši od drugih. Nekdo je se pri nas bahal, da ima vsega dovolj. Kako me moreš osirati? Ta žena rada ljudi osira. Je jed že pripravljena. 167. Molitna kniga-e, ©ebefbueij. odgovor-un, iti antworten, terj-am, ati begehren, »erlangen. preberem, prebrati burchlefen. bukve-bukev pl., baž ©udj. ©ijfen Sie mir nt'd)f 41t fagen, maš bte Sanbfeufe »erfangen. $aff bu mein SBuch fchon burdjfefen? Saš tff unmöglich, baß bu haft biefe ©ücher fchon burchlefen. 3Bem gehört btefeS ©ebetbuch? Ser Schwager hat mich um SICte« gebraut (pripraviti), was ich habe gehabt. SBem haft bu baS ©ebetbuch ju leihen »erfprocf)en ? SBaS üerfangff bu wieber »on bem .König ? ©až hat bte Äaifertn geantwortet? Sobalb bu ben ©rief befommft, antworte fchnelf. ©er« fange nicht »on mir, waö ich btr nicht geben fann. prahle nicht mit beinern frönen bleibe. Sa§©eib hat faft »erjweifelf, baß ihr hat ber Sob tljren fJJiamt genommen. Sft ber ©agen fchon bereitet? ©a§ »erfangft bu »on ber SJiutter? ©arum wittft bu biefež ©udj nicht burchlefett? Postava-e, Statur. naroč-im, iti auftragen, befteffen. pismo-a, Schrift. voš-im, iti wünfcljen. veter-tra, Sffitnb. pogas-im, iti auSlofchett. močen, čna, čno ffarf. zapopadem. zapopasti entsaften, begtetfen. Si pismo že prebrala? Kaj zapopade novega in vžečnega? Si že izpolnil, kar sim ti snoči naročil? Kada bodeš Celske novine naročil? Vošiti bi blo, da bi prihodnjič lepše med seboj živeli. Kdo ti je to pismo poslal ? Kam si molilno knigo djal? Kaj sta grofinji odgovorila? Kaj so vam deca vošile? Sizastopil, kar novine zapopadejo? Celovške novine nič novega ne zapopadejo. Ti nisi tako močne in terdne postave kot brat. Kada bo-dete izpolnile. kar sim vama snoči naročil? Konj je hitrejši in tudi močnejši od vola. Tako močnih in terdnih ljudi je le malo na svetu. Kada je ono pismo pisano ? Veter je luč pogasil. Luč pogasi, da se kej ne peržge. Tak hud veter je bil snoči. da so se hiše tresti začele. Alj je vaša volja, bodem luč pogasil. Iz celega serca vam vse dobro vošim. Davno sim že izpolnila, kar ste mi naročili. Tvoj stričuik je še manjše postave kot jes. 169. Součenc-a, fDiiffcljüler. stran-i, Seite, svetilnica-e. Sampe, Satente. molč-im. ati fchwetgen. dvom-im, iti zweifeln, ©ein Schwiegervater »ar ehemahlS ein 59čitfc§vtler meines £>ljehn3. ©a« rum fdjtoeigff bu nicht, wenn ber Sehrer fpridjf? mehr bu btch prahlefl, befto mehr werben bich bte Sttenfchen haffen. (Sin junger Sftenfch muß fchwetgen, wann altere Seilte fprechen wollen. Sßer hat baS Steht in ber Saterne auSge« löfcht ? Söie folles ber SSinb ausloten? Sßie mel Seiten jählt baS ©ebet» buch? ©aS Kammermäbchen hat eine (Schrift gebracht. 3BaS fleht noch bem ©riefe beS ©ruberS? Sßie »iel hafl bu Sftitfchüler? $ch JWeifle, ob ift bieß SBahrhetf. ©telteichf zweifeln Sie, ob tcf> mein SBorf erfüllen fann? ©tefeS ©uch hat wenigffenS 235 (Seiten, ©ringe mir bte Saterne. SBie tiiel Rettungen habe« Sie für baS Eünfttge Sahr beftelft? Sehntest es bich tn ber «Seite? 170. Lek-a, Slrjnei. tedaj, bann, lekarna-e , ^Ipothefe. nikjer, ntrgeitbS. rana-e, SBunbe. neizmeren, rna, rno unenblidj. ogenj-ognja, geuer. podučiven, vna, vno belehrenb. mladost-i, :y!ugenb. poduč-im, iti belehren. Za to rano ni leka v nobeni lekarni. Tu je Perkova lekarna. Take povesti so za mladost vžečne in podučivne. Proti polnoči je začelo v mestu goreti. Kamorkoli služit greš, tako dobro nikjer ne bodeš imela. Ognja mi daj, da svečo peržgem. Pipe in tobačnice nikjer ne dobim. Ta kniga je bolj podučivna kot marsiktera molitna. Neizmerno dobrot sprejme človek od Boga. Tedaj ti ni treba govoriti, kader jest govorim. Popotnika nikjer nisva dohiteti mogla. Zakaj nisi poln verč na mizo postavila? Poduči dete, dokler je mlado. V mladosti bodeš človeka vselej lahko podučil. V ktero stran si dve rani dobil? Takniga ima dvesto strani. Še zdaj dvomiš, alj je to res? Vošiti bi bilo, da bi se več podučivnih povest na prodaj dobilo. Ravno zdaj je zet mimo lekarne šel. Idi v lekarno po leka,' Alj mi nimate ognja dati? Spomni se vselej neizmernih dobrot, ki sijih iz knezevih rok sprejela. Tedaj pridi, ko bodem več časa imela. Kje si tolko ran dobil? Zakaj fanta bolj ne podučita, predenj da zrase. 171. Iskra-e, $unfe. derž-im, ati Ratten, škodljiv, a, o fd^abltc^. navstanem, navstati entfielen. Söer §at bir gcioe^rt, beine ©djulben ju bejahen? 3öo finb bie gefdjnif* tenen gebern? «Barum I aßt bu baž $tnb mit bem ^euer fptelen? Služ bem fletnften gunfen fann baš größte §euer entfielen. «BaS trifft in ber $anb ? •Dteječ šSucb ift für bie Sugenb fcbdblich- bereite für ben Sleifenben ein »armeä «Bett. @in böfer «Btnb ift je|t entftanben. (Smpfef>te mich bet bet gndbtgen §rau. men baben ©te mtcij juerft gehalten? (Sč gibt feine fcbdbltčbere ©ache auf ber «Bett für Einher als ftarfe«Seine. «Bo ift baž ftetter entftanben? ©teb ju, baß Hin geuer entftehe. 9tuž welcher Qtpotbefe ift btefe Slrjttei? Sie ©chwefter hat btcb tttrgenbS finbett fömten. Sludb auf ber ©äffe babe ich eudj (2) gefugt. 3uerft babe ich bettten ©ijmager für ben neuen Slmfutann gehatten, ©iefež ©e< tränf ift bem $inbe fcbäbltcb. 172. Gora-e, žSerg, SBaib. delaven, vna, vno arbetffattt. kost-i, «Bein. varen, rna, rno ftcber. ženska-e, §rauenjtiiwner. nesramen, mna, mno fchamfoä, terd, a, o hart. fcbättbitcf). ukaželn, a, o wißbegierig. tepem, tepsti fragen, prügeln. častivreden, dna, dno ehrenwerth. jez-im, iti jürnen. ni dnomiti da, ohne Steifet. S kom se jezite? Skoz to goro ni varno popotovati. Kaj da fanta tepeš, ki nič ni storil? Kruh je terd kakor kost. Vaša dekla je nesramna ženska. Alj vam ne tekne ol? Učenke so bolj ukaželne kot učenci. Ne govori tako nesramno. Alj te ni sram take nesramne ženske ? Alj nisim ti že davno povedal, daje ta reč škodljiva? Kaj deržiš z obema rokama? Kam je iskra padla? Neizmerno ljudi je blo dans v cerkvi svetega Petra. Ohrani si nedolžno serce. Pojdi z menoj na goro. Tobak kaditi, je za mladost zlo škodljiva reč. Mati so se snoči z bratom tako jezili, da so dans zboleli. Se podne ne grem skoz to goro, še manj pa ponoči. Ni dvomiti, da bode gosposka tata zapreti velela. Po suhim (ju Sanb) je varniše popotovati, kot po neizmernim morju. Me prav veseli, da sta oba tako ukaželna mladenča, k Dokler si v našim sein stanoval, sim te vselej za poštenega moža deržal. Ako Li hišna tako pridna in delavna ne bila, bi jo bil že davno iz hiše izgnal. S kom si se zopet tepel, da si ves stergan? Ni dvomiti, da bodo oče še nicoj prišli, Častivredni možje! ne zamerite mi, da nisim prej prišel. Zakaj se cel den jezite ? 173. Obličje-a, Stngejt^f. vmerjoč, a, e fterblich- duša-e, @eete. na novo neuerbingg. madež-a, SJiafel, gtecfeit. zatorej, bešhalb,' belegen, čist, a, o rein. bijem, biti fd;tagen. Sie menfdjtidje ©eefe ift unfferblid;. äöte »tet fchlägf bte Uhr? «Barum |aft bu baš Sttäbdjen geprügelt? Ste @eele fceS Unf^ulbtgett tft jebeS rein. Sie ©rofjmutfer ift neuerbtngS erfranff. SSo |aft bu btefen glecfen in baS neue Metb befommen? ©oft ift ewig, unb bežljalb aud) unfterblicf). Sem 9tn= gefiid)fe nadj (nad) bem Slngefic^feJ feinte id) beute (2) ©djmeftern'ntrihf. söhne Zweifel f>ctf ber @ohn neuerbittgö getrieben. Siefer mutwillige Änabe lagt fic| nicht belehren. Ser Unfdjulbige fchauf Sebent inž Slngeftchf. ©ewahre bie (Seele alter -Slafel rein. Seine Sedier tff ein red)t wißbegieriges unb arbetffa* meSSftdbdjen. Sßte ttiel bat eS fd^on gefchlageit. (Sage mir, wann bte U^r fcfjlagf. ©ben beSwegen tjaf ber Sehrer ben ungehorsamen Änaben ffrafen taffen. Zürne ntc|f ben ©afer burch ein fd)dnblid)eS Seben. 3ft bte Schwägerin iteuerbtngS er* franff? (Sure Nachbarn ftnb ehrenwerfhe Scanner, £)hne Zweifel ^aff bu mich auf bem Sftarffplafe gefefjeti. 174. Grešnik-a, Sünber. dolgočasen, sna, sno langweilig, berilo-a, Seffüre. kratkočasen, sna, sno furjwetlig. božičen, čna, čno wethndd)flich. dobrovoln, a, o gutwillig, velikonočen, čna, čno ofterltch- terdovraten, tna, tno hartndcftg. Je ura res že dvanajst bila ? Kada je devet bilo ? To berilo je dolgočasno. So to velikonočne jajca? Te mož je terdovraten grešnik. O božičnih praznikih letos ne pridem domu. Mina je prav kratkočasna deklica. Zakaj si tako terdovratna (ftarrfopftg) ? Hišna je bolj kratkočasna, kakor bi človek mislil. Kader ga prosiš, te bode dobrovolno poplačal. To berilo je za mlade ljudi škodljivo. Si že bila pri velikonočni spovedi? Ni človeka brez vsega madeža. Zobje so me na novo boleti začeli. Saj pri vas ni tako dolgočasno, kakor si rekla. Na Boga se spomni, kader malopridnim in hudobnim v roko padeš. To žito ni prav čisto; alj nimate čistejšega? Zakaj nisi to dobrovolno storil? Alj ti to berilo ne dopade? Tvoja mati so bolni; zatorej pridi in obišči jih. Kaj hočem s tim terdovratnim grešnikom začeti? Kaj me tepete; saj vas vse rad vbogam, kar mi rečete ? Nevarnost-i, ©efatjr. taj-im, iti Idugnen. skušnjava-e, SSerftichung. muč-im, iti martern, žival-i, Sfjier. se den-i'm, Iti tagen, odkritoserčen, čna, čno aufrichtig, se mrač-im, iti bunfel Werben. Kaj bodeš tajila ? Saj sim te sam vidil, da si knezu dva perstana vkrad-la. Vstanimo, saj se že deni. Mračiti se je začelo. Odkritoserčno vam povem , da očalnice nisim jest vzel. Kaj ti je treba, nedolžne živali mučiti ? Ne taji dalej, da si mi zlato tobačnico skoz okno vkradel. Nicoj se berž začne mračiti. Kader se deniti začne, se moramo berž v goro podati. Odkritoserčno povej, alj te je to berilo veselilo. Alj tih nesramnih navad ne pustiš, te ne terpimveč dalej pri sebi v hiši. Tasta so zares v veliki nevarnosti. Ne muči dalej vbogo žival, ki si pomagati ne more. V skušnjavah nikar ne pozabi na Boga. Pošteno in pobožno živi, in bodeš vse skušnjave lahko premagal. Hočeš očeta na novo mučiti? Ne taji mojih skornj, ampak dobrovolno jih nazaj daj. Alj nimaš vsmiijenja s timi nedolžnimi živalimi ? Zakaj mi to odkritoserčno nisi povedal? Alj ti je dolgočasno pri nas? Kdo je psa iz vertiča spodil? Menim, da se že mrači. Ne išči nevarnosti. 176. Skerb-i, on ? freilich iff fie fchön; boch ich »«'& noch für eine fernere im ©arten beS SifcblerS. ©rei ©ogel haben fieb nach einanber (ein) gefangen. $eufe bin idjj fchon ötermahl nad) einanber im ©affbaufe gemefen. 3BaS ift hier gegeben, bajHlffeS jufammen lauft? SSer fgnn biefen ©tein aufbeben? fliehe, baf bich meine Slugen nicht mehr feben. 3SaS ift in SBien »ieber gefebeben ? ©einen SBillen ju erfüllen, ift mir feft unmöglich. SSofjin iff ber Stmtmann gefTohen? ©laubff bu mir nicht? ftretltdfj gfaubeich btr nichts mehr. SSet Sage btff bu ntrgenbS ju feben, bet ber štfadjf aber überall. ©e§en ©te nidjf auf bte* feS fchwarje Such? Seh janfe mif SUtemanben. Slffe ©efchopfe haf ©off erfd>af* fen. ©tefeS geht bir freilich nicht in ben Äopf. ©o jable mem'gffettS adjt bgleicj) bu btft reich, bin ich glitcfli^er, »eil ich immer jufrteben febe. SSarum ift baS grduletn immer unjufrieben? 179. Brisavka-e, ^anbfudj. pripoved-ujem, ovati erjagen, pertič-a, Sifcbtudj. korist-im, iti nüfen. čuden, dna, dno »unberbar. škodjem, škodvati fc^aben. vtegnem, vtegniti geit haben. Jeden sovražnik more nam več škodvati, kakor deset prijatelov koristiti. Ti pripoveduješ čudne reči. Kje se je to zgodilo ? Kam si brisavko in pertič djal ? Alj mi ne vtegneš pomagati ? Zakaj tedaj ne prideš, kader vtegnem? Tako čudne povesti še nikdar nisim slišala. S kom si se celo noč prepiral? Gosposka je zdaj zaporedama tri tate vjela. Kam bodeš luč nesla? Kdo je brisavko na klopi vzel? Kaj me bodeš krivično osirala? Kaj ti bode to koristilo ? Alj mi še niste dovolj škodvali ? Kaj so babica vžečnega pripovedovali ? Deni pertič na mizo. To nedelo ne bodem vtegnila priti. Tudi naj manja stvar more človeku včasi koristiti. Kaj pripoveduješ novega ? Jest ne vteguem cel dan pri tebi stati. Kolko pertič velja ? Kdo je dete od tal vzdignil? Brat ni vtegnil vstati, so ga že v bližni tergpo vrača poslali. Dans prav čudno govoriš. Si tudi ti na to suknjo stavil ? 180. Služba-e, ©ienft. graj-am, ati fabeltt. bogastvo-a, Steichfhum. povab-im, iti einlaben. miš-i. «SftauS. dojdem, dojti (došel, šla, šlo) jerbas-a, $orb. anfommen. zavolj, wegen (m. b. ©en). Zakaj v službi ne ostaneš? Jest te hvalim, ti me pa grajaš. Vertna-rica je gospodični poln jerbas žlahtnega sadja poslala. Pri gospod Kovku sim naj prej v službi bila. Mnogo sim prijatelovkjužini povabil, pa skorej noben ni došel. Kada so stric iz Tersta došli? Kakor hitro v Gradec dojdem, bodem vaju obiskal. Kaj se bodeta zavolj te reči tako dolgo prepirala? Samo bogastvo te še ne stori srečnega. Mati so me grajali, da nisim lepše in čedniše oblečena. Kader brat dojde, me hitro pokliči. Glej, da miši k siru ne pridejo. Dokler terdno na Boga zaupaš, ne bodeš obupala. Potolaži svojo bolno mater. Pernesi mi jerbas cvetlic iz vertiča. Dans ste se zopet dve miši vjele. Vjednim kraju me hvališ, v drugim pa zopet osiraš. Si zavolj gospodinje službo zapustil? Kam ste naju povabili? Kdo je došel? Kader si me kam povabil, sim vselej z veseljem prišla. S tim si mi več škodvalakakor koristila. Hitro brisavko pernesi. Prikomu stanujete? Kada bodeta naloge dodelala? 181. Podobšina-e , sporfraf. na pol, jur $d(ffe. telovnik-a, «Befte. moder, dra, dro Weife, podoben, bna, bna ci^nltd^. «Barum fjaf man btch aus bem ©tenffe gejagt ? Stebe ntdjjf fo fdjamlož tn ©egenwar(ber$mber. «Bann biff bu in (Af.) Älagenfurf angefotnmen? SBaSift jur'Hälffe gethan, ift ntdjf ganj gethan. SBo haft bu baSSportrat beiner «Diutfer ? «Benn bu wetfer wdreft, würbeft bu mit bem Meinen Knaben nicht immer janf en. «Ber hat bir bieSSeffe verfertiget? ©te^inber ftnb ftdj ähnlich wie jwei $reujer. ©ein športrat liegt bort unter ber Sßefte. ©ieSochter ift bent SSater mehr ähnlich als ber «Ölufter. «BaS bu mir haft aufgetragen, fja&e ich fc^ort jur Half te gethan. ©er Äorb tft fd^on leer. Äabe ben Steffen jum «ftachftnahle ein. «Barum fabeln Ste ben armen Knaben in einemforf? «Ber hat baS Sifdjfuch jerriffen? Habt ihr (2) nicht mein Sftaftrmeffer gefefjen? ^»aft bu mich ber gnabigen grau m' pfohlen? bu heu« viel Hontg ? ©u fommft mir heute wunberbar üor. ©in bemüthigeS «Kahren hat Alles gern. ©aS haft bu weife gethan. 182. Ud-a, ©Iteb. redek, dka, dko feiten, fchütfer. očiten, tna, tno öffentlich- deseti,sna, snober (bie,baš)5tecl)fe. po samim, etnjeln. lev, a, o ber (bie, baS) Ätnfe. pogosto, off. terg-am, ati reißen, kaj ne ? nicht Wahr ? vsred, mitten, tn ber «Dittfe (m. b. ©en.). 7 * Po samim ničvne bodete opravili. Pa vsih udih me terga. Leva roka me pogosto boli. Žito je letos redko. Kaj ne, da jutre tast dojdejo? Kaj je to, da me tako redko obiščete ? Kje je očina podobšina ? Vsred gore sva se s sosedovim Janžem srečala. Naj leva ne ve, kaj desna da. Ti si očitna grešnica. Kaj imaš na desnim očesu? Po zobih in po vsih udih je me ponoči začelo tergati. Vsred mesta sim bil, ko je začelo dežovati. Kaj ne, da so hlapca zavolj vkradenega dnarj a iz hiše spodili? Bolj pogosto moli. Sovražnika bodete po samim naj lože premagali. Alj nimate orožja pri sebi? Kar tukaj pripoveduješ, sim že davno slišal. Na pol potu je me lončarjev hlapec srečal. Leva noga me že štiri dni boli. Sliva vsred vertiča stoji. Kaj ne, da moremo dans še v Ljublano dojti? Glej. da nove hlače ne ster-gaš. Kaj mi bode ta kost pomagala, ako mi mesa ne daš? Milka je prav ponižna gospodična; ona z vsakim človekom rada govori. Kdo je mimo vertiča šel ? 183. zrel, a, o reif, jeifig. iti erbarmen. Pravica-e, Stecljt. sevsmil-im, äßt'e foff id) biefe heiße ©uplpe efjen ? ©rbarmen bir bieSfjtere nidfjt? ©inb bte .Kirfchen fd>on reif? Sitdbf wahr, baß ich 5U (do) biefem äöalbe Stecht habe? SBarnrn fd)retbff bit fo feiten ? Erbarme bich ber öerlaffenen SBatfe. SÖaö ift bir in ba§ littfe Sluge gefomnten? ©inb bte $pfel noch jeitig? Su haff fein Stecht, fo »tel ju forbern. Sßelche ©lieber fchmerjen bich? SBie beftnbet jtdj heute bte ©rdfin? $aft bu fc^oit ^emanben in bte Slpotljefe gefd)i(ft? S« welchen ©liebern reißt c§ bich befonberž? SÖann werben bte Pflaumen unb Bftetfdjfen reif? ©ann ber ©afer nad; Klagenfurt fommf, foff er auf mich nicht oergeffen, unb über bie Stacht bei mir bleiben. Sft baä SSett fchoti betet« tet? ©tnb @te fd>on fchläfrtg? SSift bu mübe? ©rbarntf bir ba§ Seben biefer unft^ulbtgen Sfyiete nicht? 184. Cetertinka-e, SSierfel. sčasoma, mit ber $eit. zgodaj, bet Betten, nalaš. etgenč. narazen, auSetnaitber. namesto, ftatt, anftatf (m. b. ©ett.). se skreg-am, ati ftdj entzweien, vštrit, gegenüber (vis a vis), (m. b. @eu.). Kar začneš, moraš tudi dodelati. Predenj smo v mesto došli, smo vsi narazen šli. Sčasoma se bode vse spremenilo. Vštrit moje hiše sosedova stoji. Snoči sva se s tvojim bratom v kerčmi skregala. Kaj je to, da ste dans tako zgodaj vstali? Kolko imas-skornj gotovih? Kolko je že? Tri četer-tinke na štiri. Do pol jedne sim včeraj na županovo Cilo čakal. Steklenica je na pol prazna. K je ste narazen šli? Kje imajo že zrele hruške na prodaj ? S kom so se gospa skregali? Tako dolgo se bodeš prepiral, da se s celo väsjo skregaš. Nalaš zavolj tvoje bolne matere sim vrača sem poklical. Namesto Perkovega Jurjabi zdaj ne hotel biti. V kratkim bodo.tri četertinke na šest. Cetertinkona petje že davno bilo. Kdo ti je vkazal, moje dete tepsti. Gospodična so dans zgodaj vstali. Kdo vštrit naji stanuje? Nalaš za vaju sim pečenko pripraviti dal. Vdova se mi v serce vsmili. Gospa so bolši kot sama duša. Kje je živina narazen šla? Alj bi ne blo modrejše, da prihodnjič doma ostaneš in materi delati pomagaš ? 185. Klobasa-e, äöurft kervav, a, o blttltg. žganje-a, ©ranitfmettt. prezgodaj, ju früh- čaj-a, Sljee. poškrop-im, iti bcj>rt§en, begießen. ©et Reiten haft btt bich beä ©rannfweinä angewohnt. ©efpri|e bte©lu* men im ©arten bež Stntfmaunä. ©ringen ©ie mir eine Schale &hee. SSaStff gefcHen, baß bu bift ganj blutig? #aben ©ie feine SSürffe fertig? ©lutwürffe (kervava klobasa) haben wir noch fedjž, ©ratwürffe (mesena klobasa) ben mir a&er feine mehr. Um üter Uhr ift ju früh aufjiiffehen. Sein ©eftc^t ift blutig. Stnftatt ©ranntwein trinfe ich Ke6er cinf •S'albe ©ier. ©ringe mir £hee auf biefem Keffer. SBarum haft bubieOtofen nicht früher begoffen ? früher baß mir auäeittanber gehen, werben wir noch ein Sieb anftimmen. Ser £ifch(cr wohnt uitö gegenüber. Hiß. Stacuna-e, Äauflaben. nikamur. ntrgenbShtn. voznik-a, guhrmatm. nekam, trgenb Wohin, pregreha-e, ©erbrechen. stop-im, iti treten, vojniško poslopje-a, .Kafertte. Kdo je vozniku na nogo stopil ? Glej, da detetu na roko ne stopiš. Oče so snoči nekam šli, pa ne vem kam. V kteri štacuni si sladkor in šo-kolado kupil? Letos še nikamur nisim prišla. Čigava je tale štacuna? Sim morebiti prezgodaj prišla? Kada se bode voznik naprej peljal? Zjutrej ne pijem čaja, proti večeru mi ga pripravi. Si tudi moje rože poškropila? Dans nikamur ne vem iti, ker je tako gerdo vreme. Sestre ni doma, ona je že dans zgodaj nekam šla. Alj dans nič ne bodel zapela? Ta deklica zna lepo peti. Te mož je v pregrehah živel in vmerl. Vštrit stričeve hiše voj -niško poslopje stoji. Si že kadaj bil v vojniškim poslopju ? Voznik je mi dva lista iz Laškega pernesei. Jest nisim kriv te pregrehe. Kader se deniti začne, se moram berž na pot podati. Žganje sim vselej sovražil? Pernesi očino palico sem, da jo pogledam. Kdo je mi na suknjo stopil ? Kdo je notri v štacuni? Alj te človek ni serčen junak? Je voznik že pri vas bil? Kdo je na dverih? (SBer flopft an bte Sbür ?). Odpri, oče so na dverih. Kada je vbogo siroto merzlica zapustila? 187. Oreh-a, Sduß. seženj-žnja, .Klaffer. derva-derv pl. na desno, red^tž, reifer $anb. orehov les-a, Slußh^-preč, weg, hinweg, zvem, zvedeti erfahren, na levo, Itnfč, (infer $anb. Pet in dvadeset let je že preteklo, kar je se ta nesreča zgodila. Kje si to veselo novico slišal? Kader v hišo prideš, se na levo derži; tako bo-deš gotovo v gospino stanico prišla. Kolko derv potrebujete v letu? Letos bodemajheno orehov; tudi trugega sadja ne bode veliko. Je miza iz orehovega lesa nared? Idi preč od mene. Kada si bratovo smert zvedla? Kolko je orehov za groš? Kar se v tergu zgodi, hitro zvem. Vsako leto naj manj šest in trideset sežnjev derv potrebujem. Kolko si bodeš derv kupil? Prav v serce me veseli, da še niste na me pozabili. Naj dekla v mesto gre, da bode resnico zvedla. Po pravici je cela gora moja. Reci vozniku, da noter v vojniško poslopje k bratu pride. Je njegov brat pri vojšakih? Kader v predmestje pridete, sc na desno deržite. Idi, in mačko od mleka preč spodi. Zakaj krožnike v omar ne postaviš? Kolko sežnjev ima ta njiva? Zakaj se na levo nisi deržala ? Alj ti ta stanica (izba) še ni dovolj prostorna ? 188. Cesta-e, ©traffc. hleb-a, Saib. nevesta-e, Vrattf. granica-e, ©ranje. odeja-e, Seife, Vebecfung. cesarstvo-a, .Kaiferthum. ©tnb ©ie auf ber ©traffe gegangen? Seifjen ©te unž einen Satb 58rob. äßer hat meine Seife genommen? Sft ber ©fühl au« Slufholj? 3ßof>in führt biefe ©fraffe? Sff hier bie redete (prava) ©traffe nach ^P^ag? Söte biet $ai* ferthümer ja'hten mir in (Suropa? SSaS hat bir bie «Braut beS^afnerž erjählf? Sn Welcher ©eife fchmerjf ež ben Vater? .Komme hernach ju ung. Habeich euch (2) nicht befhat6 eingelaben ? Sie get'nbe ftnb fc|on auf bett ©ranjen unferg ÄaiferfhumS. Haft bu fchon erfahren, wer hat bie ©tiefet hier weggenommen? 3ff biefeSSRäbchen betneVrattf? 3ft biefe Seife nicht ju warm? ©inb btefe Ho* fen nicht ju fatf? ©eftern habe tefj 35 Gaffer Hotj gefauff. 3&ie treuer ift ein .Korb ©ier ? SBie biet foffef ber Saib Vrob ? Vift 'bu richtig noch nüchtern ? ©age ber .Köchin, baf fte btr einen guten .Kaffee bereife. 189. Zajc-a, Hafe. se bliž-am, ati fich nahem, bolečina-e, ©dfjmerj. vstrel-im, iti erfchtefjen. grozoviten, tna, tvo fürchterlich- svetjem. svetvati anrafhen. 3n welchem .Kauflaben haft bu btefež wohlfeite Such gefauft? 3ßie öiet Hafen haft bu fetbff erfchoffen ? Sie Öffern nähern ftch fchon. SBer hat btefe jwet Hafen erfchoffen? Unter (v) fürchterlichen ©chmerjen ift bie Buffer ge* fforben. äßa§ hat bir ber Slrjt angeraten? Se|f nähern wir unS fchon ber ©fabt. brauchft bu bic| nicht ju fürchten/ 9tafhe mir an, wie ich mir fönnte au§ bem Unglüife helfen. Sftetn Seben war fchon off (tnelmahO in ©e* fahr, fürchterlich reift e§ mich in ber Itnfen ©eife. Sft baS 3hfe«r3nei-ben bte fürchterlichen ©chmerjen fchon aufgehört? Sch bereue eö, baf tch nte bin in ber ©chule gewefen. Straža-e, «Sadje. skrijem, skriti, Verbergen, »erffetfen. ujec-jca, £>nfel (ber 50lutter SSruber). severn-em, iti umfehren. strina-e, £ante (beS stric grau). vslis-im, ati erhören, prošnja-e, S3itte. počast-lm, rti beehren, tovarš-a, $amerab. žal-ujem, ovati trauern, jasen, sna, sno betfer, se pravi, beißt- Kako se pravi pri ti hiši? Ljuba mati! kaj žalujete in plakate? Kje si se z detetom skrila? Tako dobre duše ni na svetu, kakor so tvoja strina. Ujec bodo tvoje prošnje gotovo vslišali. Vslišite moje ponižne prošnje. Častivredni gospod ujec so snoči grozovitne bolečine terpeli. Oče žalujejo, ker sta se s tovaršem skregala. Zares je dans lepo in jasno vreme, da že davno ni bilo takega. Pravi se, da so cesar vroče prošnje svojih podložnih milostlivo vslišali. Kdo zdaj na granicah stražo derži? Kada pojdeš na stražo? Kako se pri ti kavarni pravi? Si že slišal, kako grozovitno sovražniki z našimi vojšaki delajo? Strina morajo v svoji bolezni velike bolečine terpeti. Tako dolgo so ujec po svojim sinu žalovali, da so prav zboleli. Župan je že davno pot pravice zapustil. Glej, kako ima riba jasno oko. Kolko zajcev so ujec vstrelili? S čem te je snaha počastila. Ujca so vBeču z godbo in petjem počastili. Se meniš zopet na svoj dom verniti ? Ferdinand je bil pet let moj naj ljubši tovarš in prijatel. Zakaj se vselej skriješ, kader pridem ? 191. Versta-e, Steide, geite. pogor-im, eti abbrennen, tolažba-e, Sroft. se pogovor-im, rti ftd& »erabreben. zvečer, Stbenbč. bled sim, ich fe^e blaß auž. nikakor, burdjau« nicht. SBarum flehft fo Maß aus? Sßarum fommft bu StbenbS ntc$f? SBann fommt bie 9tet'be auf mich? Sie Sanfe räßt ftch burdjauS nicht froften. «Barum fiebt ba$ $inb fo bfaß aus. ©inb ©ie erft Slbenbä in Äaibach angefommen ? Haft bu ben £>nfet fdjon getroftet? $ür ben Önfel gibt e$ feinen Sroft auf bte* fer SBelf. «Beüor bu gebff, mußt bu bich mit bem Sladjbar »erabreben, ob audj er nach ©orj fommt. Söo ijt ba« geuer entftanben? gaff baž 9an3e ®orf ift abgebrannt. «8iff bu franf, baß btt auSfiebff immer fo blaß? Sa« barf burdj* au« nid;f gefd)ehen. Stefe ntcbfSmürbtgen $ameraben bürfen burdjjauS nicht ju bir fommeit. ©ibt eä feinen Sroff für @ie? «Barum habt ihr (2) eucb öerabrebet? Sßirb er bich bei bem £)nfet ftnben? SBte beftnben bebe fd^tiett auf, zač-nem icb fange fcbnell an. b. ©ureb bieSorfefung ber Sorwörfer: iz— ,na — ,po—,ob—, z a — unb fo weifer, woburd) bte geifwörfer ben Segriff einer plo|lü eben Soltenbung erhalten, alS: izpijem ich frittf'e febneff aus, pogledam icb blfcfe. II. £> auernbe (Smperfefftöa), bte etne fortroäbrenbe $anblung an* jeigen, unb fomit ben Segriff beS SBerbenS unb ber ©auer einer ^»anbluttg enthalten. ©tefe SebeufungSarf ber 3etfwörfer wirb angezeigt, burd^: a. — am, — ati, alS: del-am, td) arbeite. b. — em, — ti, alS: pij-em ich frtnfe. c. — im, — eti, alS: živ-im ich lebe. d. — im, — iti, alS: uč-im ich lehre. 3u ben bauernben Zeitwörtern geboren auch bie gregentatitta, bie eine offer wieberfefjrenbe ober febr lange bauernbe $anblung bezeichnen; fte werben burd) folgenbe Stlbungsfilben angezeigt, alS: a. — am, — ati, wenn fie öorber als öoßenbenbe ober bauernbe Zeitwörter auf — em ober — im ausgingen , als: vzdig-am ich habe off, immerfort. b. — jam, — jati, alS: da-jam ich gebe oft, immerfort. c. — a vam, — avati, alS: zdih-avam td) feufje unaufhörlich- d. — ujem, ovati ober vati, alS: poskak-ujem ich ^üpfe o^ttc Aufhören, ©üblich geböten noch ^et He ©etfletnerung* obet Siebfo* fungS Wörter, auf: a. — lam ober lern, — lati, atS: skak-lam ich mache fort unb fort flehte (Sprünge. b. — kam, — k ati, al§: spanč-kam ich fd^Iafe fuß, j. bei $inbern. 198. I. II. stor-im, iti t^un, arbeiten. del-am, ati f^un, arbeiten, vmerjem, vmreti fterben. vmir-am , ati fterbrn. pokličem, poklicati rufen. klič-em, klicati rufen, vzdig-nem, niti heben, ergeben. vzdig-am, ati heben, vstanem, vstati auffielen. vstaj-am, ati auffte^en. skuh-am, ati fodjen. kuh-am, ati focf)en. spišem, spisati fc^retben. pišem, pisati fd>retben. Kaj dela fant na njivi? Komu pišeš? Alj še nisi list spisal? Kdo je to knigo spisal? Dolgo so mati vmirali, predenj so vmerli. Dolgo sim kamen vzdigal, predenj sim ga vzdigniti mogel. Dolgo sim delal, pa vunder nič nisim mogel storiti. Sele zdaj vstajaš? Moj brat je že davno vstal. Pet ur so strina vmirali, so pa še vunder zdaj težko vmerli. Kdo je dve uri vmi-ral? Kdo je' sestro od tal vzdignil ? Jest imam zares gerdo navado, vselej šele ob osmih vstati. Ti bodeš cel dan vstajal, vstal vunder ne hodeš. Koga kličeš? Kdo je hlapce jest poklical, Skorej dve uri sim te moral klicati. Kaj kuhaš ? Alj še nisi skuhala ? Je meso že skuhano ? Alj babica še zdaj vmirajo? 199. SBaž fodfjt bie $örf)ttt? 3 ji ba§ grühftücf fdjjon gefocht? Söer (jaf in ber $üche bež Sanbmanitež gefochf? $ebe mdjt biefen Stein; bu fannft ihn ja nicht heben (erheben). Ste Knaben ftnb fchon aufgeftanben, bie SJidbchen flehen aber je|t auf. 3ÖaS machet ihr hier im ©arten ? 2Ber hat h'« gearbeitet ? 3ff e§ Wahr, baß beitt Önfel in ben legten ^ügeit liegt (fftrbt) ? SBarutn fdjreibft bu mir ntemahlž? SBer hat btefež ©ud) Verfaßt (gefd^rteben) ? würbe ein Such fdfjreiben, aber tdj fann nicht fdfjreiben. ©evor bie grau auffteht, fannft bu noch leicht brei ©riefe fdjreiben. SBer hat mich gerufen? Sßarum haft bu nid)t bie ŠStdgbe (her) gerufen ? $aft bu noch gefchrieben ? Steht bie gürftin erft je|t auf? ÜKetne Butter fteht fchon um fünf Uhr auf. •200. I. II. Veržem, vreči werfen. mečem, metati werfen, vkradem, vkrasti ftehlen. kradem. krasti ffehlen. poškrop-im , iti begießen. škrop-im, iti begießen, pogled-am, ati bitten. gled-am, ati flauen. odpr-em, eti offnen. odpir-am, ati offnen, zapr-em, eti jufdjttefjen. zapir-am, ati fchltefjen. prižgem, prižgati anjünben. prižig-am, ati anjunben. posteljem, postlati aufbetten. postilj-am, ati aufbetten. Glej, da kamen v okno ne veržeš. Kam si kamen vergla? Kaj deca mečejo? Kada bodeš na vertiču škropila? Tudi moje rože poškropi. Kaj gledaš skoz okno? Tudi na polje poglej, kako lepo naše žito stoji. Pravi se, da je te fant kradel. Kaj bi bil vkradel? Kdo je mi zlato uro iz žepa vkradel? To ni res, daje ta dekla kradla. Kdo okno odpira? Berž ga zapri, detetu je mraz. Kako dolgo bodeš luč še prižigal. Prinesi mi prižgano luč. Berž prižgi svečo. Greš postiljat? Tu ostani, postelji so že vse postlane. Kaj bodem svečo prižigal, ki se ne da prižgati? Kdo je dveri od-perl ? Dveri zapri, in okno odpri. Kako dolgo že postiljaš ? Je moja postelj že postlana? Alj niste vedve na vertiču škropile? Ste moje cvetlice tudi poškropile ? Kdo je rekel, da sim kradla ? Ne odpiraj okna. Ne zapiraj dver. Ne prižigaj sveče. Ne mečite se. Ne glejte skoz okno. 201. I. II. Priporoč-im, iti (an) empfehlen. priporoč-ujem, ovafi empfehlen, priprav-im, iti (ju) Bereiten. pripravlj-am, ati bereifen, pogas-nem, iti aučlofcheit. pogaš-am, ati lofcfyen. se pogovor-im, iti ftdj »erabreben. se pogovarj-am, ati jtdj befprerfjen. oblečem, obleči anfteiben. oblač-im, iti anfleiben, obujem, obuti anjteljen. obuv-am, ati anjtefjen. S kom si se včeraj tako dolgo pogovarjal? Tri ure sva se s sosedom pogovarjala, pa se vunder še nisva mogla pogovoriti. Dve uri se že oblačiš, pa še zdaj nisi oblečen. Se še zdaj obuvaš? Kada bodeš vunder obut? V dveh alj treh urah bodem že pripravljen. Kako dolgo se bodeta še pripravljala? Kaj pogašate? Kdo je luč pogasil? Kako hočete tak velik ogenj pogasiti? Kaj si mi dobrega pripravil? Dolgo sim se že pripravljala, strino obiskati, se pa še zdaj skorej nisim pripraviti mogla. Dolgo smo se čez to reč pogovarjali. Ne priporočuj se sam; alj si pošten in priden človek, ti ne bode svojega priporočevanja treba. Ne obuvaj deklici tih majhenih čevlov. Kdo dete oblači, da še zdaj ni oblečeno ? Kader bodeš materi po-stiljala, moraš tudi meni postlati. Kdo sveče prižiga? Priporoči me pri žlahtni gospi. Sveče se same pogašajo. 20'?. Pošta-e, spoft. debel, a, o feff. pomoč-i, «fhtlfe. medel, dla dlo mager, terd-im, iti behaupten. zanes-em, ti htu* ob. »erfragen, leten, tna, tno einjährig; dve-tri etc. leten, tna. tno jj»ei* breijährig. Unbefannfe ŠBetfter finb gefährliche Seufe. <3o lange roirft bu mit bem Stufftehen befchafftgef fein (aufftehen), baf bu wirft bte $>oft »erfaumen. ©ehe «nb frage biefen ©rief hin auf bie spoft. SSte fannft bu bief behaupten, ba bu eö nicht haft gefehen ? SÄetne fünfjährige Tochter liegt in ben leffen 3ugcn (fttrbf.) Saš ©ieh ift ^eucv nicht fo fett als WrigeS $ahr. @ie fehen (ftnb) mager aus. SBarum bift bu mir nicht 31t (na) Hülfe gefontmen, ba bu fahft baf ich &in allein. 203. Lov-a, Sagb. po nedolžnim, unfdjulbtger SBeife. peč-i, Öfen. po krivičnim, ungerechter äßetfe. obsod-im, iti »erurtheilen. SBie will id) @d)lüffel ben ©peifefaften offnen? H<*t bie £)6rigfeit tiefen SO^enfchen nicht ungerechter Sßetfe berurtheilt? 3ft eö mann 6eim Öfen? Siefen SSdann hat man unfchulbiger SSSeife eingefperrf. Söfdje baž Sidjt nicht (ab); laffe, baf es brenne, ©eheit <2te heute auf bie 3agb ? ©ift bu heute auf bie Sagb gewefen? SSollet ihr mid) unfchulbiger SBeife Wurfheilen? ©taube mir, baf ich ungerechter SBetfe leibe. Söer iff hinter bem Öfen ? SBie »iel haft bu auf ber $j>oft gezahlt? Srage ben.fnit hin in baS ©chlafjimmer ber@chwä* gerin. frage bie ©ärfnerin, ob fte hat bie ©lumen fchon begoffen. SÖarum jiehft bu btd) ntdjf an ? Söie lange werbet ihr (?) euch ncch bereiten? bleibe bich nicht fo fchon an. 204. Kača-e, Schlange. pozimi, im SSßinfer. jama-e, ©ru6e. po letu, im Sommer, kupa-e (kozurc), ©echer. glej etc., nehme bich in «cht. tolovaj-a, Stäuber. kameniten, tna, tuo jieintgf. zajdem, zajiti ftch wirren. Jaz nisim ne tat ne tolovaj; in so me vunder k ti grozovitni smerti obsodili. Le samo s tim se še zamorem potolažiti, da po nedolžnim terpim. Glej, da v jamo ne padeš. Je jama globoka? Ktera jama je dvanajst sežnjev globoka? Daj mi kupo rudečega vina. Po zimi se vsaki rad za peč vsede. Po letu sonce naj toplejše sije. Kje ujec po zimi stanujejo? Kako je mogoče, da si v te kamenitne kraje zašel? Skorej vsa dolina je tako kame-nitna. Glejta, da tolovajem v roke ne padeta. Ti kraji so polni grozovitnih kač. Alj nisi slišal moje na pomoč klicanje ? Tako dolgo se bodeš v cerkev pripravljala, da bodeš pol maše zamudila. Kada se bodeš na lov podal? Pot je zlo kameniten. Daj mi kupo laškega vina. Kje je gosposka te tolovaje vjela. Kdo je kamen noter v okno vergel. Kakor hitro skoz goro prideš, ne bodeš več zašla. Glej, da v gori kam ne zajdeš. Po letu na kmetih, po zimi pa v mestu živim, Letos se mi medlejša zdiš. Kje si kačo vidil? 205. I. Ii. vzemein, vzeti nehmen. jemljem, jemati nehmen, zaosta-nein , ni jurucf6let6eit. zaostaj-am, ati (öfter) jurücfbleiben. zdih-nem, niti Šeufjev aušffoffen, zdihav-am. ati (immer) feufjen. pokažem, pokazati jetgen. kažem, kazati jetgeit. zlezem, zlesti (hinauf ob. herab) ftetgen. 1 ezem, lesti fteigen, frieden, vprežem, vpreči etnfpannen. vpreg-am, ati einfpannen. se voz-im, iti (herum) fahren. Beige mir beine ftlberne tlhr. ©feige hinauf auf ben ©aum. gSeldje £fjiere frieden auf (po) bem ©oben ? (Sine ©ierfetftunbe (©terfel ber ©funbe) bin ich fchon mit bem ©tnfpattnen befchdffigef (fpantte ich ein), aber tcfj fann noch je|t nidhf einspannen. ^ch fahre gern (herum). SBo bift bu (herum) gefahren? SDWt wem finb @te. jufammen gefahren ? ©er Knecht fpannf fchon etn. 9leljme nicht btefeS ©etb. SSarum »iffft bu baS ©elb nicht (an) nehmen, ba§ bir hat ber£>heim auf (po) ber spoft getieft? SBo bift bu jurüefgebtteben? ©aäSftäb» chen bleibt (öfter, gern) jurücf. ©tff bu franf, baß bu fo gern jurücfbteibft ? $aft bu ben greunb nicht J« (na) <£>ütfe rufen gehört? SSarum feufjeft bu(im* mer)? ©inen tiefen (globoko) ©eufjer bat fte noch auSgeftoffen , unb eö mar um fte gefhan (djano). gahre nicht auf btefem ffeinigfen Sßege. SSSaS hat btr ber ©fubenf gezeigt? 206. Dolž-im, iti jeihen. tož-im, iti flagen. podel-im, iti beriefen, fpenben. zatož-im, iti anflagen. raz, herab (bon oben herab), (m. b. Stf.) Ne toži božje previdnosti, da ti ni bogastvo podelila. Kdor mojega brata toži, ga gotovo po krivičnim toži. Dolgo so babica zdihavali, predenj so zdihnili (ben te|ten ©eufjer aušgeftoffen). Ne zdihavaj. Mene po nedolžnim po persfanu dolžijo. Alj sta vidva soseda zatožila? Raz drevo zlezi. Ne lezi po tleli. Komur je previdnost mnogo podelila, od tega bode tudi mnogo terjala. Ne toži me zavolj tih majhnih reči. Kje sta dijaka zaostala. Zakaj mi nisi več dnarja podelila? Kdo te toži? Kaj me po klobuku dol-žiš. Ne dolžita to žensko po vkradenih čevlih. Kaj tajiš moje škornje? Saj sim te krasti vidil. 207. se zogn-em, iti ausweichen (m. b. ©en.), varjeni, varvati hüten. $üfe biefj bor fotefjen SJlenfchen, welche finb beiner Unfctjutb gefdhrticb. SBeidjje aus betnen geinben, wo bu fannff. ©arurn metchff bumir immer au ž? SBer ift herab bom S5aume gefallen? £mte bich bor btefen bofen Kameraben. SBeidje auS, baß ich borbet fahren fann. SÖen wollen Sie beS 9ttngeS (nach bemSftiitge) Reihen? ©u jeihff mich unfehutbiger SBetfe ber Uhr. -.fmft bu mich gefehen, baß bu mtch btefeS ©erbrechend Reihen fannft? äöohtn haben bie K!in* ber meinen ©toef berfrageit? SBer hat bie©ürffe herab bom Süfche genommen? #üfj btch beffer, baß bu nicht erfranfeft. Slama-e, ©froh. kisel, sla, slo faucr. škodla-e, Schinbel. kislo se deržati, ein faureš ©eftcfjt machen, pokrijem, pokriti bebeden. Je vaša hiša s slamo alj s škodlami pokrita ? Zakaj se tako kislo der-žiš? Pokrij se. Kako morejo te jabelka zrele biti, ki so še tako kisle? Zakaj s škodlami ne pokriješ hišo? Alj se ne znaš bolj varvati ? Tega pijanega človeka se vselej zognem. Gospodični! kaj se tako kislo deržite ? Je vino kislo? Kje sta se z bratom vozila ? Kmetiške hiše so še v mnogih krajih s slamo pokrite. Dajte mi kislega mleka. Kislo mleko je dobro za žejo. Ne derži se tako kislo. Kje je kača lezla ? Zakaj fant raz drevo ne zleze? Zakaj deteta bolj ne varješ? Kaj zdihavate, ljuba mati? Kaj je ti deklica na travniku kazala? To vino je mi zares prekislo? Alj nimate slajše pijače? Kaj me bodeš po suknji dolžila? Kdo je vaju pri gosposki zatožil? Ne terdi, kar prav ne veš. Moj dveletni fant je snoči na merzlici vmerl. Ne zamerite mi, da nisim lepše in čedniše oblečena. 209. Zivež-a, Slahtungšmittel. slamnjak-a, Strohhut. jesen-i, $erbff. tje, hm, ^inüßer. mlin-a, SDluhle. vad-im, iti üben (m. b. ©en.). Idi tje k sestri, in vprašaj jo, zakaj se tako kislo derži ? Alj se ne bodeš branja in pisanja bolj vadila, se ga nikdar ne bodeš navadila, Že tri dni nam živeža (oljne «plural) manjka. Proti jeseni se bodem zopet v bližno mesto preselil. Cel mlin sim preiskal, mlinarja vunder nikjer nisim dobil. Pokrij si s slamnjakom glavo, ker sonce tako močne peče (brennt). Spomlad in jesen nam naj več veselja podelite. O jeseni se mnogo ptic čez široko morje v toplejše dežele poda. Ne lezi po drevju, da ne padeš. Kje ste se vozili? Kje hočemo zdaj živeža iskati? Ne bodi žalostna; v kratkim se bode vsa žalost v veselje spremenila. Dekla je tje k sosedu po slame (po nekaj slame) šla. Kako dolgo bodeš še vstajala? Kdo je to molitno knigo spisal? Idi tje v mlin po mlinarja. Idi po kruha. Idi po juhe. Idita po mesa. Pojmo po ola. 210. I. II. Prestav-im, iti u6erfe|en. prestavlj-am, ati überfe|eti. nared-un, (ti machen. narej-am, ati machen, hod-im, iti (herum) gehen. Söa« uberfe|ett @te? SMefež beuffche Š&uch werbe ich 'n bie flofcentfche Sprache überfefen. 3Ba§ machen Sie hier? .fjabenSte meinen neuen Štocf fchon gemacht? $aft bu mir ben Strohhut gemadjt? (Sbett je§t mache ich feib ihr mit bem Knaben herum gegangen? SBo gehft bu herum? Söohtn ge^t bte Schwefter beg SJiüffers. äßarum geben Ste nidfjt hin jum ©roßöater? ben Ste ®tefe$ fc^on überfe$t? SBohin hat man ben Šlmtmunn überfe$t? ©ehe nidj>t in bie Stabt. «öiache mtr jroet «Paar neue ©tiefet. äöo ich btn hemm ge* gangen , h<*t man mich überall gern gefeiert. Sfloch gebeten hat man mich, wte* ber ju fommett. äßaS macht bte Stdhtertn ? 50lit utelen SBunben bebecf t ift ber ©ohn beS Stachbars aus ber Schlacht jitrücfgefomnten. 211. I. II. obern-em, iti ummenben. obrač-am, ati (oft) »enben. začn-em, eti anfangen. začenj-am, ati (immer) anfangen, vrežem, vrezati fchtteiben. režem, rezati fd)neiben. si prizadenem,prizadjatijtch bemühen, si prizadjiv-am, ati ftch bemühen. Kaj režeš? Glej, da se v roko ne vrežeš? Kaj obračaš? Kamen obračam , pa ga oberniti ne morem. Mati! vrežite mi kos kruha; jest sim že lačna. Kam so gospoda Vovka prestavili? Kaj si začela narejati? Človek obrača, Bog oberne (ber 9Kenfch benft, ©oft lenft). K meni povabljeni se ne smejo kislo deržati. Za koga te skodle narejaš ? Bratje! ne tožite in dol-žite se med seboj. Prizadeni si s vso močjo, da to učilnico srečno končaš. Ne jemlji britve v roke , da se ne vrežeš. Tukaj po tim kamenitnim potu ne bodem več hodila. Zakaj si nista bolj prizadjala? Ne prestavljaj v slovenski jezik tih praznih reči. Kje sta se z mesarjem srečala? Zakaj se zopet nazaj verneš? Suknjo bodem oberniti dal. Alj mi ne nate, kruha vrezati? Alj se ti ne vsmilijo te nedolžne deca? Oče so pred dvema tednoma vmerli, in zdaj zopet mati vmirajo. Kako se to selo pravi? Alj te ni sram, cel dan igrati in piti ? Ujec ne kade tobaka. 212. Oroslan-a, Some. nekaj časa, eine für je ^eif. prigodba-e, «Begebenheit. prihaj-am, ati (nach u. nad)) »erben, persi-pers pl., šBruff. poterp-im, eti gebufben, 9Jlt'tleib $0* štirinožen, žna, žno bterfüßtg. ben, ausarten. ®er Some ift ber ^öntg affer tiierfüßtgen Spiere. Siefe traurige SSegeben« heit hat mir noch mehr Srauer bereitet. SSerjmeifle ntdjf, theure Seele, unb taffe bich tröffen tn beinern ttnglücfe. ©ebulben Sie nur noch etne furje Seit mit mir; bis fünftigen £erbft rotit ich Shnen SttteS, maS ich bin fdjulbtg, getreu abzahlen. ®te alte ©roßmufter rotrb üon Sag $u Sag fchroächer. $aft bu Fein $erj in beitter SBruft, baß btr btefe unfchulbtgen ©efdfjopfe nicht erbarmen? SBin ich fremb? Stur eine furje Seit noch ba&en Ste SJltfteib mit bem Schroager, baß er etmaS ©etretbe üerfaufen fann. 59tit meinen eigenen Slugen h^e ich biefe traurige SSegebenheif gefeben. gür mett mad)t ber Scbneiber biefen Stocf ? $at er ben metntgen fd>on gemalt ? @urer ift fd)ott tange fertig. Sd)neibe nicht, baß bu baS $tnb nt'd[jt (»er) fchnetbeff. Začetek-tka , Slnfang. zagotov-im, iti berjtchern. podpišem, podpisati untertreiben, se navelič-am, ati überbrüßtg »erben. Začetek je povsod težek. Zakaj se nisi podpisal? Tega nikakor ne podpišem, ker se Bojim, da bi svoje škode ne podpisal. Alj me moreš zagotoviti, da svoje škode ne podpišem? Tebe se mora vsak človek naveličati. Jest bi si v ti reči več prizadjala bila, ako bi bila vedla, da je tako koristna in potrebna. Kam se moram podpisati ? Plesanja se nikdar ne naveličam. Ti še dva dneva nisi z menoj poterpel. Meniš, da bodem zdaj jest s teboj poterplenje imel? Kdor se na to pismo podpiše, mora vsako leto pred Božičem tri goldinarje plačati. Ob začetku me ta reč, da resnico povem, nikakor ni veselila. Starši brat od dne do dne slabši prihaja. Si že vidil oroslana? Kje je se ta nesrečna prigodba zgodila? Kaj imaš na persih? 214. Denarnica-e, $affe. kmalo, 6alb. Zid-a, Sube. tode, nur bafj. konec-nca, on bei uns. ©er $nabe gebt §ifd>e fangen. 217. Casopis-a, ^ettf^rift. narod-a, Solf, Station, prijeten, tna, tno angenehm. umeven, vna, vno öerffdnblidb. sil-im, iti nofbtgen. prisil-im, iti (er) jmingen. zvunaj, attfer, auferbalb (m. b. ©en.). velikrat, off. Ne silite me s tim. Prisiljena reč nič ne velja. Jest se zares čudim, da ima te mali fant tolko moči. Dete bolj snažno obleci (ftaft obleči). Alj nimaš smodnika v pukši (v puški). Jaz še vedel nisim, da sva midva bratranca. Kolko si si letos časopisov naročil? Ta slovnica jeumevniše spisana od one. Velikrat se mi je že primerilo, da sim raz ktero drevo padel. To puško sim od mojega bratranca kupil. Slišiš prijetno petje veselih deklic? Zvunaj mesta bodem šele na voz sedel. Kolko je narodov na celim svetu ? Zvunaj hiše dva berača stojita. Te časopis je za kmeta. Zakaj umevniše ne pišeš? Kdo me more prisiliti, to pismo podpisati? V to reč te nikdar ne bodem silil. Ne sili me z jedjo in pijačo; jaz nisim ne lačen ne žejen. Alj bratranec velikrat v mesto pride ? Umevniše govori, da te bode tudi kmet zastopiti mogel. Kteri narod je naj veči v Evropi ? 218. I. IL Zrasem, zrasti (er*, heran) Warfen. rasem , rasti Warfen, oprav-im, iti aitšridjfeit. opravlj-am, ati ausrichten, ženem, gnati (reißen. gon-im, iti (fjerum) (reißen. (Hranilnica-e, (Sparfaffe; različen, čna, čno tierfcfjiebenar* fig; čestit, a, otiere^rt; zapravljiv, a, o »erfcfjweubertfch; zlasti öoqügltch.) ©o haft bu ba§ spferb herumgetrieben? @ei tttchf »erfchwenbertfch mit betnem Vermögen, ©ein SReffe ift jwar reich, aber (nur baß) »erfchwenbertfch. äßte »tel haff bu fchon in ber Sparfaffe ? Stefer $nabe mirb nie groß (heran) wadjfen. SBad)fen bie ©turnen? Söohtn freibft bu baS Vieh? Sßo haft bu ba§* felbe herumgetrieben? Seichte anbere Seufe nicht au§. SBo ift ber »erehrfe .gierr £)nfe(? treibe baž Vieh nicht auf bte gelber. Sßie »erfchtebenarftg ftnb boch bte ©emohnheifen ber SSJlenfchen! .£>üfe bich »or ntdf)tžwurbigen ^amerabett. Söer hat euch fo jur Slrbeit getrieben ? ©ajuQu btefem) werben ®ie mich fchwer« Itch (er) jmtngen. Vift bu big jum (Snbe geblieben? ©tefer Jüngling ift un« gehorfam unb »erfdjwenbertfch. <5ei mäßig im (Sffen; »orjügltch je|t, ba* bu btff franf. 219. Zavpravljivec-vca, Verfchwenber. zapeljiv, a, o »erführertfch. zakajda, warum alfo. zapelj-em, ati »erführen. Saffe btd) »on fchlecfjfen .Kameraben ntdjf »erführen. Siefe Vilser ftnb »er* führerifcj). ^ch btn fein Verfchwenber; warum alfo motten Sie mir attež ©elb megnehmen. ŠBarum alfo ift bein 5ieffe jum SKiftaggmahle nicht gefommen? SBie »tel Süngltnge unb ?5läbchen hat fchon baS Sefett »erführertfcher Vücher »erführt? 3n ber Ätrche bin i d) neben ber Schwiegermutter gefeffen. Slrn an« bern (Snbe beš SOiarftflecfenš fteht baž $au§ bež SlmtmawtS. Sßo fteht bte ferne? ©ehorf btefe SJlühle euch ? ®artet noch eine furje geit; wtr werben balb hieher fornmen. ©ein 9Zad;bar ift fonft ein bra»er unb rechtf^affener SOlann, aber (nur baß) juwetlen etn Verfchwenber. SBachfe nur, baß bu groß (heran) wachfeft. 220. Tehtnica-e, Sßage. drugači, anberS, auf eine anbere dobiček-čka, ©ewinn. Strt. tečaj-a, Jahrgang. teht-am, ati Wagen, izprasevanje-a, «Prüfung. preprič-am, ati überjeugen. račun-im, iti red)nen. doživ-im, eti erleben, obstojim, obstati eingestehen, beftehen, ftehen bleiben. 8 4 Kje imate tehtnico ? Pri ti reči bode malo dobička. Sta v pervim tečaju že izpraševanje imela? Kdo je te računiti učil? Mnogo sim zares že veselja , pa tudi mnogo žalosti doživela. Kaj računiš? Obstoj svoje pregrehe. Tega veselja jest ne bodem več doživela. Alj si uro res vkradel, zakajda ne obstojiš? Drugači ti obleko ne vem narediti. Kada bodeš na bratrancevo pismo odgovorila? Prijatela Jurja bodemo gotovo zgubili. Kakšna nesreča in žalost za nja staro mater! Kako hočemo tata zapreti, ki svojih pregreh ne obstoji? Kada je izpraševanje bilo? Ura je že zopet obstala. Kolko tehtajo voli? Tehtnico sem prinesi. Kada se drugi tečaj začne? Kaj spočneš, da ne računiš? Dozdaj me še nisi prepričal. Prepričaj se sam, daje to n^j koristniše orodje pri kmetiški hiši. Ta suknja je drugači nared. 221. Služabnik-a, ®tener. grič-a, $ugel. stan-a, @fonb. pozabljiv, a, o öergeflich. potreba-e, Slot^. obet-am, ati öerfprec^en. grajšina-e. Schloß. čut-im , iti fügten, lahkomiseln, a, o leichtfertig. Z veseljem se spomnijo stari ljudje na vesele dneve svoje nedolžne mladosti. Jest zdaj nisim v stanu , ti z dnarjem pomagati. H kteremu stanu se bode tvoj bratranec obernil? Ne obetaj, kar izpolniti ne moreš. Z obetanjem mi nič ni pomagano. Vesta, kaj sta mi obljubila? (obljubiti ift ein öoüenbenbeä, ob e tätiger ein bauernbeS Ne obetajta tolko; rajše manj obljubita. Čigava je grajšina, ki tam na zelenim griču stoji ? Ne bodi tako lahkomiselna in pozabljiva. Stari ljudji so radi pozabljivi. Ne zapustite me v potrebah. Kader bode potreba, bodem že prišla. Prihodnjič ne bode več gosposka v ti grajšini stanovala. Po vsih udih čutim dans grozovitne bolečine. Ne zameri stari ženi, da je tako pozabljiva. Pokliči služabnika, da mi pismo na pošto zanese. Kje je služabnica, da mi še ni postlala? 222. i. n. Sprem-im, iti begleiten. spremlj-am, ati begleiten, se ozr-em, eti blicfen. se ozir-am, ati (um^er) blicfen. polom-im, iti {erbrechen. lom-im, iti brechen. Ozrite se milostlivo na me vbogega služabnika. Kaj lomiš? Kolko krožnikov in skled si že polomila? Ne spremljaj ga. Jaz bi vaji rada spremljala, pa časa nimam. Ob nedelah imaš dovolj priložnosti. Sonce se že ozira po gričih in dolinah. Dans nobene bolečine nisim čutila v zobih. Kdo v grajšini stanuje? Kteri stan ti naj bolj dopade? Ta deklica je rada lahkomiselna. Alj vaju ni sram, da sta oba tako pozabljiva? Kdo je mi vse jajca polomil ? Mati! skuhajte mi dva jajca. Kdo je dveri polomil ? Kam si mojo služabnico poslal? Nekdo tam na griču stoji, in se po dolini ozira. Ne opravljaj me pri drugih ljudih. Kada bi bil jaz tebe osiral ? Kar se lahkomiselno obljubi, se tudi rado pozabi. 223. Družtvo-a, SSeretn, ©efefffchaft. rajnki, a, ofeltg, »erftorben. znanec-nca, ©efannter. vnet, a, o begetfterf, entflammt, žel-im, eti wünfdjen. dosežem, doseči erreichen. v nemar pustiti, außer §ld>t taffen, trn Sticlje taffen. 2Ba« ich habe fchon tangff gewünfcht, ift bod^ gefchehen. 3e|t wünfcfje idj mir nichts mefjr, baß ich habe nur biefeö erreicht- ©er oerftorbene Herr Amt« mann ift jebe «Boche jwei - ober breimafjt ju unö gefommett. ©er ©ruber ift ganj begetfterf. ©tete metner ©efannfen unbgreunbe ftnb fchon geftorben. ©ein Önfel ift in meinen Sahren. So ttiet SJlenfdjen ju leiten ift feine teilte Sache, ©tff auch bu ein Sftifgtieb (ud) beč floöenifchen ©eretneS ? ©ift bu nicht in bie« fer ©efeßfdjaft gewefen? ©ergeffet ber öerftoffenen Sage, unb freuet euch ber fünftigen, ©er öerfd>roenbertfche Sladjbar hat Alles tm Stiche getaffen. ©er fetige Sehrer ift mein befter grettnb gewefen. ©er $aifer ift ganj entflammt für baS®tücf feiner Untertanen. äßarum haft bu bt'efeS außer Slcfjf getaffen? $aff bu erreicht, wa§ bu haft gewünfct;f? 224. Rim-a, Storn. nikoli, nie, ntemahlS. sneg-a, Schnee. okoli, um, herum (m. b. ©en.). poročnik-a, ©epufirfer. pomisl-im, iti bebenfen. zasluž-im, iti »erbienen. se smejim, smejati lachen, zmraz-im, iti »erfühlen. Kada je tolko snega padlo? Včeraj okoli poldne so iz Koroškega poročniki v Beč došli. Te popotnik v Rim popotuje: oni pa v Jerozalem. So tvoj ujec še v Londonu? Zakaj se smejite? Ta ženska se cel dan smeji. Kaj da nikoli ne prideš? Veš, kaj si zdaj zaslužila? Alj nisi prej pomislila, kaj iz tega biti more? Kdo je tebe za poročnika poslal? Mi okoli pol jedne jemo. Glejte, da se ne zmrazite. Zmrazila sim se; po celim truplu sim se tresti začela. Fantje nepokoren, zatorej tudi palico zasluži. Si ti že nekdaj v Rimu bil ? Na gorah je že snegvpadel. Kje se je dete zmra-zilo? Zakaj si bolno mater v nemar pustil? Se to bi rada dosegla. To sim že davno želela. Rajnki pek je bil na Krajnskim domä. Meniš, da bodeš cel dan okoli letal ? 225. Potrošek-ška, Ausgabe, Soften, bedak-a, ber &hor. mraz-a, Äatte, se pot-lm, Iti fchwifen. vgan-im, iti (er) ratljen. silno, fehr »tel, ungeheuer, gewaltig. (Seffern hat mich bie ßätte gefchüffelf. ©ehe nicht auf bie ßätte. SBet hat biefeS Sing erraten? SBift bu nicht ein &hor, baf bu nicht haft baS ©elb ge* nommen, welches bir ber Herr hat geben wollen? ©chwi§eff bu ? SSte öiel ha* ben ©ie SluSgaben? Ungeheuer »tele Seute waren heute in ber ©fabf. Stecht ift eS, baf bu ju fcbroi|en anfangff. (Srrathe, wer ift Sepufirfer geworben? Sa* ju (ju biefem) werben fein tnele Soften nöffjig. ©o ütel ©dhnee ift gefallen, baf man (se) trirgenbShtn gehen fann. SBer lacht? f° *>te£ 9luSga6en, baf ich mir nicht einmahl einen .Kreujer erfparen fann. SEBer ift ein folcher Šhor? 3ft euch (2) falt? ©ehe hinein inS warme Stmmer, baf bu bich nicht terfüh* teft. .Kein Sttenfch bermag eS juerrathen, wie oiel Siüffe ich in ber Hanb hatte. I. 226. II. Potolaž-im, iti (öer) tröffen. tolaž-im, iti tröffen, vgriz-nem, niti beifen. grizem, grizti 6etfen. pričak-am, ati erwarten. pričak-ujem, ovati erwarten, počak-am, ati (ein wenig) warfen. čak-arn, ati Warten, poprav-im, iti öerbeffern. popravlj-am, ati tterbeffern. skrijem, skriti »erbergen. skriv-am, ati öerbergen. Saj te nihčir ne išče; zakajda se skrivaš? Pred kom se skrivaš? Ne tolaži me; saj me ne moreš potolažiti. Alj pes grise? Je te pes vgriznil? Kaj bodeš to staro reč popravljal; saj se ne da več popraviti. Kam se je deklica skrila ? Ne skrivaj se po gori. Počakaj, da brat pride. Ne čakaj na me. Dete je se v jezik vgriznilo. Celo uro sim mater tolažila. Alj jih nisi mogla potolažiti ? Kaj te je v perst vgriznilo ? Vgant, kaj imam v žepu. Koga pričakujete? Zakaj nista na me počakala? Dve uri sva gotovo čakala; pa saj te nisva mogla pričakati. Kje seje Anton tolko časa skrival? Je hišna že postiljat šla ? Nicoj sim se celo noč potila. Kako je temu bedaku ime ? Letos imam silno veliko potroškov. 227. SBie öiel fann man (se) auf btefer Sßage wägen? Sßann wirft bu beine Stufgaben fcerbeffern ? SBarum lauft ber .Knabe auf ber .Kälte herum ? Sft bie Secfe nicht ju warm? ©ibSldjf, baf bich ber H'tnb nicht beife. SBirft bu nicht (ein wenig) auf mich Warfen? SBo haft bu bir alte gähne jer6rochen? Sßarutn haft bu mir nicht ein «Pfunb spuloer gebradfjt? SBirft bu ben grünen Hut nie* mat)tS fragen ? ©ehe nicht begiefen, bu ftehff ja, baf fchon hat ber Siegen alte §8lumen genug begoffen. äBeldjeS Stäbchen fann fo angenehm fingen? äöaS hat ben fflruber wieber gegen Sonbon gewenbet? Sßo leben bie Söwen? Sie (grbe ift nur ein fleiner £h»f ber ganjen SBelf. ©ift bu ü6er baS SJieer nach Stom gefahren ? 228. Zastavica-e, Stäfhfel. prepišem, prepisati abtreiben, grozdje-a, Srauben. narobe, berfehrf. zastavico vganiti, ein Stäthfel auflöfen. Kdo je zastavico vganil. To zastavico noben človek ne more vganiti. Zdaj je pri nas vse narobe. Alj ne ješ grozdja? Po čem je funt grozdja? Prepiši mi tomolitno knigo. Kaj tehtata? Kje ste to zastavico slišali? Kader škropljenje dodelaš, berž po vrača idi. Ne hodite po vrača; saj nisim bolna. Kaj vama dam, alj mi to zastavico vganita? Zakaj si telovnik narobe oblekel? Kupite mi kave in šokolade v mestu. Tudi na sladkor in funt grozdja ne pozabite. Kdo me bode prihodnjič tolažil? Silno veliko sostrina v svoji dolgi bolezni terpeli. So tesarji že dodelali v mlinu? Kjer se s ker-čmarico srečava, se me vselej zogne. Zakaj se nisi bol j varval, dokler si še zdrav bil? Na pol potuje fant čisto opešal. Kdo je pet goldinarjev v denarnico djal? Zakaj do konca nisi pri maši ostala? Ti vse narobe delaš. Prepisano pismo moraš gospodu županu poslati. 229. Greva me, ich bereue, e§ reut mich- grevalo je me, icb |abe bereut, eg fjaf mid) gereut. grevalo je me bilo, idj hatte bereut, eg hatte mich gereut. grevalo me bode, ich Werbe bereiten, eg wirb mich reuen. grevalo bi me, ich würbe bereuen, eg würbe mich "tten. grevalo bi me bilo, teh würbe bereut haben, eg würbe mich gereut haben. naj me greva, ich mflg (fall) bereuen, e« mag (foll) mich reuen je. Soseda bode še grevalo. da ni mojih volov kupil. Grešnika grevajo nja grehi. Alj te grevajo tvoji grehi? Naj vaju le greva; saj me prej nista hotla poslušati. Da bi vas prav grevalo! Kar sim storil, me nikoli grevalo ne bode. Bodeš vidil, da te bode še grevati začelo. Alj ta slovnica ni dovolj lahkoumevno spisana? Alj ste začetek zamudili? Skoda, da nisim dans na lov šel; jednega alj dva zajca bi bil gotovo vstrelil. Kada pojdeš zopet ribe lovit? Si jih letos že veliko vjel? (vjeti {(t ein tto 1 lenb e nb eg, loviti aber ein bau ernbeg Zettwort). Ne hodi v to reko ribe lovit; saj jih nič ne moreš vjeti, ker je pregloboka. 230. Plačilo-a, SBejahlung. smešen, šna, šno ladjerltch, Fomtfch. uradnik-a, SBeamter. boječ, a, e furchtfam. red-a, Örbnung. vgoden, dna, dno jeitig. gromi, grometi bonnern. se bliska, bliskati bli|eit. Siefeg ŽRdthfel ift redjt fomifch- Sonnert eg? @teb, wie eg bfi|f. 3n@e* genwart Silier fann ich bir fagen, baß bit eš Wirft noch bereuen. Sft betn 58ru* ber «Beamter ? gürwahr lächerliche Singe erjählft bu hier, äöann hat eg ju bli* |en angefangen? .Sörft bu nicht bonnern? Seine Softer ift ein liebengwürbigeg, aber furdjtfameg SDMbcfjen. @inb btefe tpfel fdjon jeitig? SBer löft mir biefeš fomtfehe Stäthfel auf? £abe Sttteš in Drbnung. Sluggaben hat ber ©ater »iel, bie SSejahtung hat er aber fchon buret) brci SÄonathe nicht mehr bekommen. Un8 will fc$on an (Gen.) SebenSmtffeln mangeln. ©ringe mtr einen SScd^cc falten SBafferg. ©u willft mir noch ©tefeg nidjt bergönnen. SBarurn ift baS Kinb fo furd^tfam. gürcljfeft bu bidjj, wenn eö blift unb bonnert? Söa§ fonnfe ber Butter jugeftoßen fein ? 231. I IL ydar-im, iti Qu) fdjlagen. bijem, biti fdjlagen. t prelijem, preliti übergießen, ber« preliv-am, ati übergießen, ber« gießen. gießen. Ljuba sestra! ne prelivaj tolko solz. Kdo je te na persi vdaril? Glej, da me na glavo ne vdariš. Ne jej tega nevgodnega sadja, da ne zboliš. Alj ne veš več takih smešnih povesti? Dolgo je ta vboga žena zavolj svojega silno bolnega sina solze prelivala. Kdo se tam pod košatim drevjem sprehaja? Kader se bliskati in grometi začne, se boječa deklica vselej skrije. Kolko dobe rokodelci plačila na teden? Pri kteri gosposki je mesarjev sin uradnik postal? Mojega ujca bode štajerska dežela za poročnika v Beč poslala. Povejta mi, kolko je na uri. Poslušaj , menim da ura bije. 232. Brada-e, ©art, priljuden, dna, dno hoflidj/ freunbltch. cena-e, spretS. nazadnje, jule|f. postranica-e, glote. rod-im, iti gebd^ren. gosli-goselpl., ©eige. zib-nem, niti (ganj) berfdjwinbett. postrežem, postreči bebtenen (m. b. ©af.) Zakaj nisi bolni materi bolj postregla?Nazadnje bodeš še ti njih smerti kriva. Vsaki večer že greste ob osmih ležat ,vpa vunder tako pozno vsta-nete. Prav priljudna deklica je točarica. Čigave so gosli tam na zidu ? Kada je sosedov fant iz mojih oči zibnil? Kjer sim jaz rojen (ftatf rod-jen), vsi ljudji take brade nosijo. Kdo ti bode v tvoji bolezni postregel, ki siv tih krajih dozdaj še čisto ptuj in neznan? Kdo je postranico raz okno vzel? Nazadnje še plačila ne dobim. Kupite sukno; saj cena ni visoka. Kaj prelivata iz jedne posodve v drugo? Kje si rojen? Kada so kraljica rojeni ? So tvoje gosli v Beču nared ? Zakaj si suknjo narobe oblekel? Cas zibne , da ne vemo kako? Bratovo postranico sim včeraj iz Lju-blane prinesel. Njegove gosli so pa še v delu. Po kteri ceni (um Welchen spretS) so v četertek žito prödali? Sneg bode hitro zibnil, ker sonce tako vroče sije. Te kerčmar je prav priljuden mož. V Perkovi gostivnici so mi naj bolj postregli. Služabnik je že trideset let star, pa še brade nima. 233. Na gosli, ©iolin fptelen. na postranico, glote fptelen. na klavir, Plattier fptefen. Sßeldjer unfer betnen (2) Vrübern fann 83to(in fptelen? Äannft bu Mattier fpiefen ? 9Bo bat ber Sieffe bte glöte fptelen erlernt ? «Barum (ernt ba« grdulein nicht Plattier fielen? SSift bu geffem StbenbS nid)* bei berSJlu* ftf gewefen ? SSÖann ift bein Söruber geboren ? äßarum baben ©ie ben Steifen* ben nicht beffer bebtent? SBarurn »offen @te nicht ben franfen Knaben bebte« nen? grage um (nach) ben «Preis beS ©efretbeS. SBo bat betne altere ©ch»e« ffer Plattier fpielen gelernt? äßte fannft bu bicb mit betnem Vermögen prafj« len? «Olartre nicht unfchulbtgemetfe btefen armen Sftenfchen. Saffe bie Sorgen für je|t aus bem Äopfe, unb unterhalte bid) in unferer ©efefffcbaff. »erbe ich mein Vermögen, baS mir bat meine ©rofjtnuffer hinferlaffeit, boc| »erlieren müffen, »eil td) nicht habe genug bei Seifen geffagf. SBot)in ftnb fo »iel SJienf^en auf einmal berfd;»unbett? 234. Jutro-a, «Otorgen. porab-im, iti toer»enben. senca-e, ©chatten. prizanesem, prizanesti »ergeben, število-a, gabi, Stnjaljl. vjidem, vjiti entgehen, entlaufen, zapaz-im, iti bemerfen. kam drugam, »obttt anberS. godem, gosti fptelen (etn ^nftrument); brummen. Ne godi mi cel dan na ušesih. Zakaj se v senco košatih dreves ne vsedeš ? Glej, da ti konj nikamur ne vjide. Za kaj hočeš to nevgodno grozdje porabiti? Ce si me ravno po celim mestu okoli osirala, se vunder nikoli nimaš mene bati. Zdaj mi tat gotovo ne bode več všel. Kam drugam ne vem iti kot v Gorico. Pravi kristjan svojemu sovražniku milostli-vo prizanese. Povej mi število prebivavcev. Tudi na onim griču sim jedno grajšinc« zapazila. To nikamur ne vem porabiti. Ob jutrih je že dovolj hladno. Kje si se gosti učil? Brat se nekam drugam gosti učit pojde. Zna brat na gosli? Gospodična so se na klavir učili. Derži ribo, da ti ne vjide. Zakaj v hladno senco ne gresta ležat? Kakor hitro sovražnika na granicah zapazite, vse vojšake v blizo ležečih mestih na pomoč pokličite , da ga že prej premagate, predenj v našo drago deželo stopi. 235. 1 IL Se počijem, počiti ausruhen. se počiv-am, ati ruhen, raften. spečem, speči bacfen. pečem, peči barfen. postanem, postati »erben. prihaj-am, ati »erben, zberem, zbrati (jufammen) fant* zbir-am, ati fammetn. mein, herttorfudjen. na znanje dati, anjetgen, ju »tffen machen, vklub-vam, ati trojen. SöelcheS Such haft ^u bir herüorgefuchf ? SaS SRdbchen fammelf Vlu* mett für einen Kranj. ©d&on bret ^ahre ru^t ber feftgc ©rofjbater in ber füh* fen (£rbe beg fftffen ©rabeg. $ft baö ©rob fcf>on gebacfen ? Söie biel Satb ©rob haben @ie gebacfen ? Sßarum haft bu bir nicht lieber einen fdjwarjen ^>ut herborgefuchf? SBarum haft bu beine Kranfhet't nicht fc^neH bem Slrjfe angezeigt? 'SBoju (für mag) werben @ie fo biel «pflaumen unb Swetfcljfen berwenben ? äßobüt anberg, alg jum (za) (Sffen ? £rof$e nicht beiner SJluU ter. ©ergeben Sie ung (2) wenn wir haben @ie jemahtg beleibiget. äBer hat bier ©lurnen gefammelt? SBaä hat bir ber Kaufmann in biefern ©riefe ju »t Ifen gemacht ? ®er ©ater fofl bich nur prügeln, wenn bu ber §9lut* ter trofeft. SBann haben fich fo biel Seute jufammengefammelt? 2ßo ift bir baS ©ieh entlaufen. 236. Hip-a, Slugenbltcf. precej, jiemlich. dvor-a, $of. obes-im, iti aufhängen, vtemjalec-lca, Stchfpuße. vtre-nem, niti pu|en (bag Sicht), podar-im, iti berfchenfen. V jednim hipu je bilo celo selo v ognju. Zakaj svečo nevtreneš? Kam si gosli obesil ? Nekdo je na dvoru; menim, da je sosedov brat. Kako bi luč vtrenil, ki vternjalca ni? Kaj je dete na zelenim travniku zbiralo? Kada bodo tolovaja obesili? Kdo ti je to novico na znanje dal? Komu bodeš stari klobuk podaril? Zakaj ga nisi beraču podaril? O jeseni je že precej hladno. Oče morajo v jednim hipu tukaj biti. Glej, kam je veter pero zanesel. Kje je vternjalec. Vbogaj očeta in ne vklubvaj jim. Bode kruh kmalo spečen? Ste se velikrat počivali? Kdo je vternjalec na dvor zanesel? Dans je še precej ljudi vkup prišlo. Kaj peče gospodinja? 237. Laket-kta (Me. pazljiv, a, o aufmerffam. podzemlica-e, (Srbapfel. prestojim, prestati überfommen. reven, vna, vno efenb, bürfftg. se prikarj-am, ati bigputiren. prevzeten, tna.tno ftolj, hodj* zadenem, zadeti treffen, müthig. mar-am, ati fümmern. Kolko velja laket sukna? Kolko laktov bodem za plajš potreboval ? Zakaj se cel dan prikarjata? Huda nesreča je zopet soseda zadela. Podari temu revnemu otroku dva alj tri krajcarje, Tako dolgo se bodeta prikarjala, da se prav skregata. Kdo je oni prevzetni mladenč ? Kevna sirota! kolko si že morala prestati? Bodi pazljiva. Alj ne ješ podzem-lic? Jest se malo maram za govorjenje hudo! nih jezikov. Prevzetno deklico vse sovraži. Za to reč se malo maram. Vojšak je v persi vstre-Ijen. To žalost stara mati ne bodo mogli prestati. Veš nesrečo, ki je tvojega brata zadela? Kam si kluč obesila? Bodite pazljivi v šoli, kar gospod učenik govore. Ne hodi mi k temu prevzetnemu mladenču Pojmo v , na dvor igrat. Letos bode malo podzemlic. Se nekoliko počakaj; brat mora v jednim hip« priti. Kaj je vam zdaj naj bolj potreba? Noben človek se ne mara za to revno siroto. Vtreni luč, in potem vternjalec na zid obesi. 238. Na kljuko obesiti, Sebemobl fagen, bet Seife laffen (m. b. Slf.). se prevzamem, prevzeti, ftol$, übermütbig Werben, ftdj übernehmen. SBerbe nicht floti, wenn bu btft tiietteicbt audjreidj unb berühmt. Sobe bid) nidjf fefbft; wenn bu etwas beS SobeS SBürbigeS t^ueft, werben birfj febon anbere Seufe loben. bu richtig bem Sernen (Slf.) Sebewobl gefagt. 3Me» feS 9WeS lafFe je|f bei ©etfe. 2BaS fümmre teh mich um biefe Seufe! 2Bie lange babef ihr (2) nod; btSputirt? Srage bicb ntchf fo ffolj. (Sin grojjeS Un» glüc? hat mich wieber getroffen? SBobin haft bu bie Stcbfpu§e aufgehängt? prahle bteb nicht, baf bu bicb nicht übernehmeff. SBarum haft bu biefe Slrbetf bet Seife gelajfen? Sieinft bu, ba§ fte btr nicht wirb 2tu§en bringen? ©ubaft noch nicht »tel überfommen? SÜBaS macht jenes arme Stäbchen braujjen im (na) $ofe? SBirft bu ihr etwas febenfen ? Sßer hat ben ©rofjtiafer hiebet ge« rufen? SBie tiiet ©den haben Sie gefauft? SßaS tierfauff ber Kaufmann aus Satbach (Ljublanski) ? S39. I. II. Preženem, pregnati tierfretben. preganj-am, ati tierfolgen, se vsedem, vsesti, ftd) fe|en. posid-am, ati (herum) fi|en, faulenden. vmijem, vmiti Waffen. vmiv-am, ati Waffen, posvet-im, iti leuchten. svet-im, iti leuchten, rečem, reči fagen. prav-im, iti fagen, erjäblen. vjemem, vjeti fangen, lov-im, iti fangen. Kje sta ptice lovila? Kada ste vašo bolezen pregnali? Kaj so ti teta pravili? Se vmivaš? Reci deklici, da mi svetit gre. Zakaj materi ne posvetiš. Podne sonce sije, ponoči pa mesec in zvezde svetijo. Ites tvoja teta vmirajo? Kdo tijevkazal, uk na kljuko obesiti? Kaj bodeš tukaj po klopih posidala? Idi delat pomagat. Kaj pravijo oče? Jaz nisim slišal, kaj oče v Ljublani tolko časa spočno. Zobe moraš vsaki dan (täglich) dobro vmivati, da te zopet boleti ne začno. Glej, da se ne prevzemeš. Kaj vmivaš? Kaj so oče rekli? Kdo ti je to novico povedal? Kaj ti je popotnik pravil ? Ne posidaj, ki vidiš, da imamo dans še tolko opraviti. Kdo je to ptico vjel? Kaj se bodeš pred menoj skrivala? Zakaj to revno ženo preganjate ? Ne preganjaj Zidov. Kako dolgo se bodeš še vmivala ? Posveti mi, da po pipi pogledam. Se te kot morem po moji šivanki dobro preiskati. Popeljem, eš etc. tcf) Werbe se popeljem, eš etc., ich »erbe f%en. _ fahren. pojiščem, pojiskati auffudjen. SBohtn »irff bu ben Knaben fuhren? äöafd>e bich boch nid^f fo lange. ©aS Jagt baS 59iäbchen ? äöohtn »erben @te fahren? Söarum baft bu mich nicht in 9tom aufgefucht? Suche mir meinen .Kamm auf. ©er ©ruber »irb nach Harburg unb (Sittt fahren. Söarum faulenjeft bu ben ganjen Sag? Sßarum »erfolgft bu mich unb meine alte Butter? Sft bie ©chwefter fchon gewafchen ? @d)Werltd) , ba fie ift erff je$t aufgeffanben. äßo habt ibr (2) mich hmitngefuchf ? $af< bu ben ©tocf fchon aufgefucht? SBerbet ihr baS •Kinb jur Mutter führen? Sßie lange faugft bu fchon? SBohtn wirb bie Sante fahren ? £aben ©te mich im .Kaffeeljaufe gefugt ? 241. Razloček-čka, Unferfcf)ieb. od nekoliko časa, feit einiger 3eit. podoba-e, ©üb. neobhodno, unumgänglich- sila-e, 59lenge. dovol-im, iti geftatten. kolikor, fotitel als. Dovolite mi, da se nekoliko časa počijem. Mati že od nekoliko časa bolehajo. Čigava je ta podoba? To orodje je rokodelcu neobhodno potrebno. Sila ljudi je se pred grajšino zbrala. Kolikor je v ter-gu ljudi, je vse v igrališe hitelo. Kolikor zamorem, ti rad pomagam. Prizadeni si, da tvoje delo srečno končaš. Brez razločka stana je vse tu bilo. Zakaj mi ne dovolite, da bi se na pot proti Hrovaškemu podal? Kam se popeljeta? Kam te brat popelje? Kolikor sim viditi mogel, so se stric mimo peljali. Odkod je taka sila ljudi in živine prišla? Kje si to božjo podobo kupil? Tukaj nobenega razločka ne poznam. Suknja je mi neobhodno potrebna. So mati dovolili? Ta žena od nekoliko časa ni prav v glavi. Zakaj si godenje na kljuko obesil? Ne-delaj nobenega razločka. Kolikor jaz vem, ni nobenemu človeku kej dolžen. Plesanja se nikdar ne morem naveličati. Komu bodeš to pisma prepisal? Kader fant vkljubva, ne prizanesi mu. 242. Potohod-a, ©othe slan, a, o faljig. celo, ja fogar. neslan, a, o ungefaljen. ©aS SJieer ift faljig. Sft bein ©ruber ©othe? ©te ©ttppe ift unge* ' faljen; beSljalb gehe um Salj, unb falje fte. Š« fogar beinen ©ruber, ber »on biefem 9Wen nichts Weiß, hat ber Hausherr fortgejagt, äßet wirb btefe ungefaljene Speife effen? ©aljigeS SBaffer ift nicht gut jum Srinfen. Sft eS wahr, was bte Äeute fagen? ©er ©othe hat jwet ©riefe gebracht. St Ija&e fein fleineS (Selb; jahle bu für mich. ©tefeS ift für btdj noth* wenbtger, als bte Slugen tm .Kopfe. Sßte fotffe teh oljne ©peife unb Sranf Befiehlt föttnctt ? mangelt unö fd^ott SBrob. ©iefeS ift ein großer Un« terfchieb. Seit einiger ßeit bin ich nicht recht gefunb. (Sin neuer Hut tft mir je|t unumgänglich nöthig. SOteinft bu, baß ich werbe fälliges «Baffer trinfen ? ®aS ŠBrob ift ungefaljen. «Bem ift biefeS sporträt ähnlich ? ©ine «Oienge Sachen waren 51t berfaufen (jum S3erfaufe). 243. I. II. Razlož-im, Iti aužeinanberfe|en. razlag-am, ati erffären. vmor-im, iti tobten. mor-im, iti tobten, peinigen, pri ti priči, alfogleich. se lot-im, iti anpacfen, ftch an etwas machen. Kdor se me loti, je pri li priči mertev. Razloži mi to reč. Kdo je popotnika vmoril? Sila skerbi me mori. Loti se dela. Kaj bodete nam dans razlagali ? Ne mori nedolžnih žival. Pri ti priči me plačaj, alj pa te grem k gosposki tožit. Kada sta se tega dela lotila? Tolovaj se me vunder ni upal lotiti se. Sila skerbi je očeta vmorila. To je prav dobro razloženo. Kje sta se te tata lotila ? London, Pariz in Madrid sim že vidil, Beča pa še ne. Kada je se te merzlica lotila? Dete za roko der-ži, da v ktero jamo ne pade. Kam je se deklica vdarila? Celo mati mi ne pošlejo živeža več. Pečenka je neslana. Za to se tolko maram, kakor za nič. Ta reč mi bode več škode kot dobička pernesla. Ta je večna resnica. Kje imaš ti pravico do tega travnika. Nemških pesni nič ne znaš? 244. Po očetovsko, väterlich. po kmetiško, nach länbltcher Art. po bratovsko, brüberltd). po gosposko, nach ffäbtifcher Art. po prijatelsko, freunbfchaftlich, Po očetovsko so rajnki gospod župan za me skerbeli, Ne nosi se po gosposko na kmetih. Po kmetiško mi bolj dopade kot po gosposko. Po bratovsko sva se s tvojim bratom ljubila. Po prijatelsko sim ti povsod v roko segel. Po kristjansko sim te po nevarnih potih vižal. V senco leži, ne pa na vroče sonce. Dans smo po gosposko jedli. Po prijatelsko te nisim v nesreči in potrebah zapustil. Po očetovsko sim te vselej posvarila, kader si se prevzeti hotla. Kdo je mi hlače stergal. Po krivičnim ste me po vaši uri dolžili. Ako me k smerti obsodite, me po nedolžnim obsodite. 245. Svila-e, Setbe. zarud-im, eti errothen. lice-a, «Bange. izvol-im, iti (auS)wählen. v lice, auf bie «Bange. «Ber hat bich auf bie SSange gefußt? SBer ift für ben ©eputirten ge* wählt (ausgewählt) ? Söer §at mich auf bie «Bange gefchlagen ? Strothe nt ? grage mich nicht; fiehft bu nicht meine blaffen ehemahlS blühenben SBangett? Sßelchen Sölann wirft bu bir als (za) Beugen auS* Wahlen. Sft biefeS .Kleib aus ©eibe? 5llfogletch mußt bu mir aus meinem $aufe. Sßer hat bidj im SBalbe angepacft? SBo ift baS ©alj am woblfetl« ften ? ^abe ich n'<^t tia'ferlich für bich geforgt ? SSarum fragen ©te jtch auch 'n ber ©tabt nach lanblicher Strt? ®te Šllagb wtCf jtch «ach ffabttfcher Slrt tragen. 246. Povern-em, iti bergüfen, abfehrett. odidem, oditi abretfen, fortgehen. Kader oče odidejo, bodemo plesati začeli. Kada sta brata odšla? Kam je gospina služabnica odšla. Kada bodem vam povernil, kar ste mi skoz tolko časa dobrega storili? Ljubi kmet, vse je že povernjeno. Deklica je v šoli nepazljiva. Doma bodeš ostala in z deklami od jutra do večera delala. Ti mi ne bodeš dolgo vklubvala. Koga kličeš ? Poštena deklica hitro v lice zarudi, kader kej gerdega sliši. Zakaj župana niste za poročnika izvolili? Ravno dans zjutrej so strina v bližno mesto odšli. Morebiti brata še dohitiš. Kdo konje popelje? Kader bodem kej zamogla, hočem vam do zadnjega krajcarja vse ipoverniti. Pomisli, kaj imaš še letos opraviti. Naj jih pride, kolikor jili k mizi more. Zakaj mojega zeta niste povabili? Revno vdovo je zopet nova nesreča zadela. Predenj odidem, bodem vas gotovo še obiskal. Je to iz svile? 247. Cujem, čuti machen, hören. vsigdar, immer, pregled-am, ati burchfchauen. £aft bu bte©chrift fcjjon burchfdjauf. 3BaS haff bu gehört? Surchfchaue noch btefen ©rief, ben teh §abe geffern Slbenbž bon meinem ©ohne aus äßten empfangen. ®te $auSfrau iff immer 31t $aufe; fontmen ©ie, mann ©te mol« len. $aff bu feine ©parfaffe? .giaben ©te meine Aufgaben fchon burd)fchauf? Sßann wirft bu mir abfehren, was id> ha&e btr geliehen ? SBann ift grduletn Slmalie abgereift? SBarum macheft bu nicht? 28aS ^a6t thr (2) bemerft? «Behaupte nicht, Was bu nicht für gewiß weißt. £)aS «Pferb fomrnf mir heuer biel magerer bor, als borigeS Sahr. $eufe bift bu jtemlich fpdf gefommen. SSarum haff btch hinter ben Ofen gefe|f? Sßarum gehff bu nicht wohin anberS btenen. SMefer Sienft gefallt mir nicht. SSte bift bu fo weit in ben ©erg gefommen? Söo haff bu bitfj berirrt? Söer hat ben ©edjer herab com £ifche geworfen ? 248. Igra-e, ©ptel. drugot, anberSWo zima-e, SBinfer. zmiram, ftiff. poletje-a, ©ommer. tišč-im, ati brüefert. nos-a, Siafe. draž-im, iti hefen. želodec-dca, SJlagen. primem, prijeti nehmen, angreifen. Počakaj do konca igre. Poletje je že pred dvermi. Kaj me dražiš? Drugot še nikjer nisim hodila. Kmalo hode zopet merzla zima pri nas. Zmiram bodi, da me ne vdariš. Zakaj nisi zmiram? Kaj te v želodcu tišči ? Naj prej se sam za nos primi. Za roko primi dete, da v klero jamo ne pade, Kada je ogledalo na tla padlo ? Nekdo je v gostivnici terdil, da so se sovražniki ponoči naših vojšakov lotili. Dolgo so se tepli; na zadnje so jih vunder naši serčni junaki premagali, Te čevel tišči, da tako težko hodiš? Kada se bode igra začela? Do poletja me moraš še počakati. Zakaj se zraven mene ne vsedeš? Teta imajo silno slab želodec; bati se je treba, da prav ne zbole. Kdo je me za perst prijel ? Te dnar že zopet tišči? Alj mi ne moreš moj dnar v tvojo denarnico shraniti? Ne draži deteta, da plakati ne začne. Alj ne moreš zmiram sedeti ? Igra mi ni dopadla. Kaj sim ti tukaj na potu? To mi že v nos gre. 249. Dim-a, Staudt dih-am, ati afhmen. pert-a, ©etf^Such- žen-im, iti ehelichen, studenc-a, SSrunnett. tobak piti raucfjen. se v beg spust-im, iti bte $fud^f ergreifen. Tolko je dima v izbi, da še človek dihati ne more. Je to res, da so se naši vojšaki v beg spustili? Tudi tako malo dete že tobak pije? Ponoči vsigdar doma ostanem. Alj ne moreš skoz nos dihati? Kje je ogenj na-vstal, da se proti Krajnskemu tolko dima vidi ? Kada se bode vaš sin ženil? Imate že nevesto za njega? Ne pij tako zgodaj tobaka. Pelji me k vašemu studencu, da mojo žejo pogasim. Kje je pert na mojo postelj? Kolko laktov sukna je mi treba za novo suknjo? Kolko sežnjev derv potrebujete vsako zimo? Kada si začel tobak kaditi? Kada je pa brat začel tobak piti? Zakaj me zvunaj mesta nisi počakala? 250. I. II. Omož-im, iti toereljeltcijen. se mož-im, iti ehelichen. (®tefcš 3eitwort wirb gefefct, wenn »on weibltdjen; ba« nadfjfotgenbe aber, wenn »on männltdjen ^erfonen bte Siebe ift.) ožen-im, iti berehelichen. se žen-im, iti ehelichen. Sßann wirb ftch beine jüngere ©chwefter öerehelichen? Sßarnm laffen <3ie , ^^retr Sod^ter nicht jtch öereheltchen'' Söann f,^ §Racfjbar öerehelt^t? Siefer SÖlann wirb fuf) »eref>etilen, fobatb er eine SSvaut bef'ommf. ©etbe ©rüber haben ftch einem Sage berehetichef. Ser^nabe fann fd)on bor Stauch nicht mehr attjmen. äßer hat baS ©ett*£uch bon meinem ©efte genommen? SBann werben wir (2) unS üerefjeltchen. Siefer alte Sliann würbe jtch noch gerne »ehelichen, wenn er würbe eine ©rauf befommett. Sßann wirft bu ehelichen. Platno-a, £etn»anb. sej-em, ati [den. dož-enem, dognati erfolgen, tioffenbett. 2Bie theuer fontntf eine @ttc 8etn»anb? Äannft bu mir nicht erfofgcn? 3Bo »ollen ©te eine fc^onere Sein»anb befommen ? Sßattn »erben bte Sanb* leute ju fden anfangen? Stuf ben #erbft »arte ich richtig fct)on fch»er. Sie ftnb fch»ertich ber'«Birth? Z»et Siebe haben vor mir bie glucbt ergriffen. SBa« fdet ber Äanbmann? Str erfolge teb fattrn mit bem ©elbe. SBaS begehrft bu »ieber von mir? Sft itt eurem ©runneit ein falteä «Baffer? SBettn bu nicht ffttt bift, fann td) bir nicht bte ©tiefet angießen. Siefe Sein»anb tft »eifi »ie ber ©chttee. 3ft baS Sßaffer rein? SBarum fden ©ie fchon fo bet Zotten? 252. I. II Vsejem, vsejati fden. sejem, sejati fden. vlijem, vliti gießen. lijem, liti gießen, zakur-im, iti einhetzen. kur-im, iti het|en. premisl-im, iti überbenfett. premišlj-ujem, ovati überlegen, koplem, kopati graben, v najem vzeti paßten. Meni in detetu je mraz; hitro v peč zakuri. Kaj premišljuješ? Zakaj nisi se k meni obernil in mi vse odkritoserčno povedal? Jaz simfnja prijatel; on bi ti bil na mojo prošnjo gotovo vse odpustil. Kaj bodeš kuhala, da tu. kuriš? V mojo stanico še nisi zakurila? Si že vse vsejal? Kaj kopleš? Od koga si si to pristavo v najem vzel? Komn si svojo v najem dal? Idita na vertič kopat, da bodemo jutre rože vsejati mogli. To reč hočem še nekoliko premisliti; zatorej drevi pridi. Kam bodeš mleko vlil ? Ravno na pol pota sim bila, ki je dež liti začel. Hitro k nam pojdi, pre-denj dež vlije. Ne premišljuj dolgo, alj poj de s alj ne, da pošte ue zamudiš. Komu koplete grob? Kaj bodo gospod na to njivo vsejati vkazali? To grajšino bodo moj oče v najein vzeli. Kada pojdete na njivo kopat? Ktera škornja te tišči? Kdo je mi v peč zakuril? Zakaj dans ne kurite? Kolko so si mati platna kupili? V hišo pojva; pri ti priči bode liti začelo. 253. Pisarnica-e, Äanjtei. se omlad-im, iti ftcf) verjüngen, sodnik-a, Sfttchter. prisežem, priseči fch»Sren. vzrok-a, Urfadje. vtaj-im, iti tiertdugnen. narava-e, Statur. kjer bodi, hin unb »teber. Kmalo se bode cela narava omladila. Brez vzroka se nič ne more zgoditi na svetu. Je sodnik v pisarnici? Kjer bodi sim slišal, da sovražniki že na granicah stoje. Priseži, alj je to res. Tat je še pred sodnikom svoje pregrehe tajil. Terdovratno je ženska moje čevle tajila. Sodnik so mi dans po poldne v pisarnico priti veleli. Cela versta hiš je pogorela. Brez vzroka gosposka ni tata zaperla. Malokdaj se mi primeri, da kej vstre-lim. Kaj bodeš dalej tajila, saj sim te sam jemati vidil ? Pet goldinarjev in tri groše je mi malopridni hlapec vtajiti hotel. Letos ste se prav omla-dili. Celo naravo je Bog vstvaril. Zakaj nočeš priseči? Priseži; potem šele ti bode gosposka verjela. O spomladi se cela narava omladi. Tz kterega mesta si to novico zvedel. Kaj je vzrok, da je sodnik tega človeka zapreti dal? Prihodni pondelk bodemo v našim selu godce imeli. 254. Sdj »erbe bureb meitt ganjež Seben an jene traurige «Begebenheit benfen. SJBann ich meine Stufga&en fcoffenbe, will idj euch (2) gerne begleiten. Söenn ibr lüget, wirb eueb bje «SJtutter ftrafen. ®u mürbeft nie lügen, Wenn bu wür« beft ©ott unb beine €(tern lieben. SßaS bat bir ber söiüffer öerieugnen »offen. SB'a« ift Urfache, baß bu mich baft geflagt? Sht »erftorbener šBruber mar ein großer greunb ber bobmifchen Sprache. SJlit großer greube haben mir gebort, baß bein ©ruber ift nicht in Sonbon geblieben. würbe ihn gewiß beftrafen, Wenn er feine neuen Sucher üerlore. $tn unb »teber fangen fd^on bte «Blumen an ju blühen, äöann ftcf» bie Statur tierjüngt, freut jtch 9llt unb Sung. äßte biet gelber haben ©ie gepachtet? SBann hafit bu mir eingehei|t? SBer fpricht je§t mit bem dichter? Sft wer in ber Äanjlei? 255. Misel-sli, ©ebanfe. razen, zna, zno öerfc^ieben. djanje-a, SEbaf. len, a, o faut. kazen-zni, ©träfe. kal-im, iti trüben. vseh-nem, niti tierborren. Kaj ti je na novo v glavo padlo? Razne dežele, kraje, mesta, terge in sela sim že vidil , pa vunder nikjer mi ni tako dopadlo kakor pri vas. Kje so tvoje misli ? Kar v sercu čutiš , moraš tudi pred svetom v djanju pokazati. Bati je se, da si sirota nobenega veselja ne privoši. To delo je ojstre kazni vredno. Nepokorne deca ojstro kazen zaslužijo. Kaj ti kali vesele dneve tvoje mladosti? Lenim učencem se o prihodnim izpraševanju nič ne bode podelilo. Kdo mi vodo kali? Kada je studenc vsehnil? Lenih učencev nihčir ne bode hvaliti mogel. Božja kazen je prevzetnega mlinarja zadela. Ne kali si sama tega nedolžnega veselja. Ta stvar ni nikomur podobna. Tebi veselje kaliti, nikdar ni moja misel bila. Taka misel naj bode daleč od mene. Vesele in žalostne dni je nam previdnost po delila. Ako bi tolko opraviti ne imela, bi vaju rada spremljala. Tvoje djanje ni temu podobno , kar tukaj govoriš. 256. Spomin-a, Slnbenfen, ©ebdchtniß. slajš-am, ati würjen. vihar-ja, ©turni. se zaeb-im, iti ftch befreien. 9 preteke?; °kla, klo | ****** > enffchWunben. SBigfjer fonnfe ich mich ntchf öom ftteber befreien. äßer Wirb mir jeff mein geben murjen ? ©er ©türm bat tm SBalbe mebre große «Bäume jerbro* chen. «Berfloffenen Sötnfer mar ich jebn ganje «Soeben franf.SSon allen at bie Öbrigfeit befchloffen? SBte jur Stunbe habe ich »on btefec ^Begebenheit nichts erfahren fonnen. Sft baS @t wetd) gefegt? SEßeid^ gefönte (Sier effe tch fe^v gerne. SBiö nun fyattt ich wenig greunbe in biefer großen Stab f. 34) wünfehe herjltch, baß fxc^ wür« ben alle ©egenwärtigen hier untertreiben. SSin id) bir nicht gleich? SSaö wirb ber Stifter begießen? Sft biefeö ber SBunfch beS ganjen (vsega) SSol« feS? ©iS nun hat $ratu unb Kärnten wenig «Patrioten gejdhlt. Söfft auch bu in ber ber «Patrioten ? Sie fennen ja fchon lange bte heißen SBünfdje met« ue§ $erjen§ ? ®ie »erfammelten Seputtrten werben anberS befchließen. SSor ©ott unb bem ®efe|e ftnb alle Untertanen gleich- 263. I. II. Natis-nem, niti bruefen. tisk-am, ati bruefen. vsad-im, iti pflanjen. vsaj-am, ati pflanjen. presad-im, iti überfe|en. presaj-am, ati überfe|en. požanjem, požeti (ab) fchnetben. žanjem, žeti fchneiben. del-im, iti theilen, fpenben. posnem-am, ati nachahmen. Kada bodeš to knigo natisniti dal? Kar sim lani spisal, se že v Be-ču tiska. Kaj vsajaš (sadiš) ? Kam bodeš tvoje rože presadila ? Kaj presajata? Kada bodemo na ti njivi žeti začeli? Ste pri vas že vse žito poželi? Zakaj to pridno deklico ne posnemaš? Kada se bode moja kniga tiskati začela? Kada bodemo žet šle? So hruške že mehke? Dosorej še nič nimamo požetega. Božja previdnost je drugači sklenila. Greste žet? Mati na vertiču cvetlice presajajo. Je molitna kniga že v laški jezik prestavljena? Kaj to drevo na drugo mesto nisi presadil? Zakaj to koristno knigo natisniti ne date? To nikdar ni moja želja bila. Kakšne boje je zastava? Alj se ga ti ne anaš, ga bodem pa jaz k sebi vzel. Tega zlega se lahko znebiš. To je neizmerno zlo, da imamo tako malo pravih rodoljubov, ki ne le z besedo, ampak tudi v djanju za svojo ljubo domovino skerbe. 264. Smokva-e, geige. zmladega, »on Sugenb auf. radovedčen, čna, čno neugierig. razum-im, iti üerffefjen. $aft bu ben Stidjter »erftanben? 2dj fann tn burchauž nicht »erftehen. SBarum bift bu fo neugierig ? SB ar um fjaft bu btdj »on Sugenb auf nicht ge» übt? ©ie SBetber finb »orjüglich neugierig. 'Barum haft bu btdj nicht fdjon »on Sugenb auf an bte Slrbeit angewöhnt? Sßann werben bie Sftägbe fdjneiben (©etreibe) gehen? $aben bie Äanbleute fchon aCfcö ©etreibe abgefchnitten? SBaž theilen Ste? 3ft baS ©elb, noch nicht »ert&eilt. SBaä Ü6erfe|t ber ©ärtner? Sinb fchon äffe ©dume überfeff? 3ft betn ©ud> fchon gebrucft? ^eber wirb felbft am beften wiffen, auf welcher «Seite ihn ber Schuh brücft SBo finb bte geigen? ©on woher ftnb biefe geigen? Sei nicht neugierig, wie ein aU tež SBeib. 265. Znamnje-a, Reichen, čbela-e, ©tene. dokaz-a, ©ewetö. zrak-a, Suft. panj-a, ©ienenftocf. dolgo časa, lange 3etf. nadalje, ferner, spredej, »orn. zadej, rütfwarfS. pič-im, iti ftechen. To je očiten (flarer) dokaz tvoje bolezni. Kam je te čbela pičila? Kaj je se nadalje govofilo? V dolgo zapertih stanicah je zrak silno nezdrav. Alj ni to očitno (flarer) znamnje krivice ? Dolgo časa je me bolelo, ki je me čbela pičila. Tu ni nobenega dokaza in nobene priče treba. Dolgo časa ne morem čakati, ker imam dans še mnogo opraviti domä. Glejta, da vaju ktera čbela ne piči. Na visokih gorah je zrak veliko zdravisi kot v nizkih dolinah. Višja ko je dolina, čistejši je tudi zrak. Zadej te nisim mogla viditi. Dolgo časa je sodnik premišljoval, kaj storiti. To pismo ne morem razumiti. Kolko panjev stevže prodali? Imate še kte-rega na prodaj? Spredej mi teta nisi bli. Ženske so bolj radovedčne kot moži (možje). Mleka sim že zmladega navajen; zatorej ga tudi naj raj še jem. 266. Ustava-e, Äonftitufion. strupen, a, o giffig. naprava-e, ©tnrtdhfung. dokažem, dokazati beweifen, osoba-e, «Perfon. marveč, Vielmehr, način-a, SIrt unh ©eife. V tim panju je malo čbel. Take naprave ustavi nikakor niso primerne, Kolko osob je prišlo? Na te način ne bodeš konca dosegel. Take naprave noben človek ne more hvaliti. Kmetji ne razumijo, kaj beseda ustava pomeni. Ktere osobe ste po perstanu dolžili ? Težko umevne reči mi moraš še jedenkrat razložiti. Ta cvetlica je morebiti strupena. Ohranite me tudi prihodnjič v vaši ljubezni. S tim sim te marveč hvaliti hotel. Te način mi ne dopade. Te naprave bodem tudi prihodnjič vsig-dar grajal. Na te način mojo ljubezen ne bodeš zaslužil. Kdo je ti na znanje dal, da je milostlivi kralj svojim podložnim ustavo podelil ? 267. Obraz-a, Stnfli§. otekel, kla, klo angefd£)WotIen. čverst, a, o frafttg. se boj-ujem, ovati fampfen. ©rei ganje ©funben haben unfere Krieger mit bem geinbe gefampff. $aft bu angefchwoflene güße? ©er hat mich in baš SInflif geflogen? ©er @obn beS SRachbarS ift ein fräfftger Jüngling. ©ie lange haben ftdj bte Un* frigen mtf bem geinbe gefcfjlagen? $eiße Sbrd'nen fließen mir über bie Maßen ©angen. ©aS $inb beS gleifdfjerS hat eine giftige ©d£>Iange in ben littfen guß geftochen. ©iefe unreine Suft tft ber ©efunbheit fe|r fchäbliclj. 3n wel* c|em («Bienen») ©tocfe ftnb bte beften SSienen? ©er wirb baš Zetdjen geben? ©enn bu nicht beweifen fannft, wirft bu vermutlich Stile« verlieren müffen. ©aS bebarf ich noch ©eweife? Stuf welche SIrf unb ©eife ^aft bu bich von beiner ßranfheit befreit, ©erbe nicht übermütig (hochmüthig). 268. Spisatel-ja, Stutor. jezero-a, ©ee. koledar-ja, Äalenber. pšenica-e, ©eijen. breg-a, Ufer. rež-i* Stoggen. se vdelež-im, iti, fich theilhaftig machen, ©er ift ber Slufor biefeS nüflid£)en SBudjeS? 3ft ber ©eijen fchon abge* fchnitten? ©iefer ^alenber ift für baS $ahr 1849. ©ann werben bie SRägbe fftoggen fchneiben gehen ? «Bemühe bich, baß bu bich beS ewigen SebenS theil« haftig macljeff. ©aS $inb tft am Ufer beS ©eeS eingefchlafen. ©erbet ihr heuer Stoggen ober ©eijen mehr haben? ©er ©eijen ift um brei ©ulbett theurer als ber Stoggen. Saffe baS «Öläbchen nicht allein am Ufer beS brei* ten unb tiefen gluffeS. welchen , ©ee fließt btefer glufj? ©ie ©uppe fommf mir ungefafjen öor. $ch habe geffern ben 5lufor btefeS itattenifchen ffiörferbucheS gefehen. 269. Radovedčnost-i, Neugier. Jednakost-i, ©leid)heif. boječnost-i, f urchtfamfeit. pozabljivost-i, ©erqeflichfet'f. različnost-i, ©erfchiebenheif. zapravljivost-i, SBerfchwenbung. imenitnost-i, SJnfehen, 3Bicf)ttgfeit. visokost-i, Hoheit, čednost-i, Sitgenb. krivičnost-i, Ungerechftgfeif. modrust-i, Sßeisheif. prevzetnost-i, @to(j, Hochmuß, pazljivost-i, Stufmerffamfeit. lahkomiselnost-i, Seichtfertigfetf. umevnost-i, SScrftänblicf>Peit. sladkost-i, ©üfigfeif. ponižnost i, ©emufh. premo:>nost-i, ©ermöglichfeif. Ponižnost je lepa čednost. Pusti svojo visokost. Alj nisim tudi jaz tvoje jednakosti ? To je vzrok premožnosti nekterih kmetov. Prevelika modrost je velikrat začetek prevzetnosti. Čednost ponižnosti te bode vsim priporočila. Tvoja krivičnost je ojstro kazen zaslužila. Tvoja zapravljivost je celemu mestu dobro znana Tvoja lahkomiselnost ti bode silno veliko škodvala. Njegova prevzetnost nobene granice ni poznala. Tvoje premožnosti bode kmalo konec skoz zapravljivost tvojega sina. Prizanesi moji pozabljivosti. Božja modrost se v človeku naj očitnejše pokaže. Imenit-nost sedajnih časov je vsim dobro znana. Umevnosti ne pozabi. Skoz tvojo visokost in prevzetnost ne bodeš daleč pri-el. Vajna pazljivost na učeni-kove besede sicer ni velika. Take radovedčnosti še nikjer nisim vidil. Velika je različnost vstarjenih reči. 270. Pobožnost-i, $römmigfeif. pokornost-i, ©ehorfam. čistost-i, Steinhetf. širokost-i, ©reite, globokost-i, Siefe. pridnost-i, f (eijj. praznost-i, Šeere. poštenost-i, Stechffchaffenheif. serčnost-i, Stufh. večnost-i, (Swigfeif. sadajnost-i. ©egen»arf. nekdajnost-i, ©ergangenhetf. prihodnost-i, gufunft. primernost-i, Slngemeffenheif. malopridnost-i, Šchlechtigfeif. pijanost-i, ©eraufchtheif. treznost-i, Sülüchfernheit. hudobnost-i. üDiuthwiffen. vrednost-i, SBerfh-potrebnost-i, 5Rotbwenbigfeit. ©ergeffen wir bie traurige ©ergangenhetf, unb freuen wir unö auž gatt* jem Herjen ber ©egenwarf unb gufunff. ®ettte ©chfechfigfetf unb ©ergef* fenfjeit ift bejfen «Schutt». ©ewahre bte Steinzeit betner ©eele, unb bu brauchft bich ntd)f «or ber @wigfetf ju fürchten, ©on Woher biefe Šeere meineg fonft fo fröhlich^ Herjen«? Sief ift bie ©elohnung (©ejahtung) beiner Stecht* fchaffenheit. f(ei§, frömmtgfeif unb Seinufh ftttb bie fchönften menfchlid^en Sugenben. Siefež ®ing ift ohne aßen SBerfh- SRuth haben unfere Krieger genug; aber . er», bei«tc. privzeti, binjunebmen. priliti, binjugiefen/ ju gießen an* fangen. se približati, ftch ^tnjund^ecn. priprositi, erbitten, pripeljati, ^tnjufüßren. prisjati, (erfcheinen) ju fchetnen anfangen, u. f. w ein», er* zamolčati, »erfdjmeigen. zapeljati, »erführen, zaslužiti, »erbienen. se žareči, ftch »errebett. zapraviti, »ergeuben. zadati, »ergeben, zapasti, »erfatfen. zaspati, einfchfafen. zapisati, einfdjreiben. zarudeti, errötben. u. f. ». Raz — jer«, auS«, auSeinanber«, ber «te. Razpasti, verfallen, razdjati, jerlegen. razdeliti, jertheilen. razposlati, Serfdjtcfen. razumiti, berfteljen. razvaditi, berWohnen. razliti, ausgießen, razpisati, austreiben, razstaviti, auSftellen. razgnati, auSetnanber treiben, razvr.eči, auSeinanber werfen. u. f. w. u. f. w. Seber Sftenfdj muß fteh berwunbent über eine fofcfje HalSftdrrigfeit (ter-dovratnost). Söer §at baS «Baffer auSgegoffen ? ®etn ganjeS Vermögen wirb nad; beinern Sobe beröbrtgfett herfallen. Sobalb bie Sonne ju fc^einen anfangt, Werben wir (2) unč auf ben SBeg gegen «Paris begeben. Haft bu ade Ausgaben (Auslagen) in biefeS SBiicf) eingetragen (eingetrieben) ? 2)aS fjaft bu aCfettt betnem Hochroutlje ju berbanfen. Haft bu «Bein htnjugegoffen? «Bann ^aft bu all bein «Bermogen bergeubet? Schwere, baß bu nichts haft berfchwtegen. ŠBann ift biefer ausgezeichnete S)id)ter geftorben ? ®ort am grünen ilfer beS SeeS ift ber .Knabe beS ©äcferS eingefdjlafen. ®aS «SÄeerwaffer (morska voda) ift faU jig; ba^er (beShalb) ift eS auch nicht sum (za) Srinfen. ©iefeS «Beib wirb bie JÜinber gattj unb gar »erwähnen. Schreibe berftdnblicher, baß bich auch bie Sanbleute berftehen fonnen. «Ber hat juerft ben Hafen erblicft? «Bann eS bon» nert unb bli|t, fann ich niemafjlS einfchlafen. «Beliebt eS bir, mit mir gegen baS «SÄeer fpajteren ju gehen? Schd'ntff bu biet; nicht, immer fchfäfrtg ju 'fein? «BaS mangelt bir, liebes Stäbchen, baß bu ben ganjen Sag weinff, baß bu bir feine greube (Vergnügen) bergonnft? ©ift bu wirflid) für biefe fcf)öne «Belt geftorben? Horft bu nicht ben angenehmen ©efang (Singen) ber 9Rabd;en, bet= «er greunbtnen? Tim revnim in zapuščenim sirotam škodvati, ni bil sicer moj namen. Čast je časti vredna. Te so vroče želje celega naroda. Brez božjega blagoslova vsaka reč v nič razpade. Sin se je vzdignil zoper svojega očeta, in očeta je želelo po kervi svojega lastnega sina. Od koga je ta barka ime dobila? Zares velik je Bog v naj manjših svojih stvarih. Kam te je tvoja nehvaležnost in nepokornost zapeljala? Za domovino celo premoženje rad darujem. Pri ti hiši je očitni božji blagoslov. Čast in hvala Bogu v nebesih, in mir ljudem na zemli, ki so dobrega serca. Zares krasen je svet od perve do zadnje stvari. Kako se fant zaderža ? Z njegovim zaderžanjem nikakor ne morem zadovoln biti. Alj se hočeš za svoj narod čisto darovati? Jaz grem, da prepozno ne pridem. Na kteri barki ste se črez morje prepelja- 275. Namen-a, Slbfichf. čast-i, @hre. mir-a, grtebe. barka-e, Schiff, blagoslov-a, Segen. občen, čna, čno allgemein, krasen, sna, sno herrlich-se zaderž-am, ati ftd) betragen, dar-ujem, ovati opfern, zoper, Wt'ber (m. b. 5lf.). Ii ? Nikar ne zamudi priložnosti, se kaj koristnega naučiti, da ti lepi čas ne vjide. Zoper tvojega brata še besede nisim govorila. 276. Poslopjerar spaffaft. I. primor-am, ati jttnngett. bajta-e, glitte. grede beim (im) ©eben, usta-ust pl. Slunb. peš, ju gufj. glas-a, Stimme. ps-ujem, ovati fcbmdfjen, prot-im, iti broben. prekličem, preklicati miberrufen. 3B«n gebort jener ^errlid^e spatlaft am@nbe bieferSteibe? SSenn bu beine Sßorte nicbt felbft wiberrufft, Werben bicb beine Stacfbarn ba$u (ju biefem) fingen. 3d) bin gezwungen, bicb in ©egenwart Silier ju [trafen. ©o ift be« dürften grof er $)allaft ? ®ie ^ufriebenbeif mobnt lieber in ntebern glitten al« in boben «paHäffent ©eine« ©djmäbenei bin teb ie|t f^on faff. SBeim nad) $aufe ©eben babe t d) all mein ©elb verloren. SSann bicb bie ^abne ju fdjmerjen an* fangen, nebme biefež in ben Sftunb (usta wirb Wie deca beflintrt). &bue ba« au« bem SJhtnbe. ©erbet ibr (2) ju §ufj nad) ^rag reifen? Sßann hatte ich betnen SSater gefdjmäbt ? ©tefe Sßiolin bat eine fdjötte (Stimme, £abet iljr nicht meine Stimme gehört? Seim in bie Stabt ©e^en babe td) betnen £errn Server begegnet. 27T. Punčica-e, Slugapfel. II. rab-im. iti brausen, rak-a, $rebž. . se protiv-im, iti ftcb »tberfe|en. grenek, nka, nko bitter. skrivši, geheim, beimlicb- jezen , zna , zno zornig. poveril, nebftbei. sparčen, čna, čno fcljwüle. dosti, genug. svoboden, dna, dno frei. Varji svojo sestro bolj kot punčico svojega očesa. Ne protivi se dalej občnim željam naroda. Dans je silno sparčno vreme. Alj nimaš že dosti bogastva pri hiši? Jest pojdem v jezero rake lovit. Kolko še poverh dobim? Sta jezna na me? Kaj je ti šivila skrivši povedala? Kaj bodeš to rabil? Kje ste to orodje rabili ? Pijača mi zjutrej ne diši. To je pregrenko za malo dete. Meniš, da bode to grenko pijačo pilo ? Ti sam se hočeš proti-viti občnim vročim željam in potrebam sedajnih časev? Glej, da se naj prej sam ne golfaš? V svoji hiši hoče vsak gospodar svobodno živeti. Ob tim sparčnim vremenu se ne grem kopat. Kam bodete bratu prestlali? Tvoj stric so pervi tergovec v Terstu; oni imajo mnogo bark poraznih moljih. Gospa so mi še tri goldinarje poverh dali. Tu imaš še jeden zlat poverh. Letos bode vsega dosti, alj tako ostane, kakor se zdaj kaže. Kolko rakov sta vjela? Sta oba rake lovila? Ni še leto minulo, kar so vsi narodi našega cesarstva svobodni in jeden drugemu jednaki postali. 278. Spodne hlače Unterhofen. belkast, a, o meiflid). rumen, a, o gelb. sivklast, a, o grdulidj. rumenklast, a, o gel&Kdfj. pust, a, o wüßte, obe. rudečkast, a, o röthlit- prileten, tna, tno bejahrt. černkast, a, o ftwdrjlit- I. prikrijem. prikriti »erheimltten. @S mußte Semanb fyimüfy in baS geöffnete Limmer gefommen fein, ^at beine Stwefter richtig röthlidje $aare? ®ie |)änbe beiner Stwefter finb Weiß wieber (Schnee, ^at bein Vater fchon grauliche £aare? 3So finb meine neuen Unterhofen unb meine fchmdrjlite 3öefte? biefen oben ©egenben gibt eS viele giftige Schlangen. Sft bie.£>auSfrau fton 6ejahrf? SBann »erben meine Unterhofen fertig ? Se§t habe tch Shnen SltleS erjählt; nitt baS fleinfte Sing habe ich Shnen üerheimltchet. St öertraueShnen baS ©fücf meinež ganjen Se* benS. 3Barum haft bu bir biefen weißlichen £>ut gefauft? St ^etß gewiß, baß |at mir bein Sohn not © baß wir nitt bte «poft »erfäumen. äßo War fo lange 3etf betn ©ruber »erborgen? ©efdttt Shnen btefe gelbe garbe nit'? 279. Poprejšen, sna, šno tiorig. II. prikriv-am, ati »erheimltten. skrivnost-i, ©ehettnntß. skop-nim.neti»erftWinben(»omStnee). vtak-nem, niti fterfen. se vtik-am, ati fit bretn mengen, polzek, zka, zko ftlüpfrtg. precej, foglett-odkrijem, odkriti enthüllen, gürtfe btt nitt; enthülle mtr SlßeS, was bu haft gefehen; bot nit* anbers, wie bu es haft gefehen. ©erhetmlt'te mir nt'tfS, aut baS fleinfte ®tng nitt- $abe feine ©ehetmniße »or mir. St bte äöaljrheit erfahren, wer ift btefeS UnglücfeS Urfate. Sogleit je|t will it wit aut in bte JŽanjlei um ben fftitter begeben, baß er 9WeS auftreibe, Was bu fagft. Slud) bein früheres £hun (djanje) will ich erfahren. — äßillft bu auf biefem ftlüpfrigett SBege ju guße gehen? Sßenn ber «Sdjnee »ergeht, werben bie Sanbleute fogleit ju fden anfangen. Sn ber »origen SBote bin id) »termahl tn ©örj gewefen. Vor bem (Snbe beS fünfttgen SJionatheS wirb ber Stnee gewiß nid^t »ergehen. äßelte ©ehetmniße hat bir baS Sftäbten enthüllt? SBarum mengt fit betn ©ruber in alle Saten? SJienge bit *»tf in unfreSaten. SBohtn haft bu baS Sftaftrmeffer geftecft? Stecfe btefeS gebermeffer tn beine Safte. Nota 12. Sehr häufig bebient ftt bte floöenifte Sprate ber ©erfletnerungS« unb ÄtebfofungSwörter, beren »orjüglitfte StuSgänge: — ek, ec, eč, ic, ič, ček, iček, ičeč etc. bei mdnnliten, • — ica, ičica, ka, ikica etc. bei weiblt'ten, unb — ce, čice, sce, esčice etc. bei fdtliten Hauptwörtern finb. 3- ©• brat-hratec; sin-sinček; nož-nožiček; fant-fantič; nit-nitica; de- klica-dekličica; voda-vodica; žlica-žličicasonce-sončice; vino-vince; drevo-drevesce etc. Kaj dela tam vboga sirotica? Kdo je detice v rokico vrezal? Kam je dekličica čevlice djala? Kje je'moja rokavičica? Dajte mi košček kruha. Odkod so ta ženkica? Prilij drevescu, da bode rasti moglo. Bog nam daj pohlevnega dežeja. Te'okice boli? Kje si se vperstic vrezala? Lučica bode vgasnila. Ne lovi takih majhnih ribic. Alj ne slišiš prijetno petje veselih ptičic? Kupite mi majheno puškico. Še na brateca počakajte. Daj mi košček mesa. Od vaju se še besedice ni govorilo. Kam so se dekličice podale ? Kaj ti bode ta paličica? Kje si tega psička kupil? Čigav je te psiček? Kje je me dekličica okoli iskala? Kaj je vam fantiček povedal? Kje imaš svoje rožice? Kdo je gospodični te lep venček podaril? Cvetličice presajas? Cela omladjena narava se veseli svojega krasnega bitja, le samo tvojemu serčicu je vse veselje ptuje? Veselimo so svojega bitja, dokler nam sonce našega živlenja tako prijazno sveti. Nota 13. ©ie Säuberung ber gefteigerfen ©etroorfer meiert itt bieten (Segenben öon ber getoofjntid)en ab, unb gefegt nach fotgenbem «Ötufter, af«: (Sinfadje SMnnlidj unb ©äctjlicf). 5£Betbltd&. Slom. lep-ši ©en. lep-šiga 25af. lep-šimu Stf. lep-ši Sof. (pri) lep-šim Snftr. (z) lep-šim. lep-ši lep-ši lep-ši lep-ši 3»eifa(be 3abf-gut alle bret ®efd)ledjter. Stom. lep-ši ©en. lep-ših Sat. lep-šima Stf. lep-ši Sof. (pri) lep-šima Sttftr. (z) lep-šima. (pri) lep-ši (z) lep-ši Vielfache 3abr. gür alle bret @efcf)led)ter. lep-ši lep-ših lep-šim lep-ši (pri) lep-ših (z) lep-šimi. dritte 3lf*l|eUtttig+ äntycnig jurn Überfe|en au« bem ©toöentfc$ett titS ®euff$e. I. Prislovice1. 1. Resnica je nebeška rosa2; dajo ohraniš, ji čisto posodvo pripravi.— Ima več sreče kot pameti. — Iz male iskrice velikrat ogenj navstane.— Ce 3 vlečeš 4 očeta do pragas, te bodo tvoji otroci čez prag sunili 6. — Kdor se z zlatim orodjem bojuje, je zmage 7 gotov. — Ne prodaj kože8, dokler medved 9 v berlogu 10 tiči — Kar iz serca ne pride, se tudi serca ne prime.—Velika ptica tudi velikega gnezda 12 potrebuje. —Kdor veliko,,govori, veliko ve alj veliko laže. — Jabelko ne pade daleč od jablana 13. — Cesar je serce polno, rado iz ust gre.—Zgodaj začne žgati14, kar ima kropiva 45 ostati.—Človek kaže v mladosti, kar ima biti v starosti. — Dobremu vinu ni treba kazala i6. 1 ®a« ©pridjroort. ' ber @ieg. »*baS Sfteft. 2 ber SE&au. « bie £aut. " t,er Apfelbaum. 3 trenn. 9 ber Sar. 14 brennen. * sieben, fdjleppen. 10 bie #öfyle. 15 bte Srennefel. 5 bie 5E&tirfd)t»eUe. 11 flecten. '«bag 2£už&<5ngefd)ilb. 6 liofen. 2. Trepeče 1 kakor šiba 2 na vodi. —Dobra beseda dobro mesto najde.— Sreča je okrogla 3.—Kdor drugemu jamo koplje, sam v njo pade.—Nad* kterim germom 5 srake6 veliko regečejo7, mora kaj notri biti. —Rane 8 rože rade povenejo 9. — Težko je proti vodi plavati. — Stara koza 10 tudi rada sol liže Lažnjivec 12 ne sme biti pozabljiv. — Kakoršna 13 je služba, tako plačilo. —Kdor se z volkom 14 pajdaši15, je tudi ž njim tuliti16 pri-moran. Takih je veliko, da se priporočujejo, pa se nikoli ne priporoče.— Kar ima svet zdaj skrito, bode jedenkrat vse očitno. — Ptico po perju 17 poznaš.—Večnost okoli grenkega torila18 pobožnemu dišeč venec upanja 19 ovija 20. —Tihe vode globoko derejo 2I. ' gittern. 8 frti^jeitig. i s umgeben. 3bte SRuttye. »abroelfcn. "beulen. »runb. m bie 3tege. »?ba§ ©efteber. 4 über. "lecEen. ber SBedjtr. 5ber23ufdj. liberCügnet. »Hie 4>offnttng. 6bte Gčlfter. i3tt>ie befcfjaffen. Jo»inben. 'f^reten (wie bie elfter). **ber2Bolf. reifen. Kader je jabelko zrelo, tedaj samo rado pade. — Kteri konj sam rad teče, tega ni treba tirati —Cesar oko ne vidi, tudi serce ne želi. — Mali je slavec2, vunder ima velik glas. —Kdor je pred (prej) moker, se dežja ne boji. Pravica je vmerla, resnici so pa oči skopali \—Dobro delo se samo hvali. —Kaj velja lepa skleda, pa nič v nji? —Ti bi rad, de bi bil volk sit, pa koza cela.— Kakoršna je preja4, tako bode platno.— Kjer žena hlače nosi, mož malokdaj dobro kosi5.— Kader ni mačke doma, so miši6 dobre volje. — Z velikimi gospodi ni dobro črešenj zobati7.—Velike skerbi zgodaj lase vbelijo 8.—Darovanemu 9 konju ne glej na zobe.—Steza 10 časti je ledena gaz 11, ki hitro zvodeni —Ne da bi se reveža 13 vsmilil, šele oponaša 14 ga. ' Steifcen. 6 bte 931 au«. »i ledena gaz bie ©d)tw>« 2bte atad^tigalt. 'nagen. bafyn. » ausgraben. 8 bleichen. 11 ju SBaffer werben. Ha« ©efpinnft. »fdjenfen. '»ber 2trme. sfrüt)|tüfdj. 5 ergeben. • unau6fj>«d)lid). i übernehmen. » ber @d)nabe(. upliS&tid). '°burd)triebcn. "erfaffen. l2»ttf$lmčtn. 8. v Zaba in vol. (Metelko.) • 'fdjamen ■ *bat>onfliegen. isber @d)nmcf)(er. '«tfyöridjt. i' prellen >8»trbltnben. Zaba je vidila vola na travniku, in želi njemu jednaka biti. Zatorej začne svojo gerbasto 1 kožo napihevati1, ter vpraša svoje tovaršice: „Alj m nisim tako velika kakor vol?'1 „Nisi ne, ji pravijo." Le še bolj se napenja 5, ter vpraša: „Sim zdaj vunder velikemu volu jednaka?" Zopet ji odgovore, da ni. Po vunder ne henja; s vso močjo se bolj in bolj napenja in razpoči *. Napuh 5 v nesrečo pripravi 1 Stunjelig »anbtafen. 3anfpannen. Herberten. (Metelko.) 5 ber £odjmut&. s fügten (eig. bauten.) Popotnika in medved. Dva prijatela sta se posebno rada imela, neizrečena ljubezen je bila med njima, vse si zaupata. Primeri se pa, da jima skoz pušavo1 gredočema* strašno* velik medved nasproti4 pride. Ko ga zagledata, jeden naglo na drevo zbeži s; onemu pa. predenj ga medved zgrabi, na misel pride, da ta zver6 mer-liču 7 nič žalega ne stori; zatorej se na tla verže , in sapo 8 na se derži9. Medved okoli njega stopa 10, ga voha mu gobec 12 k obrazu 13 in k ušesam pritika 14, in ker nič živega 15 pri njem ne najde, ga pusti in odide. Ki jima strah 16 in nevarnost mineta 17, gresta dalej po svojim namenjenim potu ; tisti pa, ki je bil na drevesu, vpraša svojga tovarša : „Ljubi prija-tel! povej mi, kaj ti je medved tako tiho n:t ušesa pravil?" „Kar bodi, mu te odgovori, posebno pa to.- „Ne zaupaj nobenemu prijatelu, dokler ga nisi v nesreči poskusil 18." Kakor zlato <9 v ognju , tako se pravi prijateli v nesreči skušajo ,0. (Metelko.) 1 Sie aBitjle. 2 Oh'ttelro. geg. 3eit). 3 fiirdjtertid). ^entgegen. s entfliehen. «bog roilbe SSfyter. 7 bie 8etdje. 8 ber Ätzern. 9 na se deržali, einhalten. i°Ijin unb §er treten. 11 riedjen. 12 bie ©cfynaufce. 13 baž 2Cntlt§-^Jjtnju fdjmeclen. 10. ■ s lebenbtg. is ber ©efereefen. " »ergeben. 18 erproben. >® bas @otb. 2« prüfen. Sekire in drevj e. Peljali so svoje dni1 iz neke kovačnice1 poln voz sekir skoz neko dobravo3 na senjem 4. Sonce je sjalo , in dervnice 5 lepo izbrušene 6 so se od sonca tolko lesketale 7, da je bilo drevja strah pred tim smertnim8 orožjem. „Kdo nas bode rešil? te sekire bodo nas vse posekale 9!" je djalo drevje, ino po vetru majaje se 10 milo zdihavalo. Na to se star hrast11 oglasi12 ino pravi: „Ne bojte se! dokler nobeno nas tim sekiram toporiša13 ne da, nam ne morejo kaj žalega storiti, naj si bodo 14 še tako izbrušene." -r (Drobt.) 1 3u feiner 3eit. eabfdjteifen. 2 bte ©djmtebe. 'fdjtmmern. 3bte SSatbung. «Sobe«» 4 ber Safyrmarft. 9 ausbauen. sb:e£atfe. bemegenb (Ger). »i bte (gidje. '»melben. •sber 2trtfHef. "uaj si bp4o, fte mSgert feta. Oslova senca. Tergovec najme 1 osla na kmetih , da mu blago 2 v bližne mesto nese. Bio je pa poletu ob veliki vročini3 in suši 4. Oslu tedaj 5 naloži 6 blago, in za njim gresta tergovec in oslov gospodar. Ker je pa cesta po planim 7 ino skoz njive peljala, je tergovec osla maličkaj8 vstavil9, in se vleže 10 v njegovo senco, da bi se kej ohladil11 in počil. Gospodar mu tega ne pri-voši; vstati mu reče in osla gnati, komor je ž njim namenjen12. Najeto živinče13, pravi uni (oni), smem goniti alj ga stati pustiti, kakor jaz hočem. Gospodar mu odgovori, da nima nobene pravice do oslove sence, ker je le osla najel, ne pa njegove sence; in tako se prepirata in pričkata 14. Verh 15 vsega tega se tožita in pravdata 16 zavolj oslove sence; in ta pravda 17 ?e dan današnji18 ni dognana 19. Za kar se ljudje velikrat prepirajo in pravdajo, dostikrat ni več vredno kakor oslova senca. (Metelko.) '*jeugen. '»über • 6 prcjeffiren. ii ber 9>rejefi. isdau današnji fceut ju Sage. 19 beenbigtn. 1 ®ingen- 2 bie ffiate. 3 bte * bte ® me. 5babtr. «auft-urben. 1 pu planim, in ber GSbene. > etwas, ein bišdjen. 9 einhalten, »oftrti legen. " abfüblen. l2beabffd)tigen. •na« «ivfy. 12. Oče ino trije sini. Bogati oče je med svoje tri sine svoje bogastvo ra-delil. Obder/.al1 si je le jeden sam dragi perstan2, in tega, je djal. bode tisti dobil, kateri od vas bode naj lep e in naj bolj hvale vredno djanje izpeljal3. Sini se od doma oJpravijo4. in se črez tri mesce zopet nazaj vernejo. Pervi je rekel: „Ptujec5 je mi skrinco 8 polno zlata shraniti dal brez vsega zagotovila7; lahko bi ga bil ogolfal*, brez da bi se mi bilo kaj zgodilo, alj vunder kader se verne, mu vse zvesto nazaj izročim9." Oče odgovori: ..Ti si storil dobro; alj vunder nisi storil drugega kakor svojo dolžnost; zakaj ti bi bil naj hudobni i človek na sve'u, če bi mu bil shranjeno skrinco vtajil; vsak mora zvesto nazaj dati, kar drugim sliši." — Za njim pride drugi sin. „Jednega dne. je rekel, sim mimo ribnjaka 10 šel, v kterega je malo dete padlo, brez moje pomoči bi se bilo vtopilo11. Brez pomude14 priskočim18, in ga srečno iz vode potegnem 14," — „Tudi tvoje delo je dobro, oče odgovori. pa tudi ti nisi storil drugega, kakor to, kar smo vsi dolžni storiti, namreč 1S: v nevarnosti jeden drugemu na pomoč priti." — Potem je tretji sin rekel: „Jednega dne sim najdeUnašel) svojega sovražnika spati na kraju 16 grozno 17 globokega brezna le oberniti sei9, bi bil padel v nja; jai pa sim ga rešil iz nevarnosti." „O sin, je rekel oče, ter ga serčno objel tebi sliši moj perstan." (Košar.) 8 betrügen. isnämlid) 9 ausliefern. 10 ber Seid), »iertrinfen. i*baS 38gern. "beibringen. i4fyerau$äiel)en. • Uurücfbefyalten. 2 dragi p o rs ian, ber Sfing aut> Gšbelftein. 3 ausführen, i fortbegeben. 5 ber grembling. «baS @d»a'd)teldjen. ' ber SBerjtdjerungSfcfyein. 10 ■«ber SKanb. " fdjaubertidj. 18 ber Mbgrunb. i»ft^ nur ju rühren, (ficf) nur umjuwenben). 20umfangen, umariren. 13. Ternoljca1 in vinška terta2. O lepi spomladi je v zglavju3 nad vinogradom ternoljca lepo cvetela, ter se v svojim belim cvetju4 vsa košata5 na soncu grela6. Svoje lepote pjana7 v vinograd gleda, vinsko terto zaničuje8 in pravi: „Zakaj se pa ti lepše ne oblečeš, visoko hvaljena? Te ni sram, da tako borno9 v vinogradu ster-miš10 in solze prelivaš? Gotovo ti merz! da sim lepši kot ti, ker vidiš, kako deca krog mene skačejo12 in dekleta18 moje dišave 14 serklajo16; tebe pa nobeno ne pogleda." Vinska terta na vse to molči ino pohlevno poterpi. Brez vsega bahanja je lepo ocvetela 16. In kader v jeseni grozdje dozori17, dojde truma18 ljudi, ki rumeno grozdje tergajo19 ino vinski terti veselo hvalo pojö rekoč20: „Preljuba11 vinska terta, veselje našega serca!" Na ternoljco se nikdo ne ozre. „Soseda 21! ji vinska terta reče, povej mi zdaj, ktera naji več velja? Tvoja prerana hvala ti ni ostala, tvoje prune 23 jagode 24, ki so tako košato ocvetele, so kisle, ino tvojega ternja 25, ki ti je zraslo, se vse izogiba26. Mojga ponižnega cvetja sad 27, sladko grozdje, veseli otroke, oživi29 možake 29, vsak pošten človek me ima rad." Prevelika čast in hvala ti ne bode prida dala 30; ponižnost velja 41, in pridnost hvalo da. ■ ®er ©cblebenbotn. 2 bie aSettmbe. Soben an. 4 bie Slfltlje. s(i)ien»eit ausgebreitet. 6 w&- men. 'ldpote pjana, iljrer @(f)8n' fyeit entjucft. 8 t>era$ten. »armfelig. 10 beben. " eerbriefen. ^unfpringen. • nas SRäbefyen. i* ber ®uft. 15 fdjlurfen. i« abblühen, i'fettigen. 18 bie ©djaar. '9pfl iirten. so rekoč, mit ben SBorten. aliertiebfi. (Slomšek.) »2 bie 9ta$barin. 23 grün, "bie SReere. 23 bie .©ornen. »«auSroeidjen. bie gurdjt. 28bcleben. «ber SJlann. so prida dati, nflfcen. si SBertlj §aben. 14. Popotnika in lipa1. Trudna popotnika o poldanski vročini2 komej zevata3, kar4 lipo zrA-ven ceste zagledata, ktera s svojimi košatimi vejami4 daleč okoli sebe sence 10 * dela, in gresta se v njeno senco počivat. Zdaj se pogovarjata, na lipo se ozreta in pravita: „Lepo je res to drevo; alj vunder je škoda zemle, ki je tolko obseže 6, ker ljudem nobenega vžitka7 ne da." „O nehvaležna človeka, reče lipa, pač8 nista vredna, da živita! Ravno zdaj mojo dobroto vživata9, pa mi še zemle ne privošita, na kteri stojim, ino mi še očitata10, kar mi ni danega. Marsikteri človek svojega dobrotnika graja in opravlja, ker meni, da mu je premalo dobrot skazal ,4. (Metelko.) t ®ie Sinbe. s ber 3roeig. 9 genießen. 2 ®ie 50iittagž^ifee. 6 umfaffen. »crwerfen. 3 ledjjen. ' ber ©enujš. " erweifen. * als ptö$lidj. » molji. 15. Ribica in pasterička Velika povodnja2 je bila, ino povalila3 veliko travnikov. Voda pada 4 in ribica na travniku v jamici zaostane. Bolj ko voda vsehnuje s, huje (hujše) se ribica premetuje". ino od velike žalosti se celo na suho verže. Pasterička priskaklja 7, prijazno z repičem8 mahlä9, in ribico lepo tolaži: ,.Kaj bodeš tolko po kalni 10 vodi žalovala, je djala ; le glej . kako je na suhim gmetno kako lepo sonce sije, kako zelena travica 12 raste, kako čedno rožice cvetijo; le pri meni bodi vesela!-' — „Oh kaj ti veš, česar je meni potreba, je ribica odgovorila. Brez vode mi ni živeti." To izgovori 13 ino vmerje. Vbogemu lepe besede malo pomagajo, ako mu ne postrežeš, kar premoreš 14 i ®ie S3acf)ffrl&e 1 tie Uterfdjrcemmung. » überfluten. * nad) unb nad; fallen. » ttoctnen. (Drobt.) ■o trüb. 11 luftig. fröt)lid). 12 SBflw.». irava baS @ra«. 13 auSreben. ** »ermögen. » J)in unb I)er werfen. ' in fleinen Sprüngen fyerbeüommen. 8 bas ©djroanjc&en, 9 »ebetn. 16. Bolnik 1 in vrač. Bolnika je vprašal zdravnik2, kako mu je kej 3 bilo ponoči. „Celo noč, mu odgovori. sim se potil 4." „To je že dobro, pravi zdravnik." — Drugo jutro pove bolnik, da ga je celo noč merzlica tresla. „Nič ne ma-raj mu reče vrač. to je dobro." Tretje jutro ga zopet popraša4 zdravnik, kako je kej spal. ..Nič nisim spal. mu odgovori bolnik, po vsih udih me je tergalo.' „Nič se ne boj. mu reče zdravnik. to je prav dobro; zdaj bolezen slovo jemlje." Ko zdravnik odide, pride prijatel bolnika obiskat, in ga popra a, kako se kej počuti. „Tako dobro, mu reče bolnik, da od zgolj 8 dobrot me bode skorej konec. Človeku posebno težko de, ako spozna, da mu resnico prikrivajo, in ga z lažjo 7 tolažijo. (Metelko.) i ®er .firanfe. 1 fcfjnn^en. 6 od zgolj, »or lauter. » ber 2Cr§t. s fragen, abfragen. ' bte Sögen. 3 R)0$t. 17. B o lj a dežela. Živela sta oče in mati z dvema otrokoma na nekim pustim otoku1 v sredi2 širokega morja. Burja 3 jima je barko razbila , ino morje jih na suho verglo. Korenine * in zeliša 5 so jedli, studenčnico6 pili, ino v je-dnim berlogu prebivali7. Otroka več vedla nista, odkod sta nate otok prišla, nista več pomnila8 une suhe zemle: kruha, mleka, sadja in kar je še drugih dobrih reči nista poznala. Priveslali 9 so jeden dan štirji zamorci10 do otoka. Močno so se jih stariši razveselili11, ter upajo zdaj svoje srosine 12 rešeni biti. Bil je pa čolnič 13 premali. vse kmalo 14 na suho zemlo preseliti. Hotli so oče pervi poskusiti, se prepeljati. Kader se oče v rahel 15 -čolnič odpravlajo 1 \ ino jih štirje černi mo'je odpeljavajo 1', se jokajo 18 mati ino otroka. Oče pa pravijo: „Kaj se bodete jokali, saj je tam bolje — v kratkim pridete vsi za menoj." Kader s čolničem zopet po mater pridejo, kata. Alj mati so tudi rekli: „Ne jokajta! V zopet." še huje otroka pla-bolAi deeli se vidimo 1 ®ie 3nfet. 2 bte SOJitte. 3 ber ©turm. * bie SBurjel. s baš jfraut. sbašCueUrcaffer. 'roofynen. »ffdj erinnern. 9 tierbeirubern, anfommen. iober Sieger. " erfreuen >2 baš GSlenb. 13 baš ©cfjiffdien. 18. (Konec sledi •♦jugleicf). 15 te eter. ■ ofi'cb anfcfjicfen. »'abführen, '»meinen. 19 folgen. (K o n e c.) Poslednjič s čolničem tudi po otroka pridejo. Močno sta se bala čer-nih možev, in se po čudnim morju pel ja je vsa treseta. Strahotna 1 in trepetaje se bolji deželi bli ata, — alj s koljkim2 veseljem zapazita na pomorjus svoje stariše, ki jima roke poda jajo Peljali so nju potem pod lepo ko'ato drevje, ino jima na mehki zeleni trati vsred ro:>ic mleka, sterdi in žlahtnega sadja postrežejo. ,.Oj, kako neumen5 je bil najni strah sta zdaj otroka djala. Ne bala, le veselila naj bi se bila, da so prišli černi mo/ji nas v boljšo deželo preselit." „Ljuba moja otroka! so oče rekli, naša preselitev iz unega pustega • • • v otoka v to lepo deželo nam še kaj imenitnišega pomeni. Se na drugo dal-no 6 pot7 se bodemo vsi podali — v eno (ffaft jedno) še veliko lepšo deželo. Vsa zemla. na kteri živimo, je otoku jednaka; in te lepi kraj je slaba podoba nebes; preselitev v tajiste 8 črez nevarno morje je smert. Mali čolnič nam kaže slabo mertvaško 9 hišico, ktero nam bodo iz štireh dil10 naredili, ino v kteri nas štirje možje odtod 11 ponesö. — Kader bode jedenkrat zadnja ura vdarla. da bodem moral jaz, vajna mati, alj jeden izmed 12 vaju se ločiti13 — ne vstrašita14 se. Smert vse dobre ljudji v bolšo deželo preseli." 13n gurdjt. *tt>te »tet, rcie grof. 3 bie SKeereSföfte. * entgegenjtrecfen. 5einfältig, bumm. (Pravi.) «»eit. ' pot-i, ber SBeg. 8 bie überfteblung in jenen. 9 Sobe«« bie ®iete. 19. 11 »on bort. 12 unter, aus. " trennen, nerfcfyrecfen. Kmet in njegova sina. Kmet vidi, da se mu smert bliža, in svojema sinoma ne more bogastva zapustiti, zatorej jih hoče saj k pridnosti obuditi1 rekoč. „Ljuba sina! vse, kar sim vama v svojim živlenju mogel prigospodaritibodeta v vinogradu našla." Oče vmerje kmalo po tih besedah. Ker sta pa sina m<5nila, da je v vinogradu zaklad3 zakopan sta ga pridno prekopovala 4; zaklada sicer nista našla, alj v dobro skopanim 5 vinogradu ino v zemli zrahljani6 so jima terte (vinske) bogato rodile T. Pridnost je naj bolši zaklad. (Metelko.) i Aufmuntern. tburdjgraben. s auflodern. * erwirtschaften. 1 umgraben. ' grüßte bringen, »ber <£d)afc. 20. Sedem zvezanih1 palic. Jeden kmet je sedem sinov imel, ki so se mnogokrat skregali. S kregam 2 in prepiram 3 so se pri delu mudili4; nekolko hudobnežev 5 je clo (celo) njih razpartijo6v svoj prid obračalo7, ino sine po očetovi smerti ob vse premoženje pripraviti iskalo. Jeden (en, eden) den vsih sedem sinov pokliče, jim sedem terdo zvezanih palic poda8, in reče: Sto zlatov mu odštejem9 kdor to breme palic prelomi. „Vsi zaporedama 10 se silijo 11 z vso močjo, pa vsaki reče nazadnje: „To mi pač ni mogoče." „Pa vunder ni nič bolj lahkega kot to," je oče djal. Potem vzeme breme, razveže1*, in eno palico za drugö brez vse težave13 polomi. „Tako seveda, so rekli sini. je lahko; to bi še dete storilo." Na to oče pravi: „Kakoršna (reč) je s timi palicami, taka (reč) je tudi z vami, ljubi moji sini! Dokler se lepo zastopite14, ino eden dru- gemu pomagate, bodete vselej lahko shajali15; ino nobeden (noben) vas ne bode premagal. Ako pa bode zveza 16 lepe zastopnosti17 med vami razvezana, se bode z vami ravno tako zgodilo kakor s palcami, ki zlomljene 18 po tleh ležijo. 1Bufammen binben. 2 ber jpaber. 3 ber 3anf. ♦ weilen. s ber «Böfewic&t. 6 ber 3wiefpalt. 'für ftdj beniifcen. 'reidjen. »wegjagen. 10 nad) einanber. 11 nötigen, anftrengen. 12au6einanber binben. III. S mesnice K (Pravi.) i» bie ffiefdjwerbe. l4»er|Wnbigen. 15 aužreidjen. l6baž «Bünbnif. "bie SBertra'glidjfeit. l8jerbred|en. 21. Rokodelstva1 brez težave ni. Morje je bilo tiho in se lesketalo od jutrošnje zarje3, ko neki ribič4 pride, mrežo 5 verze, in jo polno rib vun6 potegne7. Ko je to neki zidar 8 vidil, je sam pri sebi govoril: „Zde se mi, daje to naj bolse rokodelstvo brez vsega truda 9 ima dobička na kupe 10, — res, tudi jaz moram ribič biti." Potem gre. in poproda11 vse svoje zidarsko orodje12 in si kupi mreže in verse 13. Alj morje mu ni vsaki dan tiho bilo; nagli vetrovi (vetri) so mu spako delali14; večkrat po celi ljubi dan je lačen in žejen bil. ker si ni ne jedne ribe vjel. Na zadnje osramotjen 15 in serdit16 je le moral spoznati, da ga rokodelstva brez truda ni. »®ie Inefbcte. J ba* $anbwerf. »bie 9ttorgenrötl)e. * bcrgifdjer. s ba« 8I;erauž. 1 jtetien. 8 ber SXaurer. 9 bie l0l)aufcnweife >lnadj unb nad) wegbers taufen. o o a ■ (Po zori dalmalin*ki.) i» baž 93!aurtrwer?}eug. 13 bie Steulie. i* spako delali, $inber« niffe »erurfadjen. >* befdji'men. 16 erjiirnt. Ko se neki gospod po daljni poti na gostivniško dvori 'e 1 pripelje 2 mu njegov služabnik v strahu3 pove. da jima je po poti kernir 4 iz voza minil5. ,.Nič ne de 6, — mu gospod odgovori — saj imam kluč od skrinjice 7 pri sebi." * ®er ®a|t{)au«&of. Jfabrenb anfommen. 3 erfcfjrocten. *bai «Reifefrfftr. 5 oerfcfjwinben. (Roviarski ) »nič ne dč, $at nidjtS ju bebeuten ' baS Ää'fldjen. 23. Dobro žganje. Neki gospod gre mimo nekega hrasta in vidi ednega človeka pod hrastom, da spi, in ednega poleg 1 njega, da stoji in ga gleda. — Ko tego- »SReben. * ju»or. 4 »erbammt. •bas Sropflein. spod po ravno tim potu nekoliko ur potem zopet nazaj pride, najde tü obd, kakor ju je popred2 vidil. — Vpraša stoječega: „Kaj pač ti tü gledaš?" „E gospod, mu odgovori, te junak je pijan kot čep s; jaz pa čakam, da se prebudi4; moram ga vprašati, kje je on to žganje, ki se ga je napil, kupil. Presneto 5 dobra kaplica 6 je morala biti. (Po zori dalmatinski.) 3 wie eine Sau (eig. berjiapfen.) 4 errcadjen. .-> 4 Prebrisan 1 kme t. V nekim mestu je vse v igrališe letelo, gre tudi kmet gledat, kaj le bode? Skušal2 se je neki človek, da zna tako kruliti 3 kakor prešiči 4. Mestjani to slišati mislijo, da ima kako5 prase6 pod oblačilam 7 skrito, in ga grejo ogledovat8. Ker pa nič ne najdejo, ga ne morejo dosti pre-hvaliti, z rokami pluskajo 9 in vpijejo, da ni konca ne kraja 10. Kmet, kte-remu se tolko hvale preveč zde. na glas zavpije, da hoče on prihodni dan še bolj po prešičevo 11 zakruliti12. Komej pričakajo mestjani drugi dan čas igre; skorej celo mesto vkup pridere 13, ne poslušat in razsodit14, ampak le vbogega kmeta za norca 18 imet, da se kaj takega upa. Prebrisan kmet pa zašije 16 v rokav 17 mlado prase, in ga začne pri ušesih vleči, da kruli. Alj mestjani vsi z jednim glasam zavpijejo 18, da to ni nikomur podobno žvižgajo 19, ropotajo 20 in zaničujejo kmeta, da je joj 21. On nekaj časa posluša ; ko se mu pa že dosti zde. potegne prase iz rokava, in reče : „Ta žival pričuje, kakšni sodniki da ste. (M, N.) »» ber Starr. 16 Bernsen, "ber 2Cermel. "z jednim gläsern zavpiti, jugleid) auftreten. 19 pfeifen, lärmen. baß es ein ©fanbal tft. 1 Wig. 2 ftd) probujt'ren. sgrun?en. * ber gerfel. «irgenb ein, eine, eines, «btr geriet, 'bas Äleib. »befidjtigen. »Etatfcfjen. »oofcne aUem Äuftyören. na glas zavpiti, laut auf« fdjreiett. i' ferfelartig. 12 ju gruben anfangen. »s}ufammen ftrömen. 14aburteilen, beurteilen 25. Neki kmet je svojega priprostega 1 sina ženil, sin pa se je bal, ker ni imel serca do ženitbe 2. Oče mu serce dela3, in mu reče: „Sin! le oženi se, nič hudega se ti ne bode zgodilo, glej! saj sim tudi jest oženjen." „Oče! pri vas je vsa druga (reč), — mu odgovori pripro-sti sin. — Vi ste se pri materi ženili, mene pa silite, da bi ptujo žensko vzel." (Rovtarski.) »einfältig. »bie $eiratty. 3serce delati, $DJut§ marfjen. Vf. Povesti. 26. Brez sloge1 nič ne obstoji. Blizo pred tisuč letami je živel Svatopluk, mogočen2 slavenski kralj velike Morave3. Na smertni postelji je poklical svoje sine, jim je kar bodi naročil 4 in vzel zadnič 5 zvezek 6 zvezanih palčic in ga podal vsakemu svojih sinov, da bi zvezek skusil 7 po sredi 8 prelomiti. Vsi so poredoma skušali, pa v zvezku zvezanih palčic nikdo ni mogel prelomiti. Zdaj je kralj Svatopluk palčice po samim 9 iz zvezka jemal, in vsako po sebi 10 lahko prelomil. Potem je rekel: „Vidite, ljubi moji sini! v zvezek zvezane palčice nikdo ne more prelomiti, vsako po sebi pa lahko. Ravno taka (reč) je z vami; dokler bodete složni 11 in zjedinjeni vas nikdo ne bode premagal; ako se pa razdelite, joj 13 vam! vi bodete oslabeli14 in sovražniki bodo močnejši od vas."Po smerti kraljaSvatopluka seje jasno 15 pokazalo, kako je nesloga in razdelenost 16 narodu škodljiva. Njegovi sini so se razdelili in bili nesložni, sovražniki so jih po samim premagali, mogočno kraljestvo 17 Nemci in Madjari 18 raztergali 19 in razdelili. 1 ©te Sinigfeit. 2macf)ttg. s «Kohren. 4 auftragen. 5 julefct. «ba6 Sanb^en. ' »erfudjen. 8in ber «Kitte. 9 cinjeln. »oposebi, für " einig. Bereinigen. • sn>e§e. 27. (Mtger.) <*fdjroacf) werben. • s «ar. • «bie -Sertljeitt&eit. i'baS .Kßnigreicfy. i»ber SOiagpare. »s jemifien. Ne skrivaj hudodelnikov1. Melito Jovanovič iz Verbovca2 na Serbsklm 3 je imel jedinega 4 sina, ki je z dvema tovaršema popotnika vmoril, ino v Moravo 5 vergel. Razdelili so se, ino sin je osemnajst pjastrov 6 in pa dve pištoli7 dobil; pa vse zakopal8, ker je se očeta bal. Ne dolgo potem eden tovaršev zboli ino vmerje, drugi pa v Moravi vtone 9. Vse je potihnilo 10 in razun11 Melitovega (sina) nikdo na zemli kej ne ve. Crez pet let dnarje in pištoli izkople 12, ter misli, da se mu nikogar bati treba ni. Oče pa te reči pri sinu vgleda 1 s, ga napne 14, ino sin obstoji, kar je storil. Ako (če) ravno ljudje vsega tega vedeli niso, sklene oče, kaj storiti. Zveže sina , ter ga k gosposki žene, trepetaje rekoč : „Nate 15 mojega sina, jedino dete moje. Vsi smo deželski oblasti 16 in pa svojmu knezu zvestobo 1' prisegli, med seboj nobenega hudobneža ne terpeti. Moj sin je vbijavec 18; sodite ga pojstri pravici." — Knez Miloš pa je pridnemu očetu zgubljenega sina zopet nazaj dal. (Drobt.) 1 ®er Übeltäter. 2 »etboöj. 3 ©erbien. 4 einsig. 5 SOforaw». 6 ber ^piafter. ' bie spiftole. 8 oergraben. 9ertrin!en. •oftia »perben. " außer. 12 ausgraben. 88, iserbHtfen-"in tt>n bringen. '5 nehmet fyin. • « bie ganbeSbeprbe. "bie Sreue. »»ber Sttßrber. Vka njena 1 lakomnost5. V Sarajevu3 je bil neki Žid v mošno 4 všite s dnarje zgubil. Najme tedaj glasnika6, kateri je po mestu preklicoval 7: da dobi tisti, kateri bode te dnarje nazaj prinesel, sto grošev najdenine8. Dokler glasnik po ulicah pred Zidom tako preklicuje, pride neki kmet, prinese mošno Židu rekoč: „Poglej tergovec, morebiti so to dnarji, ki sijih ti zgubil?" Žid se tega razveseli, popade 9 mošno, jo odpre in začne dnarje šteti: pa se mu njegovo veselje hitro v žalost oberne, kader pomisli, da bode moral sto grošev najdenine plačati, kakor je bil obljubil. Začne tedaj misliti, kako bi se temu plačilu vtegnil10. Kader vse dnarje prešteje, pravi kmetu : „Prijatel, ti si že sam iz mošne sto grošev vzel, ker jih je prej v njej osemsto bilo, zdaj jih je pa le sedemsto? Prav si storil, ker si se sam plačal. „Kmeta siromaka11 te besede hudo ranijo 12, ne zatorej, ker mu Zid obljubljenih grošev plačati noče, ampak ker ga tolkega nepoštenja 13 dolži, da si jih je sam iz mošne vzel. Zatorej začne kleti'4 in prisegati15, da se še dnarjgv doteknil16 ni, ampak da jih je ravno tako prinesel, kakor jih je našel. Žid pa le zmiram" svoje terdi. Tako se pravdaje gresta k sodniku na sodbo18. Kader sta pred njim obadva prisegla: Zid, da je v mošni osemsto grošev bilo, zdaj pa da jih je le sedemsto; kmet pa, da se dnarjev ni doteknil, ampak, da jih je tako prinesel, kakor jih je bil našel: je moder sodnik kmalo to reč razumi I. in tako sodil19: „Obadva imata prav; ti Žid si osemsto groševvzgubil, ti kmet si jih pa le sedemsto našel, po takim20 te dnarje nisi ti Zid zgubil, ampak nekdo drugi. Zatorej vzemi ti kmet te dnarje vse, in jih ne daj nobenemu, dokler se tebi tisti ne oglasi, kateri je le sedemsto grošev zgubil, ti Žid pa poterpi in čakaj, da si ti bode tisti oglasil, ki je osemsto grošev našel. (Drobnič.) «SBetrilgen. 8 al« gunbgclb. '*fd)n>8ren. 1 bie £abfud)t. 9erfaffen. < '6 ar rühren. ® ©arajcoo. '»entjielien. ' ''immer. 4berS8eutel. >» ber 2Crme. lS?um ®eric|te. s einnähen. •2 »erttmnben. "ridjten. « ber £erolb. '»bie ©djle^tigfeit. » auf biefe 2tct. ' ausrufen. fc&elten. 29. v Božič pri Švedih V severnih 2 krajih švedskega kraljestva je pri kmetih od nekdaj 3 že navada, da pri mlačvi4 nekoliko neomlatjenih s snopov8 vsakega žita vsak kmet prihrani do božiča. O božiču nataknejo7 kmetje po preklah 8 neomlatjene snope okoli poslopja 9 in tega noben kmet ne opusti1 Ptiči ob tistim času težko živež najdejo ter lakoto terpijo, zato11 hitro priletijo12 zbirat zernje13 iz snopov in se poživijo14. Ce kdo vpraša prebivav-ce15 tistih krajev, zakaj da cele snope žita prepustijo pticam, odgovorijo: Vse se ob tim času veseli, ker je odrešenik16 celega sveta rojen bil; spodobi se1', da se tudi ptice veselijo in Boga častijo, da se poživijo in veselo božične praznike obhajajo 18. (Višnjagorski.) 1 ®er ©cfyroebe. 2 nSrbltd). ' »on jefyer. * bas Steffen, s ttngebrofdjen. «bie ®arbe. 1 aufftecten. ® bte ©tange. »baS ®ebd'ube. > o unterlagen. >i beš^alb. >2t)ie§er fliegen, 30. 13 bie ÄSrner. ^beleben, erfrtftfyen. >5ber ffierooljner. »«ber ©rliifer. >'eS gejiemt jtdj. *« feiern. Oče in njegovi otroci. Priletnega kmeta so otroci neprenehama 1 natvezali2, da naj jim njih dedinstvo3 še ob svojim živlenju razdeli, da ga bodo že do smerti preži-vili4 in varvali. kakor se spodobi hvaležnim in dobrim otrokam. Stari oče se je branil in branil t je do spomladi. Ko so spomladi pod njegovo streho 6 vrabci 6 mlade imeli, vzeme stari oče gnezflo z mladimi vred 7, ga dene v kletko 8, in jo obesi na okno. Kmalo so prileteli stari, prinesli živeža. in so skoz mrežico lačne mlade pitali 9. — Mladi dobe perje in se obrasejo 10, stari jih pa še zmiraj pitajo. Ko zadnič vidi kmet, da se mladi sami morejo preživi:i, vjame stare, jih dene v kletko, in mlade spusti ter pokliče svoje sine in hčere. Minulo je veliko veliko ur, pa nobeno vrab-če se ni spomnilo svojih vjetih starišev, kteri bi bli morali lakote vmreti, ko bi jih modri oče ne bil spustil. Sinam in hčeram pa je rekel: „Ste vidili, kako so mladi svojim starim njih skerb povernili ? — Varniše je vselej , da se starim ni treba na mlade zanašati12, ker bi se jim moglo kot starim vrabcam goditi 13!" — — Otroci pa so vmolknili14, in niso nikdar več očeta zavolj razdelitve 15 premoženja nadlegovali16. (Novice.) > Obne Unterlag. 2be|iürmen. 3 bie grbfdjaft. * ernähren. 5 bas ©ad). «ber ©periing. ' jugleid). 8 ber Äafig. 9 nähren. l0gebern befontmen. IcSIaftcn. 31. *» ftdj »erlafifen. 13 ergeben. 14 »erftummen. 15 bte SEbeilung. "beläjtigen. Kraljevič 1 v molitvi2. Nekega.kralja sin je ob času vojske pred sovražnikom zbežal3, in nikogar s seboj vzel razun starega služabnika. Da bi nju nikjer ne spoznali, sta se prav borno 4 preoblekla. Pozno na večer prideta jedenkrat v stran med gore na neko kmetiško stanovanje5, in sta čez noč tam ostala. Kraljevič pa ni mogel spati; strah ga je pred sovražnikom, in tudi dnarja mu že manjka. Zatorej ponoči vstane, poklekne 6 v tihi čumnati7 in dolgo natihoma 8 moli. Ker ga je pa serce tako silno bolelo, prav globoko zdihne 9 rekoč: ,.Moj Bog! vsmili se revnega kraljeviča!" To je kmet slišal, in zjutrej služabniku rekel: „Jaz vem, da so vaš gospod kralja sin; saj povejte mi, zakaj da so tolko žalostni?" Služabnik je mu resnico povedal in prosil, da bi kraljevega sina nikar ne izdal. Kader se je kraljevič na pot odpravljal, kmet spoštl jivo 10 pristopi, ino ga s solznimi11 očmi ogovori12 rekoč: „Dragi kraljevič; meni je vaša ponočna 13 molitev vašo britko 14 žalost razodela 15. Storite mi to veselje ino vzemite tih dvajset zlatov, dokler se Vam bode zopet boljše godilo. Hočem Vam tudi stezo16 pokazati, po kteri bodete kmalo iz vse nevarnosti." Kraljevič se je nad J 7 tim zavzel , ino dobroserčnega 18 kmeta zahvalil, še več pa Boga, ki serčne molitvi čudno vsliši, če ravno čudeža 19 ne stori. Kraljevič je potem srečno k svoji kraljevi žlahti20 prišel, ino poštenemu kmetu zlate desetkrat povernil. 1 ©er britij. 2 bas @ebet. 3 entfliegen. 4 ärm!id). 5 bte SBofynttng. 6 nieberfnien. 'bte .Kammer, s tm ©ttUen. »ftofit einen fefcr tiefen ©eufjer auš. • °eIjrfurd)tä»oU. " tijrä'nennaf. i^anreben, anfpredjen. l3na'd)ttidj. »* bitter. 32. (Pravi.) lS offenbaren, bartljun. »'ber gufšjteig. 11 ftcb »errcunbern. 18 guttjerjig. i' baž gBunber. 20 kraljeva žlalua, bie f8» nigtidje gamitie. Jurček gre na ptuje1. Jurček, starega nožarskega mojstra 2 sin, se je pri svojim očetu no-žarije 3 učil. Ko so mu leta učenja pretekle, so mu oče rekli: „Veš kaj Jurček, pri meni si se zdaj izučil4, zdaj boš pa še moral nekoliko po svetu itis, da boš kej ljudi spoznal, zraven tega se pa še pri drugih mojstrih kej novega naučil in zvedel. — Desiravno 6 se je Jurčku pri tih besedah milo storilo7, vunder ni rekel, da bi ne šel; mati so pa zoper to veliko govoriti imeli, in so rekli: „Za božjo voljo 8, alj si neumen alj kaj, da fanta po svetu goniš 9, fantje še mlad, ima šekomej dva in dvajset let, kako lahko se zna zgoditi, da ga kdo vbije' in na svetu zna priti med lutriš 11 ljudi (ljudje), in na zadnje bode še vero 11 zgubil." — Oče so pa rekli: „Kaj bodeš to govorila, saj sim tudi jaz po svetu bil, in sim še živ nazaj prišel, in tudi vero nazaj prinesel, na vsako vižo 13 fant mora iti; nič ne maraj 14 Jurček, jutre pojdeš, jaz te bodem pa nekaj časa spremil. Drugo jutro mu navežejo culjico,s, Jurček vzeme od matere slovo, mati so mu še nekaj 16 plesnjevih1' petič 18 v roke stisnili 19, in odrine 20 z očetom od doma. — Ko prideta dve uri daleč do neke kerč-me, mu oče rečejo: „Ljubi Jurček! dalej te ne morem spremiti, stopiva še tukaj noter, da bodeva en fjeden) poliček vina za srečno odhodnjo21 spila22." Ko vun prideta, mu oče še jedenkrat roko podajo rekoč: „Tako, zdaj pa Jurček s Bogom ! Bog te obvari23! Boga nikdar ne pozabi, in daj od sebe kej vedeti." Jurček pa s solzami v očih odgovori: „Očika24, že prav! je že prav!" In oče se obernejo proti domu, in Jurček od doma. — Zvečer, ko so se oče in mati spat vlegli, so jeli26 mati jokati in očetu očitati: „Tako vunder nisi prej henjal, da si fanta po svetu pognal26, zdaj pa je šel— steber 27 naše hiše, naše upanje in veselje, podpora 28 in palica naših starih dni." — Tudi očetu se je po fantu milo storilo29 in so tudi jeli jokati. — Jurček se je pa za pečjo oglasil: „Oče in mati, nikar ne jokajte, saj sim tukaj : „Za božjo voljo, oba s strahom in veseljem zavpijeta. povej nama Jurček, alj si ti alj je tvoj duh30?" Jaz sim, odgovori Jurček, skoči34 iz za 31 peči, rekoč: „Poglejte me, da sim ravno tisti Jurček, ki sim šel dans zjutrej po svetu." Hitro oče in mati vstaneta, luč vkrešeta 3S, in oba v njega silita, da bi jima povedal; kako da je domu prišel, in ga nobeden vidil ni ? — ,,To je bilo lahko, odgovori Jurček, vi oče ste šli po veliki cesti proti domu, jaz pa po stranski poti34, ino sim prišel edno uro prej domu kot vi: domä je bila hiša zaperta, sim pa okno odperl, noter zlezel in za peč počenil35." „Vidiš mati! so oče na to djali, kako modro je storil, alj ti nisim zmiraj pravil, da je fant prebrisane glavice, in da se mu ne bode nič hudega po svetu primerilo; stopi hitro k sosedu po en polič vina, da ga bodemo na to veselje pili, da se še jedenkrat srečno vidimo." Noter do belega dne so veseli vkup sedeli, oče in mati se svojega ljubega sin-čika, kterega že en cel dan nista vidila, nikoli nagledati30 nista mogla: Jurček je pa le vedno37 pripovedoval, kako velik daje svet! — (Matevž.) eS gingibmsuSemüttie. 8 um ©otteSroiUen. 9 in bie SBelt t)inauS ftojšen. i» tobtfcijlagen ututrifd). mere. * auslernen. s po svitu iti, in bie SBelt t^n bie grcmb.1 ' ber SflfefTVrfdjmibmeifter. s ba« SRejjerfdjmtb^anb. geben, «obgteid). 'milo se mu je storilo, SBiberrebe. i^ftd) nichts barauS madjen. 'Hos »önbel jufammen» • 2 ber (Staube, bie Sieligion. i3na vsako vižo, cl)ne fdjnüren. 16 einige i' »erfdjimmelt. i»bas ©iebense^nerftücf. •sbrücten. 20 fortgeben bie Xbrn'fe. 22 auStrinfen. 23 be&ütfyen. »85!lw. ö. oče. "anfangen. 26 in bie SBelt ftofen. 2' bie Säule. 28 bie @tü|e. 29 tjart roerben. so ber Seift. 3' fpringen. 31 hinter IjerauS. fdjlagen. 34 berSeitenmeg. 3ä ftd) nieberfauern. 36 fatt anbauen. 3' immer. Pravica je: Vsakemu dati, kar mu gre. Iz Nemškega se je mož v imenitno m^sto, Filadelfio na Amerikansko preselil in jedosti let tamkaj mleko prodal.Ko se je že dovolj obogatil1, se v svoje kraje s polno mošno zopet verniti hoče. Po morju na barki sedi, privleče 2 dve, mošni zlatov iz žepa ino jih pri soncu šteje. Pervo mošno prešteje, in zopet skerbno zaveže3. Merkovca4 ga od daleč gleda, kaj šteje.Kakor hitro mož mošno zaveže in nekolko v stran postavi, da bi tudi drugo preštel, merkovca pribitis, s taco 6 mošno zgrabi, in naglo ž njo verh 7 jambora8 leti9, se vsede, mošno mlečnikovo 10 odveže 1 zlat za zlatarn iz mošne potegne, ga lepo ogleda 1 2, in jednega v vodo , drugega pa na barko možu zaluča 13, dokler ni mošne izpraznila 14. Mož je mirno15 na barki stal in milo gledal, kako merkovca njegove zlate deli; posled-njič pa pravi: „To mora biti sam zlodej 16 iz pekla 1», da tako dobro ve, kako sim pol mleka, pol pa prilite vode prodajal18. Kar sim za vodo dobil, vodi da ; kar sim pa za mleko dobil, meni poda.u (Drobt.) 1 SBereicijern. 1 auf bie @pi$e. is werfen. ^ert>crjiel)en. «ber SKaftbaum. '»ausleeren, 'jubinben. »laufen. «frieblicfy, ftill. *ber tfffe. >°ber 9Xilc(j»erfaufer. '«ber Seufet. herbeieilen. "aufbinben. "bie £tSUe. «bie*pfotte. >2beftdjtigen. »»oerfaufen. 34. Lesena 1 skleda. Izročil4 je priletni oče svojemu sinu vse pohištvo 3 in celo premoženje, da bi na stare dni brez skerbi v miru 4 in pokoju 5 živel. Alj žmotil6 se je sivi starček 7! Nehvaležni sin kakor se navadno 8 po svetu godi9, je dobrote starega očeta s hudimi deli vračeval1 Dokler je sivček 11 namreč še tolko moči imel, da je sina in snaho pri delu podpiral12 in jima pomagal, so se še nekakošno 13 zastopili: ko je pa mož od dne do dne starši, in s starostjo slabši prihajal, sta ga jela14 mlajši dva pisano 15 gledati, ter sta želela, da bi se ga skorej znebila. Posebno težko sta ga tudi zraven sebe pri mizi gledala; gnjusilo se 16 jima je, ker so starčku vse redka jedila1' raz žlico na mizo pljuskale18. Stare leta so mu namreč slabost prinesle, da so se mu roke tresle,— in kmalo je imel mizo v kotn hiše za pečjo, kjer je samši19 jedila vžival, ktere mu je nehvaležna snaha v vegasti20 skledici nosila. To je staremu očetu težko djalo. in marsiktero solzico je na skrivnim21 pretočil22, alj vunder ni ne godernjal23, ne sinu nehvale nosti očital; vdal24 se je v božjo voljo in mirno je terpel tako naklučlio**; Primeri se pa, da enkrat starčku skleda iz rok vjide 26, na tla pade, in se vbije 27. Snaha slišati ropot 28 priteče29, in čepinje 30 sterte 31 sklede viditi po tleh ležati, jeze 32 lica spremeni33, se togoti34, na vse gerlo kam prizanesla. i #t>eife. *8 entwifdjen. i sivi glavi in slabim ro- (Konec sledi.) 2' ficfc jerbredjen. ,8ber£ärm. 29 herbeilaufen. 30 bie ©djerbe. 31 5«rbttd;en. , 32 »cr iiorn. 33 lica spremenili, bie ®e< ficht«farbe»erätibern. «ftch jürnen. ss na vse gerlo vpili, au« oettem Jpatfe fdjreien. 3®befd)impfen. 31 anflatt. 35. (K o n e c.) „Sčasoma — pravi togotna 1 — bode starec še vso posodvo pobil in dnar ne pada iz nebes, da bi vsaki dan iz nove sklede jedel," — potoži3 jezebleda krivico 4 svojemu možu, in večerjo je staremu očetu že prinesla — v leseni skledi. — V serce je to sivega moža zabolelo 5; na glas6 se je začel jokati ter ,]e sinu nehvaležnost očital. „Sini — je djal — sin! alj tako vračuješ staremu očetu dobrote, ki sim jih s tol-kim trudam za te pridobil7? Je to zahvala8 ljubezni moje do tebe? Se ti ne vsmilijo svojega starega očeta sivi lasje (lasi), pleša9 glava, vele10 lica, suhe roke? Si mar11 pozabil, kako je Bog otroke, ki svoje stariše ne spoštujejo, v četerti zapovedi" * ojstro 13 kaznovati14 obljubil? Sin, sin!" — Alj vse to svarjenje 15 terdoserčnega 16 sina ni ganilo 1', ni porajtal18 očetovih solz, ni se vsmilil sive glave svojega očeta —v samšnim kotu izbe19 je tudi zanaprej 20 dobival21 sivček v leseni skledi svoje pičle22, na pol neslane jedila. — Kader se enkrat nakloni2i, da je nehvaležni sin svojega otroka,dete kakih osem let staro, vprašal: kaj da, igrajoč s treskami24 in dilcami, misli narediti, in da je dete odgovorilo: „Kaj drugega, kot majhno koritice 2ä, iz kterega hočem vam, ata26! ko bodete tako stari kakor so moj dedej tamkaj za pečjo, jesti dajati2V4 — Te besede so serce nehvaležnika 28 tako presunile29, daje svojo nehvaležnost spoznal, se milo zjokal30 in starega očeta kleče 31 za odpušanje prosil. Odšle32 je starček noter do smerti pri eni mizi s sinam in snaho vred jedel, in lesene sklede ni bilo več viditi. (Valjavec.) ' ©rjflrnt. 8ber ©an!. is ba« SBarnen. * jerfdjlagen. »iafci. »«hart^erjig. '{tagen. locerroetft. "rühren. *ba« »erbrechen. u otelletdjt. fiel) fümmettt. ' mit Schmer j erfüllen. l2ba«@eboth. l9baS 3tmmer. 8 laut. «3ftrenge. sotünftighin. ' erttrirthfdjaftett. '»(trafen. 2> erhatten. 22 far g. 23)tdj ereignen. 2*ber Spann. J5SB!ttt). »on koriio, ber STrog. 26ba$ SBatercfcen. 27 geben. 2" ber Unban!bare. 29 burdjbofcren. 36. 30bet»etnen. 31 fnten. 32 »on nun an. Lakomnost sama sebe tepe1. (Resnična2 prigodba.) Ni davno, kar je v Parizu v norišu 3 vmerl 79 let star čevlar, Simon po imenu. Čudna prigodba ga je ob pamet, in v noriše pripravila, ki bi vtegnila 4 marsikteremu lakomniku 5 v izgled 8 biti. Ko je namreč cesar Napoljon povelje 7 dal, svajemu sinu novo krasno poslopje zidati 8 je na ravno tistim mestu, kamor bi bilo imelo cesarsko poslopje priti, stala hišica imenovanega čevlarja. Napoljon je vka-zal, vbogega čevlarja vprašati, kolko hoče za svojo bajtico 9 imeti? Ce-vlar se pomeni10 s svojimi prijateli, in potem terja 20000 frankov 1 Cesar mu jih dovoli; pa ko mu dovoljenje oznanijo 12, ni zadovolns tim, ampak hoče 40000 frankov imeti. Ker je Cesarju na tim prostoru 13 veliko ležeče 14 bilo. mu dovoli tudi to plačilo. Zdaj pa so jeli čevlarja njegovi prijateli še bolj šuntali15 in mu prigovarjati 16, da naj 60000 frankov terja. Cesar mu na to dovoli 50000 frankov, pa čevlar jih noče vzeti, ker misli: „saj mi bodo morali dati, karkoli 1' bodem hotel imeti." — Med tim vstanejo 18 grozne prekucije19 1814 ga leta — in Napoljon ni imel več časa na zidanje krasnega poslopja misliti. — V veliki potrebi je čevlar potem prodal svojo bajto za 150 frankov — in ker mu je zgubljeno bogastvo noč in dan po glavi blodilo 20, se mu je poslednjič še pamet zmešala21, tako da so ga morali črez neke tedne v noriše zapreti, kjer je, ni davno, žalostno smert storil22! » Straft m felbfl. 2 »afyrfyaftig. »ba6 3rren|)au6. 4 fönnen. s ber.lpabfad}tting. «baš SSetfptel. i ber »efe&l. 8 bauen. 9S8E(m. »on bajta bte £ütte. l0ftdj beratljfd&tagen. " bergranf (ju23fr.@SK.) »2»erMnben. 13 ber Sftaum. »'►gelegen. ISfc (Novice.) "jureben. 17 »aS immer. l8ent|ieben. ■'bte umročrtjung. 20trn .Ropfe ftecten. 2i »eit»irren. 22smert storili, enben. 37. Nepoznan rešitel1. V Veroni, slavnim 2 mestu na Laškim, je bil čez široko vodo. ki mimo mesta teče, narejen dolg most3. V sredi mosta je stala hišica, v kteri je prebival mož s svojo družino 4. Bil je v cesarski službi, da je cestovino in mostovino5 poberal6 od vsih, kteri so čez most peljali. Jednega leta je bila silno huda zima. Bila je velika zmerzlina 7 in veliko snega je padlo posebno po hribih3. Ko je zima pretekla, in o spomladi gorek 9 veter zemlo otajal 10, se otajajo tudi vsi zamerznjeni11, potoki12, in derejo 13 s silo 14 proti Veroni. Sneg, kteri se je po gorah začel topiti15 je strašno velike vode napravil16. Tako so vode hitro kipele1', da so ljudje iz marsiktere hiše, ki je pri vodi stala, komej izbe/ali 18, predenj jo je voda spodkopala19. Veliko mostov so tedaj vode vzele, in veliko škode naredile. Velike ploše20 debelega leda 21 so se valile 22 s strašno močjo po vodi in poderle 23 in pokončale24 vse, kamor so zadele. Tudi tisti dolgi most v Veroni, če ravno močen, se je stresel 25 in začel se poderati26. Ni se ves na enkrat poderl, ampak spodnesla 2' ga je dereča voda nekolko na obeh strani h, sreda je še stala, kjer je hi ica mostinarjeva28 bila. Zdaj vidi reven mostovinar strašno nevarnost, ker več ni blo mogoče ne na desno ne na levo stran bežati29 pred gotovim vtopleujem in strašno smertjo svoje žene in sedem otročičev. O kako žalostno so vpili, jokali, prosili, na pomoč klicali! Kako milo so svoje nedolžne rokice (ročice) molili 30 proti ljudem, kterih je na bregu obeh strani vode veliko stalo, in z žalostjo gledalo, kada se bode hišica mostovinarja zvernila31 in se cela družinica potopila32. Kos za kosam je dereča voda odtergala33, že močno se trese koza 34, kjer je hišica na nji stala. Grozno so se vsmilili revčki 35 vsim pričijočim, tode ni ga blo med njimi nobenega, da bi se bil upal njim pomagati. Vsi so rekli: Bog naj se jih vsmili, pomagati ni mogoče. Saj ni mogoče s čolničem v taki dereči vodi med groznimi valovi3 6 in velikimi plošami debelega leda do srede priti in revčkam pomagati. Zapstonj so otročiči vpili. Pomagajte za božjo voljo! (Dalje ar sledi.) i ®er JRetter. >3 (hörnen, reifen. 26einftürjen. 2 berühmt. bie ©eroalt. 27 »on unten Ijinroeg tragen. 3 bie ffiriicte. •5 fdjmeljen. 28 ber ffirücEenmautljner. Hie gamilte. l6»erurfacfyen. 19 fliegen. 5 bie ©trafen» unb ffirib 11 auffdjaumen. 30|irecfen. cfenmautfy. 18 entfliegen. 31 umfiürjen. «fammctn. 19 untergraben. 31 »erfinden. 'bie@efrorft. 20 bie patte. ssfyinn>egreifen. 8ber#iigel. 21 ber ©iS. 34 ber $>fa^l. 9 §eič 22 roätjen. 35 ber #titflofe. i» aufbauen, 23 nieberreif en. 36 bte SBette. gefroren. 24ju ©runbe richten. " bie gfortfe|ung. 12 ba« SBudj. 25 erbeben. 38. (Dalje.) Med tim prijezdi1 nek žlahten gospod, sliši žalostno vpitje, vidi nevarnost in gotovo smert revne družine, vzeme v roko mošnico polno rumenih zlatov, ino tako govori: „Kdor bode rešil uno revno družinico na mostu, in jo smerti obvarje2 dobi precej dvesto rumenih zlatov;" in ljudem mošno polno zlatov kaže. Gledali so ljudje mošno z zlati, tode nobeden se ne upa v taki očitni nevarnosti pomagati mostovinarju. Voda med tim vedno veča prihaja, strašne ploše leda derejo po vodi. 11 Trese se kakor šiba tisti del mosta v sredi strašne vode, ki je hišica na njem stala. Mostovinar, njegova žena in otroci le žalostnejše vpijejo: Pomagajte, za bo?jo voljo pomagajte nam! Vunder ni ga blo človeka, da bi se bil upal revčkam na pomoč priti. Zapstonj je grof zlate ponujal3 tistemu. kteri bi rešil mostovinarjevo družinco. — Kar na enkrat4 plane 5 nek kmetič slabo oblečen v čolnič. Vesla 6 terdno proti hišici v sredi vode na odterganim mostn; med ledgnimi' plošami in valovi v veliki smertni nevarnosti pririne 8 čolnič do hišice; ker pa vsih ob enim 9 ni mogel prepeljati. vzeme v čolnič le samo tri mostovinarjeve otroke, in srečno jih h kraju pripelje 10 in jih smerti obvarje. Ko je kmetič te tri otročiče na suho spravil11, se zopet verne ravno v taki in pa še veči nevarnosti z čolničem. Zopet vesla tako varno, in se ogiba12 ledenih ploš, in z groznim trudam priveslja13 do hišice. Zopet ni mogel vsih v svoj majhen čolnič vzeti, zatorej vzeme zopet le tri otroke in jih srečno na suho spravi z veliko težavo. Se tretjič 14 se kmetič zdaj verne s čolničem. Ves truden in zdelan 15 že komej vesla; vunder pririne, če ravno težko, do mostovinarjeve hišice. Naloži16 mostovinarja, njegovo ženo in se enega otroka, in srečno jih h kraju pririne in gotove smerti obvarje. Se ni bil kmetič s čolničem pri kraju, kader je zadnje tri ljudi mostovinarjeve peljal, že se je hišica v vodo zvernila in z velikim šumam 1' se potopila 18. Vsi gledavci1 so na glas vpili in serčnega kmetiča hvalili. Milostlivi grof, Spolverini se je imenoval, teče prijazno k serčnemu kmetiču in mu z veseljem poda mošno dvesto zlatov, in mu tako govori: „Dober prijatel ! vreden si plačila, ker si svoje živlenje v smertno nevarnost postavil, da si otel2 mostovinarja in njegovo družino. Vzemi tedaj zasluženo plačilo, kterega ti dam z veseljem, ker si ga vreden." — Kmetič pa grofa pisano 3 pogleda in tako govori: „Milostliv grof! kaj mislite, da sim jaz svoje živlenje za dnarje v nevarnost postavil? Kar sim storil, sim storil iz ljubezni do Boga in do bližnega. Tudi meni bi se bilo dobro zdelo, ko bi me kdo otel bil v taki očitni smertni nevarnosti. Nisim živlenja prodajal 4 za vaše zlate, ne smete misliti, da sim se vaših zlatov polakomnil5, ampak storil sim to zgol6 zavolj Boga. Reven sim sicer, vunder velikega pomanjkanja ' ne terpim, zato nočem vaših zlatov. Ako pa hočete z zlati kaj dobrega storiti, dajte jih revnemu mostovinarju, kteri je pri živlenju ostal, in ob ves živež prišel.'1 Tako je govoril pošten dobrotnik, se preč obernil, in se zgubil med silo ljudi. Nikdar se ni zvedlo, kako mu je (Konec sledi.) ».£>etangeritten !ommen. 2 betna^tctt. 3 anbietfyen- 4 alg auf einma^l. 5 fpringeti 6rubern. 'gifeS* »tjinju brangen. »jugltidj, in Sinem-i°emid)t baS Ufer. 11 bringen. l2au$rocic()en. »3rubernb anfommen. ^brittens, baš britte 5Ka§l. -13 erfd^öpf t-16 auflegen, "bas ©eräufäe. >8»erftnfen. 39. (Kune c.) "bag »aterunfer. is mit folcfjer tfnbae^t aug= 9efprod)en. s9f,ap alte Änroefenben ju Sfyranen gerügt würben. 30 bie Sippe. 3' fdjmettern. 3» fdjuibbewuft. 33 bie ©träfe @otte«. 31 bte 2Bat)nffnnige. 3« berSBaljnltnn. 3« bag (äieti'djter. 3' bag SBeinen. 38 bag SB erbrechen. 3» bag &etid)t. V. Pesmi. 42. Domorodcem Stara mati nas je porodila Prav obilno oskerbela 3 vse; Ona je bogata nekdaj bila — Pa bogastva se znebila 4 je. Tisti svojo mater prav spoštuje, Ki ji blago spravlja 4 zdaj nazaj, Najdeno ji zvesto zavarjuje 6, Ptujo pak nesnago trebi vkraj (Šerf.) i ber patriot. 4 »on bem 3feid)t$um ftdj «bewahren. ügebäfrai. entblößen. 'ft'e aber »on frember Un- 3reid)ticfy »erforgen. s juriicBjttbrtngen trauten. remlicfjfeit reiniget. 43. Moji mili do movini. Domovina moja mila, Rajski1 vertič mje 1 mladosti! Samo v tebi mi je bila Vedno cela slast radosti3. Nepoznavee 4 tje 5 miline 6, Šege7, glasa in navaje8, Naj poda se v ptujine 9 Vnel se bo za tvoje kraje. Naj bo še tak' dobro komu, Kader v ptuji svet zablodi1 Vselej misel k svojmu domu, K zemli svoj' serce ga vodi 1 Tud' men' moč ni1 \ zapustiti Drage šege mje planine, Kolko manj pa — pozabiti. Jezik sladki domovine. S tim več, ko sim oddaljena 13 Ah! od majke14 svoje drage. Slajš' beseda je milena 1 s, Slajše roda pesmi blage 16. To je, kar me peti snubi17, Negledeč na čut ptujina18. Dosti, da moj drug 19 to ljubi In pa mila domovina. 1 £immlifdj. 2 für moje. »biegaijse Cufi unb greube. Hernicgt tennt 5 für tvoje. 6 bie ©üfiigfeit. i ber ©ebraudj 8 bie ©eroofyntyeit. 9in frembe Sa'nber. l0ftdjoerirren. " führen. l2aud) icf) oermag eš nid^t. '3um fo mefyr, je toeitericf) entfernt bin. l4bie3Kutter. 13 geliebt. (Zofija R.... va.) l6ebel, füg. "retjen. »s ofyne baž @effi$l beS gremblingš ju berüct* fidfjtigen. i9ber ©efätyrte, ber mann. 44. P opotnik. Popotnik pridem čez gorö, Od doma vzemem še slovo, In kamor se oko ozre, Povsod se mi nov svet odpre. Tud tukaj sonce gre okrog, Dolino vidim, hrib in log 1; Pa naš hrib lepši zeleni2, In sonce naše bolj bliši 3. Tud tu cveto cvetličice, Po njih šume 4 čebelice; Pa naših rož je lepši cvet. Čebelic naših slajši med 5. Skoz mesta hodim in vasi, Povsod drugač se govori; Jaz, ptujc6, nikogar ne poznam, In vsred ljudi povsod sim sam. Prijatli se objemajo Pojejo, si napivajo 8; Jaz grem po potu tih mim' njih, Vse prazno v persih je mojih. Dežela ljuba, kje ležiš, Ki jezik moj mi govoriš? 1 ber #ain. 2 grünen, s (irrten. 4fummen. Kjer znanci9 moji še šiv«, Prijatli moji v grobih spe 1 0 ? Zdihujem, prašam vedno: kje? Prijatli k vam želi serce; Peru te 11 imeti si želim Da k vam domu, kot ptič, zletim12. (Streli.) 5ber£onig. 9 berSSefannte. «bergrembling. 10 für spijo, 'umarmen. ubergiügel. sjutrinEen. 12 fliegen. 45. Živlenje. Popotvanje, bratje! Je naše živlenje, Mož modrih od nekdaj Je to govorjenje; Skoz ktere dežele Pa pot nas peljä, Naj pesmica moja Na znanje vam da. Po travnikih perva Nas pisanih 1 pelje, Marjetce zlatice 3 V stezice nam stelje 4 ; Otroci brezskerbni5 Po travci teko 6, V rumenkaste' lasce Cvetlice pletö 8. Mladenčev, dekličev Je druga dežela, Razlega se 9 petje Vesel'ga kardela 10 ; Si delajo sanje 11 Od zlatih gradov12 Pa skušnje13 jim manjka, Modrosti darov. Po tretji hladno je Gre pot čez višave 14, Se kri umiri1 s, se Razjasnijo 19 glave; Se trudijo z delam* Postavni1' možje, Sad truda berejo 18 Za prihod 19 skerbe. v Cez gole 2 0 verhove 21 V četerti so pota 2 J, Je merzlo, že v sercu Ne greje gorkota 2 3 ; Pa starčekam kmalo Dežele je kraj 24; — Tako je na zemli Le kratek naš rajJs. »Sunt. 1 bie §erolb. gledavec-vca, ber 3ufchauer. gmeten , tna , tno nett, bübfd}. gnezdo-a, baS 9teft. gnjusiti st? j im II. edeln. goba-e, ber @(h»amm. god-a, ber 9iamen8tag. godernjati, am II. murren. goditi se, im II. gegeben, ftčb jutragen. gojzd-a, ber SBalb, gorft. gol, a, o fatyl, nadt. gori, hinauf. gork, a, o beiß, fd)nml. gorkota-e, bte SÜärme. gostija-e, bie SDfabljeit. grad-a, bag greti, grijem II. »armen, grom-a, ber ®onner. grozen, zna, zno fchauerličb, entfe|lich, groziti, im II. brohen. guba-e, bie Salte, H. Haba-e, ber flöget. hrast-a, bie Šič^e. hudobija-e, bie SSog^eit, 6i>fe it^at. hudobec-bca, j hudodelnik-a, > ber SBofetüt^t. hudobnež - a, \ I. Igra-e, bag (Spiel. igravec~vca, ber (Spieler. izba-e, baS 3tmmer. izbdžati, im I. entfliehen, izgled-a, bag SBeifpiel. izgovoriti, in» I. aužfpredjen, izkljuti, ujem I. auSpicfen. izkopati, kopljem I. auggraben, izmed, auS, unter ber ütfitte ^titireg. izogibati, am II. ausweichen, izpeljati, em I. ausführen, izročiti, im I. überge6en, augliefern, izučiti, im I. auSlet)ren. izučiti se , im I. auslernen, izvir-a, ber Urfprung, bte Cuetle. J. Jablan-a, ber 2lpfel6aum. jadro-a, baS (Segel, jagoda-e, bie «Beere, jambor-a, ber 5D2afi6aunt. jasen, sna, sno heiter, ječati, im II. ächjen, feufjen. jedilo-a, bie (Speife. jedin, a, o etnjig. jedro-a, ber Jfent. jerbas-a, ber ,Ror6. jeti, jamen I. anfangen, jeza-e, ber 3"rn, jezero-a, ber @ee. joj ! tre^e! jok-a, bag SBeinen. jokati se, am II. »einen, jimak-a, ber ^elb. K. Kak, a, o trgenb ein. kakoršen, sna, šno »ie befdjiajfen. kalen, Ina, Ino trübe, kamnje-a, (Srnin. bie (Steine, berentg anftagen. po valiti, im I. überfluten, povelje-a, ber Qäefe^I. poveniti, nem I. »erborren. povoden-dni, bte Uberfcbtoemmung. povzdigniti, nem I. ein trenig erbeben, poživiti, im I. erquitfen. prag-a, bie @cbn>etle. prase-ta, ber Serfet. praskati, am II. fragen, prebrisan, a, o pfiffig, prebuditi, im I. t»acb utajen, auf-- t»eift-preprost, a, o einfältig, preselitev-tvi, bie Überftebelung, preslepiti, im I. üerblenben. presnet, a, o berbammt. presuniti, nem I. burchfioffen. prešič-a, ber gevfel. pretočiti, im I. übergießen, prevzeti, vzemem I. übernehmen, priil-a, ber Stufen, pridobiti, im I. gewinnen, pridreti, derem I. beranfiürmen. prihiteti, int I. etlenbS be™nfommen. prihod-a, bte 2?ad;fommeiifcbaft. prijaznost-i, bie Sreunbli^fett. prilizcvavec-vca, ber ©cbtneicbter. pripeljati, jem I. berjufübren. pririniti, nem I. brdtigenb £)tngu fom* men. prisegati, um II. fdjiriiren. priskakljati, am I. in fleinen Sprüngen beranfommen. priskočiti, im I. btnjufaringen. prislovica-e, baS ©pricbtrort. priteči, čem I. eilenb htnpfommen, priveslati, am I. rubernb anfomnten. prodajati, am II. jurn ffierfaufe auž-- ftelten. prostor-a, ber JRaum. prun, a, o grün, ptič-a, ber &ogef. ptujec-jca, bev grembling. pušava-e, bie SBüfie. R. Rahel, hla, hlo fanft, locfer, geltnb. raj-a, ba8 Sßarabteg, ran, a, o frühzeitig, raniti, im II. öernmnben. razdelenost-i, bte 3erftreutbeit. razdelitva-e, bte Scrtijetlung. razjasniti, im I. auffldren. razlegati se, am II. ftiberbaHen. razpartija-e, ber 3» tft razpočiti, im I. jeifpringen, razsoditi, im I. Urteil falten, raztergati, am I. jerteißen. razun, zvun, aufer, mit 2lužnafytne. razvezati, vežem I. aufbinben, regetati, regečem II. [freien tüte bie elfter. rep-a, ber ©(hweif, (S^toanj. rdšitel-ja, ber (Erretter. Iber ribic-a, ber f^tfc^er. ribnjak-a, ber gtfd?tei$. roditi, im II. ©rückte Bringen, rokav-a, ber sirntel. rokodelstvo-a, baS .ganblrerf. ropot-a, baS ©etöfe. ropotati, ropočem II. lärmen, rosa-e, ber $bau. rotiti se, im II. fčfjmoren, rujoveti, im II. briitten, rumenklat, a, o fclonb. S. Sad-a, bte ftrwfyt. samši, allein. sanja-e, ber £raum. sapa-e, ber Qtt^em. sejem, sejma, bet ,fiird)tag. serdit, a, o erjürnt, serp-a, bie ©idjel. severn, a, o norbltd?. sila-e, bie ©etoalt, Sfatb. siromak-a, ber 2lrnte. sivček-čka, ber ©reis. skakati, am II. [bringen. skala-e, ber gelž, skazati, skažcm I. bejeigen. sklep-a, ber Gčntfc^lug. skopec-pca, ber (Seijige, skočiti, im I. einen ©prung thun. skrinja-e, bte Jlifle, Stühe. skusiti, im I. »erfu^en. skušati, am II. »erfucfyett. skuŠDja-e, bie (Erfahrung. slama-e, baS ©trob. slava-e, ber JRubm. slaven, vna, vno Berühmt. slavec-v.ca, bie 9t&eer. tuliti, im II. Reuten, ü. Udreti, uderem I. einbrechen, upanje-a, bie <§offnung. utolažiti, im I. bampfert. utoniti, im I. ertrtnfen. V. Val-a, bie aBette. valiti, im II. trajen. varh-a, ber 33efchu§er. vbčliti, im I. 6lcid) marijen. vbiti, vbijem I. erfdjtagen. vdati se, am I. )tčh fügen. vdreti, vderem I. einbrechen. vedno, unauggefegt, immer. vegast, a, o fchief. veja-e, ber 3n>eig. vek-a, ber ?arm, baž ©čbludijen. vel, a, o fabt, t»elf. vera-e, ber ©taube, bie Oteligion. verh-a, bte @pt$e, verh, über. verša-e, bte gifchreufje. vest-i, baS ©erciffen. vgledati, am I. evblicfen. višava-e, bie ^iStje, Stn^ß^e. vkaniti, nem I. Betrügen. vkraj, ju Gšnbe. vkresati, vkrešem I. Seuer fd)tagen. vladar-ja, ber 9tegent. vladati, am II. regieren, vleči, vlečem II. sieben, fchleppen. vleči se, vležem I. ftd? legen, vmolkniti, nem I. »erftummeti, vneti, vnamem I. entjünben. voditi, im II. führen, leiten, vohati, am II. riechen, fehmeefen. voik-a, ber SMf. vraccvati, am II. »ergeften. vrabec-bca, ber (Sperling, vraua-e, bie Jivä^e. vrata-vrat pl. baž vred, jugleidj. vročina-e, bte <§i§e. vsahniti, nem I. »erbovren. vsakdanja a, e, tägtict;, vstaviti, im I. einhalten, vstrašiti, im I. evfdjrccfen. všiti, všijem I. einnähen, vžitek-tka, ber @enu§. vživati, am II. genießen, vtoniti; nem I. j f f vtopttt, im I. \ 11 Z. Zabloditi, im I. ftdj »erirren. zaboleti, im I. einen plögltcben ©d^merj Berurfachen. zadnjič, ;ule|t. zagotovilo-a, ber 93cti"icbenutgžfcf|etit. zahvala-e, ber 2)anf. zaklad-a, ber @cba§. zakon-a, bie ©be. zal, a, o büfefd?. zalučati, am I, juiuevfeti. zainerzniti, nem I. jufrierett. zamorec-rca, ber Steger. zaničovati, ujem II. »erf^tnahen. zaporedama, nadhetnanber. zapoved-i, baS ©efcot. zapraviti, im I. »erfčhtvenben. zarja-e, bie SKorgenriitbe. zaročnik-a, bet »Berlobte. zastopnost-i, bie (Šintratfit. zašiti, zašizem I. »ernäben. zato, beStjalB. zavarvati, am I. behüten. zavezati, zavežem I. »erfcinben. zavpiti, vpijem I. aiiffc&wten. zbosti se, zbodem I. (16j »erlefcen. zdihavati, am H. fcufjcn. zdihlej-a, ber ©eufjcv. zdravnik-a, ber 3Wjt. zeleniti se, im II. grünen, zeliše-a, baž Jlraut. zevati, am II. lec&jen. zginiti, nein I. tterfdjrotnben. zgolj , 6loj? t lebiglich. zgrabiti, im I. erfafjen. zgristi, zgrizem I. jerBetfien. zidar-ja, ber ÜKaurer. zidati, am LI. mauern, zlajšati, am I. erleichtern, zlatica-e, bie ©olbblume. zlato-a, baž ®olb. zlodej-a, ber teufet, ziomiti, im I. jerbredjen. zmaga-e, ber <Šteg. zmed , unter, au§ ber 2ftitte. zmešati se, am I. ftdj öeriuirren. zmiraj, immer. zmotiti se, im I. jtdj betrügen. znanec-nca, ber SSefannte. zobati, am I. nagen, efjen j. ffi. Ätrf^en. zrediti, im I. auferstehen, zveličanje-a, bie (Seligfeit, zvčr-i, baS tuilbe Sbier. zvestoba-e, bie £reue. zveza-e, baS Ž8unbni§. zvezati, zvežem I. jufammeti fctnben. zvezek-zka, baS žBanbchen, Siinbet. zvodeneti, im I. ju SBaffer roerben. v Z. Zaba-e, ber grof^. žaliti , im II. fränfen, fceleibtgen, 6e-- trü&en. želen, Ina, Ino Begierig, železo-a, baš Sifen. ženitba-e, bte >&eiratb. živ, a, o lebenlig, munter, živince-ta, ein ©tiief SBieb, etn <§auž--thier. žlahta-e, bie ®evtranbtfc^aft. žugati, am II. brohen. žvižgati, am II. pfeifen. 1 ©tftdtttttä bet 2l&fut$iitt3etu pl. bebeutet plural, bie »ielfadje 3a^l. I. = ein »ollenbenbeS j5eitt»ort. II. = ein bauernbe« Zeitwort. @mln. = ©ammetnafyme. sjjfttt). = 2?er!£einerungSt»ort. m. b. @en. = mit bem ©eniti». m. b. ®at. = mit bem ®ati». m. b. 2£f. = mit bem OTufati». m. b. Sof. = mit bem Sofal. nt. b. Snftr. = mit bem Snftrumental. £ruč »on 2C. fitfjto'S SBitwc in SSien. & !t t' 3 c v leidjtfaßlid)** llnterridjt in ber CCCM— $ it t & c u t i d) t n a $ Dr. HI)ne bekannter fetjrmetljotie bearbeitet} neb/l einer SJptarlejjre unfc Sammlung t>erfd)iebrner flaoenifdjer Jluffč^e. »on Anton J a n e ž i c, pffentiicfjcn ©ocenten bei- ftooenifdjen ©pradje am l. 1. @ymna)tum ju Älagenfurt. V' ■» • J^roetter $iutfiiö. ■ RUbftsnroOT« SS er tag ber Jg. ©tgmunb'fd&en ssud^^anbtung. 1949. ©ufte mtf)t\i«na- praktifdjer €l)cU. 1. Kum-a, spätre. breg-a, Ufer, Äufte. gledavec-vca, gufdjaiier. dokore? bič Wattn? bič ju Welcherlei!? kostanj-a, Äaftanie. dosore, bič nun, bič ju biefer gett. dekle-dekleta, §SWbrhen. jamem, jeti, anfangen, beginnen, kip-im, eti. fd)dumen, fluten. se dozdeva, ati bünfen, fcheinen. Mnogo radovedčnili gledavcev je stalo na bregu kipečega morja. Meni se dozdeva , da dans nobenega lista ne dobiš. Dosore še nič nisim pisal. Dokore sle snoči z mojim kumom igrali? Kam so se dekleta podale? Kaj županove dekleta na vertiču delajo? Kolko je kostanjev za srebern groš? Kedar gospod kuni spet] nazaj pridejo, me berž sein pokliči, da jih ne zamudim. Ako še dans dežovati ne henja. bodo, vse reke kipeti jele. Nama se dozdeva, da bode dans dosti glodavcev v igrallšu. Odkod si tolko kostanjev dobila? Dokore sta včeraj v Sirkovi gostivnici bila? Kum so blezo na potu zboleli, da jih še dans ni nazaj. Meni se dozdeva, je rekel zdravnik, da tvoj kuni ne bodo več dolgo živeli. Kader se bliskati in grometi jame, se tvoja boječa sesfrica vselej skrije. Dolgo sva se s tvojim kumom po morskim bregu (SSfteereČfufte) sprehajala. Kozarc z vinom v roko vzemi. 2. Krogla-e, $ugel. se jok-am, ati weinen^ deljčasa, langer, längere 3eit. Sßie lange wirft bu tton bem Sfjeime 'Žlbfdjieb nehmen? ©i§ nun wa= ren wir (2) unč immer getnbe. bie linfe ©eife ber ©ruft hat biefen ) Söhne? SJlein Safer hat niemals ffubiert. SBaitn haff bu in Söienju ftubieren augefangen? |jaf betn Oheim in SBien ffubiert? SBelcheS Sanb liegt unS gegen SJorben , unb meines gegen Sßeffen ? I. II. Zajdem, zajti untergehen. zahaj-am. ati untergehen, izidem, iziti aufgehen. izhaj-am, ati aufgehen, izujem, izuti ausstehen. izuy-am, ati ausstehen, se razjasni, iti hell werben, fidj se jasni, iti hell Werben, fich auSheifent. lichten , fich ausheifern. Proti zapadni strani se že jasniti jame. Bog daj, da (de) bi se skorej razjasnilo. Kjer sonce izbaja je izhod. kjer sonce zahaja pa zapad. Izuj mi moje škornje. Prinesi mi derv, de v peč zakurim. Kdo v mojo peč kuri? Milo se vsigdar ozira sonce po krasnih ženile gričih in dolinah, predenj za visoke gore zajde. Vedno moja misel tje me sili, kjer dragi znanci in prijateli inoje mladosti žive. Proti izhodu in jugu se že jasni. Kako dolgo se bodeš še izuvala? Ravno zdaj sim dete obula, zdaj pa spet izuto biti hoče. Kader sonce zajde, noč zemlo pokrije. Mnogo gledavcev se je pri ti žalostni igri jokalo. Meni se dozdeva, da bode sonce skorej zašlo. Kam vsako nedelo greš. da te cel dragi dan viditi ni ? 6. Laž-i Sügc. se spodobi, iti, fich gejiemen. naprav-im, iti a u f dni ff en. ga-nem. niti rühren, tež-im, iti brüefen, ferner machen. v lotrijo stav-im, iti, t'n bie Soffe« rte fefett. kerč me terga, ich ^flbe ben Krampf. Mile prošnje ljubeznive sestre so serca vsih pričijočih ganile. Kolikor je gledavcev tukaj bilo, so vsi ganjeni bili. Alj bi se otrokom ne spodobilo, da bi za svoje stariše bolj skerbeli, posebno pa v njihovi starosti? Stričnik in nja sestra Milka še nikoli nista v lotrijo stavila. To je gotova iu očitna laž. Z lažmi ne bodeš daleč prišel. Mojega kuma po vsih udih kerč terga. Alj tudi vaju včasi kerč terga? Zakaj v lotrijo ne staviš? Terdo kot kamen mora serce tistega biti, ki ga mile in priserčne prošnje te vboge zapušene sirote ganile niso. Kada si bodeš to koristno orodje napraviti dal? Kolikor bratov, tolko sovražnikov. Toliko premoženja res nimam, kolikor ga ti imaš; vendar sim pa morebiti zadovolniši kakor ti. Ne prikrivaj mi vzrok svoje bolezni in nesreče. Precej mi v£e odkrij, kar 1 * ti serce teži. To se ne spodobi, de se tak mlad fant v vse reči vtikati hoče. Laži' ti tii nič ne pomagajo. Kaj ti teži vesele dni tvoje nedolžne mladosti ? 7. ©te fönnen ©ie bie Urfate btefeS UnglüifeS mir jufdjreiben. gege aut biefe jwei SBlätter ber ,Klagenfurfcr*3ettung bei. SSon ber gufunff ermar* te t't afteö ©ttfe. ©tub titd^f äffe ©ölf'er unfereč .KaiferthumS fret geworben? ©aS ift ber 3wecČ (SlbfitO btefeS Vereines? §ür baS allgemeine Oute wirb fit jeber «Patriot gerne opfern. Steine 5Öhiffet wirb nie mehr in bie Sofferie fefen. «Barum fornmt ihr (2) ju guß? ©er hat fo üiel Ärebfen gefangen? ©inb ©ie mirflid) jomig, weil tt bieg meinem greunbe gefagt habe ? $aben ©ie üieltettt ©eheimmffe? $aft bu wteber ben Krampf? Stühren bit nid)t bie Spänen btefe« unftulbigen «DlabtenS? «Kit Sügen Werbet ihr (2) eut nitt« Reifen, ©teh > gegen ©üben unb £>ften Reifert eS pt fton auS. ©o geht bie ©onne auf? ©ann geht bie ©onite auf? 3ft nid)f bort ber ©eft ober 5lbenb, Wo bte ©onne untergeht? SSift bu not jeft mit bemSlnjiehen beftäf* • tiget (jtehft btt an) ? 8. Zdravilo-a, $lrjnet. temen, mna , mno bunfel, ftnffer. oblak-a, ©olfe. birad, a, o it hatte gern, it wünftfe. klet-i, Heller. ck, näta je. ba nimm, ba haft. :c. nad, über (m. b. IV. u. VI. (Snbung.) Alj nimate laškega vina v kleti? Bi vedve kostanjev rade? Na te srebern goldinar še poverh. Vreme se bode gotovo spremenilo, ker je dans tako sparčno. Tega grenkega zdravila mali dekličici ne morem dati. Kakor hitro sneg skopni, se bode cela vojska zoper sovražnika vzdignila. Kako je to razdeljeno? Kada si si tolko premoženja prislužil? Glej, kma-lo bode sonce prisjalo, in vse temne oblake na nebu razgnalo. Dekle se je prešteti moralo. Bog ne daj, da bi se ti temni oblaki nad nami razlili! To zdravilo ti bode gotovo pomagalo, ako te kerč terga. Temni oblaki se zbirajo nad našimi glavami. Kaj bi radi? Na tudi te perstan v spomin . od mene. Fanti! nate tinte in peres še poveril. Kam je sosedov sin tolko premoženja zapravil? Hruške mora kuharca še jedenkrat prekuhati. Kdo je mi nit prerezal ? Glede tvoje sestre ti nič ne vem novega pisati. Glej, da se tudi ti tih dobrot vdeležiš. Sta tudi vi dva že pristopila k'slovens-kemu družtvu v Celovcu ? gotgenbe Zeitwörter tn alten ihren 3«fammenfe|ttngen bilben baS üer« gangene SJiiffelwort tätiger unb leibenber gorm unregelmäßig, alS: Derem dreti, deri, dert, reißen, ftinbeit prederem predreti prederl predert, burt^etßen. poderem se poderem vderem Mrem, merjem odmrem zamrem niebemifett. einffurjen. einreißen, einbringen. [(erben. abfferben. babinfferben. podreti poderl podert podreti poderl podert vdreti vderl vdert u. a. mreti merl (mert) odmreti odmeri odmert zamreti zameri .... u. a. (Prem) (preti) (peri) (pert) odprem odpreti odperl odpert podprem podpreti podperl podpert zaprem zapreti zaperl zapert u. a. Zrem zreti zerl .... se ozrem ozreti ozerl .... a- Zrem zreti žerl žert požrem požreti požerl požert u. a. Trem, terem, tarem, t r e t i terl tert zatrem zatreti zaterl zatert u. f. ». §8on btefen ftnb bie mit SBomorfern sufammetigefe|fen 3c''">orfer SSotlenbenbe; bod) »erben fte febr leicht in ©atternbe toertnanbetf, »enn man rem tn i ram öer»anbelt, alžt zatrem, zatreti-zatiram zatirati; požrem, požreti — požiram požirati, it. f. ». 9. Tihe vode globoko derejo. Slišal sim, da so pred nekimi tedni tvoja babica zamerli. S strašnim vpitjem so sovražniki na naše vojšake vderli. Kdo je češpel in hruškico (ben ,3»effd)fenbaum unb baž §8irnbdum* cfyen) podperl? Ne zatiraj vdov in sirot. Pes je celo kost požerl. Zre, kakor da bi že cel mesec jedel ne bil. Spomni se mene zaterte svoje sestre, kedar k očetu in materi domu prideš. Letos je žensk več zamerlo kot možev. Podpiraj svojega bližnega, kjer zamoreš. Voda je skoz debeli zid v klet prederla. Kdo je to drevo poderl (ntebergeljauen). Jas pojdem v goro drevje podirat. Vse hiše in poslopja so poderte, še bajti ni pri-zanesel (gefdjonf) grozovitni sovražnik. Kader bodem odmeri, so djali rajnki ujec , Bog jim daj svete nebesa, se ima vse moje premoženje med vboge ljudi razdeliti. Ona grajšina se že podira, kmalo se bode cela poderla. offnen, aufmachen, unferftttgen. jufdjlteßen, jiimacljett, etnfperren. bltcfen. bltcfen, jurucfbltcfen. freffen. »erfdjltngen. brücfen, quetfc^en. unterbrachen. 10. Jablan-a, Apfelbaum, britvica-e, SÄeffer^en. sam, a, o, od sebe, »on ftc$ felbff, au« freien ©tutfen. kapa-e , SDiü|$e. se peč-am, ati fidj abgeben, kolnem, kleti fluchen. poskerb-im,eti beforgen. se izuč-im, iti auslernen, ©er biefeS .£>auS ntefcer ju reißen befohlen ? ©er hat bort unter jenem Apfelbaume fein sjÄefferdjen verloren, ©eforge mir bis fünftigen SBinfer eine manne $appe. ©ann haft bu ausgelernt? ©arum fluchft bu? ©er hat geflucht? ®ie guhrleufe fluten gerne. ?luS freien ©tücfen wirb er bir gewiß nichts geben. ©ebe bich mit biefem muthwilligen Knaben nicht ab. Se mehr bu bich ntif ihm abgibff, befto mehr wirb er bich öerläumben. ^>aft bu bie achte Schule fchon boffenbet? ©fubierf bein älterer ©ruber noch?'©o haft bu bir biefeS SRefferchen gefauft? £>ie grau beS .£>errn SlmtmannS hat mir auS freien ©tücfen jwet ©ilbergulben gegeben S)iefe 50hi§e wirb bir ju groß fein, $annft bu mir eine neue golbene Uhr bis Wittag beforgen ? sjftit großem ©ergnügen (greube) werbe ich bieß thun. ©enn (wann) bu auSlernff", fannft bu'wieber nach $aufe fommen. ©enn (wann) bu biefe Arbeit üoffenbeft, fomme jurn ©ffen. ©er hat ben Apfelbaum unferfpret'if funterftü$t)? ©ebe bidj bamit (mit biefem) nicht ab; bu ftehff ja, baß in biefer ©ache fein ©ewinn ift. ®tefer Sftenfch flucht ben ganjen Sag, wenn (wann) er beraubt ift. ©t'efe« «fjauS ftürjt bon felbft ein. 11. I. II Razžal-im, iti frdnfen, beleibigen. žal-im, iti frdnfen, beleibigen, betrüben. zvežern. zvezati jufantmenbinben. vezem, vezati bttiben, Wtnben. zmot-im. iti, betrügen, tauften. mot-im, iti tauften, irren, ftören. vterg-am, ati (ab) reißen, pflitcfen. terg-am, ati reißen, pflücfen. posvar-to. x'ti. einen ©erweis geben. svar-im , iti warnen, skoč-im, iti fpringen, einen ©prung skačem, (skakam) skakati, thun. (off hin unb her) fpringeu. kam irgendwohin. Kje si si te rudeče rožice vtergal? Ne tergaj še tih lepih cvetlic, dokler niso bolj razcvetene. Skoči k sosedu po polič vina. Ne skakaj, da kam ne skočiš. Gospod učenik v ti reči se pa res motite. Kdo je to rožico vtergal? Vse te rože bodem v en (ffaff jeden) venec zvezati dal. Po prijateljsko sim vaju vsigdar svarila. Reči služabniku, da mi moj kernir kam shrani. Kaj vezeta ? Si nit že zvezala? Kako je vas ta nedolžna igra žaliti mogla? Glej. da pri skakanju v ktero jamo ne skočiš. Mala sestrička rožice terga, Milka jih pa v vence veže. Ne pečajte se s'tim praznim delom. Ta reč je že sama od sebe taka. da nobenega dobička ne da. Do prihodne zime si moram nov plajš poskerbeti. Nit se je vtergalat Ne skakaj po snegu. V desni roki me kerč terga. Je vas kdo razžalil, da tako kolnete? Kam si mojo britvico vtaknila? 1 o 1 /V. ©tb Slcbf beim Springen, baf5 bu ntcbf irgenb wobin fpringft. Safer« (ich mame teh bicb, folgen ©efabren ausweichen. S1« Knfen S11^ babe icb ben Krampf. Sttein lieber greunb! in biefer Sadje irreff bu bteb gewaltig, ©u baft aber febnetf ausgelernt. SBer bat in unferrn ©arten unfer bem 9lpfel* bautne feine Siufje nergeffen? SBaS bebeufen biefe btauen, weisen unb roftjen Slumen hinter beinem ^>ufe. )yeff febe icb, bap icb mieb ti o m gieber ntcbf befreien fann. 3ft btefe3|>au3 »on fteb felbft eingeffürjf? ^ft wirftieb (richtig) beine ©rogmuffer geftent um batb 8 Ubr 5l6enbö (babin) geftorben? ©er bat bicb 'n btefež Ztmmer eingefperrt? Sftacbe btefeS genffer tticbf auf. $ur unge» borfame unb mutbwitlige Knaben ift ber Sfocf bie beffe 5trjnei. ©ie Sonne tft febon untergegangen, gür wen Wtnben bieSfidbcbenbeS©ärfnerSfo tiiet branje? Sie baben jicb aber in biefer Sache gewaltig getdufcbt. 13. Vladar-ja , ^»errfdjer, nevedama unwiffentlicb. blagostanje-ja, SBoblffanb, SBoblfarf. mokroten, tna, tno feucbf, nagltcb. mošna-e , Seufel. nespodoben, bna, bno unanftdn* big, ungebührlich- žlahta-e , SBerwanbffcbaff, bie Serwanbfen. na nič sprav-im, iti, ju ©runbe riefen. pod nič dati, prodati, mit Serluft bergeben , berfaufen. zavisim, zaviseti, abbdngett, abhängig fein. Tvoj zapravljiv sin bode celo svojo žlahto na nič spravil. Blagostanje narodov večidel od vladarja zavisi. Blagostanje našega cesarstva rase od dneva do dneva. Kolko dnarja imaš še vmošni? Ne stanuj v taki mokrotni izbi. Kaj bode k temu moja žlahta rekla? Svojega konja sim v pretečenim tednu prodal, tode pod nič sim ga moral dati. Alj ti ne leži pri sercu blagostanje svojih podložnih? Ne govori vpričo otrok od tako nespodobnih reči. Morebiti si jo nevedama razžalil ? Pod nič ti su-kno pa ne dam. V svojo lastno škodo tega ne morem storiti. Kdo je to mošno polno srebernega dnarja zgubil? Meniš da jaz od tebe zavisim. Kako je našemu vladarju ime? Alj te ni sram tih nespodobnih reči? Je spalnica mokrotna? V mokrotno izbo pa ne grem spat. V mokrotno spalnico ne hodi ležat, da ne zbohš. Ne bodi zapravljivec, da svojega očeta na nič ne spraviš. Pod nič konjev pa nikar ne daj. Alj si bedak alj kaj, da si svoje poslopje pod nič prodal? Podpiraj svojo vbogo žlahto. Kako bi bil mogel to reč nevedama storiti? Ako bi bil vedel, da je tvoja hiša na prodaj. bi jo jaz gotovo kupil bil. 14. Pogovor-a, ©efprdctj. austrijanski, ska, sko offerreicfjifcb. posluš-am, ati anboren. 3Bo helft bu biefeS StöStein abgepftücft? foCc^en feuchten gtmmern Wtff ich nicht mehr wohnen, wenn ich auch nichts ju jahlen brauchte. «SJtttSSer* luft mußte ich Kl* meinen SJlanfet hergeben, weit irf> tbn betroffenen «Binter nicht berfauft habe. Seine ganje SSerwanbtfchaft hat fiel) erfreut, baß buSlmt* mann geworben btft. (Siner unter meinen ©rübern ift «Beamter, ber anbere aber Šoibat. «Solche ©efprdchc ftnb für biet) gewiß unanffdnbtg. Sie SOSo^f« fahrt ber Untertanen hangt bon ber äBeiShei't beS Regenten ab. fatte ge* »iß nicht gebacht, fold&e ©efprdche bei Äinbern hören. «Bie biet Süberg'elb haft bu in bem «Beutet verloren? Siefer «Weierhof hat mich J2,340 ©ulben gefoftet. ©otebe ©efprdche »iff ich nicht langer anhören. Sieß mußte fte un* wiffentftch gefhait haben. SBer foff fcTc^e uttanffänbtge ©efpradje noch langer anhören? «Kit welchem bon btefett Herren biff bu »erwanbf? «Bte heißt ber neue Äatfer bon £>efterreich (ber ofterreidjifche Äatfer)? Ser neue Äatfet bon Oefterreich hei^f Sranj ^ofef ber @rfte. ©off erhalte (behüte) unS un* fern neuen Äaifer granj £$ofef ben ©rften! 15. Druzma-e, gamitie, ©efinbe sprid-im, iti berberben. radost-i, (Sntjücfen, «Bergnügett. vgled-am, ati erbltcfen. k večemu, höchftenS. se vdam, vdati, fich fügen, ergeben, zadosti, hinlänglich. popišem, popisati betreiben, pobit, a, o niebergefd;tageu. razodenem, razodeti offenbaren, na ravnost, po potu povedali, gerabe heraus fagett. Ves pobitega serca seje vidil, le malo je z manoj govoril. Komej je slišal, da sim na Koroškim doma, mi priljudno roko podä, ter me slovenskega rodoljuba pozdravi. Kdo bi zamogei popisati veselje in radost vbožne družine, ki si ji ti včeraj trideset in šest goldinarjev poslal! S čem si si želodec spridil ? Za spriden želodec je tote naj bolše zdravilo. Šele vgledati jo, mi je že silno dopadla. Na ravnost mi povej, kaj ti vesele dneve tvoje mladosti kali ? Vdaj se v božjo voljo, in volno poterpi revni stan svojega živlenja. Kdor je zajca naj prej vgledal, temu tudi sliši. Ra-zodeni mi skrivnosti svojega pobitega serca. Prav si storil, da si mu vse po potu povedal. Včasi je že malo zadosti, si svoj želodec spriditi. Ves pobit se nisim take velike milosti nadjati mogel. K večemu dve uri bodem v kerčmi ostal. Naravnost mi povej, kaj ti serce teži, vsemi razodeni, kar je tvoje nesreče krivo. Prav prijetno je spisatelj našo krajnsko deželo popisal. Z veliko radostjo sim v bližnim mestu čula, da so se naši sovražniki vdali. Skorej vse avstrijanske dežele sim že prehodil. K večemu pet goldinarjev boš za to koristno orodje plačal. 16. Kočija-e, ^utfche. nobeden, nobena, nobeno Sitentanb, dosihmal, bisher. feiner, ic. se zavzamem, zavzeti ftch bermunbern. gwei spoar spferbe Waten in bet $utf$e eingerannt. Meinet uno bat bein £)hetm tiefe betrüge $utfdje gefauft ? ^dj fatm bich Derftd)ertt, baß bidj in unfetm Haufe Siiemanb gefe^en bat. Äaunt haben unč bie geinbe erblitft, ergriffen fte fc^ncff bie gfitc^f. Ser Sieb wtrbunS nicht mehr entgehen fönnen. SSer fi^t bari« in ber Äutfche ? Sßarum haft bu mit bteß nicht getabe herattč gefagt ? SSieher fonnfe ich fe'ne ©efegenheit ftnben, Amalien ju erbltcfen. fannft bu mir SBien betreiben? Seine Oettern werben ftch gewiß Derwunbern, baß bu fdjott fo gemachfett bift. 17. Sie ä, (Snbuitg »erlangen faft äffe «Beiwörter, Welche eine Sorge, gurcht, «Begierbe, £heilnahme, einen lleberfluß, Stange! ober ein «Bewußtfeitt auäbrücfett, al§: Skerben, bna, bno beforgt. deležen, žna, žno theilhaftig. potreben, bna , bno bebürftig. vreden, dna, dno würbig, Werth-poln, a. o do ff. pijan, a, o betrunfen. prazen, zna. zno leer. u. f. W. Kdo je vajne nesreče kriv? Steklenica je'polna naj bolšega štajerskega vina. Alj sivina žejna alj vode? Kruha nisim lačna, ampak le mesa. Ta reč še vinarja ni vredna. Tvojega pisma sim naj bolj vesel. Kako bi ini mogoče bilo, se vaše milosti in ljubezni deležnega storiti? Moj sosed je vsaki dan žganjavpijan. Ni ga zdravila v nobeni lekarni za rane mojega zatertega serca. Zeljno je dete očinih besed poslušalo. Kdo bi vaju vesel ne bil, ki sta tako pridna fanta? Ko (ako) bi bil vedel, da si že lačen, bi ti bil že davno prav dobro jed poskerbel. Ko so me tvoj ujec letos spet vidili, so se silno zavzeli, da sim v dveh letih že tako zrasel. Alj si veselja in radosti pijan, alj kaj? Ko bi dnarja potreben ne bil, bi vam ne bil pisal, da bi mi ga, kakor hitro zamorete, poslali. Nikar ne poslušaj tih nesramnih pogovorov. Saj v kočiji nobeden človek ne sedi. vesel, a, o, frol). plašen , sna, šno fcheu. željen, Ijna, Ijno begierig, kriv, a, o, fchulbig, fc^ulb. sit, a, o fatt. lačen, čna, čno hungrig, žejen, jna, jno btirftig. 18. Pečatnik-a, Siegelft ocfel. pečatni vosek-ska, SiegelwadEjS. zapečatim, iti Derftegeln. zanikern, a, o nachldffig. poprej, popred, früher, juöor. poznej, fpäter, hernaef). kader si bodi, wann e§ immer fei. kakor si bodi, wie e§ immer fei. zanikernost-i, Slatidfftgfetf. prida dati, nüßen, SRufen bringen. Ljubi moj! jc. mein ©eliebfefter, Sheuerfter :c. SDlein fheuerffer ©oljn! fei beinern ©aterfanbe ftefS gefreu, tretet um mit herum/ weine ©eliebfeffen, unb hernehmet (höret an), »aS ich eut fa* gen »erbe. ®te Reiten haben ftch ganj unb gar »eränberf, atfe Sänber beg öfterreichifchen ■KaiferfhumS finb freie Sanber geworben. äSarurn haft bu ben ©rief an ben «f)errn £>nfel nid)t fchon jutoor »erftegelf ? £>hne ©iegelwachS unb ©tegelfföcfef fann ich feinen ©rief »erfiegeln. SKein theuerfter greunb! hier überfticfe (fttcfe) ich bt'r einen SÄantel für beinen alten ©afer unb ein .Kleib für beine It'ebenSirürbtge @tlüefter. Später »iff i t bir aut bie ©üter au« meiner ©ibfiofhef fticfen, um »eld)e bu mit '» bem (e|fen ©riefe ge* beten haff. früher ober fpa"fer »tff tt btt aber felbff befuten. Slatfdfftgfeif hat bisher not niemals Sinken gebratf. SRet'ne Sheuerften! jetb nttf nats fäffig in euern ©eftdften. St braute ©elb (beS ©elbeS bin it bebürffig), »ann es immer fei, 19. Porok-a, ©ürge. kdorkoli, wer immer. bel, a, o kot sneg, ftuee»eifj. karkoli, »aS immer. čern, a, o kot ogel, fohlft^arj. uni, a, o jener, jene, jeneS. moder, dra, dro kot nebo htmntelblau. žal-ujem, ovati, trauern. se rad-ujem, ovati. ft$ freuen. žal-im,iti ( { & 6ctrü6en. zal, letb. razzal-im iti i ' piškovega oreha vreden, dna, dno biti. feinen fetter »erth fein, se z lepim poravnati, fit »tt ©ttfe »ergletdjen. Naj pride, karkoli hoče, radovati se vendar nikdar ne morem. Ne žalujte, draga moja mati, da moram zdajsvoj dom in vas zapustiti, in k vojšakom iti. Bela kot sneg je bila njena roka, in černo kot ogel njeno oko. Bolje bi bilo, da bi se s sosedom z lepim poravnala. Je pismo že zapečatjeno? Globoko je me žalilo tvoje nepošteno zaderžanje. Kam je služabnica pečatnik in pečatni vosek djala? To orodje ni piškovega oreha vredno. Kdo je mi porok, da bi to mojemu zdravju škodljivo in nevarno ne bilo? Z lepim se s tem človekom ne morem poravnati. S teboj se hočem radovati, in tudi žalovati. Silno mi je žal, da si zdaj tako zanikern mladenč postal. Ljube moje deca! glejte, da svojega za vaše blagostanje vselej skerbnega očeta ne razžalite. Modro kot nebo je tvoje oko. Kdorkoli to sliši, se bode vsaki silno zavzel. Kdo je mi porok, da mi bode to zares kej prida dalo ? Beli kot sneg so že lasi tvojega starega dedeja. Una reč ni piškovega oreha vredna. Zakaj se ne radujete nad srečo svojega lastnega sina ? Poznej ti hočem od te prigodbe še več povedati. Alj ti ni dnarja žal ? •20. Prednost-i, ©ot'jug. zmng-am, ati ftegen. zaupanje-a do — ZutMuen ju — , zanič-ujem, ovati verachten. Bog ne daj, da — ©oft berufe bag —, se nap-ijem, iti ftd) faft an« trinfen. se najem, najesti ficf) faft aueffen. Sie geredete «Sache bat bi^er noch imitier gefiegf. Reiter, welcher etwas mehr fann (weiß), unb etwas mefjtr erlernt bat, muß vor Sebent einen Sßorjug bflben, ber weniger fann unb weniger erlernt bat. ©ott bet)üfe, baß bie ungerechte <£acf)e ftegeit würbe. $aft bu bich f$on faft angegeffen unb an» gefrunfen? SBarum veradjfeft bu biefeS arme ^ittb? Sßieffeicbt beßivcgen (beS« balb), weil eS feinen SBafer ^at? ©off behüte, baß biefe Seufe geftegt baffen. Sein ©faub buf feinen Sorjug vor bem meinigen. $aft btt fein Zutrauen ju bem neuen Stmlmanne? 2Bte feilten wir ju bir ein Zutrauen babeit, ba bu uns fcljon fo off betrogen b«ft? ©obalb tdj mich faft aneffe, wollen wir unš auf ben SBeg gegen Satbarh begeben. Allein nur beiner Sügen wegen (wegen betuen Sügen) bin icfj getiof&tgef, btch fünffigbtH ju Verad)fen, obwohl ich bidE) btS« ber immer geadjfef habe. 21. Pojdem , es ich werbe geben. podirjam, aš k. tch Werbe galloptren. pobežim, iš ic. teb werbe fliehen. pojezdim, iš 2c. td) werbe reifen, porečem, es, ic. tch Werbe fagett. poležem, es jc. ich Werbe frieden. poleti'm,iš, je. ich werbe fliegen. ponesem, es :c. id) werbe fragen, popeljem, eš, :c. tdj werbe führen, potečem, eš jc. ich Werbe laufen, se popeljem, es. jc.idj werbe fahren. poženem, e.š jc. ich werbe treiben, povlečem , eš etc. ich Werbe jtehen. Vprašaj služabnika, kam to podobšino ponese. Kakor hitro po tili gričih sneg skopni, ga nikjer ne bode več viditi. Kaj pa mati porečejo, li se jutre sam v Celovec popelješ. Kam potečete deklice? Kmalo poletijo naše ptice v toplejše dežele in kraje, kjer večno sonce sije in nobene zime ni. Kam gospod stric pojezdijo? Kam te vole poženo? Tvojo malo sestrico moj brat pri roci*) v šolo popelje. Glejva, kam ta kača poleže. Tacih kač dosihmal še nigdar nisim vidil. Teci tje k bratu. Predenj se njegovi volji vdam, rajse v p tuje kraje pobežim. Reci materi, da ni nobenega človeka pri otrocih. Verzi me, ako imaš tolko moči. Bratu konje vpreči recita, da se v Gradec popeljeva. To marelo nazaj ponesem. Konja vprezi, da proti Krajnskemu podirjam. S lacimi malopridnimi ljudmi' no- *) £ä'ufig wirb bet ben Hauptwörtern, bte ficf) auf U etibigett, bagfelbe »or i in c »er« wanbelt, alg: otrok-otrooi pri otrocih :c. — Sei ben Seiwörtern geilen oft k in c, k in z unb h in s über, wenn barauf ein i folgt. 2Cud> in ber 2. unb 3. ©nbung einfac&er äafyl fann bieg gefcbefyen, roeilfti) ba« Seiwert bafelbft auc() auf iga, imu je. enbtgen !ann, alS: tak-taciga , laciimi :c. Set ben Zeitwörtern auf žem unb čem, fann in ber gebietenben 2Crt ž in z unb Č in c übergeben, alg: veržem-verzi, pečem-peci ?c. čem dalej v eni (ftatt jedni) hiši skup stanovati. V druzih krajih so tudi druge navade. Zapopadek-dka, SSegriff. kej, eftt)aör wohl, pripomoček-čka, -£mlf«mittef. odkod? bon woher? prostorTa, $p(a§, Staum. odtod, bon baljer. grajšak-a, ©ufebeftfer. odondod, bon borther. nač-nem, eti, angdnjen. od drugod, anber«woher. odslej, odzdej, bon nun cut, bon jeft an. SSoit nun an werbe idj fein foldjer £(jor tneljr fein, baf ich jebem SOlen» fdjen »ItTe« glauben werbe. $ter »ft fetn spiaf mehr für euch- Söa« haff t" wohf in ber @tabt SletteS gefeljen unb gehört? äöarum haft bu ben Saib an« gegdnjt? SSon biefer ©a$e habe ich «och jeff feinen wahren (richtigen) 93e* griff. SEBohin wirb Wohl ber ©utžbefijjer reiten ? SJltt folgen gelben liefe fich bie ganje SSeft erobern (beftegen). SBoher fo fpat ? Sßon borther habe ich nod) feinen ©rief befommen. SBon nun an Werbe ich m'r anberž woher bie «Bücher hefteffen. SBerfe mich < mcnn *>u eä bermagft. Haft bu ba« neue @tücf Sein« wanb fchon angeganjt? .£jältff *>te @freufanbbüd>fe t'n ber .fjanb? bie* fem flufe ftnb wenig $tfd)e unb ^rebfen. Slietn theuerfter freunb! reidjje mir beine £>anb jUm $t6fc|iebe. ^n anbern ®orfern ift biefe ©ewohnhetf nicht. SBon borther habe ich feine $ülf«mittel ju hoffen. 23. Rod-a,(ti), Stamm, ©efchlechf. bolnik-a ber j?ranfe. prihod-a, $lnfunff. potuhnjen, a, o, berffettt, tücfifch siromak-a, ber 5Irme. čemu,čmu? woju? pokoj-a, Stühe. se prederznem, niti ftch unterfangen, pokojn,a.o, ruhig. ftd) erfrechen, prederzen, zna, zno, berWegen, frech- Ne zaničuj nobenega človeka, tudi siromaka ne; saj je tudi on po božji podobi vstvarjen. Čemu somi zdravila in zdravnik, ki sim na duši in truplu zdrav kot riba v vodi. So grajšak slovenskega rodu*) alj nemškega? *) einige einfilbige SEBBcter bei ber erften 2tbänberung6art mit gebe^nten ©elbfttauten fönnen in ber 2. ©nbung einfaižjer 3al)l « annehmen: aU, rod-rodü. 2CUe bteft SB0r* ter »erwanbetn in ber »ietfadjen 3af)l, mit 2£ušnal)me ber I. ©nbung, i gern in i al«: grad-gradčm, pri gradčh se. 2tucfj neumen fte in ber jroeifadjen unb oietfa« djen 3«f)t gern bie SBertängerungSftlbe ov an, nur tn ber 11. ©nbung nicht, a:«: grad-gradova, gradovi, gradovam, jc. Las (bag $aar) wirb in ber »ielfa^tn 3a|t größtenteils abgeJnbert, a(S: t. ©nb. lasje 4. ©nb. lase, 2. ©nb. läs , 5. ©nb. (pri) lasčh, 3. ©nb. lasčm, 6. ©nb. O) lasmi. Zob (ber 3a$l) $at in ber 2. ©nbung bet jweifa^en unt sielfachen 3a§t gern: zöb. Vsi rodovi v Avstrijanskim so zdaj svobodni postali. Tacih potuhnjenih in prederznih ljudi ne morem dalej okoli mene terpeti. V miru in pokoju hočem še moje zadnje dneve na kmetih preživeti,. Boš še na prihod moje matere čakal? Serce mi ne da nobenega pokoja, Cmu je bolniku taka škodljiva pijača ? Pomagajmo siromakom, kjer le zamoremo. Tatu niso mogli vjeti. Moževe sivih las morate vselej spoštovati. Pokojno in mirno je dosihmal ona s' svojim možem živela, Kaj hočem svojim sinovam „kupiti? Cmu otroci na travnicih igrajo? Vsi rodovi bojo Boga hvalili. Cmu je bolniku te jedi treba? Ne zamerite mi, da se tako pozno k vam priti prederznem. 24. Poroka-e, Trauung. povab-im,iti einlaben. poroč-im, iti trauen, dovol-im, iti geftaften. prebiv-am, ati mobnen, ftdj) aufhalten, odprav-im, iti abfertigen, prebivavec-vca, «gewogner. posebej, posebe, befonberž, abges fonbert. prebivališe-a, 3Bo$norf, STufent» sosebno, borjuglidjj, befonberS. fjaltSorf. Prihodnjič hočem s svojo materjo mirno in pokojno na kmetih živeti. Ima ta vas veliko prebivavcev? Alj jo nisim že preteklo nedelo k južini povabil? Zakaj dete posebej večerja? Dans se bodo gospod grajšak z Vovkovo gospodično poročiti dali. Kada bode poroka županove Milke? Zakaj si vbogega siromaka, brez da bi mu bil kej dal, od svoje hiše odpravil? Oče na kmetih, posebno pa v tim selu, naj rajše prebivajo. Kje imate svoje prebivališe ? Kada so se tvoj stric poročiti dali ? Na prihod tvojega ujca in tvoje strine ne morem dalej čakati. So mati v tvojo poroko ža dovolili ? Kje bodeš po novim letu prebival ? Zakaj fant za dvermi posebej je ? 25. Milja-e, Steile. nastop-im, iti, eintreten, auftreten, mimogrede, im SSorbeigeljen. loč-im, iti. fc^eiben , trennen, aboten, tna, tno, einfältig, mi-nem, nüti »ergeben, berfcfjmtnben. ff>ßridf)f. zmazan, a, o fab. napome-nem, nuti ermähnen, k nogam ju pogolt-nem, niti, toerfc^lucfen. kakor se sploh godi, wie ež größtenteils ju gefc^m pflegt. Mimogrede moram še to napomenuti, da so mi tvoj stric že pred dvema letoma v mojih naj večih nadlogah in potrebah pomagali bili. Kakor hitro poletje mine, bodo večidel tudi ptice zibnile. Zakaj ste tako ( v- abotni, in se na tako daljno pot k nogam podaste.*) Sivanko iz ust deni, daje ne pogoltneš. Kaj mi daste, ako k nogam na Dunaj grem. Kolko milj je od Beča do Ljublane ? Kakor se po svetu sploh godi, se je tudi tii zgodilo. Kaj kej jesta? Kam kej greste? Kaj kej povedati veste? So oče v mojo prošnjo dovolili? Kmalo bode ojstra zima nastopila. Kdo ima zdaj nastopiti ? Sin je svojega očeta, kakor se sploh godi, pozabil. Njemu se ni vsmiiilo ne solz ne sivih las svojega starega očeta. Mimogrede bodem v Perkovo kerčmo tudi pogledal. Tudi tvoja slovnica je v Ijublan-skih noviuah napomenjena. Ne delaj se tako zmazanega. 26. Sm Sorbeigeben und td) aud) bell SÄeterbof bet'neS £>bei»uä ffben« ©ein ©rofbater bat nocb fein einziges graues ^>aar. Spannt bie spferbe ein. Sade audb für mtd) einen Satb Srof. ©er ©drfner iff ein gebortter Sloöene. Siff bu aud> ö o m ftaöifdjen Stamme ? SBarum baff bu bte gtnger unfer ben Stein geftedt? 38te fonnen fte fo einfältig fetn, biefen tüdifeben SJlenfcben et* was 31t glauben? £>aben Sie fetn Zutrauen ju mir ? ©er sbnfel balf fidj am liebften auf bem Sanbe auf. SSann iff ber Slrjt bei bem Äranfen gemefen? Sßann ift eine folebe febarfe Ädlte eingetreten ? Saufe bin jum 9?acbbar um ein «pfititb Ä'erjen. Sßaren »tele Seilte bei ber Trauung? Sict) unb mein Sruber effen immer abgefonberf. ^n folgen ©ratigfalen unb ©efabren babe id> mich nod) nie befunben. SSie »iel jdblt biefe Stabt Semobner? Sftein .g»erj iff immer unruhig. Sor ber 5lnfunft beS neuen ©ut$befi§cr3 wtff tcb nichts tbun. SBoju motten Sie biefe« äßerfjeug braueben ? SBaS werben bie Seufe fagen, menn Ste in ibre Sitten nicht etn* »ittigen? SBem gebort bie feböne ihtffcbe, melcbe bort int (na) $ofe ftebf? bleibe bicb hurtig an, bafj mir bernad) fortgeben fonnen, unb niebt mieber bie spoft »erfättmen. 28. Pesterna-e. ÄinbSinagb. takrat, bamalö. potok-a, Sad). posmeh-ujem, ovati se komu, tatvma-e, ©iebftabl. über ^emanben lacbeln, ftcb luftig machen. mi je (mir ift) teb babe ju — —. *) einige Seitroöiter auf ein, bie burd) irgenb eine JCbfürjung entftanben finb, alS: grem (sretlcm), jem (jedem), snem (snedem), vem (vödem) unb alte, bie bar= aus jufammengefeßt ft'nb, fd)ieben in ber gegenwärtigen 3eit s »er i ein. 58. vein — vtSsia, veste :c. — ein gleite« !ann aud) dam unb bie barauS jufam» mengefe|ten ttjun , ats: podam — podasta, podastc je. Jaz zares ne vem, alj bi se radovaJ, alj pa jokal. Zakaj se mi posmeh ujete? Silno se bojim, da bi dete v potok ne padlo. Bog ne daj, da bi se pri žlahtni gospi zameril. Kaj mi je zdaj storiti ? Jaz zares ne vem, kako bi temu otroku ime bilo. Kje je pestema ? Zakaj takrat pestema ni pri njemu bila? Deca tam za potokom igrajo. Ne posmehuj se staremu siromaku. Ne vem, kam se mi je zdaj podati? Takrat nisim pričijoč bil. Poprejšni mesec sim tudi jaz na Dunaju bila. Takrat sva se temu še posmehovala. Kako hočete tega človeka tatvine dolžiti? Povej mi, kaj mi je zdaj naj prej začeti. Kako hočeš uni breg doseči? Pri otrocih, ki tam na vertiču igrajo, nisim nobene pesterne vidil. Takrat sva se s tvojim bratom pervikrat spoznala. Alj tatu niso dobili? Zdaj je očitno, da sta tudi vidva tatvine kriva. 29. Letašen, sna, šno fjeurtg. se ogib-am, ati meiben. lanski, ska, sko ttornjd&rig. se mi senjä, ati eč träumt mir. strahoma, mit gurcfyt, SBeflom« komu zmerj-am, ati, 5s>tianben fce« menljeif. fdjimpfen. iznenada, unüermufljef. po domače populär, po nobeni ceni, feiitešmegiS. na tanjko genau. nič ne de, eS t&ut nichfö, e3 fjat nicfcfč ju bebeuten. Tudi od novega leta se nič dobrega ne nadjam. Kaj se ti je snoči sanjalo? Ogibaj se zapeljivih tovaršev. Alj te ni sram tacih nespodobnih pogovorov? Zdravnik je mi ojstro vode piti prepovedal? Je te letašni alj lanski koledar? Otroci! ne zmerjajte vbogemu siromaku. Nič ne de, če bi se ravno to zgodilo. To se mora natanjko zvedeti. Komu sta fanta zmerjala ? Dokler sim še jaz živ, se to po nobeni ceni ne sme zgoditi. Kaj se ti je nicoj sanjalo ? Le strahoma sim se tega nevarnega dela lotil. Cisto iznenada sim včeraj od svojega strica v cesarskim Beču dvajset in dva goldinarja sprejel. Kot živega ognja se ogibaj tega malopridnega človeka, od kterega se povsod govori, da je že enkrat tatvine obdolžen bil. Za te se tolko maram, kot za lanski sneg. Po nobeni ceni v to nevarno igro ne dovolim. To nič ne de, dragi moj prijatel. Ta knjiga je prav po domače pisana. Zakaj se ga bolj nisi ogibal ? Snoči se mi je sanjalo, da sva s tvojo sestro po velikim in krasnim vertiču vkup okoli hodila, in cveteče rožice tergala. 30. Govedo-a, Stinb. sončni izhod-a, Sonnenaufgang, goveje mesö-ä šfttnbfletfd). sončni zahod-a (Sonnenuntergang, tele-teleta $al&. kdo neki ? mer efma ? telečje mesö-a, iM6fleifd). kaj neki? maš etwa? pivo-a, SBier. kdo mar? mer mofyl? kaj mar ? ma§ mo^l ? ©or Sonnenaufgang ftcfjc ich niemals auf. SBie biel Stinber haf ber neue @utobefi|er? Siinbfleifch fchmecft mir unier allen (Spetfen am heften. Kalb= fleifd) effe ich lieber als žRinbfleifd). SBie treuer haben Sie baSKalb tterfauff ? SBer ift mot)l geftern bei beinern ©afer gewefen ? äßte fönnte id) fchon öor (Sonnenaufgang auffielen? ®ib 5lc|f, baß bu bie golbene getf beiner ^ugenb tiidjf tierfdumff. äßaS bat fich wohl bisher in ber Stabf SJieueS ereignet? 25aS Kalbfletfd) ift (um) brei Kreujer teurer, als baS 9ttnbfleifdj. SßaS &at euch wohl bie alte KinbSmagb 9leueS erjä'hlf, baß thr alle fo aufnterffam juge^occ^t babt ? Sonft warft bu ja fein großer greunb beS ©iereS. SSarum meibeft bu biefeS $auS ? 31. I. II. Ponud-im, iti anbieten. ponuj-am, ati anbieten, dam, dati geben. daj-am, ati geben, narasem, narasti, anwadjfen. se dotak-nem, niti anrühren. Vina se po nobeni ceni ne smeš dotakniti, dokler še bolehaš. Tudi pivo bi ti škodovati moglo. Zakaj nisi dnarja vzel, ki ti ga je uni mož ponujal ? Knižnica bode kmalo na štirsto knig in časopisov narasla. Kdo mar se je skledice dotaknil ? Zakaj si telečjega mesa ne poskerbite. Dve nri pred sončnim zahodom sim se bil proti domu podal. Dan na dan ti ne morem dnarja dajati. Tudi meni je on svojo uro na prodaj ponudil. Kolko funtov si hote telečjega mesa pernesti dali ? Tacih velicih goved še nigdar nisim vidil. Na pet in dvajset čevlov je snoči voda narasla. Ji se mi ga nimaš dotakniti. Silno se je cela moja žlahta zavzela, koje slišala, da so ranjki ujec vse svoje premoženje meni pripisali. Doslej nisim vedla, da sve z županovo gospo v žlahti. Kolko bi radi govejega mesa? 32. Mernik-a, SDle|eit. ovca-e, Sd)af. slanina-e, Specf. ovt\je meso, «ŠchopSfleifch. maslo-a, Scl)malj. svinja-e, Sdjmein. sirovo maslo-a, ©uffer. svinsko meso, ©djmeinfleifdj. ®er Specf ift/ wie bte 2lerjfe fagen, gut für bie 5luSjehrung, SBte toiel «Pfunb Schmalj geben fteben «Pfunb ©uffer? Sßie treuer ift etn 9Jle|en SBetjen? SdjöpSfleifch ju effen, würbe ich bir nicht raffen. SBerben wir heute Schweinfleifch nadjfmahlcn? ^ch würbe mid) immer lieber auf bem Sanbe als in ber Stabf aufhalfen. @r mußte tton anberSwoher fommen, weil ich ihnburdj* aus nid;f erfetinen fann. SBie fofffeit Wir unS freuen, ba wir gehörf haben, baß bu unS in Kurjem jit oerlaffen gebenfft (benfft)! Stnb fchon alle ©riefe »erftegelf? SBerftegelt ftnb fie fchoit, wer aber wirb fte auf bie «j)off hinfragen? Sfletn ©afer haf mehr Slinber, als (Schafe. &aS 9ttnbfteifch tff, Wie bte Qlerjfe fagen, »iel gefunber, alg baS <2d)o:p3f(etfcb. Söte »tel §0te|en ©efreibe bat bei- Amtmann taufen (äffen? 3£ie viel foftet ein «Pfunb ©pedE ? Söutter effe ich H'for %va genbe lido? »er? kaj? M)a«? kada^ kdaj,kda? wann? kam? roobtn? kako, kako? »ie? kakošen , sna , šno , ober kakšen, sna , šno ? »ie befefy äffen? kolko, koliko ? »te »tel ? kde , kje , čej? »o? doklej ? bt§ »antt, »ie »eit? 33. šBejiehenbe kdor, »er. kar, »aS. kadar, kedar, »ann. kamor, »o^in. kakor, »ie. kakoršen, šna, šno, »ie befchaffeit. kolikor, tolkor, »ie»te(. kjer, ker, »o. dokler, fo (ange, fo lan« ge alž. Igrališe-a ober glediše-a Sbeater igravec-vca, ber ©pte(er, @^aufpie(er ■žlnjeigenbe §ur»orfer. te, ta ober taj, biefer. to , ba§, biefeS. tedaj. tadaj,bann,bama(3. taj, tje, babin. tako, takö , fo. takošen, šna, šno, ober takšen, šna, šno,fobe« fchaffen, ber 9lrt. toliko, tolko, fo »ie(. tam, tamkaj, bort, doslej, dosle, bis nun, bis jeft. Dans je ravno tolko gledavcev v gledišu bilo, kolikor jih je včeraj notri Lilo. Kamor si včeraj igrat šel, tje tudi dans idi. Doklej si pri mojim stricu služila ? Tacih radovedčnih ljudi je le malo na svetu. Ka-koršna je služba, takšno bode tudi plačilo. Tadaj ko si še pri gospodu grajsaku v službi bila, te še nisim poznal. Nicoj gotovo ne bode tolko gledavcev v igrališu. kolikor jih je snoči bilo. Lansko leto smo v Celovcu še bolše igravce imeli, kakor jih v Ljublani letašno leto imajo. Doklej si svojo snaho spremil ? Skerbno se ogibaj tega igravca. Kadar si še mlad bil, so te vsi ljudi v tergu radi imeli, ker si vselej tih in pošten mladenč bil. Doklej si včeraj v igrališu bila? Je ti igra dopadla? Kakšno sukno bi zaplajš radi imeli ? Z radostjo sim včeraj od unega tergovca slišal, da se bode prihodno zimo cela vaša žlahta in družina v mesto Zagreb (Slgrant) na Hrovaškim preselila ? Tega srečnega časa zares težko pričakujem. Danica-e, ÜJJorgenftern. večeruica-e, Slbenbfiern. večern, a, o Slbenb —. jutern-a, o Sftorgen —. hrom, a, o (a()tn. se prikažem, 34. led-a, (ü), ©tč. gluh , a, o taub, izmisl-im, iti erfinnen, erbenfeit, se premisl-im, iti ftch uberbenfen. izprazn-hn, iti auš(eeren. prikazati erfdjeinen, ftdj jeigen. Kmalo se bode na nebu juterna danica prikazala. Alj si gluh alj 2 kaj, da mojega na pomoč klicanja slišal nisi ? Tasta so se spet premislili. Pri nas imamo več snega in ledu. Vsi potoki in tudi nektere reke so že z ledom in snegam pokrite. Je tvoj brat na eni nogi hrom? Kdo je mogel tako laž izmisliti? Je steklenica že izpraznjena? Kakor se hitro v iztoku juterno sonce prikaže, precej mesec in zvezde zibnejo. Ktera zvezda se večernica pravi? Milo se še ozira večerno sonce po naših gričih in dolinah. Alj ne vidiš večernice? Kje je juterna zvezda? Letos je malo snega, pa tolko več ledu bilo. V tako lepi podobi se mesec še nigdar ni prikazal. Ni dvomiti, da bode to zopet izmišleno. 35. SSon ben 3$eifd)iebenf)eit6* unb SSemelfaltigungšjahlen. Ste SBerfdjiebenfcetfS« unb SSertiielfdltigungSjahlen »erben bon ben ©runbjafylen gebilbet, wenn man trn elften galle eri im jwetfen aber öon pet angefangen erni ober ernat anfängt. Eni, a, o, o. enoj, a, e einerlei. edini, a, o ober enojn, a, o einfach dvoji, a, e jweierlei. dvojni, a, o ober dvojnat, a, o jmetfad), jweifältig. troji, a, e breierlei. trojni, a, e ober trojnat, a, o bretfadj, breifdlfig. čveteri, a, o »iererlet. čvetcrni, a o ober čveternat, a, o vierfach, toierfaltig. peteri, a, o fünferlei. peterni, a, o ober peternat, a, o fünffadj, fünffältig. šesteri, a, o fechferlei. šesterni, a, o ober šesternat, a, o fecjjgfad), fecjjSfdlfig. u. f. m. u. f ». Sie ©erfchiebenheifčjahfett fčnnen attch anffaft ber ©nmbjahlen gefe|t »erben, unb jroar: 1. §8ei Hauptwörtern, bie nur in ber vielfachen gebräuchlich ftnb. 2. SSei jungen ober geringen 9)erfonen, fo wie bei ben jungen Spieren. Armada-e, 81rmee, bie Struppen. I. obsj-arri», ati ) ^cr(f)cjnen slep, a, o bltnb. II. obsev-am ati j 1 ' slepec-pca ber §8littbe. se vzdig-nem, niti, aufbrechen. Unfere Gruppen ftnb geftern gegen Staffen aufgebrochen. SBoju ftnb mir jwei ©abeltt unb jWei «Keffer? Ser Önfel hat ad)ferlei Söettte t'n feinem Detter. Ser gleifcher hat bon meinem Safer brei halber gefauft. ©obalb ber «Ötorgenffern erf^eint, mußt btt mid) fchnell werfen. Ser Siener hat bir biet «Butler gefauft. Sie SSJiorgenfonne befcheinf fchon alle ^nSgel unb Shaler mit ihrem Sichte. «Bift bu wirflich auf einem $luge blittb? SBenn ber SBltnbe ben Sahmen führt, fomten betbe itt bie ©rube fallen. SBarunt Wollet ihr nicht in bem Staffen btefer SBäume augraffen. Haben unfere Gruppen gefiegf, ober beS geinbeS. ©off weiß, Wann bie Gruppen aufbrechen werben. Idem, iti, šel, šla, šlo, gel)cn. izidem, iziti, izšel, šla, šlo, aufgehen. dojdem, dojti, došel, šla, šlo, eittfjolett. najdem, najti, našel, šla, šlo, ober najdel, dla, dlo, ftnben. obidem, obiti, obšel, šla, šlo, befallen. odidem, oditi, odšel, šla, šlo, fortgeben, fortreifen. prejdem, prejti, prešel, šla, šlo, »ergehen. serazidem, raziti, razšel. šla, šlo, ftc^ auflöfen, auž einanber gehen, se znajdem, znajti, znašel, šla, šlo, fich befinben. zajdem, zajti. zašel. šla, šlo, untergehen, jtd) feerirren. vjidem. vjiti, všel, všla.všlo, entgegen, entmifd;en, entlaufen. Strah je moje serce obšel, ko sim slišal, da je tvojega brata taka strašna nesreča zadela. Kakor bodo hitro mati odšli, bojo sosedovi otroci sem igrat prišli. Kdo je tako pozno še z bratom prišel? Kdaj so dedej v mesto odšli? Glej, da si z ovčjim mesom svojega želodca ne spridiš. K večemu bode petnajst dijakov prišlo. Kako je to mogoče bilo, da si v le puste in zapušene kraje zašel ? V tacih nevarnostih se še nikol nisim znašel. Bog ne daj. da bi zopet proprejšni časovi nazaj prišli. Kje si grajšakovega pisarja došla? Eno celo uro pred sončnim zahodom sim že v Ljublano došla. Je zdravnik že davno odšel ? Idi v lekarno po leka za svojo bolehajoče sestro. Jaz je nikjer nisim najti mogel, če sim jo ravno po celi vasi iskal. Ta človek se v velikih nadlogah znajde. Teta imajo dvoje otrok. Mesar si je čvetero telet kupil? Kupi mi dvoje vilicin čvetero nožev. Včeraj sim za gotovo praviti slišal, da se bode te dni cela avstrijanska vojska proti Ogerskemu vzdignila. 37. Okolica-e, ilmgegenb, Umgebung. lepotičje-a, ©c^minfe. okolnost-i I „ ■ II. se lepotičim-iti j r, . „ okdlšina-e i I. se olepotič-im, iti j ^minfm- lepota-e, ©djonheit. slov-im, eti, im Stufe fteljen, be» fannt, berühmt fetn. V tacih žalostnih okolšinah nimam časa na te misliti. Po celi okolici je njena lepota slovela. Cela okolica ga je za poštenega moža imela. Ako se okoljiine ne spremenijo, bom javelne priti mogla. Ženske se rade lepotičijo. Čemu ti bode Iepotičje? Meniš, da moraš olepotičena biti. Po celi okolici je lepota gospodične Milke slovela. Tako prijetnega in krasnega kraja še nisim vidil, kakor je ta okolica. Podobo naj lepšega ver-tiča bi jo imenoval. Ne prikrivaj mi - kar ti tvoje scer veselo serce teži. Cela narava se bode kmalo omladila. Griči in doline, dozdaj z merzlim ledom in snegom pokrite. bodo svojo žalostno odejo z drugo spremenile. 2 * Ptičice se bodo iz južnih krajev spet k nam nazaj vernile, ter nam s svojim sladkim petjem naše živlenje slajšale. 38. Napev-a, 5(rie. na däleko in široko, weif unb breit, zal, a, o fauber, ljubfcl). prepevl-am, ati fingen, ju fingen pflegen. SBenn ich allein bin, pflege ich liebften ju fingen. SGßeift bu bie Stric bon biefem Siebe? Sn ber ganjen Umgegenb mar fein gutes £ierj befaunf. SBeif unb breit mar fein folchež ÜNäbrihen ju ftnben. «£orft bu nid)t, nne an* genehm bie ©ogelein fingen? freut mid) recht fehr, baf ich el,ch &eibe tm» mer luftig fehe. SP Räbchen nid;t hübfdjeralö bie £od)(cr beS ©ermal* ter§ ? äßeit unb breit habe ich f<^on 3" beinern lef (en ©riefe haft bu bon biefer ©egebenheit nicht einmal etmaš ermähnt. lbäre ju münfchen, baf auch hier bie gerechte «Sache ftegen mürbe. Sie 5lrie toeiß td) nod), ba§ Sieb habe ich aber fdjon bergejfen. SBenn fich beine ©d)»efter nicht fcbint'nfen mürbe, mürbe fte noch hübfcher unb liebenömürbiger fein. Stefe hübfchen SJiäbchen fingen in etnemforf. Siefe §lrie rniif Sebent jutn £erjen gehen. 39. Sie Tanten ber SÄonafe.*) Januar-ja, Sänner. februar-ja, februar, marc-a, Sftärj. april-a, Stprit. inaj-a, SJlai. juni-junija, S»'«ni- juli-julja, Sati. avgust-a, 9luguff. september-bra, September, oktober-bra, Öftober, november-bra, Sftobember. december-bra. Sejentber. *) 3feuferft abweichenb werben bie SOtonatčnamen Ben fern bezeichnet, als*. ftoBenifch tlirifdj Sanner prosenc sžčanj februar svečauj veljača SXärj sušeč ožujak 2Cprit malitraven iravanj 50lat velkilraven svihanj Sunt roženevet tipanj Suli lnaliserpan serpanj 2£uguft velkiserpan kolovoz September kimovec rujan Oftober kozopersk lisiopad StoBembcr listopad sludanj 2>ejem6er gruden prosinac SBie Biel ©chwierigfeiten mit bem ©ebraudje biefer fo fnüpft ftnb, wirb Sebermann leicht tinfe^en. äBäre lateinifchen allgemein fcefannten SKonatšbcnennungen ben Betriebenen flaoifdhen SBßl« o e dh i f ch leden iinor brezen duben k velen cerven červenec srpen zari po Inifch. stycen luty marec kviecen inaj červiec lipiec sierpien vresen rnjeii pazdziernik listopad listopad prosinec grndzien Betriebenen SKonatSnamen Ber> eS Bielleid)t nicht geratener bie beizubehalten ? Mesca januarja se letozačne. Pisano mesca avgusta leta 1849. Kteri mesec se oktober imenuje? Sesti mesec v letu se juni imenuje. Na dä-leko in široko seje od tvojega brata pripovedati slišalo, da se je dolgo mojim serčnim željam protivil. V Beču petnajstega septembra leta 1740. Mesca marca ti zavolj mnogih opravil nisim pisati mogel. Dolgo v noč so še deklice na vertiču prepevlale.( Prav zala deklica je tvoja sestra postala. Okolšine mi ne pripuste, ti kej več pisati. Volja je dobra, alj meso je slabo. 40. Prosto ljudstvo-a, baS gemeine SSolf. mende mahrfcheinltch-poglavitno ) . . ~ zvunaj außer (m. b. 2. (Snb.J glavno j mest0' ^auptftabf. zvunajn, a, o ber, bie, baS äußere. konec j , . . ~ . - . znotraj, innerhalb (m. b. 2.@nb.) smert j stoi'-11B' 1Ü ben £ob ^inben- znotrajn, a, o ber, bie, baž innere, neizrečeno unenbfidj, unauSfprechltch- otmem, oteti reffen. se mi mudi, eä fdumf mir. Unenb(id) mürbe ež unč äffe freuen, wenn ©ie unž mit 3hm fettem gamtlie eine furje Seif befugen würben. ŠaS gemeine Sßolf wirb biefen 9luf= fa§ wahrfchetttltch nicht »erfte^en tonnen. Stecht populär mußt bu fd)reiben, wenn bu miffft, baß bich auch baS gemeine SSolf »erflehen foff. 9luf eine fürt» terliche Slrt unb Söeife hat er ben £ob gefunben. .Riagenfurt ift bie -gjaupiftabt »on Barnten. SBenn ihn nicht ber 9Mller gerettet hatte, er würbe gewiß tn ben SBeBen ben Sob gefunben haben. 3Sir haben »tele äußere noch mehr aber innere geinbe. 2Bol)ttt fäumf eä euch f° fe^r' baß ihr nicht einmal fo »iel geit habet? ©iefe§ hat äffe meine SBermanbfen uttenblich gefreut. «Berge unb £hä* ler trennen mit »on meinem feuern ^eimathlanbe. ©ott fei ©anf, baß ich ben armen Sftann noch retten fonnfe. gaff wäre tdfj ju fpät gefommen. Snner* halb war ich nodj "ie- ©er ©ohn beä $afner§ hat wafjrfcheinlidj fdjon ben Sob gefunben. SSor ittnent getnbett fürchte tch mich mehr als bor ben äußern, 41. Oblast-i, 9J?ad)f. nadalje-a, gortfe§ung. groza-e , ©d)auber, (Snffe|en. ponov-im, iti, erneuern, duh-a, ©eifi; ©uff. poterd-im, l'ti, beffdfigen. stotnik-a, Hauptmann sled-ün, iti, folgen, ne duha ne sluha, feine ©pur. meni ni sladü, üon mir ift feine ©pur. V prihodnim listu sledi nadalje in konec te povesti. Groza me je obšla, ko sim slišal, da je ta vbogi človek na tako strašni način konec storil. Od uniga človeka ni več ne duha ne sluha. Kdo je za novega učenika poterjen? Prijetni duh je celo izbo napolnil. Strahoma sim po- slušal pogovore, ki sta jih onadva človeka med saboj imela. V prihodnim listu novin hočem kej več povedati. Stric so stotnik pri armadi. Vojska se bo mende še enkrat ponovila. Tvojemu hlapcu ni več sledü. Kar je odšel, ni več ne duha ne sluha od njega. Kdaj bode nadalje sledilo? Odkod je taj prijetni duh? Cesar so nam vse iiaše prošnje poterdili. Kje stotnik stanuje? Za prosto ljudstvo moraš bolj po domače pisati. Beč je glavno mesto celega avstrijanskega cesarstva. Ako to store, bode slabo za nas vse. Znotrajnih sovražnikov je več kot zvunajnih. Kam,se ti mudi? Ako bi jo ne bil otel, bi bila smert storiti morala. 40 Dohodki-ov, bie ©tnfünffe. cesarski, a, o faiferltdj. žark-a, (Straff. kraljevski, a, o föntgücfj. nebeški, a, o btmmftfcf). posveten, tna, tno irbifch, Cesarske armade so se proti Ogerskemu vzdignile. Letos imam zares manj dohodkov, kot potroškov. Prijazno obsevajo svitli žarki juter-nega sonca griče in doline. So kraljevske armade tukaj, alj cesarske? Hitro mine posvetno veselje. Ti bi manj plakala, ako bi modrejša bila. Dohodki so zdaj potroškom jednaki. Jaz nimam tolko dohodkov, da bi ti to drago reč kupiti zamogel. On govori kakor slepec od barv. Preteklo leto je to sukno le pet goldinarjev veljalo. Ako bi v cesarski službi ne bil, bi mi še slabše šlo. Bolše je dajati, kot jemati. Od teh dveh reči je jedna tolko vredna, kot druga. Meni se dozdeva, da bi bolše bilo, to precej storiti, kakor še delj časa čakati. Ti gospodi morajo dans mesto zapustiti. 43. I. II. Oznan-im, ili anzeigen,- anfüttbigen. oznan-ujem, ovati, tterfünbtgen. sežem, seči reiben, greifen. seg-am, ati retten, greifen, skus-im. iti j erfahren, verfugen, skušam, ati, verfugen, einen «Ser* poskus-im, iti 1, SSerfuch machen. fudb machen, v nemar pustiti, außer faffert, v nemar puš-am, ati, außer Steht tientacf)ldfjtgen. laffen, öernad&läjftgen. na glas zavpijem, zavpiti lauf auffcfjreten. na glas se jokati, laut »einen. mertüd-a (in Barnten božji žlak-a) ber ©djlag, @<$lagfluß. desiravno. obgleich, obfchon, obwohl. Saut ftng ber Äuabe ju »einen an, al« er mich erbltcffe. Söenu bu fchon mehr erfahren hdffeff, »ürbeft bu nicht fo fpre^en. @o »eit reidjf beine .£>anb gewiß nicht. Sauf hat er aufgefeilten, ba ich >bm auf ben $uß getreten bin. Siefež ift auch &et un§ angefünbigef worben. ©tb mir ben «Brief jurüif, wenn bu ihn no<^ nicht öerftegelf haff. |ieute früh ^be ich gehört, baß beuten ©roßttater ber ©d>lag gerührt hätte (vdaritij. 3d) berjeilje bir auš ganzem $erjen, ofefc^on bu mich itt lefter geit ganj unb gar bernachläffiget haft. ©ie fcbrie taut auf, al« fte mtd^ jmifcbeti ber Schüre flehen benierfte. Šerfucben mit, »er bon unö beiben ftärfer ift. SBte fonnte id) obneSinfünfte hier länger befteben? SBie weit muß id) bicb begleiten? $at miiflid) ben äffen $errn9lmf* mann ber ©d)lag gerügt? Stetternich auž biefer ©efabr, menn bu fannft. 33er* fäume nicht bie ©elegenbeit, efmaS 9iüf$(icbe§ ju erlernen. 44. Siromäk-a, ber Strme. siromašnica-e, StrmenhauS. siromašen, sna, šno ^tlflfoS, bebürftig. siromaštvo-a 5trmu(b. siromašnost-i, Slrmfeligfeit, lulflojtgfeit. Ko smo včera j v cerkev šli, je nas mnogo naših starih znancev srečalo. Pisarjeva družina v velikim siromaštvu živi. Ko bi na klavir alj na gosli znal, bi si saj z godbo kej prislužiti mogel. Ce bi ravno njemu pomagati mogel, vendar čisto nič za njega ne stori. Ogibajte se gospoda Vov-ka, da veste, on je vaš naj veči sovražnik. Desi je ravno mala tvoja sestra, je vunder prav ljubezniva deklica. Kdo je v siromašnici za zdravnika poterjen? Vsimilite se te vboge in zapušene žene. Morebiti sim jaz že več skusil kakor vi. Ako želite, da bi se vašim besedam verjelo, mora tudi vaše djanje drugače biti. Ako bi jo moj kum podpirali ne bili, bi že davno konec storiti morala. Zapravljivost je vzrok tvojega sedajnega siromaštva. Premisliti se mi še na misel nikdar ni prišlo. Bog ne daj, da bi jaz samo od tebe zavisel. Jaz vas zagotoviti morem, da je dekle resnico govorilo. 45. Vest-i, ©emiffen. molč-im.ati fchmeigen. fajmošter-tra, Pfarrer. /amolč-fm, ati, berfchmeigen. izgled-a, 33etfpiei. če, menn, »ofern. äBenn bu fd)meigeti fönnteft, mürbe ich bir noch mehr erzählen. ©S ift mir leib, bafj ©ie mir biefe« nicht fdion früher gefagt haben. Stbmef nadj (befolget) bie SBeifpiele guter Griffen, 3ft ber .fjerr Pfarrer ju $aufe? fann bir mit gutem ©emiffen fagen, baß btefeä mabrfcbeinltcb nur bon beinen geinben erbaut fei. 3Bofern fich biefež beftätigen mürbe, märe eS nicht mehr hier ju (za) befteben. Sieine ©infünffe ftnb nicht fo befdjaffen, baß ich biefež tbun fönnte. SSenn bu gut febreiben »tffji, mußt bu audj gute gebern haben, ©inb jene (2/) gebern fd)on gefchnitten? Set Sieb motite alle« berfchmeigen. 3im SSorbeigeben habe ich aud) inš Theater geblicft. SBelcbe 9leuigfetten bort man beute? SBenn ich müßte, baß Siiemanb bei bem $erm Pfarrer ift, ich mürbe ben guten alten Siann befudjen. 46. Skoda-e, ©d>abe. sram je me, ich fd^äme mid). strah j je me. ich f^ubre. Je {|f a' }*> 6rauc^e- groza j J ' ziv-im, iti, napren. sozid-am, ati aufbauen. pre/.iv-i'm, iti, ernähren. Cmu je mi dnarjev treba? Strah je me tih pijanih ljudi. Alj ni škoda dnarjev? Evropa naj več ljudi preživi. Kdo je ono grajšino sozi-dati dal? Tega človeka je res škoda. Posnemajmo izglede poštenih in pridnih mladenčev! Nemško več ljudi živi, kot Ogersko. Meni bode skorej petdeset goldinarjev treba, če hočem poglavitno mesto Bečviditi. Tih pogovorov ti nikar ni treba poslušati. Ce bi napev znala, bi rada to pesem zapela. Taj siromašen človek je oče pet otrok. Mene in vsakega poštenega človeka hi sram bilo, še dalej pri tim družtvu ostati. Siromašna vdova ima še štiri deca za preživiti. Gotovo bi rad zvedel, kdo je to krasno poslopjesozidati dal. Ce bode na me versta prišla, se nikar ne bom iti branil. Ce bi ti že več poskusil bil, bi to ne govoril. Jaz govorim, kar od drugih govoriti slišim. 47. Pritis-nem, niti (baju) brütfen. pameten, tna, tno berftanbig, gefcheib. klijem, kliti fproffen. nespameten, tna, tno bumrn, thoricht. k sercu anä $er$. Söobtn bu immer bticfff, ftebft bu überall bte fünften ©lumen fproffen. 911$ er mich fa&/ ttcf er mir entgegen, unb brüeffe mich an fein $erj. ®ie Scchfer bež ©utSbefttjerö fommt mir ein tljorichtcž SOidbchen bor. mürbe gefcheiber unb angemeffener fein, noch eine furje geit jU warfen. Siimm bir biefeS gut jum «gterjen. 50iit ©ergnügen horten mir bon beiner glücflicfjen 2ln* fünft in SESien. ®iefe «Otütter erfüllen immer ihre «Pflichten. (Sbemalč f^liefen meine ©rüber in btefem Limmer; fie litten biel in tbrer Kranfheit. ©ei biefer ©elegenheit fann ich Shnen auch fagen, baß in einigen Sagen uitfere Struppen aufbrechen werben. Unter anbern hat er aud) btefeč gefagt. SBenn bu heute früh um ad)t Uhr in bem ©arten gewefen mdreft, bu Würbeft gewiß biel ©er* gnügen gehabt haben, äßeitn ich ein gute« ©rob, ein @tücf Kdfe unb ein falteS SBaffer hatte, fo würbe ich jufriebtn fein. 40. ©auernbe äuvüdffüt)vcnbc Seitwörter. Se nadj-am, ati hoffen, erwarten. se žen-im, iti, heirathen (eine se smej-im, ati tacken. grau nehmen), se ptrt-im, iti fchwi|en. se raož-im, iti heirathen (einen se blisk-am, ati bli|en, gldnjen. SKann nehmen), se blisket-am, ati \ se pen-im. iti fd)dumen. se svet-im, iti \ " se kes-am, äti. bereuen, se mrači, mračiti, bdmmcrn. se post-im, iti faften. seozir-am. ati $erum6(i beijjen. zovem, zvati ) zvati se 1 kal-im, iti trübe macfjen. kaliti se, fru6c iuerben. kad-im, iti rdudjern (5£abaf raupen), kaditi se, raupen, vtrud-im, iti ermüben. vtruditi se, nulbe werben, vtop-im, iti erfaufen, erfrditfen. vtopiti se, erfaufen, ertrinfen. zbud-im, iti erweefen, werfen. zbuditi se, erwachen, ver-nem, niti jurücfftellen. verniti se, jurürffe^ren. straš-im, iti ft^recPeit. vstrašitise, erf<$recfen. pelj-äm, äti ) . peljati se, j f ß voz-im, iti * wren> voziti se. j tresem, tresti fc^ütteln. tresti se , jittern, beben, uč-fm, iti lebren. učiti se. lernen, ozdrav-im, iti gefunb machen. ozdraviti se, gefunb Werben, mot-im, iti ftoreu. motiti se, irren, čut-im, iti füllen. čutiti se, fi$ 6efttiben. namen-im, iti beflimmem nameniti se, SBiHenž fein. $m SÄtffelworfe unb ©erbalhauptworte leibenber gorm ge^t s e tierloren. Dragi moj gospod! v tej reči se pa zares motite. Na celim truplu se je od mraza tresel. Kdo drevo trese? Kje sta se z mojim stričuikom vozila. Zdaj nobene bolečine ne čutim. Kje si popotnika okoli vozil. Si mu vse imenitneši reči našega mesta pokazal? Vrač je moder mož, rnende jo bode še ozdravil. Bog daj. da bi se oče skorej ozdravili. Kada mi boš vernil, kar sim ti preteklega mesca marca posodil. Jaz bi skorej rekel, da se bosta še vernila. V kuhinji ni za prestati, tako se dans kadi. Dete se je skorej v potoku vtopilo. Kako se to sukno zove? Na potu proti Pragu sim že tako vtruden bil, da me že skorej noge nesle niso. Kader se gospodična zbude, jim kave in šokolade ponudi. Kako se bolna mati dans čutijo? Kam ste namenjeni, gospod župan? Za koga je to namenjeno? Kadenje nič ne bode pomagalo. Postarane reči se morajo berž odpraviti. Sestra se je vstrašila, da je na glas zavpila. Si brata že zbudil. Tvoje potepanje ti ne bode prida dalo. Bliskanja se čisto nič ne bojim. Dolgo se boš še kesäla, da me nisi že popred vbogala. 51. Dostikrat / . . fm.r, kviško , in bte mnogokrat ) D'r' "mmai0- davej? davi? $eiltf sjJiorgettg. malokrat, feiten, wenige SM. nobenokrat, fein SJlal. nekolkokrat, nekolikokrat, večkrat, offer, mehrmals, einige ?0taf. tolkokrat, fo oft. do pol bič jur $dlffe. 9htr feiten fe&e tc(j betne ©c^weffer Reiter im Sweater. feilte früh foa« gerne fpajieren gegangen, wenn bein ©ruber mit mir gegangen wäre. Siefen SBinfer war ich nod) fein SM im SS^eatcr. weiß nidf)t, baß mir fein ein» jigeS ©piel gut gefallt, ©te irrenfich, meine Sheuerft?, wenn©ie meinen, baß Schweinfleifch gefunbec fei, als Stinbfleifch. Sßentt ich etwa« ju reben bon einige 9Me bei 3hnen. SBarum fommen Sie heuer nicht offer in baS Kaffeehaus? SSis jur Raffte bin ich fchon im äßaffer. 52. Včerajšen, sna, šno geftrig. predlani, predlanskim, bor jfuet fahren. predvčerajšen,šna, šnoborgeftrig. predvčeraj, predvčerajšnim, borgeftern ponočen. čna, čno, ndchtlidj. zdajci, fogletcf), auf ber Stelle, polnočen, čna; čno, mtfferndchflid). vedno, immerfort, unauSgefe|f. danešen , sna, šno, heutig. skup, skupej, vkup. jufammen. ne, nicht, nein. d& (ja) ja. Predvčerajšnim seje od tih reči le malo pogovarjalo. Si predlanskim v Celovcu služila ? Ne nisim , ampak le v Ljublani. So gospod fajmošter res doma? Da. S tvojim bratom sva vedno sknpej popotovala. Mende že polnočna ura bije ? Včerajšen dan mi bode vedno v živim spominu. Tvoja podoba je mi vedno pred očmi. Alj ne slišiš ponočnih ptic. Danešen den sim vidil, da tudi tvoj stari oče dobre volje biti morejo. Pri kterim uče-nlku si se slovenskega jezika naučil? Jaz nimam upanja (Hoffnung bon upati, hoffen), da bi se letašno leto laškega jezika naučiti mogel. Zdajci je moral mesto zapustiti. V Gradcu sim morebiti že večkrat bil kot ti. C m u so mi zdravila, ki mojo bolezen ne ozdravijo ? S tvojim bratom sva se šele predlani spoznala. 53. Poštena cena-e, billiger ^)reiS. poškod-jem. vati, befd;dbigeit. samoprid-a, @igenmt|. sam, a, o, za se für fich felbft. samopridnež-a, ber @igennü|ige. smerten, Ina, tno fobflidj, £obeS —. smerd-im, eti ffinfen. na smert holen, lna, Ino jum Sfer» smerdljiv, a, o fttnfenb. ben franf. dež gre, eS regttef. snem, snesti (snedel, dla. dlo) auf« effen, (fertig) effen. Si že snedla? Mende bo še dans dež šel. Kaj v izbi smerdl? Včeraj sim slišal, da so gospod fajmošter na smert bolni. Alj cena tega sukna ni dovolj poštena in nizka? Glej , da mi mojo uro ne poškodješ. Taj sa-mopridnež nobenemu človeku nič ne privoši. Ako bi vedla bila, da si na smert bolan, bi te že poprej obiskala bila. Prav po pošteni ceni se je dans pšenica in rež prodala. Jaz zares ne vem, da bi bil kej snedel, kar bi mojemu zdravju nevarno bilo. Kako se uno žito imenuje? Preč mi deni te smerdljive reči. Skerbno se ogibaj tega nevarnega družtva. Skorej do polnoči sve se predvčerajšnim smejale in igräle. Alj bode dež začel iti? Cmu ti je v tih mirnih časih to smertno orodje? Sama za se ne boš tolko potrebovala. Meni sami za se tega nikar ni treba. Ako se z bratom z lepim poravnate. je mi naj ljubše. 54, Pogoj-a, 58ebingung. vedo ftaff vejo, fie Wtffen. skušnja-e, ©rfatyrung. gredo ffaff grejo, fte gefjeti. lastnöst-i, ©tgenfc^aff. reko ffatt rečejo, fie fagcn. pridiga-e, sprebtgf. rekoč, mit ben ©orten, inbem er (fte, pridigar-ja ber sprebtger. ež,) fagfe. vsakdaju, a, o fdglicfj Siefe fittb bie nofbwenbigfteu ®igenfcf;affen einež recbffdjaffenen SOleofd^en. S5tff bu mdjt bet ber heutigen ^rebigt gewefen? @ie wiffen feC>r gut, bag fie altem nicljfž ausriefen fönnen. Ste Erfahrung leljrf, baß fc|on einige Sften» fcben »or ju großer ftreube gefforben fittb. ©obtn ge^en bie SJiabdjen beS @ufžbeft|erS fpajteren ? Siefer SJiann batmebr fc^fed^te al3gttfe @tgenfdjjaffen. Su miflft ittž S^eater geben, unb bein SSafer liegt auf bem Sobfenbeffe. Sie geftrige sprebigt ^af mir totef beffer gefallen als bie heutige. Siocb auf bem Žobfenbetfe bat bie SJiuffer meiner nic^f öergeffen. @r trat ju mir mtf ben ©orten: ©arum ^aft bu tbn auš ber £obežgefabr ntcbf gerettet? Sft er töbflidj öerwunbef (raniti) ? ©aš idE> biet fage, beffätigf bie tägliche (Srfab* rung. Itnfer btefen SSebittgungen getraue idf) mtcf) ntc^f, bie ©efcbdffe ofyne eigenen 0cb«ben ju yoflenbeit. 55. Zaslnžek-žka, §Serbienft. prevzamem, prevzeti übernehmen, rokodelec-lca , $anbwerfer. prečastiti! ©erebrfeffer! rokodelstvo-a , .£>anbwerf. preljubi! ©eliebtefter! šuntar-ja, Stufroiegler. razloč-im, iti uttferfd)eiben. šunt-am, ali ) bereit, auf- posamesen, sna, sno eittjeln. našunt-am-ati i wiegeln. srednji, a, e mittelmäßig. Kje si se tega rokodelstva izučil? Preljubi moj sin! posnemaj in imej vedno pred očmi izglede pobožnih in poštenih ljudi. Posamesni so že ne voljni postali. Za rokodelce je zdaj malo zaslužka. Ne poslušajte šun-tarjev, ki vas k nepokornosti našuntati žele. On je bil bolj srednje kot velike postave, černih oči in las. Meni se zares čudno zde (zdi), da bi ti te dve barvi razločiti ne mogel. Prečastiti gospod fajmošter! ne zamerite mi, da sim vam tudi pismo na mojega očeta poslal. Preberite ga jim, ker sami brati ne znajo. Take službe se ne upam prevzeti. Zdaj je prepričano, da si tudi kmete šuntal. Pred vsim drugim morate pazljivo na to gledati, da vse natanjko razumite, kar so nam novi časi leta jezero osemsto in sedemštirdeset prinesli. Odkrito-serčno vam povem, da jih je malo, ki bi ta sostavek razumili. Vse ljudi noben človek ne more zadovolne storiti. V čem se to od snega razloči ? Merzle kot led so tvoje roke. Zadeva-e, Slitgelegenheif. se vtiče, anbelangt, betrifft, ministersto-a, 5Diintfterium. lej,lejva:c. fieh, feiert »fr (2) ic. minister-tra, SJiintfter. zmerz-nem, niti, erfrieren, sovražen, zna, žno feinblt't. zamerz-nem, niti, jufammen gefrieren, odrečem, odreči abftlagen. zmerzlina-e, ©efrorji, groff. ©er ift SOlintffer ber innern Stngefegen^eifen ? Sitte SSdd^e finb fton ju* fammett gefroren. ®te ©efrorft wirb bie ©(ume gewiß beftäbigen. ©aS it ihn gebeten habe, hat er mir 5l(leS abgefchlagen. ©teh! wie bie ©ferne glättjen. ©aS SRintfterium hat befohten, baß in ben höhe"' unb niebern Stuten aut bie ftainfte Sprate gelernt werbe, ©aS betnen ©ruber anbelangt, ift er ganj gefunb unb immer guter Äaune (dobra volja). Sff ber See fton juge* froren ? Sehet! wte feinblit ber neue 5lntfinann gegen bie Sloüenen ift. SJitr fommf eS tior, baß eben auf biefer Stelle fton »or jehn 3<*hren e'n ©elfter erfroren ift. ©er wirb wohl je§t biefen ©ienft übernehmen, ba bein £>nfel (bahtn) gefforben ift? «g>üfct eut »or Slufwieglern. ©eltebteffe Mutter! ftt* efen Sie mir bis nätften (prihoden) Monat Mai jWolf ©ilbergulben, baß it ben Stneiber jahlen fann. @S wäre traurig, wenn bu baS ©ufe ttom Stletfeu nicht unferfteiben fönnfeft. 57. 5lud) »on biefem fann td) nichts ©ufeS erwarten, ©ie fann ber arme Mann fo üiele ßtnber ernähren? ©tefer groft Wirb Wahrfteinlit Werfern viel ftaben. ©tefer Menft h«f f't bisher gegen bie «Slaüeit immer feinblit gezeigt. (Stnjelne tlmffänbe geftaffen eS mir nic^f. ©oft behüte, baß wir biefen Slufwieglern etwas glauben motten. Se|f ift not weniger ©erbienft ju finben, als öorigeS $ahr. ©or jWet fahren mußten öt'ele $anbwerfer in anbere Sfäbfe ©erbienfl fuchen gehen. 58. 58on ben šSetfleinentiigšroortern*). Nag, a, o, naeff. se odeh-nein, niti ju Zithern fontmen. seoglas-im, l'ti ftd) anmelbeti, odenem, odeti jubetfen. fit (auf baS Stufen) melben. okrajš-am, ati tierfürjen. enmalo, ein wenig. Cmu detee z nožičem igrä? Dete odeni, de se ne zmrazi. Ne vidiš, do je brat nag? Zakaj gane odeneš? Glej, da se v ročico ne vrežeš. Lej, *) aSci ben SerfleinerungSroörtern , bereit SBitbungSfttben bereits angegeben roorben ftnb, ltsirb »or ek — k unb c in č oeriranbelt, aH: jajce — jajček, klobuk — klobuček u. f. tt). 8?or ica ge$t c unb k in č, g in ž, u in š unb st in š ober sč über, alfi: roka — fočica, noga — nožica, kost — kolčica. da mu na nožico ne stopiš. Zakaj se mi nisi oglasil, ko sim te k večerji klicala ? Pred silo opravil se še skorej odehniti ne morem. Kaj je morala, dans ptičica snesti? Brez vode ribici ni živeti. Tukaj zares ni za obstati. Zakaj se sirotica tudi pri meni ni oglasila? Smem sostavek en-malo okrajšati, in ga potem v novinah natisniti dati. Kaj fantiči na zele nim vertiču delajo ? Enmalo poprej bi bil prišel. Odenite bolnika. Take bolečine imam, da se še odehniti ne morem. v 7 , , Žlahtno vince se nam v kozarcih nasproti smeji. Zlato sončice obseva čelo zemlo. Zakaj ga nisi odenila, ki si vidila daje napol nag? Kader te pokličem, se mi imaš hitro oglasiti. 59. I. Ogrijem, ogreti erwärmen. II. ogrev-am, ati erwärmen. bahač-a, «praller. po koncu stati, aufrecht ffe|jen, ju se bah-am , ati fid£> praßten. SSerge fteljeii. baharija-e, spraljleret. se pokrijem, pokriti ben $ut auf« s fegen, pokonč-am, äti ju ©runbe richten. sepokonč-am, äti ju ©rttnbe gehen. pokončanje-a, SBernichtung. pokončavec-vca SSerntdjfer. se zlag-äin, dti ober besede ne derž-im, ati. baS SBort bremen. Dans se zares ne morem dosti ogreti. Lasje so mi po koncu stali, tako sim se ga bal. Pokrij se, da se tvoja glava ne zmrazi. Kje imaš mo-litne bukvice? Tu so sesterne vilčice. Na njivi se bode vse žito pokončalo , ako v kratkim dež ne henja. Kdor se je že večkrat zlagal, temu ne verjamem več. To je prazna baharija. Jaz ga dobro poznam, on je pravi bahač. Občno pokončanje nam od te strani proti. Ako hruške kam ne porabite, se bodo vse pokončale. Si se že dosti ogrela ? Sončice obseva in ogreva s svojimi žarki celo našo zemlo. Dedej in babica sta že skorej vse lase zgubila. On se je pred celim svetom bahal, da vse zna in vse ve. Psa sim po koncu stati vidil. Reci mu , da se pokrije. Zakaj si se mi zlagal ? On je sam pokončavec svoje sreče. Tako se je jezel, da se je penil. Alj mi ne vesta povedati, kako se ta reč zove ? 60. Kropiva-e, SJrenneffet. ožgem, ožgati brennen.. vrel, a, o brenntet! , fiebenb. ščimi me , ščimeti ež brennt mtc§. (Sin höherer @rab ber SSerHemetung unb CiebEofung wirb bur$ čica, ičica u. f. t», angejeigt. £>te Sammelnamen befommcn ice al«: grozdje — grozdjice, drevje — drev-jice, u. f. m. Hauptwörter, bte nur in ber t>telfaerjog. dani se, svita se, ber Sag bricht an. vrojen a, o angeboren, mrači se, bie Slad^f, ber Slbenb bricht an. poterk-am. ati anftopfen. kar mene zadene, maS mich betrifft, sem noter, le sem, herein. sila mi je, tesno mi je, mir ift, mtr mtrb tfngft. primem, prijeti za kej, efmaS angreifen, anfaffen. Alj ni kdo na dveri poterkal ? Za skledo primi, de na tla ne pade. Le sem, kdor je zvunaj. Gorje vam, ako se to ne zgodi. Kar mene zadene, se ti ni treba bati. Saj ti nisi moja prava sestra. Taka sila mi je, da mi lasje po koncu stoje. Alj ni vojvoda že k vojski šel? Kedar bode svitati jelo, se morava na pot podati. Komej seje daniti jelo, sta že odšla. Celo premoženje je malopriden mož že zapravil. Vbogi otročiči so zdaj brez očeta in brez matere- Zakaj jo za roko ne primes? Včeraj sva dolgo, lang | . . daleč, weif j . . veliko, biet . . . malo, Wenig . . kmalo. kmal, fcalb . se pobratila, dans pa spet skregala. Nič bi me ne skerbelo, ko bi otrok ne imel. Kolko uradnikov je zdaj brez kruha! Jaz zares nisim mislil, da bom v tim kratkim času tolko knig sptjčal. Ne pečajva se s timi nepored-nimi fanti. Kar mene in mojo žlahto zadene, te vsi radi imamo. Kdo je me za lase prijel? Prav skerbno mi je tvoja sestra v moji bolezni postregla. Zanikernost mu je tako rekoč že vrojena. 65. S5on ber Steigerung ber 9iebontt>oi'ter. Sie jweife SBergletchungSfiuffe wirb nuftelft e, ej, ejše ober ejši gebilbet. (Štnige Siebenwörter werben ganj unregelmäßig gefteigert, alS: ' Dobro gut ..... bolje, bolše, bejfer; bolj mebr (magis). dalje, die, del, langer, weifer. več, meßr (plus), manj, menj weniger, pred, prej, popred, poprej, eher. SStele Siebenworfer werfen k ober oko weg, alS: težko, ferner.....težej, teže fernerer. ozko, eng.......ožej, ože, enger. lahko, teichf......ložej, lože, laglje, leichter. berzo,berž fchnett..... beržej, berže, eher, fc^neffer. nizko, nieber......nižej, niže, nieberer. visoko, hoch......višej, više, höher. Stbweichenb werben auch fotgenbe gefteigert, als: gerdo, häßlich...... gerje, gerji, gerši, häßlicher. drajše, drajši, fheurer. bližej, bliže, näher, poznej. poznejši, fpäfer. zadeji, weiter hinten, spredeji, weiter toorn. Ste brtffe SBergleichungSftufe wirb gebtlbef, wenn man ber jweifen §Ber« gleichungSftuffe naj ober nar borfe|f. ©ine anbere 9trt bte Stebenwörfer ju fteü gern, ift auch *>aß man ihnen ttt ber erffen SSergtetchungöffitffe bolj für bie jwetfe unb naj bolj für bie briffe SSergleichungSffuffe borfe§f. Sukno se bode mende ložej spečdti dalo. kot platno. Teta so mi morali zadeji biti. Poprej ki v mesto dojdeš, bolje je. Zakaj poznej nisi prišel ? Zakaj tasto del nisi spremil ? Sam za se bi veliko menj potreboval. Ti si beržej kotptica. Veča ko je škoda, težej sebode dala odverniti. Letos smo v naših dolinah menj sadja dobili, kot lani in predlani. Ravnina je zmirarn ožej, gora pa vedno viši prihajala. Poštena in pravična reč naj dalje terpi. Veči ko bode, težej se bode tih navad odvadil. Tako tesno 3 drago, fheuer. blizo, ttahe. . . . pozno, fpät. . . zad, zadej, hinten, spred, spredej, bora. mi še nikjer ni bilo bot v tej starej grajšini. Kar mene zadene, mu bom zdajci slovö dal. 66. Krotek, tka, tko fanft, fanftmüthig. iz serca rad, a, o bom £>etjen 9«n. krotkost-i, «Sanffmuth. krepek, pka, pko ffarf, feff. mehek, lika, hko weid). krepkost-i, Starfe geftigfeit. kresiven kamen, geuerftein. natora-e, Šrafur. ©eine @anftmuth war weif unb breif befannf. ©ein Gruber hat eine biet beffere unb ftarfere Statur als ich u"b jweifer ©ruber. SBohtn haft bu meinen geuerftetn gebracht? ®aS gleifd) ift ju weich gefocht. ©tefer geuer« ftetn gibt ja feine gunfen? SSom Herfen 9««« würbe ich 3h"«" bfefeö thun, wenn ich 3«t hafte. @ie wiffen nicht, was für eine Stenge bon Arbeiten wieber auf mich »artet, ©ewohnheif ift bie jweife Statur, ©eine Stärfe hat fchon biete geinbe überwunben (beftegt). geuerftetne geben gunfen, unb aus einem einjigen gunfen fann oft baS größte geuer entstehen. Som $erjen gern werbe id) biefeS beforgett. €?inb bie (?rbäpfef fchon weich? 67. Do — Dod-äm, iti hiujugeben. Doklicein. doklicati ) errue,tt dovol-im, iti erlauben. dozovem, dozvati ) ' ' dodel-am, ati bollenben. dosežem, doseči erreichen, doteg-nem, niti erfolgen. dopišem, dopisati jufchreiben. u. a. nt. Od — Odd-äin, äti ablegen. odgovor-nn, Iti antworten, odštejem, odšteti wegjählen. odženem, odgnati bertreiben. odstop-im, iti abtreten. odcvet-lm, eti berblühen. odmek-nem, ni'ti wegfchiebeit. odpust-lm, Iti beleihen, odkosilčati, odjužinati, odvečerjati mit bem grüh* Stitfag« 9lbenbeffen fertig fein, u. a. nt. Zakaj mize ne odmekneš, ki je ti na poti? So že vse rožice odcve-tele ? Nekaj je dodal. nekaj pa oddal. Kolko jabelk si za me odštela ? Kedar odjužinamo. se bova sprehajat šla. Ne sestre ne brata nisim doklicati mogel. Moja slaba natora mi ne dovoli, tolko opravil na se vzeti. Kaj so ti mati na tvoj list odgovorili. Si že odvečerjal? S čem bi si svojo bolezen odgnal ? Podzemlice še niso dosti mehke. Iz serca rad bi ti pomagal , ako bi vedel, da si zares v potrebah. Kako bi se dalo uno zlo od-vernlti? Za koga si tih trideset in sedem goldinarjev odštel? Alj nisi mojega kresivnega kamna vidila? Kdo pravi, da bi se tone spodobilo? Tako je hiter, da mu še s konjem dotegniti ne morem. Ste že vse svoje opravila dokončali? So naloge že dodelane? 68. Nagovör-a. Slnrebe. kos biti gemacfyfen fein, nagovor-im. iti anreben. navidez, jum ©cvetne, napišem, napisati auftreiben. S serčnim nogovoram so nas minister znotrajnih zadev pozdravili. Ni ga junaka pod soncam, da bi nm kos bil. Je mogoče, da si v tim kratkim času že celo knigo napisal. Kdor je mu kos, precej od mene dva zlata dobi. Meniš, da mi bo on kos ? Prav prijazno so cesar naše poročnike nagovorili, ki so k njim na Dunaj prišli. Na videz je tudi to zlato. Prihodno poletje bomo bližej mesta stanovali. Se za jedno osobo ni bilo več prostova, de si je ravno igrališe silno prostorno. Danešni nagovor je mi neizrečeno dopadel. Kje bi mogel krotkejšega otroka najti, kakor je moja sestričica ? 69. tarnen einiger «Stätte. Gelovec-vca, $lagenfurf. Ljublana-e, Satbacfc. Belak-a, ©tllaclj. Postojna-e, Slbelžberg. Šentvid-a, @f. SSetf. Novomesto-a, Sleuffabtf. Velkovec-vca, SSölfermarff. Teržič-a , sJieumarfft. Terst-a, 5£rieft. Gorica-e, ©orj. Zader-dra, $ara. Dobrovnik-a, Stagufa. Gradec-dca, ©ra|. Marburg-a. ober Maribor-a, Celje-a, ©ilti. Harburg. Beč-a, j Praga-e ober Prag-a $)rag. Dunaj-a, j ^tcn' Solnigrad-a, ©atjburg. Budim-a, Öfen. Olomuc-a, £)lmu§. Pešta-e, speft. Berna-e, ©rünn. Požun-a, sprejjburg. Kromeriž-a, ^remfter. Kraljev Gradec-dca, $6ntggrd§. Zagreb-a, Slgram. Karlovec-vca, Äarlffabf. Belgrad-a, SSelgrab. Stolni Beligrad-a, ©tuljlmeijjenburg. Carigrad-a , Äonftanfinopel. Petrograd-a, «Petersburg. Lipnica-e, Seipjig. Moskva-e, SJloSfau. Draždani-Draždan, ©režben. Lvov-a, Semberg. Berolin-a, SBerliit. Milano-a, SDlailanb. Benetke-Benetk, SBeitebtg. Bim-a, šftont. u. f. tt>. äÖien, «Petersburg, unb $onftantinopel jtitb bie^iauptfldbfe ber bret^at« ferfpmer in ©uropa. ©ie ifaltentfdjen ©fdbfe 9)iatlanb, SSenebig unb bor allem Stom hake ic| frfjon gefehlt. ©erabe jeft fomme ich aus £>lmü§ unb SBrünn. Sie beutfchen Stäbte Seipjig unb SreSben habe ich noch gefehen. $prag ift bte -fjauptftabt ber ofterreicf)ifchen Sfaben. ©ehft bu nach SSolfermarft ? SSillach ift fleiner afs ^lagenfurt. Sn gara habe tdfj fünf, in Stagufa aber fteben Sah« gefebf. äßte ütel SJieilen ftnb tion *pre&burg bis ©örj ober £rteft. ©enebig ift auf bem Speere erbaut, speft unb Öfen ftnb freie fönigtiche (Stäbte. ®iefe geitfchrift mirb in Slgram herausgegeben. 70. sJlamen einiget" Sanber unb ihrer Bewohner. Avstrijansto, Öefterreich. Avstrijanec, ber Öefterreicher. Laško, Stalten. Lah, ber Seltener. Ogersko, Ungarn. Oger, ber Ungar. Dalmatinsko, £)almatien. Dalmatinec. ber ©almattner. Serbsko, Serbien. Serb, ber Serbe. Istrijansko, Sftrien. Istrijanec, ber ^ffttancr. Tirolsko, £prol. Tirolec, freier. Bavarsko, Sßapertt. Bavar, ber SSaper. Prusko, spreujjen. Prus, ber spreufe. Francosko, granfreidj. Francos, ber granjofe. Anglijansko, ©nglanb. Anglijan, ber (Sngtdnber. Hispanijolsko, Spanien. Hispanijol, ber Spanter. Rusko, Stuf lanb. Rus, ber Sftuffe. Tursko, Surfet. Türk, ber Surfe. Gerško, ©riechettlanb. Gerk, ber ©rieche. Evropa, (Suropa. Evropejc. ber (Suropäer. Asija, Elften. Asijat, ber Slfiate. Afrika, 5lfrifa. Afrikan, ber Slfrtfaner. Amerika, Slmerifa. Amerikan, ber §lmertfaner. Avstralija, Sluffralien. Avstraljan, ber §luffralier. u. f. m. Na Moravskim in Ogerskim sva ž njim skup popotvala. V Afriki večidel černi ljudi žive. Tudi na Turškim več Slovanov živi. BavariinPrusi so Nemci. Evropejci so take orodja že davno rabili. V Evropi so tri cesarstva, namreč: Avstrijansko, Rusko in Tursko. Dalmatinci so večidel Slovani. Petrograd in Moskva so naj imenitniše mesta na Ruskim. V av-strijanskim cesarstvu živi čez osemnajst miljonov Slavjanov , šest miljonov Nemcev, štiri miljone Lahov in štiri miljone Ogrov. Novi svet se Avstralija imenuje. Gerško je nekdaj naj več učenih možev rodilo. 71. Heute fann teh mich nicjjt genug erwärmen. S" Stufilanb ift eine toiel grofjere .Rdite als in £)efterreich unb in ben übrigen fübli^en Sänbern. ©er graufame geinb |at Slffcž 31t ©runbe gericfytet, maS er immer erreichen fonnfe. ®te $aare ftanben ihm ju SSerge, als ich mit ihm üon bir gefprod^ett habe, ©ag ganje ©etreibe muß ju ©runbe gehen, wenn eS noch Tanger regnen »ürbe. ©eftern hat mich eine SBiene geflogen. rei=> ftdj an etmag machen. ben podveržem, podvreči unterwerfen. podprem, podpreti unterftü|en. podkur-im, iti unterteilen. podvzemem, podvzeti unternehmen. u. f. w. On je mende podkuplen bil, daje zoper tebe govoril. Ko bi vedel, da bi se on tega dela ne podstopil, bi se ga jaz podstopil. Kje se je tvoj brat tega rokodelstva izučil? Si vino že izpil? Zakaj jablanov ne podprete, ki so tako polni ? Kakor se hitro izučim, se bodem berž na ptuje (in bte gremb) podal. Hruške so tako polne bile, da smo jih podpirati morali. Ti se nimaš brez mojega dovolenja na ptuje podati. Da se ne pod-stopiš, meni še enkrat pred oči priti. Kar je on dolžen bil, je že vse izplačal. Gorje decam, da sa tako dobrega očeta zgubiti morale. Od naših sim zagotvoljen, da se nikdar ptujemu vladarju ne podveržejo. So se tudi tvoj kum že podpisali ? Dans sim slišal, da so predvčerajšnim na Krajns-kim tvojega brata za poročnika izvolili. On je res prav učen mož. 78. Postrežba-e, ŽSebtenuitg. v skerb si vzeti, fteh beflet|fen. postrežljiv, a, o bebienfam. se ravn-am, äti po- befolgen, prisega-e, @tb. potolaž-im, itibefriebtgen, beruhigen. povelje-a, «Befehl. zadovol-im, iti genügen. zapoved-i, ©ebot. se bojim, bati befürchten, zadovoln-a-o biti ftch begnügen. Te kerčmar je prav postrežliv mož. Ako se po mojim povelju ravnati nočete , böte službo zapustiti morali. Kar je govoril, je moral tudi s prisego poterditi. Ceterta božja zapoved pravi: Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti dobro pojde na svetu. Mati se po nobeni ceni ne dajo potolažiti. Silno se bojim, da bi nas naši sovražniki ne premagali. Alj niste zadovolni s tim, kar so vam gospa podarili. Ta zapoved se imä natajnko izpolniti. Jaz in moj brat sva s vsim zadovolna, karkoli nam storite. Cmu bi se bal, ponoči popotovati ? V južnih deželah sim večidel ponoči popotoval, podne sim pa spal. Jaz zares ne vem, kako bi tvojim željam zadovoliti mogel. Postrežba sicer ni hvale vredna bila. Zdaj se ti nič ni treba bati. Ko bi si ti bolj v skerb vzel bil, mene potolažiti, bi ti še večo hvalo vedel. 74. Nadleg-ujem, ovati betdfftgen. čak-am,ati erwarten. Siebe betnen 9idcbffen wte btdj felbff. Sßie fonnfen ©te Itd) unferfteben mich nod> in meinem Limmer ju betdfftgen? muß aufrichtig fagen, baß mich biefeS unenbticb befetbigef babe. šBeldftigen ©te mich nicht immer. Scb befürchte einen großen .Krieg. SBicbtige ŠBegebenbetfen erwarten unž nod). mußte ja fo fomrnen, Weil i(jr alte meine ©ebofe ntcbf befolgt habt. SJiif ber «Bebienung tonnte tch Wirtlich nicht jufrieben fein. Söa3 mich unb meinen ©ruber betrifft, fönnen ©ie befrtebtgef fein, ©onft war bte äöirthtn eine febt bebtenfame grau. SEBenn ©ie fteb bamit begnügen, fo fann ich e§ Shnen auf bret ober vier SKo= uate teiben. ©eftern bat btch ber ©raf wieber erwartet. Saffen ©te mich in grteben, unb beläfttgen ©ie mich nicht immer. 75. O — Ostanem, ostati bleiben, Verbleiben. okis-am, ati fduern, fatter ohlad-nn fti abfü^fett- machen, oskrun-im, iti befleden. oslep-i'm, iti verblenben. vpust-im, iti vertajfen, unferlaffeit. omijem, omi'ti ab Waffen, očist-im, iti reinigen, rein machen, u. f. w. V — Vkrot-im, iti bejabmen. vlijem,vh'ti eingießen, vri-nem, niti etnbrangen, vtis-nem, niti eitibrücfen. opelj-am, äti einführen. vtečem, vteči bavott taufeu. u. f. W. Ko meje zagledal, je vtekel. Si si roke in obraz že omila ? Ta ža- lostna prigodba nam spet pokaže, kako lastna ljubezen (Eigenliebe) človeka preslepi. Je župa že okisana? En malo počakaj, morebiti da kum kmalo nazaj pridejo Je že vsa pšenica očišena ? Po ministerstvinim povelju se ima v višje in nižje šole tudi slovenski jeaik vpeljati. Kakšno veselje še čaka njegovega starega očeta! Od veselja se je jokati jel, ko sim mu to povedal. Brat je mi v svojim pismu od štirnajstega januarja na znanje dal. de se je ta bolezen tudi na Moravskim in Ceskim že prikazala. Bog ne daj, da bi svojo vest s tim oskrunil. On se je tako rekoč v naše družtvo vrinil. 76. Ročen, čna, čno j bebenbe, fünf, se mi ne ljubi, e« bebagt mir nidjf. uren, rna, riio ( fc^nefl. s kom obhajati, ravnati, Semanben bebanbeln. od rok »ott Statten pod streho vzeti, beherbergen, znesem, znesti betragen. k sercu vzeti beherzigen. SBie »tel beträgt bie Sdjttlb meine« Sobne« ? Seit icb in biefe« $auSge» fommenbtn, Besagt mir feine Speife mebr. Ste Slrbetf gingt&m recbtflinf »on Statten. SSeberjige e« bir gut, ma«icbbirbierfage. £$n biefer Stabt mürbe e«mtr nie bebagen. Stecht freunblicb haben midj beine Sledem »erfloffenen äßinfer auf» genommen unb über bie beherbergt. Sßie unfreunblich iff beute ba« äßet* ter. Stuf ewige Reifen will id; mir bieß beherzigen. ®te »tel befragen beine (Sinfünfte unb Slu«gaben ? $eufe Will mir bie Sirbett burebau« nicht »on Sfaf* ten gehen. Schnell, ma« gibt« SReue«? muß fagen, baß euch bte grau im* mer febr freunblicb bebanbelt hat. 5lud> in bie ^anjleien mirb man bie flotte--ntfebe ©pradje einführen. 2Beld)e grettbe unb äöonne empfanb (fühlte) mein t£jerj, al« ich borte, baß mein Sofn, »on bem t d) febon je^n Sabre nicht« erfahren habe, nod) am Seben iff. 35a« Schreiben gebt ihnen ja fd>on gut »on Staffen. bin gemobnt, jeben Slettf^en freunblicb ju bebanbeln. 77. Ob — Obstojhn, obstati beffebett, ein» obdar-ujem, ovati bef^enfen. geftehen. obstop-im, iti umringen (umftehen). obd-am, äti umgeben obsod-im, iti »erurfheilen. objamem, objeti umfangen, umarmen. u. f. m. Za — Zamud-im, iti, öerfäumeti. zasluž-iin, iti, »erbienen. zadenem, zadeti treffen, betreffen. zataj-un, iti »erläugnen. zaigr-am, ati tterfpielen. zakoplem, zakopati »ergraben. zavd-am, ati, vergiften (m. ber 3. zaprem, zapreti jumachen, Verfdjließen. ©nb.) zaostanem, zaostati jitritcfbleiben se zarot-im, iti, fdjtvoren. M. f. m. Urno se oblecite, de pošte na zamudimo. Ne taji *), kar se zatajiti ne da. V nedelo on vse zaigra, kar si je čez teden zaslužil. Ko me je zagledal. je mi nasproti tekel, m me serčno na svoje serce pritisnil. Vsi so se zarotili, prej konec storiti, kot se sovražniku podvreči. Tega človeka so k smerti obsodili, ker je svojemu sosedu zavdal. Alj mi ne veš povedati , kolko njegov dolg znese? «Vse siromake in berače, kar je jih pri-čijočih bilo, so gospa obdarili. K sercu si vzemi in globoko v svoj spomin vtisni to žalostno prigodbo. Zdajci so ga vsi pričijoči obstopili. Meni se zde, da je on svoj dnar zakopan imeti moral. Urno idi naprej, da šole ne zamudiš. Od radosti in veselja so me objeli in k svojim persam pritisnili. Kje je gospodična Milka zaostala ? Slovenskega jezika sim se v sedmih mescih naučil. Ta neporeden fant se nikakor ne da vkrotiti. 78. V tem, barin s tim, bamit. zgor-im, eti verbrennen. s čem, montit? ®artn ftnb alte ©elehrten etnež ©ebanfettS. Söamtf fann teb «td^f jufries bett fet>n. (SS beißt, baß ber Sieb affež verldugnen miti. fOian bat ihm afeer bocb jttm Sobe verurteilt. SESomif fotlte teb mir in btefett Umftdnben belfen? Samit ift bir unb mir ntd)fž geholfen, ©ie @cbmefter beč greunbež ift in ^lagenfurt jitrucfgeblieben. SBoju haft bu bač genfter jugemad)t? SBebagt e§ bt'r nicht in unfern ©egenbett ? Sßentt alte iöbrigfeiten bte ^Befehle beS Sftint* fteriumž fo genau befolgen mürben , mürbe cS balb beffer fet)tt. SBenn fie fx<^> bamif begnügen mottten, mürbe eä mir recht angenehm fe^n. SJietne Sheuer« ften! befolget genau bie göttlichen ©ebothe. ©ž freut mich unenblich, baß ich ihm bamit genügen fonnte. SBenn ftrf> bie Umftdnbe dnbern, merbe ich bich 79. se poljubi, iti, belieben, opome - nem iti bemerfett, ermahnen. pri pameti biti, bei SBejimnung fetyn. jedne misli biti übereinstimmen, se opijem, opiti j se opijan-im, iti ) i«y šum-im, eti ober verš - im, eti brattfen, rauften. *) ®ie 3eitmörter ber »ierten gorm auf jim behalten ba« i nad) j, obroobt ein @el6jt« taut »orauSgetyt. fchnelt befuchen fonnen. Težava-e §8efchmerbe. ob blisku in gromu bet Sölif unb Sonner. zgolj, bloß, lebtgltch. šega-e, ©ebrauch-noša-e, bracht, ženin-a, SSrduftgant. Vsaki kraj imä svoje šege, noše in navade. V tem ne morem s teboj jedne misli biti. Zgolj iz ljubezni do Boga in do bližnega siin to storil. Ženin in nevesta sta že k poroki šla. Gorje tebi, da imaš tako ženo, ki se vsaki dan opije. To moram vendar še opomeniti. Gorje njemu, da se tako rad vpijani. Zgolj zavolj tvojega brata sim se dans na pot podal. Alj res ne slišiš „strašno šnmenje kipečih vod. Ako se vam poljubi, bom pa jutre prišel. Skoda, da se za nošo tolko dnarja izda. Strašno šume reke in potoki. Glej, da se zopet ne vpijaniš. Ob blisku in gromu sim se moral včeraj na pot podati, da bi svojega na smert bolnega očeta še delj pri ž-ivlenju ohranil. Ta noša mi nikar ne bo dopadla. Zares čudne šege. Škoda za nja, da se tako rad žganja opije. V tejireči bode mende sve jedne misli z nami. Sn Kärnten, Krain unb Steiermark gibt e§ feine Sßolfe. ®er feiger bat geftern einen 9lbler unb jroei Stäben gefchoffen. ©inen fo großen ©dren habe ich noch ntrgenbS gefehen. ©eftern habe ich einen $uch§ unb einen $afen gefchoffen. Sn fohlen unb Shißlanb gibt eš fehr viele SBölfe unb ©dreit. (Si* neu #irfd)en habe ich "°ch nie gefchoffen. ©eliebt e$ Sh"en nicht, mit unS heute inž Sheater 31t gehen? Sffienn ež Sbnen gefällig ift, will ich auch $rdu* lein Slgneä holen. ®er $err Amtmann ift ein guter Schü|e. $aft hafte idh geftern öier ©Iftern gefchoffen. ^u anbern Säubern ftnb wieber anbere Sraclj* ten, ©ewohnheifen unb ©ebrdudje. S5ett Stt'ng ntujjfe mahrfc^cinfich ein Siabe geffohlen haben. SSJiein ©ruber ift Säger bei beut dürften. Kar se ne stori, se tudi ne zve. V mnogih težavah in nadlogah sim se znajdel. Zgolj zavolj tvojega brata sim moral službo zapustiti. Alj mi ne veste povedati, kako se ta vas imenuje? Ko sim medveda zagledal, sim se tako vstrašil, da so mi lasje po koncu stali. Mojega stričnika so gospod grof za strelca postavili. V tih dveh letih ste se pa zares že zlo postarali. Tvoja draga podoba je mi vedno pred očmi. Do pol dveh so te včeraj gospod učenik čakali. Davi sva se na tergu s tvojim gospod kumom srečala. Kje ste se predvčeraj okoli vozili ? Alj nista že lani nekaj časa po Laškim in Francoskim vkup popotovala. 82. Söeibliche Hauptwörter mit bem gebeulten i in ber 2. ©nbung ber ein* fachen 3ahl föntten »or m unb h ba« i in e »erwanbeln, j. ©. Medved-a, ©dr. jelen -a, .gurfch- 80. strelec-lea, Schübe, Säger. lesica-e, gudjg. vrana-e, Krähe. sernec-nca, Stehbocf. volk - a, äöolf. orel-rla, 9lbier. krokar-ja, Stabe, sraka-e, (Slffer. 81. Moč -1, Kraft, ped-j, Spanne, noč -1, Stacht, pest-i, gauff. plat -1, Seife, rež -f, Stoggeu. gos - (, ©ans. peč-i, Öfen. kost-i, Sein, Knochen. reč -1, Sadje, ©ing. skerb-i, Sorge. laž -1, Süge. čast ober čest-i, @hte. vas-i. ©orf. V tih rečeh se gospod učenik silno motijo. Zgolj zavolj tebe so mati v tacih skerbeh bili. V tih vaseh je mnogo poštenih pa tudi mnogo nepoštenih ljudi. Meniš, da bom jaz same kosti jedel. Kolko plati imajo te molitne bukve. Skorej vsaka reč ima dve plati: eno dobro, in eno slabo. Imejte tega starega moža vselej v časti. Tega možu sin mi je že mnogo škodval. To sicer ni njegova šega bila. Bog mu prizanesi njegove krivične dela. Kader se on dela loti, ga hitro dokonča. Kolko siji plačala. Kolko pedi je miza dolga? Kaj v pesti deržiš? V tema reČema nikdar ne bom z vami jedne misli. Včeraj sim v gori dva krokarja in tri vrane vjel. Na pol zmerznjenega sim tega človeka na potu najdel. To je vselej moja naj perva skerb bila. Kmetje so letos več pšenice kot reži dobili. pri pešcih, bei ber Infanterie. pri kojnkih, bei ber {Reiterei. ©ieSolfSlteber gefallen mir feljr gut, befonberSaber bie ferbtf^en. Sorge« ffern fjat ber Herr ©raf eine Staffelt öeranftatten Taffen, ju leerer er audj ttiele Sanbleute eingraben hat. Stein Öfjetm {jf £>briff bei ber Infanterie. Slffen Sölfern beS öfterreichifchen KaiferthumS ift ifjre Stationalifäf gewährleistet. Solche Slnftalfen ftnb ben gegenwärtigen Reiten nidjf angemeffen. ®o haft bu baSgeugniß, baß bu bie floöenifdje Sprache fannft? Schabe, baß eS feine Stafionaltrachfen mehr gibt, frute ftnb bie gußgänger, morgen aber werben bie Steiter aufbrechen, ©te ©vau gefriert nur fetten, ©er Sritber beS gür« ften ift nicht bet ber Steiterei, fonbern bei ber Infanterie Öbrift. Stuf äffen Sänfen habe ich beine «Pfeife fdjon gefugt. $ft bie ©ans fchon fett? Son beiner Schweflet hat er nichts bemerff. Sßarum woffen Sie ftch nicht mit uns freuen? SöaS ift uns geholfen , fo tange uns unfere «Rationalität nur auf bem Rapiere gewährleistet ift. Svedočba-e, geugtiiß, narodnost-i, «Rationalität, naroden, dna, dno, national, polkovnik-a, Öbrift. pešec -šca, gußgänger. zagotovljen, a, o gewährleiffef. pojedina-e, «Dtahljeit. napra-im, iti toeranftalten. naprava-e, 21nftalt. kojnik-a, Steiter. 84. Telo-telesa, Äeib. sila-e, Kraft, telesen, sna, sno förderlich. duševen, vna, vno geiftig. zvon-a, ©locfe. pogreb- a, ©egräbnijj. pokop-a, ©eftaftung. Zvonovi nas kličejo k pogrebu. Narod bez narodnosti je tako rekoč telo bez kosti. Včeraj so mati še pri pameti bili. Iz vsih sil duševnih in telesnih si hočem prizadjati, da to leto srečno dokončam. Kada bode pogreb tvojega očeta. V osmih dneh bodo tudi gospa knezinja veliko pojedino za siromake napraviti vkazali. Kteri razloček je med truplam in telesam ? Zvon pobožne kristjane k sveti maši kliče. Bo pokop pred poldnem alj po poldne ? Sila ljudi se je pri pogrebu gospoda fajmoštra zbrala. Ki je vidil, da so ga vsi njegovi prijateli zapustili, je se milo jokati začel. Narod slovanski ima mnogo narodnih pesni. Ko je svojo krivico spoznal, je me odkritoserčno za odpušanje prosil. 85. Celo-a, ©tirn. zdam, zdati, ausgeben, pot-a, ©djmetf. kap-am, ati, träufeln, prid-a, gletfj. se spreober-nem, niti, ficft umtoanbetn. zora-e, Sftorgenrof&e. starček-čka, ein Alfter, ein ©reis, mrak-a, Abenbbämmerung. zasliš-im, ati, beweinten, obmolk - nem, niti, berffummen. 911S ber arme ©reis bie ©orte beS nnbanfbaren ©oljneS hernimmt, fällt er bor gurdjt unb Sraurtgfeif auf bie ©rbe, unb fängt bitterlich ju meinen an. .Keine Saft mar fo fdjroer wie biefe. $aum mürbe es Itd)f, arbeitete er fdjott im ©arten, nnb bebor t'fjn bie ©onne mit tljren ©trafen befd)ien, träu« feite ifjm fd^on ber ©c^meij? bon ber ©tirne. 9tlS er biefeS bernaljm, ber« ftummte er, unb feine greube ummanbelte fid; in SSraurigfeit. £)bgleidj meine Sßorte nichts ausgaben, fo Ijabe tc§ botf) meine ©djulbtgfeif erfüllt. SOiit gro« fem gleiße arbeitete er fd?on bor ©onnenaufgang (Sfllorgenröffje) auf bem Sief er, bamit er feine armen, alten €(tern leidster ernähren fönnte. ©ein ©ruber $at eine fjofyere ©tim. SBenn ber gruf)ltng fontmf, mirb jtdj bte ganje Statur ummanbefn. 3flS ber ©reis bte ©ftmme feines ©o^neS bemannt, fing er bor greube ju weinen an. 9US fte bief bernafemen, berftummfen fte äffe, ©alb wirb fiefy bte ganje Sraurigfeit in greube ummanbefn. 86. f£> i 'k^Tm | Sem i «-« »»—•"■ S,lUS, | «P»« <«"«'»• Dokler bo še veter z mojimi lasmi gibal, se to ne sme zgoditi. Tako dela, da mu iz čela pot kaple. Cmu to jamo kopleta ? Ko je od matere slovo jemal, je jim večkrat pisati obljubil. Ko je sivi starček to prigodbo zaslišal, je od veselja kviško svoje očesa obernil. Ako se fant celo ne spreoberne , se od njega nič ni dobrega nadjati. Nobena žival ni človeku takö zvesta in pokorna kakor pes. Ko njegov gospod spi, varje on njega in njegovo premoženje. Ko sim to izgovoril, so zdajci vsi pričijoči obmolknili. Kaj bode to zdalo ? Globoko si v serce vtisni danešno prigodbo. Ako mi okolšina pripusti, te bočem v kratkim obiskati. Vrela župa je me v gerlu ožgala. Alj sablja ni še nabrušena. Od jeze se je stresel in z zobmi škripal. Dokler se še sam gibali morem, mu hišo ne prepustim. Z jedno roko dati, z drugo pa jemati. Se zares čudim, de se je dans tolko sukna in platna spečalo. 87. Bog bodi mi v pomoči, ©off ffehe mir bei. 3$ aru m ahmen fie nicht audj bie SBetfptele ber ftetfigen Sfubenfen nach? Sein ©ewtjfen lief ihm meber 9tuhe noch ^rieben. 93tff bu berficherf, baf er nichts berfchwiegen hat? $ür »en grabet ihr (2) biefe ©rube. Sie lebte lange in größter $trmufh. ©off ffehe mir imttnglucfe bet. Sdj bereueeS wirflich, baf idj ihn nicht freunblt'djer empfangen habe. @S gldnjf wie ©olb. ©off ffehe ihm bei, unb reffe ihn aus btefer ŠobeSgefahr. §luch ich mürbe gerne mit ihm lachen, wenn mich ntdjf fo biete Sorgen brücfen würben, ©off mag je|t allen beiffehen, bie in biefer Sfunbe auf bem SSJteere ftch beftnben. ®ie ©funbe beS SobeS iff ungewif. Sebe fo, als wäre biefer Sag ber legte beineS SebenS. SBte fann ich ihnen btefeS glauben, ba jte fchon off baS SÖort gebrochen haben. 88. Zasluga-e, SBerbienff. stim-äm, ati fcfjafen. mestjan-a. SBürger. se štim-am, ati jtch brüffen. deržava-e, Staat. se priklon-im, iti ftch bücfett, deržavljan-a, Staatsbürger. etn Kompliment machen, hvala Bogu, ©off fei ®anf. za to bafür. zato, beöfjatb, beSwegen. na tö barauf, hantad). zategavoljo, bemnach, beShalb. verhtega, überbtef. od tega, baüon. takraj, bieSjeitS (m. ber II. <£nb). Ne štimaj se s ptujimi zaslugami. Mesto je še takraj reke. Pred postavo so si vsi deržavljani, kmeti in mestjani, čisto jednaki. Hvala Bogu, da je vse srečno prešlo. Ko je ga zagledal, se mu je globoko priklonil. Verh tega mi je tudi obljubil, kakor bo hitro mogoče, me obiskati. Zategavoljo se je tako jezen vidil. Tvojega brata po celi okolici kot naj bolšega zdravnika štimajo. Na to je on hitro odšel. Na to je v enim hipu zibnil. Avslrijanska deržava obstoji iz silno različnih narodov, namreč: iz Slovanov, Nemcov, Lahov. Ogrov in še več drugih narodičev. Od tega se hočeva še jutre dalej pogovarjati. Skoda za gospoda učenika, ki ga je mlado in staro štimalo. V tim mende nikdar ne bova ene misli. Verh tega so mi še gospa pet goldinarjev v roko vtisnili. Ko je od matere slovo jemal, seje na glas jokal. Na plakaj, morebiti se bo še vse z lepim poravnalo. 89. Dolžnost-i, Pflicht, @d>ulbigfeif. čuvaj-a, SBdchfer. posleden, dna, dno. ber, bie, zaklad-a, ež ^tmmelä unb ber (Srbe. Man fprich* attges mein, baß ber ©ruber bež 9tmfmantte8 einen jiemlidj großen @df)a§ gefunben hat. 3»ei SBächter hat man öor bte Shüre geffeltf. $ein ©elf fott fünftighin ©flaoe eine« Qtnbent feilt. (Sinigfetf ift jeber ar eg fonft nicht/ ^entanben ju belügen. ®ür ben@tmpel babe td) 20, für ben Seifig 18 Äreujer gegeben, ©amt bat ber SluSfchufj feine ©jungen? SP betn ©beim ein SluSfdntjhntfglieb ? ©obalb ftch ba§ ©efter ein 33t3chen dnberf, itrill tdj mich auf ben ©eg gegen ©ten begeben, ©ie flauer b«ft bu ben SImfel unb bte ©achtel gefauff? Sn granfretd) bat man int Sab" 1<92 viele rechtfchaf* fene Sttenfchen enthaupten laffen. SaVon bat man ftdj t'm Sftetd^äfage noch nicht berathen. SteSanfe erfucht ©ie umbaö 3$uch, »elcheä fie Sbnen fch°n t>erffof» feneö Sab* geliehen hatte. 92. S5om Gerundium. Grede, gehenb, beim ©eben, molče, fchmeigenb. sede, ftgenb. zdihovaje, feufjenb. zbiraje, fammelnb. smeje, lachenb. stoje, ftehenb. kleče, fnienb. leže, Itegenb. premišljovaje, überlegenb. počivaje ruhenb, raftenb, se oziraje, (umher) blicfenb. podpiraje unterftüfenb. prodaje verfaufenb, mit SBerfauf. Änienb bat geffern bein SSruber meinen SSater um SSerjeibung gebeten, ©eufjenb gtttg geftent bte SKutter lange 3et'f int ©arten auf unb ab. Sdj habe ihn noch im SSette liegenb gefunben. Sachenb hat er mir geftern von biefer SÖe» gebenhett erjagt. SBetm ©eben au3 ber ©tabt hat mich geftern ber altere ©obn beS Slmfmamtö begegnet. 3m Statten vnbenb bat er ein Sud) gelefen, als td> ibnim Sorbetgeben gefeben babe. ©ott [et ®anf, baß bein armer Stuber jum Äebrer ernannt morben ift. ©d)Weigenb unb feufjenb falj td) tbn geftern am Ufer beä fd)äumettben gluffe« auf unb ab geben. 35ie Šldbdjen babe icb auf ber SSiefe Stumen [ammelnb gefeben. češem, česati, fonnen. krešem, kresati, $euer fcbtagen. pišem, pisati, fcbretben. plešem, plesati, fanden, kličem, klicati, rufen, mečem, metati, werfen, iščem, iskati, fudjen. 93. Kažem, kazati jetgen. ližem, lizati, lecfett. mažem, mazati fdjmtereH, falben režem, rezati, fd>netben. vežem, vezati, binben. lažem, lagati, lügen, brišem, brisati, wifdjen. Fantji in deklice plešejo. Kaj režete? Tudi stara koza rada sol liže. Po celm selu sim te že iskala. Glej. da se v roko ne vrežeš. Pokaži mi pot do bližnega mesta. Pred očetam kleče je jih za pomoč prosil. Tako dolgo boš brisala, da se še brati ne bo moglo. Snoči bi bili še delj plesali, ko bi dans veliki praznik ne bil. Dolgo sim vaju klical, vendar nobeden se mi ni oglasil. Kedar v Zagreb dojdem, se hočem tudi pri vas oglasiti. Enemu da, kar drugemu vzeme (vzame). Od obeh sim še davi slovo vzel. Pokaži mi tvoj nov klobuk. Bote nicoj še dolgo plesali? Meni se zdi. da bi bolje bilo , če bi doma ostali. tic eine 2öieberi;olung auöbrücfen. dati, geben — dajati, viti, minbett — povijati, poküsiti, »erfuhrt — pokušati, oživiti, beleben — oživljati, zdraviti, beden — ozdravljati. streliti, fließen — streljati. m. 94. 33on bet 'Ableitung bec 3eitroorter, Vstati, auffteben — vstajati, biti, fdjlagen — pobijati, saditi, fe|en — nasajati. ponoviti, erneuern — ponovljati. goniti, treiben — naganjati. vaditi, gewöhnen, üben — navajati. lt. f. Počasi se moram tudi tega rokodelstva navajati. Alj dans oče ne grejo streljat? Dans bom cvetlice presajal. Ce se vojska zopet ponovi, bo slabo za nas vse. Tako je nas k delu naganjal, da je nam pot od obraza tekal. Ce se bolj vadili ne boste, bo vam ta reč malo dobička dala. Meni se zdi, da bi bil predvčeraj tvojega brata, ki je pri vojšakih, v mestu vidil. Kar mene zadene, bom vse poplačal, kar je on dolžen. Ne pokušajte poprej. Deklice so iz različnih rožic vence vile in prepevlale. Kaj bi oni rekli, ko bi tukaj ne bil ? S ktero gospodično hote dans plesali ? Kteri deklici ste moje pismo dali. Tvojega poslednjega pisma še dans nismo dobili. Bež-im, ati flicken. molč-im, ati fd)Wetgen. se bojim, bati fich furzten. sčim, scati harnen, derž-im, ati Ralfen. spim, spati fchtafen. diš-im, ati rieben. stojim, stati fielen. ječ-im,ati dd^jen. postojim, postati fte^en 6fei6en. kleč-im, ati fnieit. lež-im, äti liegen, krič-im, ati fcfjreien. tič-im, ati ftecfen. zakrič-čim, ati auffcfireten. obtič-im, äti ftecfen bleiben, ©r fd)lief, baß man ihn nicht werfen fonnte. 9llž er ben Sanbmann ar* beifen fah, blieb er ftefjen, unb rief ifjm ju ftdf>. ^eige mir, waž bu in berftaufi halteft. Sllž er meine Stimme »ernahm, f^rte er auf unb eilte mir entgegen. Schmeigenb blicfte er mich au, unb meinte. 3Ba§ furzten Sie je|t, ba fdjon affeS ruhig geworben ift. SBo^in miff er je|t frieden, wo ftd> öerftecfen ? ©Ott fei Sauf, baß bie Kranit üerfcjjmunben ift. bin faft ftecfen geblieben. Sßarum fchmeigft bu nicht, ba ber Herr ßehrer fprtcht. Söenn id) wüßte, baß fc^on heute biefež Spiel gegeben würbe, fo ließe ich bie Spferbe einspannen, baß Wir inž Theater fabreit motten. (Sr mag gehen, wenn es ihm beliebt, hatten fann ich Sitemanben. (St mag je|t fein, wo er Witt, baß er nur bis 6 Uhr nach Haufe fointnf. ©u mußt fchweigen, fo lange Slnbere fprechen. wirb ja auch auf bich bie ŠReihe fommen. SBohtn fäumt es eitel), baß ihr heute nicht bei unž bleiben mottet ? 96. Berem, brati lefen. zovem, zvati rufen, kolem, klati flachten. ženem, gnati treiben, orjem, orati acfern. poženem, pognati antreiben, perem, prati Waffen. emportreiben, wirb treiben, sejem, sjati fden. zgem, žgati brennen, sijem, sjati f^einen. tkem, tkati weben, s'erjem, srati Slothburft tter== denem, djati thun, fageit. riefen. vstanem, vstati aufftehen. Ko je vstala, se je hitro obula in v cerkev k sveti maši hitela. Perica bode jutre k nam prat prišla. Že v peči gori? Kropiva žge. Glej, da se pri pečine ožgeš. Kje tvoj oče orjejo? Tako prijazno je sonce le malokdaj sjalo. Dans oče orat in sjat pojdejo. Kdo ovce v goro požene? Kam vole ženete? Kada böte pri vas prešiče klali? Konja poženi, da hitrej poteče. To dete cel ljubi dan kriči. Kdaj boste k nam platno tkat prišli? Kdaj ste davej vstali ? Klobuka in plajša že težko pogrešam, skornj pa še težej. 97. SSom halbwrgangencn SKittelmorte (Transgressiv). Slovo jemavši se je na glas jokal. Zagledavši ga, je ga k sebi poklical. Se k meni obernivši, je me na svoje serce pritisnil. Mi roko po- nudivši je me domu peljal. V zdignivši se me pri roci vzame. Pero re-zavši se je fant v perst vreza]. Spomnivši se svoje umirajoče matere, je silno plakala. Obernivši se k svojemu domu je na tla padel in za svoje drage znance molil. Nadloga je težej prenesti, če prijatelev nimaš, ki bi jo s teboj delili; alj le malo je tacih prijatelov, ki bi z nami tudi v težavah poterplenje in vsmilenje imeli. 98. Setb mitleibig gegen ade SJJenfd&en, auch gegen eure geinbe. SBenn tljt fie im Ungtüife fefcet, gebenfef nur baß fte SRenfc|en unb m'c^f eure geinbe ftnb. ®er Sttenfch bat jwei £>hren unb ©ine 3unge, bamtf er mebr boren unb me< ntger reben fott. Šnbent er ju mir traf, erzählt er mir altes, was Stöger ge« flehen tff. 5t IS er mich erblicfte (erbltcff bat) ffanb er auf, unb eilte ju mir. Obgleich er im Sfanbe wäre, ihm jit helfen, fo fhuf er bod) nichts, meil er thn einmal angelogen hafte. ©oft bewahre mich toor biefer Sache. SBaS fagfe ber «Safer ju (na) bem SRanfel, meldhen tch ihm gefchtcff h«&e. SBettn eS mähr ift, maS bte Seufe fpredjen, fo mirb es nicht gut fein. SBettor er abretffe, öer* fieberte er mich noch / *>aß er metner nte öergeffeit merbe, SBenn ich baöor fchrtebe, er bliebe nicht mehr tn «Diatlanb. 99. Qlls ich SSrief an meine ÜHuffer fcfjrieb, ift ber «Bruber gefommen. SBaS benfen fte öon bem Spanne, ben fte bort im ©arten fehen ? ©aS Schtoß beS dürften ift nicht mett toon ber Sfabf? $ff $arl noch im $ofe. ©r ift im 3abre 1824 tn ©enebig geboren. (Sine furje 3eit ffttbierfe er in Seipjig, unb hernadh ging er nach Slmertfa. SSenn fte jurucEfomrnen, mitt ich Sh«"» bavoit mehr erjagen. SöaS mijfen fie neues ? SiichtS. Sinb fie heute bei ber Sante gemefen? 3a. ©r fann ifaltentfch nnb beutf^ fprechen. 3df> ^a6c fte burch baS genfler gefehen, als fte aus ber ßt'rd&e ging, ©oft ift ein gerechter dichter unb er mirb Seben nach feinen SSerbtenffen richten. 100. Zamišljen-a, o in ©ebanfett öerfunfen. 3dj gehe Sßormttfag frieren, Nachmittag aber bleibe ich ju^aufe. äßo* her fommf eS, baß bu altes fo fchmer begreifff ? «Bis auf ben heutigen Sagmiffen mir nicht, mo er ftch if|f aufhalf, ©r fonnfe euch in btefen Stngetegenheifen rathen, maS ihr ju thun habef. (Sine fo wichtige Sache, bie fo viel (Staaten betrifft, fann nicht fo fchnelt beenbtgef merbeit. Se|en mir uns, unb fangen mir an ju lefen. ©ineSSageS faß ich in ©ebanfen öerfunfen vor bem^aufe. SSŠaž ftch ber SJienfch in feiner $ugenb nidjf abgewöhnen fann, baS wirb er auch Stlfer nicht raffen fonnett. Sßo feine Siebe ift, bort ift auch feine ©tnigfetf. Siefer SRenfch fitztet Weber ©off noch bte SRenfc^en. ®ie Softer, Welche ihre €l* fern ehren, ftnb größtenteils auch Lüfter. SBer ift glttcfli^er, als je* ner, ber mit bem, maS er hat, jufrieben ift. ^ttietfe ^MIu'UuHrt. t) it t it x i e 1) r c. ®te ©pnfar ober ©ortfügung je^rf bie ©örfer ju einer jufam* menljdngenben SRrebc berbinben, unb fte jer'fäfft in bret Hauptftucfe : I. «Regeln ber Überetnffimmung ober 9lngemeffen§eif. II. Regeln ber 5l6^angigfetf. III. ©orffolge ober Stan'gorbnung ber ©orfer &aupiHüä. S8 o n ber Übereinftimmung. Hauptwörter. §. 1. ®a§ ©efdjlecfcf unb bie 3a$l ridjtet ftcf> immer nadfj bem ©ubjeffe bež ©afež. 3. Cerni konji so vselej moje veselje bili, fcfywarjeSpferbe waren immer meine Suff. §. 2. ©irb ju einem ^auptworte ein anbereS Hauptwort ber ©rfldrung wegen gefegt, fo fteljt ba§ le|fere in gfetcfcer ©nbung mit bem erfferen; bie 3al)l unb baž ©efd)ted>f foniien belieben fet>n. 3- SB. Franc Jožef cesar Avstrijanski, granj ^ofef, Äaifer bon £>efferretdj. Mesto Benetke in mesto Draždani, bie ©fabt ©enebig unb bie ©fabf ©režben. 3. ©entt jmei Hauptwörter nid)f Benennungen bežfelben worfe§ ftttb, fo wirb baž eine gewo^nlid; in ein Beiwort berwanbelt, wenn bemfefbett ntd)f fd&on ein foldjeä borangeljf. ©tej? ftnbef (Statt: a) ©enn baß eine bermtffelff be§ Bormorfež bon bie ©igenfdjaff beS anbeut aužbrtuff. 3-§8. Imenitna stvar, eine Sadje bott ©idfjtigfeif. Hro-vaški in slavonski ban. ber Banuä b 0 tt Kroatien unb ©laboniett. b) ©etttt ein Hauptwort mit bem SSorworfe bon ober aus ben Stoff bejetdjnef, woraus eine ©adje befielet. 3- Lesena skleda, eine ©Rüffel au ž Je sreberna tvoja ura? Sft auä ©Uber beine lU)t? c) SBenit baö eine Hauptwort ben Beft| be§ anbent anzeigt , fo Wirb erfferež in etn jueigitenbeS Beiwort berwanbelt. 3.58. Kje je pastirjeva palica? ©0 iff ber ©fab beS Herfen? Kje je pastirska palica? ©0 ift ber Hirfenffab (@tab ber Hirten) ? ©aSfelbe gilt auch bon weiblichen Familiennamen. 3- ©. Sirkova Neža , 5lgtteS Sirf; Sirkova gospodična, grduleitt ©irf; Sirkova gospa, bie grau beS Hcrrit d) ©ei jufammengefegten ^«"P^črfern, bon benett baS eine bttrch Stuf« löfung in ben ©enitib ju flehen fommf, ober wenn es fchon im ©eutfchen in ein ©eiwort berwanbelt werben fann. g. 58. Goveje mesö, baS Stinbfteifch. Božji strah, ©otteSfurdjt. Cudne so poti božje previdnosti, wunberbar ftnb bte äßege ber ©orfehung ©ofteS. §. 4. ©on einer sperfon, ber man ©^rfure^t bejetgen Witt, fprtdjf man in ber bietfadjen ga^t bes männlichen ©efchtechteS. g. ©. Kje so mati bili? SBo ift bie SÄutter gewefen ? © e i w ö r t e r. 5. ©te ©eiwörter werben ttad) ihrer ©ebeutung tn beffimmte unb unbeftimmte eingeteilt. SBtff man nun ein befttmmfeS ©eiwort bitben, fo ntüjfen bie bor ber.t teften SJlttlaufe ftetjenben Selbfttaute gebebt werben, gür ben männlichen SluSgang mttjj auferbem nodj ein i angehängt werben. 3. 58. Dober nož, etn gufeS Sfteffer. Dobri nož, baS gute Keffer. Visoka gora, ein hoher ©erg; visoka gora ber hot)e ©erg. 6. ©ie beftiinmten ©eiwörter Werben gebraucht: a) äßenn bon einer befiimntfen sperfou ober Sache gefprodjen wirb. b) Sßentt baS©efchte^tSwort »ber, bie, baS« bor benfetben fteht. c) äßenn jte baS Subjeft bertrefen, ober atS ©eftimmungSwörter mit ihren Hauptwörtern berbunbeit gebaut werben. 58. Pametni bi to ne storil, ber äßetfe würbe*biejj nid)t thun. Zadovolni človek je vselej srečen, ber jufrtebene SDlenfd) ift immer gtücftich- ©abon ausgenommen ftnb atte jueignettben ©eiwörter ttnb gürwörter. ©ie nn bestimmten ©eiwörter werben gebraust: a) SBentt bon feiner beftimmten sperfon ober Sache bie Siebe ift. b) Sßenn baS©efchted>tSwort »ein, eine, ein« bor benfetben fteht. c) äßenn fie nach ihren Hauptwörtern als ©efchaffenheitSwörter ftehen. 3. 58. Prav učen mož se mi je zdel, er fdjien mir ein recht gelehrter ŠJiann ju fepn. Je brat zdrav alj bolan? Sft ber ©ruber gefunb ober franf? §. 7. SBenn ein ©eiwort ju jwet ober mehreren belebten ^»auptmßr» tern beSfelben ©efchtechteS gehört, fo wirb im erften gälte bie jmeifache, im jwetfen aber bie bietfache $ahl beS männlichen ©efchtechteS gebraucht. Sft aber baS ©efchtecht berfdjteben, fo hat baS männliche bor ben beiben übrigen, unb baS weibliche bor bem fachlichen ben ©orjug. g. §8. Fant in deklica sta bolna, ber Knabe unb baS üftdbdjen ftnb franf. Sestra, dete in brat so bolni, bie @chmefter, baS Ktnb unb ber ©ruber fittb franf. Kommt im Sage ein weibliches unb ein fdchttdjeS Hauptwort atS Subjeft bor, fo wirb baS ©eiwort in bie zweifache gahl beS männlichen ©efchtechteS gefegt. Zena i» njeno dete nista zdrava. bač SSetb unb ih< Kinb ftnb nicht gefunb. 8. Sinb bie Hauptwörter unbelebt, fo muß baS Seiworf bas ©efchlecfjf beSjenigen HaupfworfeS annehmen, baS i^m am nädEjffen ift. SP aber eines »on biefen ein belebtes SBefen, fo rietet ftch baS Seittorf nad) bie« fem. SB- Griči in doline so že zelene, bie Hu9e* un& SfStefen ftnb fdjon grün. 9. äöenn ein Setworf su jttet ober mehreren Hauptwörtern gebort, fo rotrb eS je nach ©rforbemiß in bie einfache, zweifache ober btelfacfje 3al)l gefe|f; festeres ftnbef befoitberS bann Slaff, ttenn etneS biefev ^au^ftoorfer itt ber bielfadjeu 3ahl fleht- SB« Gospodar gospodinja, in dekle so bolne. ber Hausherr, bie Hausfrau j,nj) ^ie Sftdgbe finb franf. §. 10. Steht baS Seittort attffaff eines befttmmfen tteggelaffenen ttorfeS, fo ftimrnt eS in @efd)Ied)f, $ahl unb ©nbung mit bemfelben übetein. S. Zdravemu ni treba zdravila, ber ©efunbe braucht feine 5lrjnet. Sffitrb aber unter bem Seittorte fein beftimmteS Haupfworf berffattben, fo muß eS im fachlichen ©efchlechfe ffeben. S. Loči dobro od zlega, un* terfdjetbe baS ©ttfe bom Sofen. iJ a h 1 tt o r f e r. 11. Steht jeden, jedna, jedno (en, ena, eno) h'"*" ner größeren Qafyl, fo wirb bas mit bem IJahlttorte berbunbene Hauptwort in ber einfachen $ahl gebraucht. SBirb dva, dve, ober trije, tri unb štirje, štiri ber größeren gahl nachgefeff, fo ffehf baS Hauptwort im erften gaffe in ber jweifadjen, im jtteiteit aber in ber bielfachen $ahl. geht häufiger bie fleinere $ahl ber größeren boran. Dvajset in dve ovci sim vidil, ober dva in dvajset ovc sim vidil4 idj habe jttei unb jttan« jig Schafe gefeljen. 12. Sei ben jufammengefe|ten Zahlwörtern tttrb nur bie julefjf fte» henbe 3ahl gebogen. Set ben boranfleljenben Rahlen Wirb ohne SRücfftchf auf baS folgenbe Hauptwort baS männltd)e ©efdjlechf gebraucht. S. Dva in dvajset petic, 22 günfgrofchenftücfe. Z dva in dvajstimi krajcarji, mit 25 Kreuzern. 13. Sei SahreSjahlen tttrb bor leto bie jule|t ftehenbe $ahl burch eine ©rbnungSjahl auSgebrücff; ftehf aber bie 3ahl «ach leto, fo tterbett ©ruttbjahlen gebraucht. 3- S. Brat je rojen tisuč osemsto in dvadesetega leta, ober brat je rojen leta tisuč osemsto in dvadeset, ber Sruber ift im Saljre 1820 geboren. g ü r tt o r t e r. 14. ©te perfönlichett gürwörfer jaz, ti, on, ml, vi, oni. ttelche ohnehin fchon int Zeitwerte mifbegriffen ftnb, »erben nur bann auš« brücfltcf) gefeff, ttennfie ben Sa| anfangen ober bie «Perfonen nach berSlbfichf beS Sprechenben borjügltd) hcr0erÖe^ben tterbett. 3. S. Kjer si ti, jaz biti ne morem, tto b u btff, fattn i ch nid)f fepn. 15. ©te perföntichen gürttörter haben in einigen ©nbungen eine bop* pelfe gorm : bie fttrjere unb bie la'ngere. Severe ttirb gebraucht: a) ggenn ein Slacbbrud auf ba« gürwort gelegt wirb. b) SBenn barntf bie 9tebe anfängt. c) Sßenn s a in, sama, samo int @a|e ftebt. d) Sei Beantwortung einer grage. e) 9iadj Sorwörfertt mit 3tužnabme ber 4. ©nbung. 3- 0n sam sebe ne spoštuje, er ad)fef ftcfj fet6ft nidjf. Meni je znano, mir ift e« be« fannf. §,16. Sei bem unbeftimmten «Subjefte, wie ba« beuffcbe e« ift, wirb immer bte britte sperfon be« geifmorfe« gebraucht, unb jWar im fddjltcben ©efcblecbfe. S. Strašno seje bliskalo in gromelo, fürchterlich bat e« ge= blt|f unb gebonnerf. §.17. @o wie ba« äurücffübrenbe gürwort sebe für alle brei sperfo* neu gilt, fo muß aurf) ba« ba»on abgeleitete svoj, svoja, svoje für mein, betn, fein, ibr, unfer, euer, ifjr gebraucht werben, wenn rdmltd) ich, bu, er, fie, wir, ihr ba« ©ubjeft be« <Ša|e« finb. 3-S. Čej imaš svoj klobuk? äßo haft bu beinen $ut ? Mi smo v svojim vertu igrali, wir haben in unferm ©arten gefptelf. SSejiebt ftch aber fein ober tbr auf ba« Subjeft eine« anbcrn ut faufen. Zeitwörter. >20. Sßetche gorm beš geitworfe« gebraucht werben muß, bangt »on bem Umfianbe ab, ob man »on einer bauernben, off mieberbotfen ober febtteff öorübergehenben £>anblung fpreebett Witt. Sie ©intbeilung ber geifmörfer in Soflenbenbe unb Sauernbe iff fchon näher befproeben worben. (Siebe «Seite 106, I. .Kurfu« meiner ©rammafif.) 21. Jyn ber gebiefbenben Slrf mirb nachher Sernetnung«parfifel ne immer ein bauernbe« geifmorf gefe|f. S. Brat gre na led, ber Srtt* ber gebt auf ba« ©i«. Ne hodi na led, gebe nicht auf ba« ©i«. 22. 3»et ober mehrere belebfe Subjeffe, wenn fte auch in berein« fachen $af)( ftehen, »erlangen im erffen gaffe ba« .getfworf in ber zweifachen, trn jweiten aber in ber Pielfadjen Zahl- ©ei Petfchtebenett $)erfonen hat bie erfte »or ber jwetfen unb briften , unb bie jwetfe »or ber britten ben ©orjug. @benfo Wirb auch baS männliche ©efdjlechf ben betben übrigen, unb baS wetb* liehe bem fachlichen «orgejogen. @tn weibliches unb etn fachliches ©ubjeft for» berf in ber j»eifa($en Šahi baS Zeitwort im männlichen ©efdjledjfe. §8. Brat, sestra in hlapci so prišli, ber ©ruber, bie ©chweffer unb bie Unechte finb gefommen. Krava in tele se paseta, bie $uh unb baS $a(6 grafen. Jaz in on sva ga vidila. id) itnb er haben ihn gefehen. 23. SBenn im ©a§ejwei ober mehrere unbelebte ©ubjeffe Porfom* men, fo ftimmt baS Zeitwort gewöhnlich mit bem junädjff ftehenben Haupt« Worte in Z«hf ""b (Snbung überein. ©• Vera in upanje te bode srečnega storilo, ber ©taube unb bie Hoffnung wirb bid) glücflich machen. 24. SSenn im ®eutfd)en jtt ober umju anftatt baß gebraust wirb, fo Wirb e§ im ©loPetitfdjett burch bte w ün fch en be Sir t mit bem ©inbeworfe da ober de auSgebrücff. Z- ©• Človek ne živi, de bi jedel, temuč le je, de bi živel, ber Menfd) lebt nicht um ju effen, fonbern er ißt nur unt jtt leben. §.25. ,(£s gibt unb e S gibt tt i dj t,Ä wirb burdj bte britte sperfott beSHülfSjetfworfeS biti unb ne biti auSgebrücff. Z- SS. Ni bolše matere, kot so moja, eS gibt feine bejfere Mutter itlS bie meintge ift. Mnogo je ljudi, eS gibt fiele Seute. 26. ©et lebbaffen ©chilberungett ober (Stählungen fann ffaft ber Per» gangenen ober fünfftgen Zeit auch bie gegenwärtige gebraucht Werben. %. 27. SaS bettffd)e Zeitwort »laffen« wirb im ©loPettifchen Perfchte« ben auSgebrücff; unb jwar in ber ©ebeufung 4 e t ß e n, a n o r b n e n, b e f e hä len« ?c. burd) dati, vkazati, veleti, reči, z a povedati; in ber ©e* bettfung »hinbertt ober nicht h i über n« a6er burd) nati ober pustiti. Oče so si novo obleko narediti dali, ber ©afer hat fid) eine neue $(eibuug machen laffen. Pustite me v meslo iti, laffen ©te mich bie ©fabt gehen. 28. ®aS 3etfWorf »m üffett« Wtrb größtenteils burd) morati obelim eti auSgebrücff. SB- To imaš še dans storiti, btefeS mußt bu nod) heute fhun. 29. Sßeil bte »offettbenbeti Zeitwörter fettte SDauer bet Hanblung be« jeidjnen, fo fotnmen fte aucf) tut ©eruttbiutn unb im Mtffelworfe ber gegenwär» tigert Zeit nicht öor. Z- ©• Delajoč arbeifeub (nicht aber storeč), delaje, inbem man arbeifef-(nicht aber store). §. 30. »Snbem, währenb, ba, unb ;c.« werben trn ©loPentfdjen nicht immer auSbrücfltch gefegt, fonbern bie ©ä§e werben öermtffelff beS ©e* runbiumS ober ber Mittelwörter jufammengejogen. SBelche »on ben genannten formen beS Zeitwortes jeboch ju gebrauchen fep, hängt größtenteils »on ber Slbficht beS ©pretenben ab. ©off nun bie Hanblttng burd) baS Zeitwort wie burch ein ©eftaffenheifS« Wort näher befttmmf! werben, fo bebienf man fit beS ©erunbiumS. Z-Slovöjemaje, se je jokal, inbem er Slbfdjteb nahm, weinte er, ober §lbftieb nehmenb weinte er. ©onft wirb baS Mittelwort gegenwärtiger Zeit 9efe§f. @e|f aber bie .fjanblttng, bie burdj bag SDlittelwort bezeichnet wirb, ber 3eit nach ber anbern vor, fo Wirb bag Mittelwort ber (balb) »ergangenen 3etf gebraucbf. ©. Zagledavši me, je mi nasproti hitel, alg er midE> erbltcffe (ober erblicft bat), eilte er mir entgegen. §.31. Ä'ommt im £>auptfa§e ein gürwort vor, itjetd^eS ft$ auf ben Sie» benfa| begebt, fo fann bie ^ufammenjiebung jwar ©faft ftnben, bodj muß bann bag SSÄttfelworf in bie (Snbuttg beg gürworteS gefegt werben. 3-lajočega brata so gospod pohvalili, alg ber ©ruber arbeitete, belobte i t; n ber .£>ert (ben arbeitenben ©ruber belobte ber #err). Domü se vernivšega so mati serčno sprejeli, alg er nad) -Saufe jutücffebrfe, bat ibn bie SKutter berjltcb empfangen. Unabdnberlid)e SHebetbeile. 3ž. Sie ©orwörter werben bett Hauptwörtern , bte fte regieren, greßtentbeil« vorgefegf. 3. ©. Kolko ur je do mesta? ©ie viel ©tunben fitib bis jur ©tabt? Slucb jwei ©orwörter fönnen unmittelbar auf einattber folgen. Sag Stenn« Wort jebocb richtet fidj in btefem gaffe nur nacb bem juerft ftebenben. 3. ©. Iz pod zemle vreti, aug ber @rbe bervorfprubeln. §.33. ©et ©ergletcbuttgen wirb als ober wie burcb kakor, kot, ober aucb burcb od ober mimo überfeft, in welkem gaffe aber bag Verglichene ©ort im ©enitiv fielen muß. 3- 0« je mlajši kot jaz, ober on je mlajši od mene, er ift jünger alg td). 34. Sie Seriteinunggparfifel n e ffebf immer unmittelbar Vor bem 3et(worfe, mit bem fte aber nicbt verbunben werben barf. Slitr in »nisim, nočem unb nimam« fommt fte in ©erbinbung vor. ben vergangenen unb fünffigen Reiten wirb fte immer vor bag .fjülfgjetfworf gefegt. 3. ©. Ona ne bode tu ostala, ©ie wirb nicht ^ter bleiben. Fant ne dela, ber Änabe av* beitet nicht. 35. NTe wirb immer vor bag beftimmte 3et(worf gefegt, wenn matt ben ganjeit ©ag Verneinen will. 3 SS- Dekla še šivati ne zna, bie SDlagb fantt nicbt einmal nabelt. ©tli man jebocb mlt ©Keb ©agež Verneinen, befonberg aber bann, wenn ein bejabenber unb ein vernetnenber ©ag abgefürjt werben foffen, um bie übelflingenbe ©ieberboluitg beg 3eitworteg ju vermetben, fo fann n e auch vor ber unbestimmten Slrt fteben. 3> ©• Hlapci so igrali, ko bi ne igrati, temuč le delati imeli, bie $necljte fpielten, ba fte nicht bitten fpie« len, fonbern arbeiten foffen. §.36. .Kommt in einem ©age fchon eine ©erneinung vor, fo muß ne bennocb gefegt werben, wenn eg auch im Seulfchen nicht auggebrücff ift. 3-Jaz ga še nikoli nisim vidil, teb babe ibn noeb nie gefeiert. On mi nikdar nič ne da, er gibt mir nie etwag. 37. Sie vernetnenbe sparttfelne bebt nur in jwet gaffen bte©ernet* nung auf: a) tri bem @a|e, wo eitt mit ne Verbunbenež Söort vorfommf. 3 Bogii nič ni nemogoče, ©oft ift ntdjfž unmoglidj; b) wenn unmittelbar barauf ein ©erneinuttgSworf folgt. 3- ©• Ne nič, ampak mnogo je mi on dobrega storil, nicjjt nichts, fonbern Viel h<>t er mir ©utež gefhan. §.38. SBenn nimam (nisim imel, ne bom imel) mit einer unbeftimmfen 9lrf verbunben iff, fo wirb ffaff nihčir — kdo unb ftaff nič — k ej gefe|f. 3- ©• Jaz vam nimam kej povedati, ich habe Shnen nichts ju fagen. SBenn in biefem galle bennoch nič unb nihčir vorfommt, fo wirb ba* burdj ein augenblitfltcher SKangef angejeigf. 3.©. Nima nič dobiti, er h«t nichts ju befommen. 39. Sčadj če, ako, kojc. trn ©orberfafe folgt ber 9lachfa§ gemei» nigltch o^ne sparfifel. 3. ©. Ce pride, ga bom za odpušanje prosil, wenn er fomrnf, fo Werbe ich hl mif «vi (ihr)« fprid)t man mit allen sperfonen, bie ber ®euffche mif»<5ie« anrebet. Sn biefem ftatle ift eS ^u bemerken, baß baS ©ei* ober SJliftelmorf immer ben männlichen SluS.-gang ber vielfachen 3 Sest oseb jo tii bilo, fech« «Perfonen waren hier. S štirimi konji se je peljal, mit bter spferfcen ift er gefahren. ©aSfelbe gilt aud) fcott allen unbeftimmfen Zahlwörtern, alS: mnogo, veliko Dici, več mcfjr, preveč ju totel, malo, majheno wenig, manj, menj Weniger, premalo ju wenig, nekaj, kej efWaä, nič nichts, koliko, kolikor Wie Diel, toliko fo Diel, nekoliko efWaS, dosti, zadosti genug, dovolj, obilno htntdnglidj, pol halb Z- S. Manj vina, Weniger äßein. Jaz več vode kot vina pijem, teh trinfe mehr äBaffer alS SBein. Včeraj sim več ptic vjel, geftern habe ich mehr Soge! gefangen. §.51. Sei ben ©infheilungšjahlen, welche burch Sorfe|ung beS Sor« worfeö po aus ©runbjahlen gebilbet werben, wirb jeden, jedna, jedno (en, ena, eno) »or beut Haupfworfe, welches trn Sofal flehen muß, auSge« laffen, alS: po žlici, ju ein Söffel. ©te Zah^n dva, trii štiri fommen aber fammt ihrem Haupfworfe in ben TOufafiö, als: po dve žlici ju jwei Söffel, po tri žlice ju brei Söffet. Set ben"Rahlen »on pet angefangen, fomrnt baS Hauptwort, wenn po bem beutfchen ju etttfpridjf, in ben ©eniftö; entfpricht po aber bem beuffchen burd), fo wirb ber Sofa! gebraucht, alS: po pet žlic, po šest poličev, Ju fünf Söffel, ju fechS Halbe. Po treh kmetih sim to novico zvedel, burd) brei Sanbleufe habe ich b'efc Sdeuigfetf erfahren. §. 5-2. ©en ©e«ith> verlangen alle Seiwörfer, welche eine Sorge, $ u t ch f, einen Überfluß, Langel, ein Se wußtfein, eine S e« g i e r b e ober Sheilnahme bebeuten, alS: skerben beforgt. potreben bebürftig. marljiv j *»< «<»• ft?* boječ furchffam. želen begierig, poln Doli. deležen theilhaftig. prazen leer. vreden Werth, WÜrbig. pijan betritnfen. kriv fdjulbig, fdjulb. sit fatt. lakomen habfücfjfig. lačen hungrig. vesel froh, fröhlich- Z- S. Kdo je te nesreče kriv? äßer ift mt btefent Unglücfe f($ulb? Steklenica je polna naj bolšega vina, bie gfafdje ift öoll »om beften SBeine. §. 53. ©er ©atiü ftehf auf bie gragett »Wem ober für wen?« unb bezeichnet ben Zwecf ber Hanblung, ober bie «perfoit ober «Sache, auf welche ber Segrif beS Zeitwortes gerichtet ift. Z- S. Reci bratu, da k očetu pride, fage bem Stuber, baß er jurn Safer fomme. 54. Sei einigen Hauptwörtern fann ber ©atib auch anftaff beS ©e* nitiöS flehen. Z- S. Vino človeku serce razveseli, ber äöetn erfreut ba§ Herj beS SDtenfdjen. Te mož je oče vsim sirotam, biefer SRattn ift ein Safer aller Sßaifen. ©iefer ©ebrattch faittt auch hei ben gürwörfertt Sfaff ftnben, befonberS aber bann, wenn jwei Slominafioe im Sa§e öorfommen. Z- Moj oče so tvojemu bratu kum, mein Sater ift ber spätre beineS SrttberS. On mi je naj veči dobrotnik, er ift mein größter SBohlthäfer. 55. 35en Sati» forbern »tele SSeimorter bte einen Schaben ober 91 u § e tt, ©leicbbeif, 9ieib, tbnlicbfetf, Siäbe, SBermanbt* fdjaft ober ba« ©egentljeil bebeuten, afg: jednak gleich. koristen ttü&licb. podoben dfjnlid). lasten eigen, milostljiv gndbig. ljub Iteb. škodliv fd^dblich- tečen gebeihlich. prijeten j postrežen bebienfam. dopadljiv J nevošljiv neibtfd). It. f. m. 3- S. Podoben kot krajcar krajcarju, ähnlich/ wie ein Äreujer bem an« bertt. To je mi prav ljubö, biefe« ift mir recht ließ. To je nam že davno znano, biejj ift utt« fc^ort tange befattnf. 56. Ser Slffufatio ftehf auf bie grage »men ober ma«?« Sann aufbiegrage mie lang? m te breit? mie b t dE? mi e tief? wie m ei t? mie hod)? wie alt? u. f. m. Überhangt mtrb bažbefttmmteSJiafj ber Sänge, «Breite, Siefe. vSitfe, Söetfe, .gto^e, ©rojše unb be« Sllfer« in ben Slffufati» gefe$t. Z- 58. Štiri čevle .široko in dva čevla dolgo, toter Schübe breit unb jmei Sd)ube (ang. Sestra je štiri leta stara, bie Sd)Wefter ift »ter Sabte alt. 57. Stuf bte grage »mann? ju melcher Zeit? mie lange?« mtrb ber Slffufatiö ohne irgenb ein SSormort gebraucht, menn bem .gmuptmorte ein SBetmorf »orangebf. 3- 58- Tri cele tedne že čakam, teb marfe fd)on »otle bret SBodjen. Tisti čas je k meni govoril, ju jener 3eit fagte er ju mir. Steht aber »or bem .£>auptmorfe fein Söeimorf, fo finb SSormörter erfor« berttdj, unb jmar: a) bet ben Sagen ber Sßodje in ber einfachen 3«tjt v mit bem Slffufati» ; b) in ber »ietfacben 3ablaber ob ober o mtfbemSofal. 3- S. V torek še ne pojdem, Stenffag« merbe ich nod) nid)t geben. Ob četertkih nikdar ne morem priti, att Sonnerftagen fattn id) niemal« fommett. §8ei ben gefttagen mtrb o mit bem Sofat gebraucht 3- S. O veliki noči, ovsih svetih, ju£)ftern, ju Slfterbeiltgen. Sie SJormörter innerhalb unb binnen merben burcb vrnit bem Sofal au«gebrudt. 3- 58. V štiveh tednih bom že domä, binnen »ter SBochen merbe teb f^on jtt «£>attfe fetn. §. 58. SBcnn fteh auf ben ©egenffanb ber $anbt«itg jmei ober mehrere 3eitmörfer bejteben, meldje tierfebiebene ©nbungen regieren, fo fomrnt ber ©e« genftanb in jene ©nbung, meldte ba« le|te 3eifmort forberf. 3- 58. On se boji in ljubi svojo mater, er fürchtet unb liebt feine SOluffer. 3n btefent galle fann jeboch ba« Öbjeft »ermittelft beg gürmorte« mte» berholt merben. 3- 58. On se boji svoje matere in ljubi jo. §. 59. SSei ben 3eitmortern biti fein, ostati bleiben, postati merben, zvati se, imenovati se, klicati se hetzen, ge» nannt merben merben jmei 9iomtnafi»e erforbert. 3- 58. Tvoj brat je stotnik postal, bein ©ruber ift Hauptmann geworben. Jaz nisim vreden tvoj sin imenovan biti, tcf> bin nicfyt werf^, bem Sohn genannt ju werben. Hie^er gebort auch bte StebenSart: meni je ime, ich $eifteb i je ime, bu fjeijH, njemu je ime, er hetjH JC. 3- Bratu je Franc, sestri pa Milka ime, ber ©ruber heifif granj, bie Sdjwefter aber §lmatte. Komu je Miloslav ime? SBer hetfjf Kari? §. 60. Sn öernetnenben ©äfen wirb anftatf beS 9JomtnafibS oft ber ©e» niti» gefe|t, unb jWar bei »ni, ne bo, ni bilo, ne bi« ic. wenn biefe nicht einen anbern SRominatib ober ein «Präbifat bei ftch &a*>en 3- ©< Ni ga pri nas bilo, er War nicht bei unS. Očeta ni domä, ber ©ater ift nicht ju Haufe. Sn bejafjenben Sägen fi'rtbef btefeS nur bann Statt, wenn eine unbefftmmte Spenge atS Subjeft gebaut wirb. 3- ©. Vina in ola je nam ostalo, äßein unb ©ier ift uns übrig geblieben. 61. ©er ©enitib wirb oft anftatf beS StffufatibS gebraucht unb jwar: a) Sn äffen berneinenben Sägen. ©. Jaz nimam prijatlov, \d)i>abt feine greunbe. Jaz ne sinem duhana piti, ich bavf feinen Sabaf rauchen. Aufgenommen babon finb bte äßörtchen kaj, kar, nekej unb nič, befonberS wenn fte unbeftimmt gebraucht werben. 3- ©• Dans nič nisim slišal, heute habe ich nicht« gehört. Kaj ti noče povedati ? SSßaS Witt er btr nid)t jagen ? b) ©ei beit meiften jurücfführenben 3eittoortern. 3- ©• mesa najesti se, fich bon gteifch fatt anejfen. Boj se Boga, fürchte ©Ott. Ogibaj se zapeljivih tovaršev, metbe berftthrertfche Kameraben. ©tefe Stegef erftrecft fich auch '"'f jene geitmorter, bie nicht eigentlich ju« rücfführenb, aber boch beS jurücfführenben gürworteS se fähig finb. 3-©• On seje očeta vstrašil, er erfctjracf bor bem ©afer. Jaz se ne morem vina zderžati, id^ faitn mich beS SßetneS nicht enthaften. c) ©ei atfen 3eif»ortern, welche ben Stffufaftb ber ^erfoit bertangen. 3- ©. Tatvine ga dolže, man befchutbigt ihn beS ©tebftahtS. Bag nas nesreče varvaj, ©oft behüfe unS bor Ungtücf. Kdo je te nevarnosti rešil ? SSer hat bich oon ber ©efahr befreit? d) ©ei ben 3etfwörfern, bie ein ©erlangen, ein inneres Streben, ober fonft eine Söt'rfung beS ©emüfheS bezeichnen, wenn fte nämlich ben ©egenffanb gleich fain nur berühren, in bem ihre Sßirfung mehr auf baS Subjeft befchränf'f ift, wie: upati hoffen, gledati fehen, pogledati anfe^en, želeti wünfchen, pozabiti bergeffen, pogrešiti bermtffen, potrebovati benötigen, iskati fuchen ic. 3- ©. Kjebi pomoči iskal? wo fott tc[) H"ife fudjen? Sestra novega oblačila potrebuje, bte Sdjwefter braucht ein neues Kteib. §. 62. ©urchben ©enitib wirb auch berUmftanb ber3eit bezeichnet, auf bie grage wann ? 3- ©• Lanskega leta, im berfToffenen $ahre. Dvanajstega januarja so oče zamerli, am lž tega $dnner ift bet ŠBater geftorben. ©och oft fanit auch *>er Affufatib gefegt werben. 3- ©• Pretečeno leto nikdar nisim v Gradcu bil, berftojfeneS Sahr war ich nie in ©rag. ä&ei SSefftmmung ber ©funbenmtrbauf btegrage Wattn? ob mit bem Sofal gebraucht- 3* Ob jedni, ob stireb, ob sedmih hode prišel, um fin Uhr , um vier Ubr, um jteben Uhr mirb er fomnten. Stuf bte grage: mie viel ift eö auf ber Ubr? kolika je ura? ober koliko je na uri? antwortet mau; štiri je eä tff vier Übt; sedem alj osem je, e$ ift fiebett ober aebf Ubr; dvanajst bije, eS fdjldgf jmölf Ubr; ravno zdaj je devet bilo, eben je^f fyat eä neun Ubr geftlageit. 63. ©er ©ativ ftehf foft bei alten uitperfönltcben 3eifwörfern; se mi ljubi, eä beliebt mir; ni mu para, eS gtbf nicht fetneS ©leiten; zdi se mi, vidi se mi, e§ fcheintmir; hoče se mi, ich ti^e Šuff; noče se mi, ich habe feine Suft, sanjalo se mi je, eS träumte mir; toži se mi, teh bin nicht aufgelegt; kako ti pravijo? wie heißt man bich? 3- Toži se mu • to ®e dans dokončati, ich bin nicht aufgelegt, biefe Slrbeif noch heute ju vollenbeu. Mi je beißt fo viel als : imam ich habe, ich fßt*- 3- Kaj mu je zdaj storiti? 2Baž fotf er je§t thun? 64. 9tuch ber leibenbe ©egenftanb wirb oft burch ben ©ativ bezeichnet, unb jwar bei fotgenbenZeitwörtern, alS: zadovoliti komu, jemanben jufrieben ftetten; rugati se komü, jemanben verfpoften; čuditi se čemu, fit über efmaS wunbertt; zahvaliti se komü, ftdjj bet jemanben bebanfen ; uklanjati se komu, fit t»or jemanben beugen; komü zabavljati, jemanben neefen; komü streči, jemanben bebtenen; komü zaviditi, jemanben betteiben; zameriti se komü, jtt bet jemanben vermeffen (verfetnben); posmehovati se komü, über jemanben lachen; ponižati se komü, ftch vor jemanben bemüthigen; koga čeimi primerjati, primeriti, jemanben womit Dergleichen; radovati se temu, ftdj bar* über freuen jc. §8- zavidi mu njegove sreče, beneibe tt)n nicht um fein ©lücf. On ga je divji zveri primeril, er hat ihn mit einem milben Spiere vergüten. Zakaj se mi čudite? äßarutn wunbern @ie ftt über mit? Slnftaft o d mtf bem ©enttiv fann aud) ber ©ativ flehen, menn ndmlit dam itt bet ŠBebeufuttg t a f feit nebff bet uttbefftmtnfen Strt vorfommf. 3-®* Ne daj se mu zvezati ftatt ne daj se od njega zvezati, laffe bit üon tm binben. On seje dul svojemu tovaršu zapeljati, ftatt on se je dal od svojega tovarša zapeljati, er ließ fit öon feinem $amerabett verführen. 65. ©a§ SSef^affenheiföworf fann in ben ©aftv gefe|t werben, menn nämlich ber ©ativber^perfoit tnSSerbinbung mit bem3etfmorte biti tm @a|e vorfommf. 3. §8. Človeku ni dobro bolnemu biti, bem Sftenften ift nit* gut, franf $u fein, ©ot fantt in einigen gälten ber ©aftv ber Sperfon aut öerftWiegen merben. 3- §8- Strašno je živemu pokopanemu biti, furd^ters lit ift eö, lebenbig begraben ju fetn. §. 66. Stlte tätigen 3eifmörfer, wenn fte nicht ausftließlid) eine anbere gnbung regieren, Verlangen ben Slffufativ beS ©egenffanbeš. 3-Š- Cvetlice ogledujem, it beftaue bte ŠBlumett. Jamo koplem, id) grabe eine ©rube. 67. Sn einigen gälten merben jmei Stffufative gebraucht/ als : iskrenega domorodca se skazati, fit alö einen eifrigen «Patrioten bemeifen; žu- pana so ga zvolili, (postavili), man bat ibn jutn Slmtmanne crit>d^f(; se norca delati, ficb als einen Marren jetgen. Sn »entetnenben feiner Himmelfahrt, 69. Ser Sofal fteht auf bie grage »w o ?« unb ber Snftru« ntentat auf bte grage »womit.« SSon btefett beibeit ©nbungen tft eS jebodb ju merten, baß fie im ©loüentfcben nie ohne SSorwörter gebraucht Werben fönnen. 3- §B. Po vertu hoditi, tm ©arten auf unb ab gehen. Se z nožem vrezati, fich mit beut SReffer »erfchnetben. Oče so v cerkvi, ber Safer tft in ber$trd)e. 70. Stuf bie grage wo mach wirb bei einigen 3eit»uörfern, um fo bie Stichtung nach betn ©egenffanbe ju bejetdjnen, p o mif bem Sofa! gebraucht. 3- 58. Po kom praša? nach Wem fragt er? Po čem hreprent's, žaluješ, zdi-huješ? Sßontarf) fehnft bu bich, fraiterff btt, feufjeft bu! Po kom diši! Siadj wem riecht eg. 71. Sen©enititi regieren folgenbe Sßorwörter: Brezr bez: ohne, log. Brez d&a. ohne Strbeif; brez glave, ohne Äopf, fopfToš; brez staršev, ohne Stelfern, dlfewloS ; bez tebe ne morem živeti, ohne btch Fann ich nicht leben. Do: biž, bis ju, big in, bis an, an, ju, gegen. Ljubezen do očeta, bie Siebe gegen ben SSatec; do mesta, btS jur ©fabf; do vrata. big an beit Halg; do kraja, big anö ©nbe; ljubezen do Boga, bie Siebe ju ©off, gegen ©off; do Celovca, do Ljublane, bis Älagenfurf, bis Saibadj; do tega travnika nimaš pravice, ju btefer Sßiefe baff bu fein Stecht. Iz, 'z: attš, bon. Iz ila, auS Sebut; iz sovražtva, aug geinbfdjaff; 'z strehe pasti, tiorn Sache fallen; iz gole ljubezni do tebe, auS retner Stebe jtt bir; 'z križa, öorn ^rettje herunter. Kraj: neben, Idngg, entlang. Kraj griča, neben bem .fmgel; kraj zida, Idngg ber SJiauer; kraj reke, bem gluffe entlang. Krog, okrog, okoli, okol: um, herum, bei, beiläufig, um. Krog vertiča, um ben ©arten herum; krog pet desetih let je bil star, er war bei 50 Sab" alt; okoli sela sim šel, idj btit um bag Sorf berumge* gangen; okoljedne, dvanajstih, devetih je odšel, betlduftg umetn, um jwölf, um neun Uhr ift er abgereift; okol dveh sim ga vidil. beiläufig um jwei Uhr habe ich gefehett. Namest, namesto: ftatt, anftaff. Namesto tvoje matere, ftatt betner SÄuffer; daj mi ola namest vina, gib mir SBier ftatt Söetn. ©or bet unbefftmmfen Slrf wirb namesto eigentlich ntcfjf gefe|t, fon* bem man fagf: ne da bi se učil, ampak igra, anftatt ju fernen, fpfelt er. Nazoči, vpričo: »or, in ©egenwarf, tn 58 e i fei »t. Vpričo mojih staršev, tn ©egenwart meiner Stelfern; vpričo otrok, »or hinbertt, in ©egenmarf ber $inber; nazoči župana, »or bem Stmfmann, im ©eifern bež StmfmanuS. Od: »on, »on etwas »or. Od dneva do dneva, »on Sag ju £ag; od svojega očeta, »on feinem ©afer; od žalosti, od veselja, »or Slraurigfetf, »or greube; od konca do kraja, »on Stnfang btS (Snbe; od božiča, »on SÖethnadifen her. P o leg; neben, ta ngs. Poleg njive se konj pase, neben bem Stcfer metbef baS $Pferb; celo uro sim se poleg Drave peljal, etne ganjeSfunbe fuhr idj langS ber Srau; poleg vertiča sim hodil, tdj ging längs bes ©arfeitS fpajieren. Prek: über, quer über, quer burdj. Prek griča, Ü6er bem $ügel; prek travnikov seje peljal, er fuhr quer über bie SBtefen. Razun. razen, zvun: außer, ausgenommen, mit SluSttahnte. Razun tvojega brata so vsi tübili, außer beinern ©ruber maren alle hier. Zvun tebe sim vse vidil, mit SluSnahme beiner habe tdj Sllfe gefehen. Sred, vsred: miffen in, mitten unter, mitten an, in ber Mitte. Vsred spomladi, mitten tmgrühltnge; vsred mesta, tn ber Miffe ber Sfabf; sred vertiča, im miffen ©arten. Ver h : am, oberhalb, oben über. Verb griča, am $ügel, oberhalb beS $ügelS; verh strebe, am Sadje, oberhalb beS ©adjeS. Zavoljo, zav olj , zastra n, obstran: megen. Zavolj gospe, megen ber grau; zavolj učencev, megen bett (Schülern; zastran tega , beßwegcit; zavolj svoje bolezni ne more še priti, megen ihrer ^ranfheif fann fte noch nicht fommen. Znad, »on oben hinweg; zmed, a u S ber M i f t e weg; spod »on unten her»or, »on unten heraus; spred aus ber ©e« g en warf hinweg. ®tefe »ier jule|t genannten ©ormörter müffen größtenteils burch Um« ftretbungen in bte beuffche Spraye überfe|t werben, wie: Zmed otrök so očeta vzeli, aus ber Mitte ber^inber hat man ben ©afer genommen. Voda spod skale vre, baS SSaffer fprubelt unter bem gelfen heraus. Pobe-rita se spred mene, weichet ihr (2) aus meinen Slugen. äßenn Siebenwörter anffatt ber ©orwörfer gebraucht werben, fo regieren fte ebenfalls ben ©enifi», als: mem | vorbei, »orüber. bltzej naher. mimo j zraven, neben, nebenbei. znotrej, innerhalb. zgorej, oberhalb. zvunaj außerhalb. tik, ari, (fnapp anltegenb). vštrit, stric (vis - a-vis) gerabe takraj, bießfeitS. gegenüber, unkraj, jenfetfS. Mimo mene je šel, ko bi me ne poznal, er ging att mtr Vorüber, als wenn er mich fennen mürbe. Vštrit naše hiše on stanuje, er Wohnt im» ferm Haufe gegenüber. Cmu bližej mesta ne prebivate? SBarum halten @ie ftch nicht näher bei ber @fabf auf? 72. ®en ®ativ regieren. K, h: ju, gegen. K sebi priti, ju ftch fommen; k vojšakom iti, junt SMitar gehen; idi h kmetu, gehe jum Sanbmanne; k stricu pojde, er mirb jttm Önfel gehen; k večeru je bilo. eS mar gegen Slbenb. Proti: gegen, gegenüber. Proti jugu, gegen ©üben.; proti jutru, gegen SJlorgen; proti dveram, gegen bie Shur, Naproti unb nasproti (gegen, entgegen) werben bem regierten ©e« genftanbe immer nachgefeft. ©■ Jaz grem materi, bratu, očetu nasproti, ich 9e§c *>er Sanfter, bem ©ruber, bem ©afer entgegen. On mu naproti teče, er eiff ihm entgegen. 73. ®en «ffttfafi» forbern: Cez, črez: über, b t S über, m tebe r. Crez tri tedne čakati, über brei ©ochen marten: se čez morje peljati, über baS S)ieer fahren; črez tvojega brata govoriti, übel Von betnem ©ruber fpredjen; črez štiri goldinarje izdati, über Vier ©ulben ausgeben; on je že črez štir in dvajset let, er ift fchon 24 S«hte borübet; črez te se nič ni govorilo , wiber bt'ch (übel von btr) hat man nichts gebrochen. Skoz, skozi: burch, hinbtttch (bem Staume unb ber 3eit nadh). Skoz persi, burch bte ©ruft; skoz potok, burch ben §luß; skoz štiri leta burch brei Sahre; skozi väs burch bnS ©orf. 74. ®en SoFal regieren: Pri, per: bei, att, (fo Viel als bei). Pri vas. bei euch ; per Savi, an ber Save; pri morju, am Speere pri bratih , bei ben ©ritbertt; Pri laseh, bei ben Haaren; pri roci peljati, bet ber Hanb führen. O: ju. O veliki noči, ju £>ffern; o novim letu, jum neuen Satj^e; o vsih svetih, ju 5lllerheiltgen; o božiču, ju SBeihnachfen; o prihodnih praznikih, ju ben fommenbett geterfagen. 75. ®eit 3 nflru mental forbert: Z ober s: mit, fantmf, burch (wenn baburch einkittet, eine Sßtr* fttttg hervorjubrittgen, bejetchnet wirb). Z menoj, mit mtr; z božjo pomočjo, mit ber H"'fe ©otteS; s vso močjo, mit aller Kraft; s tirni sredstvi, burch biefe fOltffel. 76. ©en ©a t it) unb ben Affufatib regiert: Zoper: wiber, entgegen. a) ©en ©ativ, bem e« immer ttachgefe|f werben muß auf bte grage: wem entgegen: To je meni zoper storil, ba« f)af er mir jum £ro|e getrau; meni zoper ravnä, er hanbelt mir entgegen. b) £>ett 31ffufatio aufibte gragen: mi ber men, gegen men: Zoper svojega očeta je govoril, er fprad) gegen feinen Bater; zoper sovražnike se vzdigniti, gegen bte geinbe aufbrechen. 77. ©en 3lffufatib unb &of al forbern. Na: auf, an, ju, in, nac^. a) ©e» Affufatib auf bie gragen: mohin, morauf, mojtt, wie, auf m e l dj e 31 r t. Na nogo stopiti, auf ben §uß treten ; na vertič iti, in bett ©arten gehen; na Dunaj je šel, er ift nach SBi«n gegangen; na tri alj štiri dneve, auf bret ober bier Žage; na pomoč priti, ju Hülfe fommen. b) ©en Sofal auf bie gragen: mo, a it weld)em £)rfe. Na vertiču, ttt bem ©arten ; na Soči ant Sfonjo, na soncu sušiti auf ber @onne frocfnen; na straži stati auf ber Söadje ftehen. ©er Affufatib ober Sofal mit na wirb auch gebraucht bei ben Sauber« namen auf sko ober ško; bann bei bieten £>ertem, bte eitfweber wirklich hoch gelegen ftitb, ober nur hoch liegenb gebaut werben. Na Cesko, nach Böhmen; na Ceskim, in Böhmen;. na Laško. nach Italien; na Laškim, in Italien; na Dolensko. na Gorensko, in« Unterlanb in« pherlanb. Ob: um, au, bei. a) ©en Affufatib auf bte grage: um wa«. Ob svoj,e premoženje priti, um fein Bermögen fommen; ob svoje oči priti, um feine 3tugen fommen; ob glavo djati, föpfen; ob tla trešiti, ju Boben merfen. b) ©en Äofal auf bte grage: manu. Ob treh je prišel. er ift um bret llhr gefommen; mi ob sedmih večerjamo , wir nachtmahlen um ftebe» Uhr; ob vodi in kruhu zapert biti, bei SBaffer uub Brot eingefperrt fein; ob reki je dolgo hodila, am gluffe ging fte lange auf unb ah; ob jedni popoldne, um ein Uhr Sladjmitfag«. Po: um, ju, nach, burd), auf, in, an. a) ©en 3lffufatib auf bie gragen: w i e lange, u m wie biel, u in wa«. Po tri dneve ga ni bilo viditi, ju bret &age war er ntd&f ju fehen ; idi po očeta, gehe um ben Bater; bratje po mater šel, ber Bruber ift uut bte Šluffer gegangen; po štiri mesce ga ni doma bilo, ju bier SJlonate mar er itich' ju\£>aufe; p0 naše, nach unferer3lrt; po domače, nadj häuslichem ©e« brauche; po hratovsko, nad) Art ber Bruber, bruberlicf); po očetovsko, nad) Art be« BaferS, bäterlich; po nemški, auf beutfth- b) ©en Sofal auf bie gragen:W o, worauf, burch Wen, nach wem, auf welche SBetfe. Po žitu skakati, auf bem ©etreibe l)erumfpringen; po selu hoditi, im ©orfe auf unb ab gehen; po Ilrovaškim popotovati, in (Kroatien reifen; po Ogerskim hoditi, tn Ungarn herumgeben; po vsili udih meterga, eö reißt micij in allen ©liebem; po celim životu se tresem, ich jttfre am ganjen Seibe; po tvojim bratu sim to zvedel, burch bellten ©ruber habe ich bteß erfahren; tri ure sim se po reki vozil brei ©funben fuhr ich am gluffe entlang ; po dokončanim delu, nach öollbrad)ter Arbeit; po kumu sim zbaral, da je po svojo mater sel, burch ben Rathen habe ich erfahren, baß er um feine SRutter gegangen ift. Sn ber žBebeufung ju fann p o auch mit bem Stominatiö ge* braucht werben. Po štiri hruške so za groš, ju brei ©irn ftnb um einen ©rofcfjen; po trije pridejo, eš fominen ju brei. £5ft fteht bei p o in ber Sßebeutung u m auch ©«niti«, fobalb man nur einen &heU beS ©anjen auSbrucfen will. Idi po kruha, gehe um SBrot; idi po štajerskega vina , gehe um ffeiri« fchen SBetn; kdo te je po ola poslal? ŠSer hat bich um SSier gefdfjtcft? Po paru. paarweife; po kosu, ftuifmeife; po malem, fleinweife; po noči, bet ber Stacht; po dne, bet Sage; po zimi, im SBinter; po potu povedati, gerabe ^erauSfagen; po vinu hrepeneti, ftd) nach bem ©eine fernen; po čem, wie fheuer; po goldinarju, ju einem ©ulben; po dvajsetici ju einen Zwanjtger; po dva goldinarja, ju jwet ©utben; po dve dvajsetici, ju jwei äwanjiger; po štiri desetice, ju bier V: in, ju, binnen, nadj, an. a) ©en Slffufatiü aufbiegtagen: wohtU/ worein, wann. V terg gre, er gehfttt ben SÄatftflecfen; v dar dati, jum ©efchenfe geben; v Boga ne verjame, er glaubt nicht an ©ott; se v perst vrezati, ftch tn ben ginget fchnetben; v roko vzeti, in bie .gumb nehmen; v navado priti, jur ©e« wohnheit werben; v Ljublano greš? ©ehft bu nach Saibach? v saboto alj v petek, am gretfag ober ©amftag. h) ©en Sofal auf bie grageti: wo, worin, b innen welcher V tergu, im 2)tarftflecfen; v Celovcu, in Klagenfurth; v treh alj šti-reh dnih, in brei ober biet Sagen; v djanju pokazati, tn ber Shat jetgen ; v dolgih tičeti, in ©chulbeit ffeefen; v šestih nedelah gotovo pridem, in fech§ SSocheit fomme teh gewiß. §. 78. ©en TOufativ unb 3nfitume«fal fotbern. Med: unter, jwifchen. a) ©en Slffufafi» auf biegragen: wohin unb jwtfdjen Wa3 hinein. Med ljudi priti, unter bie Seute fommen; se med otrobi mešati, ftch un*er bie Kleien mifchen; med nas butiti, jwifdjen uns hinwerfen. b) ©en Snftrumental auf bie gragett: wo unb wann. Med nami prebivati, unter uns wohnen; med dvermi stati, jwifchen ber Sh«* flehen 5 ine(l južino, swifcf)en betu 9$itfagšcffett, med dvema poto-kama, jtt?tff§cn jwet ©deljen. Nad: über, wiber, oben auf wa« h'"- a) Seit Affufatib auf bie fragen: über was hin, ober wiber einen getnb f)in. Nad sovražnike iti, wiber bte geittbe jiehett; ptič se nad drevö vsede, ber SSogel fe|t ftch oben auf ben §Baum. b) Sen Snftrumental auf bte gragen: wo ober wobor. Nad glavo se zbirajo oblaki, über betn Kopfe famntefn ftch ©ewölfe; nad čem ostermeti, fiel) bor einer @act;e entfegen. Bog se vsmili nad grešni-kami, ©oft erbarme ftd) über ben ©ünbern. Pod: unter. a) Sen Affufatib auf bte grage: w o l)i n. Pod glavo djati, unter ben Kopf ff)tttt; pod postelj, unter baS ŠBetf; se pod jablan vleči, fich unter ben Apfelbaum niebertegen; pod noge vreči, un* ter bie güfje werfen. b) Sen Snftrumental auf bie grage: wo. Pod glavo imeti unter bem Kopfe haben: pod posteljo ležati unter bem SBetfe liegen; pod jablanam sedeti unter bem Apfelbaume ftgen; to mi je pod nogami, btef ift mir unter ben güffen. Pred: bor, unter. a) Sen Affufatib auf bie gragen: wohin, bor was hin. Ne hodi mi pred oči, fomme mir nicht unter bte Augen; pred me se je postavil, er hat fich bor mich hiigeftettt; pred očeta stopiti, bor ben SSater treten; pred mater poklekniti, bor bie SJlutter htnfnien. b) Sen ^nftrumenfat auf bie fragen: wo, wann. Tvoja podoba je mi pred očmi, beiit Säitb fchwebt mir bor ben Augen; pred gospodom stati, bor bem Herrn flehen ; pred poldnem, SSormittag; pred polnočjo, bor SJiiffernachf. 79. Sen ©enitib, tf ffufatib unb Snftrumen tal forberf: Za: ju, b e i, f ü r, hinter, W d h r e n b. a) Sen ©enitib auf bie grage: wann. Za dne bet Sage; za cesarja Ferdinanda, jur 3ett beS KatferS gerbt» nanb; za kralja Ljudevita, unter ber Regierung beS König« Subwtg; skusi za dne priti, trachte bor ber Sdinmerung ju f'ommeu. b) Sen Affufatib attf bte gragen: w o h i n, n a d> w e l ch e r 9t t ch t u n g hin, für wen. Za štiri goldinarje, um toter ©ulben; za vertič iti, hinter ben ©arten gehen; se za peč skriti, fidE) ^tnter ben Öfen berftecfen. 3n ber ©ebeufung bei wirb za mit fotgettben geitwörtern gebraucht: Za roko perjeti, bet ber $anb nehmen; za roko peljati, bet ber Hanb fuhren; za lase, za vrat popasti, bei ben Haaren, beim $atfe nehmen, er« faffen ; za nos voditi, bei ber 9lafe herumführen, Sit ber Bebenfttng um, für: za koliko? zakaj? wofür, wiefbeuer? za dvä goldinarja, für, um jmei ©ulben; za delo für bie Slrbeif; idi za me, ge^e für mich; kogä za sina vzeti, jemanbett an Kinbe« Statt annehmen. Korošico za ženo vzeti, eine Kärntnerin jur grau nehmen; za ljubo imeti, für (teb nehmen; za zlo vzeti, für übel nehmen ; ni za nobeno rabo, er ift ju feinem ©ebraud)?. c) ®ett Snftrumental auf bie grage: m o. Za vertičeni igrati, hinter beut ©arten fpieleti; za mizoj sedeti, hinter bein SStfcbe fißen; za dvenni stati, hinter ber 3pr fteben. Sftit bein ^nftrumenfal mirb z a aud) ttt ber Bebeufttng, über, nad;« etnan ber gebraucht. Jeden za drugim so prišli, ©iner nad) bem 'tfnbent iff gefcmmen; voz za vozam, ein SSagen nad) beut atibern; nesreča za nesrečo, ein Uttglüd über ba« anbete; mož za možem, ein Sftann nadj bem anbern. 80. Um bie Slbbängigfcif eine« 3etfmorfe« fcott einem anbern aušju« brüden, gebraucht mau bie uitbeffimntft Strt. 3. §8. Delati je bolje kot igrati, arbeiten iff beffer al« fpielett. Jaz nič nimam zgubiti, icb bobe nicht« ju »er« lieren. SBirb bie britfe sperfoit be« $ülfäjeifworfe« »biti« mit einer unbeftimm* ten Slrt unb bem ®afiti ber sperfott nerbutiben, fo mtrb baburdj ettte Siotbwen« bigfetf auögebrüdt. 3- S. Težko mi je tih bolečin preterpeti, teh fann fchmer biefe ©djmerjen erlciben. Ce mu skorej kdo ne pomaga, mu je obupati, menit ihm nicht balb ^emanb abhilft, fo muß er Wjmeifeln. §.81. Bei ben Zeitwörtern, welche eine Bewegung auSbrüdett, mirb anftatt ber unbeftimmten Slrf immer ba« ©uptttum gebraucht. 58. Jaz grem igrat, ich get)e fpieten. Idi rože tergat, gebe Blumen pflüden. Tudi jaz bom gledat prišel, auch ich »erbe ("chatten fontmen. 82. Sie Sftebenmörfer regieren nur tn jmei gälleit beffimmfe ©nbutt» gen, unb jmar a) menn fie al« unbefftnnnte 3«biworfer, unb b) wenn fie al« Sormörfer gebraucht merbeu. 3- 58. Blizo mesta, nahe bei ber ©fabf. Mnogo rib, öiel gifdje. Manj vode mi daj, gib intr Weniger «Baffer. Jaz imam več vina kot ola v kleti, id) h«be mehr SBetn al« Bier int Kelter. Tik verti-ča potok teče, fitapp am ©arten fließt ein Bach. 83. S3iit ben ©mpftnbung«morfern merben üerft^iebene©nbungen ber» bunbett. Slnt bäuftgften fonunt ber Siomtttaft'ö öor, al« t ljubi sin! tbeurer ©obit! oj vsegamogočni Bog! bu allmächtiger ©oft! Sit einigen fällen ftebt ber ©enitiö, ©atitt, Slffttfafiö ober Snffrumen» tal, al«: joj mene! webe mir! lej mojih rok in nog! fiebe meine $änbe unbgüße! gorje vam! melje Sbnen! blagor ti! wohl bir! Bog vam pomagaj ! $elfe Sbnen ©off! Z Bogam! tebe wohl! lebf wohl! ®titte$ ganptftutf. SSon bei- SBortfolge. 84. Ser SSBo^Iffattg utib bie Seutltchfeit erforbert, baß grammatifch richtig gebtlbefe hr, unb leicbf ju »erftehen feien. Saher muffen bte Säfe fo georbnet mer« ben, baß »on jroei ©liebem immer bag Idtigere auf bag frirjcre folge; baß jene Satje vorangehen, bie ber logtfdjett £>rbnung ber ©ebanfen nach früher ge« badjt merben, baß unter eingeschobenen Säfett ein wohlgefälliger Söechfel in Stücfftcht ihrer Äürje unb Sänge herrfche, unb baß ein richtige«, fdjöneg ©benmaß beg $auptfa|eg ju ben 9'iebenfäien beobachtet merbe. 85. Sag Sttbjeff ober jene SBörter, auf welche ber Slachbrttcf gelegt wirb, nehmen größtenteils ben erften spia| ein. Z- §8. Matere nisim vidil, bte Mutter habe ich nicht gefehen. Slišal siin, vidil pa ne, gehört §aU teh/ gefehen aber nicht. 8(5. 3n üerbuttbeneit Säfen, fo wie aud; im fragenben unb erjäfjlen« ben £one geht größtentheilS baS Zeitwort bem ©ubjefte »oratt. Z- 58. So mati tu alj oče? Sft bte Mutter hier ober ber äkter? 87. Sag SBeimort fteht gewöhnlid) »or feinem Slcnnmorfe. Z- Sosedove deklice na travniku lepe rožice tergajo, bie Mäbtf)en beg Slachbarg fammeln auf ber SBtefe flotte SSlumen. Soch fann bag 58eimort feinem 9lenttworfe aud) nachfolgen, ober aud) »on bentfelben getrennt werben. (SrftereS fittbet »orjuglidj bei ben perfönlidjen gürmörfem moj uttb naš Statt, wenn fie im SSofaft» ffehett foffen. Z. 58. Dragi moj! bu mein Sfjeuerfter! Preljubi moji! meine ©eliebteften! Nož imaš pa res lep, bu haft aber wirflich ein fchöneg Meffer. §. 88. Sag 9iebenwort wirb metftenS »or bag Zeitwort gefeft. Z-On pridno dela , et arbeitet fleißig. 89. Sie sparfifel ne fteht immer unmittelbar »or bem beftimmten Zeitmorte. Z- Jaz ne grem. ich gebe nidjt. Ona ne bode brala, (te wirb nicht tefen. Sn ber wünftettben Strt fteht ne in ber Siegel nach bi, jebodj bor bem Mitfelworte. Z- 58- Ko bi ne bil vidil, wenn er nicht gefehen hätte. 90. Söettn fein SRachbrucf auf bag Zeitwort gelegt wirb, werben bte fütjeren perfönltchert gürwörter me, te, je tt. f. w. »or bte Hülfgjeitmörfer bodem (eš, e, eva, eta, emo, ete, bodo) unb je gefe|t; ben -£>ü(fgjettwör« tem bi, sim, sva, sta tt. f. w. aber Werben (te nachgefe§t. Z- 58- Mu nič ne dam, id) gebe ihm nichtg. Ko bi ne vedel, Wenn ich nid)t wüßte. 91. Sag jurücfführenbe gürwort se, si Wirb üor bte fütteren per« fönltd)en gürwörter gefegt. Z- 58- Nič se mu ne vsmili, eg erbarmt ihm nichts Zogni se ga, weiche ihm auS. SBei beti perföntidjen gürwörtern fleht ber ©attV immer »or bem ©eni» tiv unb 9Iffufa(tv. 3- Priporoči mu jo , empfe^fe fte ibm. §.92. 3n>ifdjen bie mit irgenb einem äBorte Verbunbene spartifel koli werben gröfitenfbeilg bie HüffSjeitwörter, fo wie aueb bi, se, si unb anbere fleinere SBorter eingefchobett. 3- Kjer sim koli bil, wo ich immer gewefen bin. Kar je koli slišal, wag er immer gebort bat. ®agfelbe gilt aucb von ben jufammengefegten SÖinbeworfern: iles i ravno, desitudi, akoravno^ čeravno, akotudi, četudi, ob» gletd), obfdjon, Wie wohl. 3- Ce si ravno mnogo prisluži, vendar nič nima, obfd>on er ftcb Viel Verbient, bat er bodj nicbfg. Ako sva ravno v žlahti, si vendar nisva prijatela, obgleich Wir (ž) Verwanbt ftnb, fo ftnb wir bod) nicht greunbe. §. 93. (Sott bte ©fovenifcbe ©pradje gut unb verftdnblid) gefcbrieben werben, fo fann fte ttad) feiner anbern ©prache wörtlich nachgebilbet werben; benn fte hat, fo wie alle übrigen ©pradjen, febr Viele ©igentbümlicbfetten, bie man burdjattS nicht überfeben barf. 5Dlan merfe flieh baher folgenbe bret Haupt« regeln: 1. ®ie ©dge muffen für j unb einfach fein, baher lange sperioben unb ge* fitcbte $onffructtonen forgfdlfig ju vernteiben ftnb. folglich müffen bte sperto« ben abgefürjt unb bie ^onftruftionen vereinfacht werben. 3- SB* Hier erhob fich ettt 58erg mit feinen biwmelanftreben« ben ©pt|en. Hier war ein Überaug hob« ©erg Tu je bila gora silno visoka. ®ie ©onne fenbet ihre bet fien ©frablen ber fruchtbaren (grb e j it. 2Me bet^e ©onite befcheint bie frucbf« Gorko sonce obseva rodovitno bare (Srbe. zemlo. SSettn bie graufen ©türme beg SBinferS verraufcht fein werben. SSenn ber graufe SBinter Vergebt Kader ljuta zima mine. 9iathb,ent er ficb feinem ©ige erhoben hatte, eilte er mit fchnelfen ©griffen mir entgegen, ßrftanb auf unb eilte tntr febneff entgegen. On je vstal in je mi jaderno nasproti tekel. 2.3n ben ©d|en felbft bürfeit nicht ju »tele Hauptwörter vorfommen ; vor» jüglicb fott man ftch aber vor ben abftracten Hauptwörtern hüten, welche fonft bie ©pradje verwirrt unb unverftdnbltch machen würben. ®ie weggefaffenen Haupt« Wörter müffen burcb ^ewiffe Itmwanblungen, burch SSeiwörter, 3ei(tt>örter ober 9ie6enwörfer erfe|t werben. a) Surcb ^Beiwörter, alg: ®ie Feinheit unb Söeuflicbfetf feineg «Bortrageg. ©ein reiner unb beutlicher SSorfrag. Njegov čisti in razločni govor. ©ie Kürje unb Ungewißem* beš Sebenž ber SDlenfchen. ©a3 fitrje unb ungemiffe menschliche Kratko in negotovo človeško živ-geben ' lenje. ©ie ©rajie ihres Sßuch f t«, ba§ geuer t^r er Slugen unb bie SiebenSmürbigfeit ihte« SÄunbe«. 3hr herrlicher ©udj«, l'h* feuriger Njen krasni uzrast, njen bistri ©lief unb ihr liebenSmürbiger pogled in ljubeznive njene u-SOlunb. ' stica. ©er ©ruber übertrifft bi d) an ©rope unb Otdrfe. ©er ©ruber ift großer unb ffärfer Brat je veči in močnejši od a(g bu. tebe. ©ie Kaiferthütner Öfterteich u>b SEürfei. ©aS öflerreichifche unb fürfifche Kai« Avstrijansko in Turško cesar-ferthum. stvo. ©ie £ßlje be§ Shunttež betragt 69 Klafter. ©er Shurm ift 69 Klafter hoch- Zvonik je devet in šestdeset sež- njev visok. Ulit ©inge öerfünben unš bie SBeiSheif ber Schöpfung bež UnitterfumS. Stile ©inge öerfünben, wie Weife ©off Vse stvari nam oznanujejo, kako bie ganje 2Self erraffen h«f. modro je Bog cel svet vstvaril. b) ©urch geitmorter, atž: ©ie HauSmirthfchaft führen. Hišovati, gospodariti, ©en Slušfpruch thun. Izreči, ©ie gtud&f ergreifen. Pobegniti, ©ie (Sile hat fein ©ebenen Hiteti ni pridno. 3um ©eifptele. Postavim. Krieg führen. Vojskovati se. SBarfe auf feine Stnfunff. Počakaj, da pride. * ©arüberiff er mirbie@rflärung fchul* Tega mi on ni razložil, big geblieben. c) ©urch Siebenwörfer, atž: SRtf aufmerffamen ©eiffe haben ihm Stile jugehorcfjf. Slufmerffam haben ihm ade juge« Pazljivo so ga vsi poslušali, horcht. Stuf biefe SBeife barf eS nicht gefchehen. So barf eS nicht geflohen. Tako se ne sme zgoditi. 3n ber ©lüfhe ber Sahre. ganj jung Še ves mlad. fc^ne {(en ghtge e r ^ o b er ftch in *>ie Äüffe. <2tne.lt erhob er fich in bie Süfte. Hitro je pod oblake zletel. Noch Strt ber 9tduber. Po tolovajsko, d) Surch StuSfaffuttg gemiffer Dörfer, a(ž: SSierfer Sahrgaug üon ber Leitung Četerto leto novin, ©tue ltnjah( »en geinbett $ait§«9iumero 8, ©t011 in ben ÄtnbeSjahren Zur Zeit ber £>ffern Zur Zeit gerbinanb beS ©üttgen Nnizmerno mnogo sovražnikov Osma hiša Se dete O veliki noči Za Ferdinanda milega. 3. SDiart gebrauch foinel at§ moglit flobenifteStebengarten unbS»rit* morfer, nič: pegrit^ungs- uni> airtere gjiifltdjkettaforiiteln. ve- ©nfeit borgen; guten Sag ; guten Stbenb. St münfte Shnen einen guten borgen. (Seien Sie mir miCffotnmen; ©ruß 3hs nen ©oft. ©rgebener ©tener; iIt em^fe^fe mit-©ton fo früh auf ben Seinen. SSie bepnben Sie fit ? mie geht e§ nen ? ©ufeSftatf; fchlafen Ste mobf. Sßelieben Sie Špia$ ju nehmen. SSefuten ©te un§ balb mieber. Seien Sie fo gütig. SSenn e§ 3hnen gefällig ift. ÜJiein merfhefter $err! 3ßa§ münften Sie? SÖa§ befehlen ©ie? .^eute habe it feinen |>aben nitf ©ie einen traten ange* ftafft? 3t »ünfte ben beften Slppefif. ©(et'tfaffS, ebenfads. SBohin reifen Sie? ©lücfHte Steife, ©off behüte ©ie. ©rüß Ahlten ©off. SBoher be« äßegeö ? mohin beS äöegeS ? St empfehle mit unferthänigft. Ohne Umftänbe. Dobro jutro; dober dan; dober čer Dobro jutro vam Bog daj. Bog vas sprimi. Ponižni sluga; se priporočim. Ze tako zgodaj na nogah? Kako se imate? Lahko noč; sladko naj spijo. Prosim, vsedite se. Naj nas zopet skorej obišejo. Bodite tako dobri. Alj se vam poljubi. Dragi moj gospod! Kaj bi radi ? Kaj böte zavk^zali? Dans mi nič ne diši. Alj niste vi pečenko zavkazali ? Dober tek; Bog žegnaj. Vam tudi; Bog lonaj. Kam se böte podali? Lahek pot. Srečno; Bog vas obvari. Zdravo 1 Od kod? kam? Ponižno se priporočim. Brez ovinkov. Kar hočete se bo zgodilo. Lepo se zahvalim, dragi prijatel. Za to bom vam vselej hvaležen. Ne skerbite se. Bodite tako dobri. Bodite tako dobri in povejte mi. Veliko dobrega ste mi storili. S tim bi mu veliko dobrega storili. Nič mu ne morem odreči. Iz tega nič ne bo. Ne vzemite mi za zlo. Nisim tako mislil. Tega ne verjamem. Hvala Bogu; Bog bodi zahvaljen. Bogu bodi potoženo. Vse je zgubljeno. Nisim tako srečen, vas poznati. Me prav veseli, da ste me obiskali. Kaj se je vam pripetilo ? Me prav veseli, da vas zdrave vidim. Meni je slabo. Vas zobje bole ? Vas glava boli? Kerč me terga. Dans bom cel dan v postelji ostal. Vas merzlica trese? Prav slabo mi je. Mraz me je tresel. Kakšno je dans vreme? Alj je sonce gorko ? Alj nicoj luna sije? Dans je precej hladno. Vreme se bo spreverglo. Dans še dež pojde. Alj ne vidite mavrice? ©« wirb nach SBiffen gefdje$en. 3<§ bebanfe ttttch fdjonfteng, mein fheuerfter greunb. ©afür werbe ich 3§nen i>«"ur banfbar feitt. Seien Sie oljne Sorgen Haben Sie bie ©üfe. Haben Ste bte ©üfe, mir ju jagen. Ste haben wir einen großen ©efaffen ermiefen. ©amif würben Sie ihm einen großen ©efalleit erweifen. fann ihm nicht« abfragen. Sarau« mirb nicht«. Pehmen Sie e« mir nicht übel auf. ©« war ntcfjt fo gemeint, ©iefe« fann ich "'tt glauben. ®ott fei ©auf. ©off fei e« geflagf. Affe« iff öerloren. 3ch ha6e nicht bie ©hre, Siejufennen. ©« freut mich uttenblich, baß Sie mich mit 3&«m Befuge beglücff haben. SBa« fehlt 3h»en? SBa« ift SN« be» geguet? ©8 freut mich recht feijr, Sie gefunb ju fehen. SDfir iff übel. Haben Sie gahnfchmerjen? Haben Ste .Sopffchmerjen? 3ch habe bte ©icljf. Heute wiff ich ben ganjen Sag ba«§Beft hüten. Haben Sie ba« gieber ? 3^ befinbe mich fehr fchwadj. ©« hat mich bte .Ralfe gefdf)ütfelf. Söie iff heute ba« SBett'er befdjaffen. Haben wir heißen Sennenfdjotn ? Haben wir heute SJionbfchcin? Heute ift ein jtemltcfj fühle« SBeffer. ®te äötfferung wirb ftdj anbem. Heufe wirb e« noch regnen. Sehen Sie nicht ben Stegenbogen ? Kolko je na uri ? kolka je ura? ko ko je? Je že kmalo dvanajst? Ze devet bije ? Ob devetih bom prišel. Do sedmih sim čakal. Moja ura je obstala. Na moji uri je opol treh. Bo že pri šestih hodilo. Ravno zdaj je dve bilo. Je že tako pozno ? Ravno sonce zahaja. Ravno zdaj sonce izhaja. Greste se po poldne sprehajat? Greste drevi v igrališe ? Kako je z zdravjem? Dobro ; prav dobro ; že velja. Prav zdravi ste viditi. Niste prav zdravi viditi. Ste bolehni ? Alj mi ne morete povedati, kje zdrav nik prebiva? Alj on v pervim nadhišju stanuje ? Se lčpo priporočim. Na južino vas povabim. Z velikim veseljem; prav rad. Se nekaj ostanite. Kam se vam tako mudi ? Prav potrebne opravila imam. Kdaj me böte spet obiskati hotli ? Bote še dolgo na kmetih ostali ? Naj me prihodnjič večkrat obišejo. Ako želite, prav rad. Tudi jaz sim na volji, vas večkrat obiskati. Vi ste pa še vselej dobre volje. '- SBie Viel Ufjr ift eS? Sft fc^on 6afb jwölf Uhr? Schlagt eS fchon neun tlfjr? Um neun Ufjr will ich fornmen. 33iS fte&en Itht habe gewartet. «Steine Uhr blieb ftehen. 2fuf meiner Uhr ift eS halb brei ltfn\ @S wirb fcl)on gegen fe$S Uhr fein. Sm 'ütugenbticfe hat eS jwei gefchlageu. 3ff e« fchon fo fpdf? ©ben geht bie Sonne unter, ©ben ]'e|f geht bie Sonne auf. 9ftatf;en Sie Stachmiffag einen Spanier« gang? Sefuchen Sie heute baS Sweater? SBie fleht es mit ber ©efunbljeif ? ©uf; red)f gut; fo, fo, leibenfltch. Sie fehen redjf gut aus. Sie fehen nidjf am beffen aus. Sinb Sie unpäßlich ? ■ Konnten Sie mir nicht gefädigff fagen, Wo ber 51r$f wohnt ? SBohnf er im erffen Sfocf? $ch hohe bie ©h", michhöfltchffjuem* pfehlen. Sollen Sie mir ju 5!Riffag bie ®hre etwetfen. Sftt'f bem größten SSergnugen. SSfeiben Sie noch ein wenig. SÖohin haben Sie folche ©ile ? Sch habe bringeitbe ©efchäffe. Sann werbe id) wieber baS ©lücf ha« ben, Sie 311 fehen ? SBerben Sie noch fange 3eif auf bem Sanbe jubringen ? ©eben Sie mir fünffighin öfferS bie @hre. SSJitf bem größten Vergnügen, wenn Sie eS wunfchen. Sluch ich f>>n Kiffens, Sie öfferS ju be« fuchen. St'efinb aber noch immer gut aufgelegt. To me močno veseli. ©aS freut mich fehr; eS ift mir ein un« enblidjeS Vergnügen. Ste na balu kaj dobre volje bili ? .fjaben @ie ftd) auf bem Siatte gut un« terhalten ? Kaj de ne, prav dobre volje smo £> ja, »it haben unš herrli<$ unters bili- halfen. Kam ste zdaj namenjeni? Sßot)in fmbo£f ©d>laf bin'. Ob kolikih si spat šel ? Um Wie titel lt&r btff bu jtt Beffe ge« gangen ? Si se prav naspal? ^aft bit gttf aužgerubf? Celo noč nisim očesa zatisnil. Sie ganje 9iadjt babe teb fetnSCuge ju* gemadjf. Idi po zdravnika. ®ebe ben SIrjt boleli. Je tukaj pravi pot v mesto ? fyüljrt bier ber SBeg in bie ©fabt? Se moram na desno deržati alj na 5Öhiß teb Niidj tedjt« ober Ifitf« balten? levo? Tu ni prava cesta. $ier ift nidjf ber redjfe «Beg. Je brat že nazaj ? 3ff ber Bruber fdjon jurüdgefoinmen ? Posteljo mu pripravi. DJiadje ibm ba« Betf juredjf. Ne morem se dalje spanju vbraniti. £$d) fattit mi d) uicbf me{jr üor bem ©cblafe ermebren. Jutre moram zgodaj vstati. borgen muß icb f™1) auf feilt. Takö vi zgodaj vstajate? ©ie pflegen alfo frühzeitig attfjuffehen. Z Bogom, dragi prijateli! Sebf Wohl, meine fheuten greunbe! V treh alj štireh tednih hočem zopet ^n bret ober biet SBod^en mili it wie« nazaj biti. ber jurucffetjren. 35evfd)iebene Lebensarten unb 'ÄuSbrücfe. Belo kakor padani sneg. Besedo pregrizniti; besedo presekati. Ber žeji od ptice. Boš rasel kakor kos kruha v pesti. Cem kakor vogelj, kakor saje. Težko mi je djalo. Dobro mu je, kot ribi v vodi. Kedar zameži. To še ni dognano. Dela kakor černa živina. Ga je več slišati, kot viditi. Govori kakor bi rezal, kakor izknige. V veter govoriti. Naj sami vravnajo. Pravdo končati. Govori kakor bi rožce sadil. Mož beseda. Do gostega priti. Drevi in davi. Iz ojnic skočiti. Ste nekako zmeršeni. Ni tako hud kakor strašen. Lepo je rejen; je zdrav viditi. Kakšni ste! Temotno je; oblačno je. K dežju se ravna. Volja me boli. V besedo skakati. Na vrat na nos. Potrebuje kakor siromak kos kruha. Toliko imam opraviti, da ne vem, kje se me glava derži. Mu ni mar za-nj; ne mara za-nj. Svoje zmote zakriva. Se vlači kot megla bez vetra. Razločno mu povej. SSBeip mie ber neugefattene ©tnce-®en ©tnn eitteS SBorfeS berbrehen. ©tneller als ber ©ogel • pfeilfdjmell. ®u wirft gar nie warfen. $o$lfdjwar}. es ift mir ferner angefommett. @r beftnbef fit wohl, wie ber gtf<$ im Sßaffev. SBenn er bte Slugett juf^ut. SMejj ifi nod) nicht ausgemacht. @r arbeitet raftloS, £ag unb Slad^f. ©et ihm tff mehr (Schein als äöirflt't« feit. (St fprichf gefchetbf. Umfonft ©orte verlieren. ©ie mögen est mit einanbev auSmci^en. einen sprojefj ausfuhren. @r ift bon fügen äßorfen. ©S bleibt babei. (Srnff werben. Smmer, fägltch- lieber bie ©chnur hauen. ©ie fehen fo berwtrrf auS. er ift ntdht fo fchltmm als er auSfteht. er ftehf gut auS. SBte ©te ausfehett! (SS ftehf trüb aus. es fiehf aus, als wenn eS regnen Wollte. 3t entftliefe mit ft^er. S5en 9tebenben unterbreten. Ueber $alS unb ®r ift blutarm. St fenne mit ber Menge ber ©e< ftaffe nitt ntehr aus. er befümmert ftd) nitf um ihn. er bemäntelt feine gehler, er fteigt (friett) langfam herum, ©fette eS ibm beuflit bor. Kaj to pomeni? Natihama se zmuzniti. Za nami pridite. Dež, toča, sneg gre. Voda led nosi. Po svoji glavi; po svoji termi. Me hočeš na nič spraviti. Redko kot bela vrana. Preži kakor pes na kost. To se bo zgodilo , kader bo v petek nedela. Medel kakor kluč. V sveto olje djati. Želje me obhajajo. Strah me je obšel, spreletel. Če je vam prav. Si kaj domišluje. Sim si pač mislil. Pod svojo oblast spraviti. Toliko me skerbi kot lanski sneg. Terdo kot kamen Terpim kot kamen na potu. Vpije, kar mu iz gerla gre. Tolko boš opravil ko žaba pri lešnja-ku. Bode vernil ko vrabec proso. Bukova, kapusova glava. Grem godce gledat, poslušat. Kosmato vest imeti. Koža se mi ježi. On je baba. Se izpreči. Nič se ga ne prime. Dela se naveličati. Tako daleč naj ne pride. Od jutra do večera; od noči do noči. Se v beg spustiti. Nič mi ne odreče. Svojega očeta posnema; po očetu se je zvergel. Potuhnjen človek. 2BaS fott baS heißen* tn ber Stille au« bem Staub ma» djen. Kommen Sie uns nach-(SS regnet, eS hagelt / eS fchneief. ©aä Sßaffer führt ©iS mit ftch-Stach feinem ©utbüttfen. ©u mittft mich ju ©rttnbe richten. Sleußerft feiten. @r gibt Sicht, wie ein Stabelmacher. ©iefj fann niemals gesehen. gaunbürr. ©ie te|te ßehlung ertheilen. ©ie Sßegierbe» manbeln mich an. ©er Streifen, bie gurd)t hat mich befallen. SBenn es Sh««» bamit gebient ijt. alfe. ©u wirft gar nichts ausrichten. ©r mirb eS nie abfehren. ©in Schroachfcpf; ein leeret Kopf. Sch gehe jur SJluftf. ©tn grobes ©emiffen haben. ©ie $aare flehen mir ju SBerge. ©r ift feige. ©en ©eltebfen öerlaffett. ©S greift ihn ntdjts an. ©er Arbeit überbrüßtg werben, ©arauf foff eS nicht anfommen. 58on ber borgen* bis jur Slbenbbäm* meruttg. ©ie flucht ergreifen, ©r fchldgt mir nichts ab. ©r geräth feinem SSater nachein verfchlageuer SDlenfc^. Slavec poje, prepeva. Petelin poje. Struna poje. Ranil me je. Dobrega plemena, dobre rodovine, lepe postave biti. Jih je prišlo kot listja in trave. Je jasno kot ribje oko. Ima veči oči kot želodec. Mara za te kot za lanski sneg. Je sam sebi rokav zašil. Je močen kot Stempihar. Je zamišljen. Vse si prizadene. Ne zamerim mu. Tega mi ne more ovreči. Prazno slamo mlatiti; rakom žvižgati ; bob v steno metati. Popolnama, naravnostmi je odrekel. Ura je nesrečna bila, ko je mati me rodila. Je ves v opravilih. Lažniv prerok. Kriv navk. Ponarejena desetica. Nevošljiv človek. Zmišljeno ime. Kresati. Dobre svete dajati. Vkoreniniti se. Vdarilo, trešilo je, strela je vdarila. Vse zapečatiti. Je vse v nemar pustih To ni mojega opravila. Most narediti, narejati. Oči pobesiti. Konj berca. Ura bije. Premočilo se je. Oba v eno godeta. Sovražnika razkropiti. Kaj mislile od tega človeka? Pobožno živeti. ©te Nachtigall fchtägt. ©er #af>n fräht. ©ie Šatte fltngf, tont. ©r hat mir etne äöunbe gefdhfagen. SSont guten Schlage fein. ©S fam ihrer eine ungeheure Slenge. (§3 tft ganj Reiter. 58et thm ftnb bte Slugen größer als ber SÄagen. ©u bift thm ber Sliemanb. @r hat fich felbft gefdbabef. ©r ift ein jmeifer «gierfuteS. ©r ift in ©ebanfen öertteff. ©r thut fein sDlögtichfteS. 3ch ttetbenfe eS ihm nicht-©aS fann er mir nicht beftreiten. ÄeereS Stroh brefchen 5 ftch mit leeren Stngen befchäfftgen. ©r hat eS mir runb abgefchtagen. Sch bin tn einem Unftern geboren. ©r ift ganj von ©efchdften überhäuft. ©tn falfc^er «Prophet- ©ine falf^e Äehre. ©in falfcher Zehner. ©in falf^er ÜRenfclj. ©in falfcher Slame. geuer fcljlagett. SBetfe gtathfdhläge geben. Sßurjel fchtagen. ©er ©onner hat eingefchlagen. StlteS in Sefchlag nehmen. @r hat alles fahren laffen. ©teß fchtägt nicht in mein ©ine SSrücfe fragen. ©te Stugen ju Soben fchtagen. ©aS spferb fchlägt aus. ©te Uhr fchtägt. ©aS SBaffer hat burchgefchlagen. Sie ftnb betbe »Ott einem Schlag. ©en geinb in bte gtucht fragen. 2BaS halten Sie üon btefemSÄenfchen? ©tn frommes Seben führen. Razujzdano živeti. Zid postaviti. Pri sercu se mi je ohladilo. Mu je kos. Je prepregel; je misli sprevergel. Kar besede ni bilo iz njega. Ni mu pod soncam para. Je sel križem svet. Komu v besedo seči. Laže, de smerdi, da se kadi. Ne velja ne piškovega oreha. Je ves v svojih opravilih. Gospodar mu je slovo dal. Naj se pes obesi; naj je kar hoče. Je trna kakor po noči. Me nič kej ne mika. Imel je blagä in blaga. Po nobeni ceni si ne da dopovedati. Ponižnost človeka priporoči. Daj vsakemu, kar mu gre. Mu je že v navado prišlo. Kakšne volje ste bli? Kake ste se imeli. Vojskovati se. Terpi, saj te ne bo konec. Novo obleko si omisliti. Sim na zgubi. Pod nič sim dal. Me hočeš na nič spraviti. Prošnjo imam do vas. Pri belini dnevu. Umnim ljudem se rad pridružim. Činu mi bo to? Za terdno sim sklenil. Kako vam je bilo per sercu ? .Resnice se deržati. Sadje tötos.ni obrodilo. To se vam lepo vda, perleže. Mi je na poti. Kar mene ne dolžite. ©in fcbtoetgerifcbeS Sebett fuhren. (Sitte Stauer aufführen. (SS ftel mir ein ©fein vom #erj«i. ©r ift ihm geivad)feu. ©r hat umgefaffelt. @r fonnfe fetit ©ort hervorbringen, gibt nicht feines ©{eichen auf ber ganjen ©rbe. @r ging in bie meife ©elf. Semanben im Stehen unterbrechen, ©r lügt ivte etn Bahnbrecher, ©riff feinen $etter, feinen ©cfyuß ^ut» ver merfb. aS ihm gebührt. ©S ift ihm fchon jur ©etvfrbnbeit fte' morben. ©ie haben ©ie fid) unterhatten? .Krieg führen. Sulbe nur, bu gebft ja ttid)f ju©ruftbe. ©ich neue Äleibung anfd)affen. verliere bafeei. habe eS ttt meinen ©chaben gegeben. ®u »tffft mich ju ©runbe rieten. Scb habe etne ©iffe auf ©ie. ©et'm betten Sage. Seh gebe gern mit gelebrfeit Seuten um. ©aS fann mir baš helfen. Sdj habe es mir feft vorgenommen-. SBte mar Sbneit ju 59iufl)e? ©ei ber 2ßa^vC>ett bleiben. £>aes Öbft ift heuer nicht gerafhett. ®aS ftebf Shnen gut. ©r fteht mir im ©ege. ©eben ©ie boch nich't mir feie ©chulb. Se ini znan zdi. Stirji smo. Kolko ljudi je bilo? To se mu perleže; to mu diši. Ste končali; ste gotovi? Jaz nisim kriv. Vse obvolia; vse iztakne. Ima dober jezik. Pusti me pri miru. Na ravnost, po potu povem. Iz glave znati. Kaj je vam ? To je nekej. Jaz ne morem pomagati. Koga na laž postaviti. Ne morem izvedeti. V velik strah ga je pripravil. Je nagle jeze. Se mi gnusi; se mi studi. Težko se je to misliti. To blago se ne da spečati. On je muha. Seršene dražiti. Norce pitati. Obraz mi ne dopuša. Nima šterte deske v glavi. Na suhim plavati. Muho imeti. Bog prenesi; Bog nas vari. Kar reče, ne poreče. Na čelu biti. S trebuhom za kruhom. Tobak piti. Nič ne da nič. Ni vsak dan praznik. Vodo z rešetom zajemati; s svedrom kravo dreti. Boš mojo pesem pel. Zlate grade si obetati. Svoje dnarje sim zapravil. Je na led posajen. Mi v škodo sili; se v mojo pravico zaletuje. ©r fcmmt mir befannt Dor. ©S ftnb unfer vier. Söie ffarf mar bie ©efellfchaff ? ®as fdjmecft ihm. Sinb Sie fertig ? £>ie SdEjulb liegt nicht auf mir. ©r ftoberf 5((leS aus. ©r hat ein gutes $9tunbftücf. Saffe mich in ^rieben. fage es gerabe heraus. SluSWenbig tonnen. SBaS fehlt Shnen? ®aS läßt fidj hören. fann nichts bafur. Šemanben ber Süge ftrafen. Šch f««" nicht bahinter fommen. ©r hat ihm große gur^t eingejagt, ©r ift gähjorntg. SJtid) ecfett eS. Sftan fann ftch baS fdjwer öorfteffen. ©iefe SBaare läßt jtch nicht an SJiann bringen, ©r ift unbebeutenb. SSöfe Seute hefjett. Starren feil haben. Sch fchäme mich-©r ift ein Sdjwachfopf. SSeraufcht hin unb her manfen. • ©inen flehten ŠRaufch ha6en. ©ott behüte, ©r haltet «Bort. Sin ber Spi§e flehen. 3« ber ftrembe fein ?8rot fud^en. Sabaf rauchen. 3)tif bem Si§en gewinnt man nicht«. ©S ift nicht äffe Sage Sonntag, ©ich eines untauglichen Littels be* bietten. £>u wirft nach meiner «Pfeife fanjen. Schlöffer in bie Äuft bauen. SJtein ©elb habe td) babei eingebüßt-©r ift in ben Sad gehoben, ©r geht mir ins ©ehäge. V to reč se ne zvem. Se nima čmu jokati. Besedo naprek zreči. Bobnati. So vsi po enim kopitu. Vse nebo se oblači. biefe Sadje ftnbe it mit ntc^f. (št hat feine Urfate 5« weinen. (Sin SBort berfcfjrt auöfpreten. Sie Trommel fd)lagen. ftttb Affe nad; einem ^djlag. ©er ganje Himmel übersieht fit mit ©Olfen. Sritte mtf)tilnn$. jčnmmhtno unfdjtctifncr flotictttfdjcr Jtuffftfyr.' 1. P risi o vice. 1. Ako slepec slepca vodi, obä v jamo padeta. — Ako mu perst pomoliš . za celo roko prime. — Brez zdravja ni bogastva. — Boise je pošteno vmreti, kakor sramotno živeti. — Bogat je, kedar hoče, sirota pa, kedar kej ima. — Bogastvo človeku smerti ne odpravi1. — Bolje dajati kakor jemati2. — Delaj, kakor bi imel vselej živeti, moli, kakor bi imel jutre vmreti. — Dokler je drevo mlado, ga lahko pripogneš, kamor hočeš. — Dokler ima medved še gnjilih hrusek, se lakote ne boji. — Drevo pade, kamor visi*. — Drevo se na drevo naslanja, človek pa na človeka. — Gola kost se psu ne tekne4. — Gospodinja pridna tri vogle podpira5. — Hiša ne stoji na zemli, ampak le na ženi. — Iz kterega drevesa sadje samo rado pade, ga ni treba tresti. i Smerii ne odpravili, ben Sob nirfjt ijintan^alten; 2 £ter tj! „je, cS ift" aušge< laffen; 3 visčii, geneigt fein; * ne teknili, nidjt gut anfragen; 5 podpirati, jlii^en, aufregt galten. Jabelko je zjutrej zlato, o poldne sreberno in zvečer svinčano. — Jeden cvet ne naredi spomladi. — Kader greš volku nasproti, pokliči psa s seboj. — Kakor dobljeno, tako zgubljeno. — Kakor si človek postelje, tako leži. — Kakoršno seme seješ, takšno žito boš tudi žel. — Kolikor glav, toliko misel. — Kolikor krajev, toliko šeg. — Kdor hoče, da bi ga drugi spoštovali, naj se tudi sam spoštuje. — Kdor se hoče v starosti počiti, se mora v mladosti truditi. — Kdor po letu ne dela, po zimi kruha strada i. — Kdor preveč pije, se mu po glavi vije \ — Lakota še volka iz gojzda prežene. — Mlado dete stopuje starišem na perste . in odrašeno na serce. — Ni planine bez doline. — Ni tisti siromak, kteri nikoli nič ni imel, ampak tisti, ki je imel, pa zgubil. — Serčnost velja \ i Krulia stradati, an 83rot SJlangel leiben; 2 se mu po glavj vije, bem rappelt e$ im Äopfe; 3 serčnost veljA, frifdj gewagt, ift §al& gewonnen. 3. Siromaštvo in kašelj se ne dasta zakriti — Kar človek od lakote moči zgubi, je še dobi: kar od žeje, je nikdar več ne dobi. — Kar se pri igri dobi, se pri igri zgubi. — Tudi pijana kokoš ve, kaj je jastreb. — Vino še starca igrati naredi 1. — Kdor nima v glavi, mora v petah imeti. — Ako sosedova hiša gori, pazi na svojo. — Berač ne živi od jedne hiše, ne od jednega človeka kerčmar. — Bolje je kos kruha v žepu kakor pušele za klobukom. — Bolše„je slogo iskati, kakor v neslogi stati.„ — Bog nikomur vsega ne da. — Ce nočeš ostarati 3, mlad se obesi. — Človek je terdejši od kamena, in slabši od jajca. — Denar železne vrata prebije 4. — Dober prijatel je bolši kot denar.' — Od otrok, norcev in pijanih resnico slišiš. — Dobra misel 5 je že polovica zdravja. — Hitro po-magano, je po dvoje 6 pomagano. — Enkrat bode tudi v naših ulicah T somenj. > Se zakriti dati, fidj »erbergcn laflten; » igrati naredi, madjt froIjltcE); 3 ostarati, alt werben; » železne vrata prebiti, Unmögliches f)er»orbrt'ngen; 5 dobra misel, ein frötjlidje« ®emöflj; s p0 dvoje, pjetfad); ' po naših ulicah, bet un$ (in unferer ©aflfe). II. S mesnice. i. 4. Reven kmet je nesel na oslu nekaj pšenice v mesto. Bavno je bil nekoliko zadej ostal, ko začne osel tuliti. Dva gospoda, ki sta šla po cesti proti kmetu 1, rečeta zaničljivo: »Alj ne slišiš, da te osel kliče?« Ni res, se le od veselja smejä, ker je dva brata stečal. Zvit kmet je bil pri gospodu pri kosilu. Na zadnje je bil velik hleb švajcarskega sira na mizo pernešen in kmetu so ga dali, da bi ga načel. »Kje pa bi ga načel?« vpraša kmet. »Kjer se vam poljubi,« mu odgovore. »No 2, če je tako — je djal kmet — ga bom pa doma načel.« Reče in ga poda strežniku, da mu gaje domii nesel. Nekdo pride v jutro 8 k svojemu prijatlu, ga pa še v postelji in sicer še obutega najde. »Kako pa je to, da obut spiš?« — ga vpraša. Uni pravi:« Veš kaj, že dve noči zaporedama se mi je sanjalo, da sim po ši-vankah hodil. To me je strašno bolelo; torej 4 sim šel snoči v čevlih spat. i Proti kmetu, bem Sanbmanne entgegen; 2 no, nun benn; 3 v jutro, früh SDlor» genč; 4 torej (latt zatorej. Neki kmetje nesel velik koš merve na herbtu. Natergu je bilo veliko ljudi. Vpije; „S poti; s poti! '« — Dva gospoda, ki ga srečata, se mu pa ne vmakneta 2, in on s košam obadva v blato buti. Gresta ga tožit. On pa besedice ne zine 3, ampak se mutastega dela4. Sodnik pravi: »Kaj mi je pa s tim človekam storiti? saj še govoriti ne zna.« O zna. zna, se le„lilini 5 — odgovorita gospoda — saj je na tergu vpil: s poti! s poti. »Ce je pa tako, povzame r> sodnik bi se pa bila gospoda vmakniti imela, in bi v blato padla ne bila. Bogata vdova je svojo prijatlico na kosilo povabila, ter vkaže dekli jedi v nar lepših skledah na mizo nositi 7. — Po kosilu gre vdova svojo prijatlico spremit. Pa komaj vrata za saboj zapre, se zasliši v hiši velik ropot Hitro spet vrata odpre in vidi, da ena nar lepših skled na sto ko-scov na tleh leži. »Za božjo voljo. kako si pa to naredila !« zavpije nad deklo 8. — »Takole — ji odgovori dekla — in pusti drugo skledo iz rok pasti.« Župan je bil svojemu sosedu vkazal, da ima drugi dan k njemu priti. Sosed pa, od mertuda vdarjen naglo smert stori. Drugi dan pride k županu njegov brat, rekoč: »Moj brat se vam lepo priporoči in pa za zamero prosi 10, da ne more dans k vam priti, ker je po noči vmerl. i 2Cuš bem Söege; 1 se vmakniti, aušroeidjen; 3 besedice ne ziniti, feinen Saut »on ftd) geben; 4 se muiastega delati, fiefj ftumm ftellen; Ä se Miniti, Ijeudjetn; 6 povzamem, povzeti baS SBott netjmen; ' ua mizo nosili, auftragen; 8 nad deklo zavpiti, bie 5D?agb anfdjreicn; 9 od mertuda vdarjen, rem ©cfjlagflup geröhrt; >o za zamero prositi, um Vergebung bitten. 6. Nekteri ljudi imajo prazno vero 1. da od trinajstih, ki vsi kmalo 2 pri mizi jedo, čez leto jeden izmed njih vmerje. Neka žena, ki je tudi to babjo vero 3 imela, in pri kosilu na enkrat zagleda. da jih trinajst pri mizi sedi, se prestraši in zavpije4:. »Za božjo voljo, trinajst nas je!« »Nič, nič se ne bojte mati. pravi en gost, jaz za dva jem.« Nekemu gospodu, ki je bil drugi dan njegov god, pridejo godci ve-černico delat 5. Po navadi se potlej godcamkaj v roke stisne. Gospod pa je bil skoporit, ter vkaže dekli godcam povedati, de ga ni doma. Dekla grevun in pravi: »Le nehajte, le nehajte; gospod so rekli, de jih ni doma.« k Neki slepec je bil domačemu suknarju dolžen. Te ga pošle terjat. Slepec poslu odgovori: »Le reci suknarju, berž ko ga bom vidil, mu bom vse pošteno plačal. Neki je v družini dokazoval % de ne verjame v hudiča, ker ga še nikdar ni vidil. ..Iz ravno tega vzroka — mu odgovori neka gospa — bi utegnila 7 jez dvomiti, alj imate vi pamet alj ne, ker je še nisim vidila. ■ Prazna vera, ber leere ©taube, ber Aberglaube; 2 vsi kmalo, alte sugtei<|; 3 hali ja vera, ber SBeiberglaube, ber Aberglaube; zavpijem, zavpiti, auffdjteien; s večernico delali, ilfacfjtmufif machen; «dokazujem, dokazovali, ju bemetfen fidi be* (trebcn; ' bi utegnil, a, o, \ij fönnfe, irf) würbe »crfucijt. 7. Celveger po imenu je popotoval z nekim učiteljem po Apeticel-skim. Prijezdita 1 pa k vratam plotu, kteri je dvoje pašnje ločil. Za vra-tami pa igra nekoliko, otrok. „Dečki, odprite vrata!" — zavpije Celveger. — „Kdo pa ste vi'?'' poprašajo fanti. Celvegerjevo ime jim je bilo znano. — „Kdo pa jeuni!" — „Profesorje." — „Kakšen človek je pa to profesor?" — Je človek, ki vse zna," jim je razjasnil 2 Celveger. — „Bo znal tedaj že tudi vrata odpreti," odgovore dečki, in se ne ganejo iz mesta. vGre neki škof se na polje sprehajat, in najde nekega pastirja 11a paši. Skof se mu približa in ga popraša : „Fantič, alj veš! kdo je vse vsfvaril, kar vidiš?" Fantiču seje to vprašanje preznano zdelo, torej ga bistro pogleda od verha do tal3. in reče: „Le škoda, da ste že tako stari in pa še tega ne veste." ' Prijezdili, tierangcrittcn fommen ; 2 razjasnili, auffla'ren; 3 od verha do tal (»on ber @pi§e bi« jum SBoben) »om gug bi« jum Äopf. Ml. P o vest i. 8. v Čudno ozdravljenje. Bogat gospod je imel nevarno oteklino v vratu, de ga je hotla zadušiti. Zdravniki so mu že živlenje zbrisali 1 in sklenili, de ne more čez dva dni več živeti. Posli to zvedeti 2, planejo vpričo na smert bolnega gospoda čez blago. Kar je kteremu bolj dopadlo, zgrabi in pobaše. Gospod je poln žalosti gledal, brez de bi bil mogel besedice ziniti. Imel je eno opico, ktera je v kotu sedela. Viditi 3. de se vsak posel trudi, kolikor more od gospodarjevega blaga odnesti, ni hotla sama prazna in po beraško 4 se preč spraviti \ Eden poslov plane 0 po ličnim perilu, drugi po dnarjih, tretji po zlatnini i. t. d. Opica se polasti gospodove obleke, se obleče, in natlači s smešnim obnašanjem oba žepa 7, vsaktero rečjo, ki jo vidi in jo more doseči. Kakor žalostno se je bolniku vmililo 7 viditi, kako se posli z nje- govim premoženjem goste; tako ga vendar gane posnemanje opice. Silno ga nažene smeh 8, in kar umetnost zdravnikov ni zamogla, je zdaj smeh storil. Iz otekline je izteklo, in čez tri dni je popolnama zdravje zadobil. (Pfeifer.) > Živlenje zbrisati, baS geben abfprecfieti ; 2 posli 10 zvedeli, aH bte ®ienfb leute bief erfuhren; 3 viditi, alš er fafy; * po hera.ško, wie ein SBettter; s se preč spraviti, fid) entfernen; • planiti po čem, über etwa« Verfallen; žalostno se vmiliti, oon bittrer äBetimutl) ergriffen werben; * smčh me nažene, ein ©etacfjter bemächtiget ftdj meiner. Vitez Bar Ii o in njegova hči Fran j a. (Narodna pripovedka). v Ze več let so bili Slovenci od Turkov nadlegovanj. Pa naši spredni-ki so se hrabro deržali, brez pluje pomoči so vendar vselej sovražnika s kervavim nazaj zagnaliMed drugimi, ki so sosebno Turke s straham navdali, je bil tudi vitez Barbo, jaki vojšak in ravno tako blagi človek. Kar so drugi njegoviga stanu storili, podložne zatirati ni bila njegova navada. Srečno je živel s svojo ženo in dvema otrokama, hčerko in sin-kam. Zopet so neverniki leta 1484 napad ponovili. En oddelk je Kočevje 2, drugi Novo mesto 3 oblegelv; tretji je pa proti Gorenskim 4 vihral, kjer je bil od kmetov vničen. Se druge trume so se proti Stajerju zagnale 5, po posavju in v Bistriški dolini 6 divjale, vasi požigale, ljudi morile alj jih v sužnost odtirale 7. Tudi Barbov grad je bil obležen 8. Turški vojvoda reče, da ga ne bo razderl 9, ako mu Barbo hčerko za ženo da. Taj odreče10. Zbral" ji je že pošteniga, junaškiga mladenča. Bil je taj na Gorenskim, ko je bil grad obležen, tudi Barbov sin je bil tam. Mislilo seje, de bodo Turki samo kje vdarli 12. Ko bi bil ta boj končan, je šele Barbo namenil, mladenču zalo Franjo v zakon dati. Poprej pa ne. To Turke silno razkači. Dan na dan 13 grad napadujejo. Zastonj. Barbo je imel scer le malo tovaršev, pa ti so bili pravi korenjaki. Serčnost mu je povikšal list, s kterim se je neki hlapec v grad splazil 14. To pismo je bilo od sina. Ta je obljubil, da bota kmalo z mla-denčam, ki je imel Franjo vzeti, z veliko trumo gradu v pomoč prišla. Alj neki izdajavec je to turskimu vojvodu sporočil. Ta vidi, da mora hitro ravnati, drugači nič ne opravi. Z štireh velikih topov je jel noč in dan na grad streljati. Zraven pa so bili njegovi napadi zmiraj hujši. Zgodi se, da krogla Barbota zadene. Sinertno ranjen pade v naročje prestrašene hčerke. Njegove zadnje besede so bile: „To me veseli, da sim jaz zadnja žertva Turkov na gornim Krajnskim 15. Povem vam, več jih sem ne bo." To reče in vmerje. ..Bratje, pravi zdaj vikši hlapec tovaršem. obljubite mi. da böte z manoj to smert maševali." „Bomo," odgovore to-varši, „bomo," odgovori tudi hčerka, v kteri se je smertna žalost čez o-sodo očeta v divji občutlej osvete premenila. Tudi Turki zvedo po ravno tistim izdajaveu novico Barbove sinerti. Vzdignejo se tedaj, naj velja kar hoče 1S, grad pridobiti. Boj je bil strašen, pa sovražniki zadnjič predrejo. Barbovi tovarši vsi padejo v bitvi, kaj se je pa z hčerko zgodilo, nihčir ni vedel Ko Turki v grad pridejo, je njih perva skerb, jo iskati. Išejo in išejo; ker je ne najdejo, se k po-jedni vsedejo, kar se na enkrat strel, kot grom oblakov zasliši. Strelu sledi plani i 11 novi pok. Zemlja sestre.se, in velik kos hriba in grad v zrak zletita. Le dva terdua zidova ostaneta. Stojita še dan današni t7. Vse to je Barbova hčerka storila. Ko sovražniki v grad priderejo, je v spodili klet pobegnila, kjer je bilo veliko smodnika, ki je bil takrat že zlo v rabi 18. Franja vtakne baklo vanj Iy, in ona in grad sta bila končana. Veliko Turkov je pri tem smert našlo. Ki so še ostali, so bili od Barbovega sina, in tega sestre ženina vničeni. Vmerjoči Barbo je prav prerokoval. Turkov po tem ni bilo več na Gorensko. Večidel so bili že pobiti, predenj so na slovensko zemljo stopiti mogli. (J. Terdin). ' S ker.vavim nazaj zagnati, mit Mutigen Äopfen jurücffdjlagen; 2 Kočevje, ©otfdjee; 3 Novo mesto, 9teuftabtl; * Gorensko, DberEratn; 5 se zgnati, bie 3fic£)tung einklagen; 6 po posavju in v Histriški dolini, in bem ©a»e-- unb Seiftri|ertt)al; 7 v sužnostodtirati, in bie ©claoerei fortfdjleppen ; 8 obležein, obleči, umlagern; 9 razde-rem, razdreti, »eripüfien, jerpnn; odrečem, odreči, abfdjlagen, »erneinen; »izberem, zbrati, beftimmen, aušfudjen; 3i vdarim, vdariii, angreifen, überfallen; 13 dan na dan, SEag auf Sag, jebsn SEag; se v grad splazi», fdj tn bte SSurg bineinfd)teid)cn ; »i aoniu Krajnsko, Dbetfcain; 16 naj velja, kar lioče, cš fofte mai eS wolle; 11 dan današni, Ijfut 5U Sage; 18 v rabi bili, im ®cbmttf)f fein. 10. D e r v i š i c a r i g r a d s k i K (Narodna bosanska 2 pripovedka.) Vsako leto obhodijo pobožne derviške trume poglavitne mesta os-manskega cesarstva 3. Carigrad, to je njihovi raj. Ni ga leta, v kteriin bi oni ne obiskali tega svetega mesta. Eni pridejo od Acana \ drugi iz Anadola s, tretji zopet od Bagdata i t. d Tu oni za sabo pušajo svoje pobožnosti in vbožnosti sled opominjaje Carigrad, kako je posebno in izverstno opravilo, kakšna da je krepost, kolika svetost, po ulicah cari-gradskih milošnjo prositi. Jaz ne vem, kaj je bilo leta 1828, de so takrat v večim številu ti sveti gosti Carigrad obiskali. Zakaj oni dobro vedo de, kolikor več jih je, toliko manj na slednjega pride. Alj oni vendar koračijo v Carigrad, in že jih je nekoliko stotin skupej bilo. Vsak ptujec bi bil rekel, de so prišli Carigrad od moskovske sile 8 rešit. Družtvo „Izlam" imenovano, je narpopred prišlo. In dokler je bilo samo, se je še tako ravnalo 7; alj zdaj pride joj! — Cetertik je bil, ko je Usein, tistega družtva starešina, začel zbranim svojim takole preštevati in z milim glasam razkladati: „Bratji moji! glejte, to tudi sami sprevidite, de je nam zmed vsili drngih let to naj slabši vrodilo! 8 Tri dni je že in mi še belica nismo dobiti mogli. Dans prave turške vere ni več. Ni tiste stare milodarnosti proti nam več. Vse se je ohladilo in mlačno postalo. Huda je. za Boga 9! Alj ste slišali. kaj se je z Varno . Sumijo in Vidinam zgodilo? Alj ste čuli, koliko je kristjan izsekal 10 turške vere? Mar to niso 11 očitne kazni božje in svetnika Muhameda ki sta se razser-dila na današne Muselmane kakor zaničvavce njegovih svetih možev jier-višev? Pa bi dobro bilo! Nikdar, nikdar; opešala je turška vera! Cujte bratje in sirotice tovarši moji! treba je, de se ločimo. Moramo oditi in zapustiti Carigrad božji jezi, naj se Moško v 1J nad njim mašuje, verni-vši mu nemarnost njegovo do nas in vere turške!" Dalje govariti mu niso dale obilne solze, ki so ga grozno oblile. Drugi tovarši so bili ganjeni od besed svojega starešina; in tudi njim so se solze vderle ,3. Sam Omer je z veselim očesam pogledoval zdaj sem zdaj tje. kakor de bi še upa popolnama zgubil ne bil. „Počasi, bratje, počasi tovarši!" jame Omer, „jaz sim naj mlajši, pa zato tudi naj neumniši: alj je meni dovoljeno 14 govoriti? ' Vsi odgovorijo: ..Je pripušeno !" Ker je taka „povzame Omer," potolažite se! še nismo zgubljeni! Se se dobijo pravi Turki v Carigradu: ni resnica, de so se clo vsi povlaščili 1(i. Alj niste vidili. de je priderlo mnogo derviških trum, ter so se oni sveti pokazali Carigradčanam ,T, de na nas kar ne 18 pogledajo. To je pravi vzrok. Tudi mi nismo budalasti. To je moj svet. Jutre je petek. Jaz se bom mertvega storil. Nesite me na sred ulic 19. kjer se v veliko čamijo 20 gre: pokrite me s platnani, in položite me na desko: tu me štirje čuvajte in nad manoj žalujte. Kakor vas kdo od mimogredočih, zakaj se jokate, zavpraša21, recite, de je vam tovarš vmerl, in de nimate dnarja, s čim bi ga pokopali, kakor obredi vaše vere predpisujejo. Pa saj toliko kamenitega serca ne bode, de bi se mertvega telesa ne vsmililo. Alj veste, kako bomo storili? Carigrad je velik in čamij je dosti, in nas je dvanajst, se bomo tedaj verstili, če Bog hoče. Alj ni tako prav ? (Dalje sledi.) ' DerviSi carigradski, bie .©erwifdje in Äonftantinopel; * bosanska pripovedka, ein boSnifdjež SclKmiiljrdien; » osmansko cesarstvo, ba6 türfifdje .Saiferreidj; * Acan, Werften; 5 Anadol, Äleinaften; • od moskovske sile, »on ber ©eroalt 9tuf» lanbS; ' seje še tako ravnalo, tjat ftdj noct) Iribentlict) burcfjgebradjt; 8 slabo vrodiii, wenig grüßte bringen; 9 za Boga, bet @ott; 10 izsekati (eigentlich ausbauen), abtrüm nig machen; " mar niso, ftnb etwa ntd)t; 12 Moskov, 9Xošfau, Stufilanb; '3 solze se vderejo, bie S£i)ränen entfirömen; dovolili, erlauben; 15 ker je taka, bafid) bieSadie fo Bereit; 18 se povla.Ščiti, bte ctjrtftlicfye SReligicn annehmen; " Carigradčan, ber ®e< wc^ner »cm Äonftantinopel; kar ne, nietjt einmal; '9 na sred ulic, in bie SKitte ber ©äffen; 20 čatnija, bie SRofcfjte-, zavprašati, befragen. (Dalje.) Z enim glasam zavpijejo 1: „V resnici2. Omer! kdo bi se bil nadjal, de iz take glave zamore tolika pamet priti ?i{ „Ne boš ti, jaz bom pervi kot starešina," vesel zakriči Usein. „pa za menoj bojo po redu vsi." ..Tako naj bo! naj gre starešina pervi!" poterdijo drugi. Komej so dočakali drugega dne petka. Ko je bilo okoli poldne, de so imeli Turki v čainijo iti, popadejo Stirji desko, na kteri je njihov potuhnjen starešina ko mertev ležal, ter se ž njo vstavijo 3 na sred ulic, ki so v Sofi-čamijo peljale. Eden je drugemu pomignil, in počnd po dva žalovati. Ko so se že dolgo jokali, se prikaže nek zavolj svoje pobožnosti znan acija 4. Tu bo kaj, pomislijo v sebi. Alj kako žalostno se človek golfa, kteri drugega goltali misli! ,,Kakšna nesreča, služabniki svetnikovi ? ■ „Ne prašaj, dragi acija," so mu odgovorili. ..dans nam je vmerl Usein. On je bil prav dober, pošten in svet človek naš starešina. Mi reveži ne zamoremo svojo dolžnost starešinu svojemu izpolniti. Mi ga nimamo s čim pokopati, ali bi ne poskerbel kdo za svojo dušo? Velika zasluga je mertvega pokopati, in kaj pa šele derviša starešina, človeka tolike svetosti!" „Tudi moji starši so zadušbino storili, in jaz bom," reče acija, „vi ne imejle skerbi5. Pojte lepo domu, njega pokopati bode skerb moja."' Dvema hlapcama, ki sta ga spremila, da kluč svoje izbe, de nesö merliča. de ga zaprö v izbo, in de se berž vernejo v čamijo. „In kakor od-mölimo G, ga bomo pokopali," pridene acija. Strašno (o prigodbo slišati, se je štirem dervišam zdelo, de se celi Carigrad okoli vertt. Tode drugači ni 7. Acijevi služabniki popadejo živega merliča. Derviši so še mogli 8 dobremu aciju za milost zahvaliti. In kdo je bolj pobit, kdo bolj žalosten od derviša? On hinavec je bil v sobi zapert; vemo, kako mu je! Tisti štirji so se vernili nazaj k družtvu, in ko so povedali in razložili, kakšna je bila a z Useinam, jih inertyaski pot polije l0. Ali vbogi Omer! Na njega vsi planejo kot na belo vrano. „Srne-tenjak ti! saj smo znali, de iz take budalaste glave nič pametnega priti ne more. Ti cigan ti i. t. d." Zastonj se je Omer pravdal 1rekoč, de so oni budalasti. ker so njegov navk prejeli. Nikdo ga slišati noče. Ena žalost po svojim tovaršu, in druga še veči, ker bo zdaj svet rekel, de so derviši zviti ljudje in de so hinavci, kakšna sramota ! Acija je dvomil, pridši iz čamije, ali je uni derviš zares mertev alj ne; zakaj Aciju so bile derviške dela dobro znane. V ti misli do doma pride. In glej, kako se v svoji sumnji poterdi! Stopivši v izbo zapazi, de venca smokev več ni, ki je na zidu visel. Tega je vsega derviš pojedel, ker je lačen bil, pa se zopet na svoje mesto vle-gel. Pokliče hlapce, pobara jih, če niso oni smokev shranili. Ko sli ši, de niso, vidi Acija svojo misel poterjeno, de se je derviš le mertvega storil. „Slepar ti derviški!" zakriči Acija, „daj vun moje smokve, ako si jih pojedel, jih moraš tudi rigati!'' Desi je ravno večkrat rečene besede izgovoril Acija smejavši se in z nogami na tja vdarjal; vse je zastonj. Derviš kot mertev se ne zgane se ne zmakne. Na zadnje ga začne Acija prositi, de naj vstane, in de on te dogodbe pod nikakor nikomur povedal ne bo. Okoli dve uri je zgubil Acija, zdaj prosivši zdaj grozivši, de ga bo živega pokopal. Tudi to je bilo zastonj ; derviš je enako terd ležal. Pusti ga Acija. ter svojim hlapcam priti vkaže. Tudi hlapci niso nič opravili: derviš se ne zgane ne zmakne. In tako je noter do mraka v Acijevi izbi ostalo. (Konec sledi.) 1 7j enim glasain zavpiti, einfitmmtg auffdjreien•, 1 v resnici, in ber S^at, roirflidj; 3 se vstavili, ftcf) {(tnfieUen; 11 acija, ber $>ttgcr; 5 skerb imeti, ftd; fitm> mern; 6 odmoliii, bciš @ebet »errieten; ' tode drugači ni, bocf) ift nichts ä'nbern ; 8 mogli jtatt morali; » kakšna je bila, roaS fief) ereignet hat; 10 mertvaŠki pot, me polije, SobeSfdjweil? überjirßmt mich; 11 se pravdati, fich ju rechtfertigen fuchen; 12 pod nikakor, auf feine Sßetfe. 1 o t iV. (K one c. J Ko seje že tema storila, zapove Acija hlapcam, de ga odneso na pokopališe in de naj ga tam puste. To so hlapci komej slišali, ter ga zagrabijo. Kaj niso vsega ž njim spočeli ? s šivankami so ga bodli, ščipall. za palec na nogi vlekli, s pestjo bili; to je derviš vse dragovoljno preter-pel. Hlapci so žugali, de ga zakoplejo, ako svoje hudobije ne izpove in ne vstane. Ker so pa na zadnje vidili. de vse njih govorjenje nič ne zda, izkoplejo jamo, ter živega v njo zakoplejo. ..Pa vmri,kertidopademertvim biti," so rekli in domii odšli. „Zdaj sim rešen," reče derviš, „naj se nekoliko svet vmiri, pa bom vun zlezel, do polnoči tu ostanem." In to mu je lahko bilo izpeljati, zakaj globoko nimajo navade Turki svoje mertve zakopovati. Kdo bi bil mislil, de bode dervišu ta huda okolšina se na dobro obernila! Okoli polnoči se zasliši nekaki hrup. Usein si je mislil, de je njegovo družtvo po njega prišlo. Vzdigne glavo in zapazi dvajset hajdukov (tolovajev), ki so šli proti njegovim grobu. „Tu bomo," pravi aram-baša (starešina), „tukaj bomo naj varniši pri tim novim grobu." „Zares!" rečejo drugi, razgernejo plajše in iztresejo dnarje in drugo pokradeno robo, de si med sabo razdelijo. Lakomne so oči pri pogači, pravi pregovor, tako so tudi oni vpili: „Tudi to je moje," drugi zopet: „ne, ampak moje." Naš Usein pomoli roko iz groba in reče: „Kaj pa meni?" — Te nenadani iz groba glas se je ko grom razlegal v ušesih prestrašenih hajdukov. Niso imeli časa le kape na glavo natakniti, ampak vtekli so na; vrat na nosIn te priložnosti ni opustil 2 naš derviš. Tako v spodnicah in v srajci se poda v tek 3 za njimi do kraj grobiša 4. Ko se verne, najde svoje družtvo jednajst dervišev, ki so bili po nja prišli, in celo prigodbo od strani gledali. Derviši so ravno tako začeli ptuje blago deliti, kot poprej hajduki. Res de so bili hajdnci enega serčnejšiga nazaj poslali, de bolj pogleda, alj na pokopališe naj se ne poda. On slišati več glasov na pol mertev prileti k svojemu družtvu in ..bratji moji! je komaj od straha spregovoril,'' ni več sam eden, ampak toliko jih je, de bo komaj belič na enega prišel. Kolikor je mertvih duš; vse je skupej. Bežimo!'' Od dervišev je vsak dnarja vzel, kolikor je nesti mogel. Na težo se nič ni gledalo. — Useina, kot svojega starešina in zraven dobrotnika so vsi v noge poljubili 5. Mladi Omer je bil naj bolj vesel, ker je zdaj od občnega preganjanja odrešen. Družtvo „Izlam" je koj postalo nar glasovitiši v Carigradu. Njih svetost je koj storila, de so drugi derviši, ker jih ljudstvo ni več čislalo, Carigrad zapustili, kar so Useinovi derviši ravno želeli. Oni so pa še dolgo v Carigradu oslali. (Fr. Jukič.) i Na vrat na nos, über unb Äopf; 2 opustili, »erfäumen, »ernadjia'ftt' gen; 3 se v tek poditi, laufen, rennen; '' do kraj grobiša, bič an ba§ @nbe beS ^rteb= jJofeS; 5 v noge poljubiti, bte gtifft {tiffen. 13. Dragotin in njegov oče. V nekim mestu na Turškim je prebival v revni hišici Dragotin, kjer od mraza in dežja ni bil varen Pa v celim mestu ni bilo pridnišega od njega. Komaj se je danilo, je že delal v vertu, in predenj ga je sonce s svojimi žarki obsjalo, mu je že od truda pot lica polival. Pa ^edno je bil vesel, zakaj delal je za svojega starega očeta in ljubo svojo ženico. Pa njegovo veselje se je v žalost spreobernilo, ko mu je Bog sina dal. Vedno je premišljeval svoje dete 1 in zdihoval: „O nedolžno otroče, glej rojeno si, de boš terpelo, si s potnim obrazam ~ kruh pridobivalo, delalo boš od zore do mraka 3, pa se ne boš zadosti najedlo, ne si odeje pridobilo, ne mirno v svoji poderti hišici spalo." Noč in dan je zdaj mislil Dragotin, kako bi si pomagal, in sreč-nišo prihodnost poskerbel. Zdaj mu je pervikrat v njegovim živlenju o-semdeset let stari oče nadležen postal. Večkrat sj je mislil: „O de bi raji to, kar za očeta potrošim, na stran djati zamogek Res je, de bi le malo bilo, pa enkrat bi bil vendar lep denar,1' Iz začetka se je sicer prestrašil take misli! pa zopet se je zbudila, in zadnjič odloči starega očeta odvreči. V tistim mestu je bilo več si-romašnic za stare ljudi. Tukaj bi se bili morali starčki dobro hraniti; pa lakomni nadstojniki so to lepo započetje toliko poslabšali, de je vsak trepetal, kdor je moral tukaj pomoči iskati. Se pred nekimi mesci je Dragotin sam miloval tiste, ki so tam gladovali. Zdaj se je pa prederznil sam staremu očetu svoj namen razo-deti in ga v revšino in nesrečo vreči. Ko starček misli svojega sina zasliši, pade od strahu in žalosti na zemljo. — Ker iti ni mogel, ga Dragotin na herbet naloži in proti nar bližniši siromašnici nese. Nobeno breme ni bilo tako težko kot to. Sina niso ganile ne prošnje ne solze sivega očela. Na enkrat preneha starček zdihovati in si solzni obraz obrise 4, stegne svoje suhe roke in Dragotina objame, rekoč: Jaz ti odpustim, moj sin ker zaslužil sim to kazen. Na današnji dan pred 4"> leti sim ravno tako nesel svojega dedeja v siro-mašnico. Ni me ganilo njegovo zdihovanje. Nehvaležen sim bil, kakor si ti zdaj, in kakor tvoj sin proti tebi enkrat bode. Dragotin ! Bog je pravičen. nič ni njemu zakritega. Poprej alj poznej plačuje on naše dobre in slabe dela. Naj bo češeno njegovo sveto ime. Izgovori in obmolči. Dragotinovo serce se je zbudilo. Vidil je svojo nehvaležnost, vidil solze očeta, slišal njegove besede. Urno se verne z očetam domü, in od tega časa ga je na pol bolj ljubil, in zanj 3 skerbel. Na to ni več mislil, de mu je stari na poti fi. ampak z večini pridam je delal, in vse mu je šlo bolj spod rok 7. Ne dolgo potem mu je neki armenski tergovec nekaj denarja posodil, s kterim je kupčevati začel, in kmalo je na tisto blagostanje prišel, ktero si je po očetovski skerbi želel. Tako Bog otroško ljubezen večkrat plačuje že na tim svetu, in če tudi vselej taciga plačila ne zadobimo, je že veselje, de smo svojo dolžnost izpolnili, več vredno, kot zlato celega sveta. (A. fiikar.j 1 Svoje dele preinišlovati ftatt osodo svojega deteta premišlovati, baš Sctjitffal feine« ÄinbeS überlegen; 2 s polnim obrazam, mit bem ©cfjweifje im 2Cnge* fidjte; a od zore do mraka, »orn frühen SOJorgen bi§ fpäten 2Cbenb; * solzni obraz obrisali, ba« tfyranenfeucljfe ©eftdjt abtrocfnen; 5 zanj ftatt za njega; * na poti bili, im SBege fein; 1 spod rok iti, »on Statten gefyen. 14. Divji m o ž. (Siara povedka.) Živel je v starih časih divji mož na velicih hribih, in je bil verlo velik dobrotnik za vse ljudi tiste okolice. Ko je neprijazna zima bežati jela in se spomlad veselo prismejala, je on na visoki gori povzdignil svoj glas ,,delaj" de seje razlegalo po vsili dolinah in poljanah. Ljudi so od njega natanjko čas zvedli, kdaj je bilo treba to alj uno žito sejati, to alj uno sočivje saditi i. t. d. Za te dobrote so mu bilo jako hvaležni in ljubezen proti njemu jih je nagnala priložnosti iskati, viditi ga. Kako bi to izpeljali, niso vedeli. Naj starji izmed njih jim svet da, de mu na mesto, kjer ga kričati slišijo, medu jesti nesejo in se okoli poskrijejo. To storivši ga pričakajo; tode zagledavši jih je odletel. kot sernjak. Ko so domu prišli, so ga obširno popisali in djali, de je v vsih rečeh človeku enak s tim samo razločkam, de je po vsim životu kosmat kot zver. Ker popred nič niso opravili, mu nastavijo dobrega viua in zraven vina negibčne Čevle. Ko bi se divji mož opil in čevle obul, bi na njega. ki čevlov ni navajen, planili in zvezanega domu pripeljali, de bi ga tudi žene vidile. Vbogi divjak pride, se vina obilno napije in čevle obu-je; tode gerdo se vkani. Koje možje od vsih plati proti sebi verveti vidil, skoči na noge, alj te mu svojo poprejšno hitro službo odrekö. Vlo-vijo ga in ga domu peljejo. Vse ga hoče viditi, vse se mu čudi; zdaj gledajo njegove parkle, zdaj gladijo njegovo dlako, zdaj ga poprašujejo za mnoge prihodne reči. Ko so ga vezal rešili s, skoči ko bi trenil 4 izmed množice, in jo tako hitro proti gojzdu zavije \ de ga še herti, ktere so za njim spustili, dospeti niso mogli. Od tega časa ga ni bilo nikoli več ne viditi ne slišati. Ko se je vesela spomlad prikazala, je njegovo vpitje: „delaj, delaj," popolnama obmolknilo, in stanovnike tistega kraja so mnoge nesreče zadele. (Sodevski.) 1 Svoj glas povzdignili, feine ©timme ertönen taflfen; » jako hvaležen, fe^r bančbar; s vezal rešiti, »on ben SSanben befreien; 4 ko bi trenil, augenblicflic!), in ei= nem 9ltt; 5 jo zaviti, fidj roenben, bie SRidjtung einfdjlagen. 15. C e r u o g o r c i 1 Vojskni obraz 2 iz živlenja južnih Slovanov. (Po ruskim Bulgariua.) Ko so se v letu ltS07 Turki z Rusijo vojskevali, so njih keršan-ski podložniki veliko hudega prestati morali; posebno pa so na južne Slovane celo torilo svojega čerta razlili. Memo drugih je bil Skadarski paša na se vzel, Cernogorce ojstro pokoriti, ker so z očitnimi zahvalnimi molitvami:i zmage ruskega orla obhajati se prederzuili. Neštevilue trume roparskih Albanezov^.4 in divjih Turkov, gladnim volkam enačili, so se pripodile 5 na meje Cernegore le na vgodno priložnost prežaje, de bi majheno deželico napadli. Iz hribov in prepadov Cernegore se majhena steza v široko planjavo vije, ktera je na eni strani s Skardarskim zalivani, na drugi z gostimi gorami omejena. Potok naravno mejo 7 dela med Cernogoro in turškimi deželami, in v svojim teku imenovano stezo križa; dve stermi pečini pa, z germovjem in drevjem obrašeni, visite visoko čez kraj, kjer potok izvira, in na to vižo nekaki hram napravite 8, v kteriga le malokrat kakšen žark sonca zajde. Soiice se je že za hribe zakrivalo, kterih verhovi od njegovih zadnjih žarkov poljubljeni so se daleč tje blisketali. Iz daljine se je zaslišalo beketanje domii gredočili čed, in doneče petje ratarjev, kteri so trudni, pa vendar veseli iz polja v pokojne sela hiteli. Sčasama pa so vsi glasovi obmolknili; tiho je krog in krog postalo, kakor v černim grobu ; temni mrak je razpel svoje perutnice čez molčeči kraj. Na obeli straneh steze sta se dva Cernogorca skrivala, v dolge plajše zavita. Ko je še svitlo bilo. sta neprenehama oči v planjavo vpira-la 9: ko se je pa mračiti jelo, sta skerbno pazila, in na vsaki še tako majhni šum poslušala. Potlej se je vsak na kraj nasprot stermeče pečine splazil, in pologlasno sta tale pogovor med seboj začela: „Si le ti, Jnrko?" „Jez sim; in to si ti Janko ? Dobro, de si se dal spoznati; zakaj že sim mislil, ko je majhni šum na moje ušesa vdaril ,0. naravnost eno kroglo zapodili n." „Ni svetvati! Bolje je pred pozvati; jez sam sim bil, ko sim skoz germovje lezil."' „Mene le jezi,*' spet povzame Janko, „de mi smodnik na ponvi zastonj moker postane. Že dva dneva in dve noči hi prežim. in ni mi še dano bilo, le enega samega Turka zasmoditi." • „Mislim, de jih ne bo več mikalo po kosilu, kterega smo jim predvčerajšnim pripravili. Mi bi jih sami poiskati morali; in res, meni bi bilo težko, še delj časa brez dela tu živeti, krogle bi mi serce potlačile. O de bi bil jez le serdar alj^poglavar! Jez bi kolo vkup poklical IJ, in v tem obstal,3. na ravnost14 Skadarja se lotiti, mošeje požgati in vse pokončati." „Prav imaš! To bi bila obed; tode vladika lS je prepovedal. Spomni se besed, ktere je k nam govoril: „Otroci! varvajte svojo sla-vensko kri; kapljica od nje je več vredna, kakor deset turških glav. Bojujte se hrabro, pa le takrat, kedar sovražnika pokončati zamorete; alj zognite se ga, kedar močnejši vas zatreti more, enako skali, ki se od hriba odterga in razdjavno na tla telebi ,6."' in njegove besede so zmiraj resnične. Saj tudi v Skadarju ni veliko za dobiti; visoko iu terdno je njegovo ozidje in na osipih veliko strelaštva." „Tako je res; vladika nam je scer prepovedal, s sovražnikam se sprijeti ,T, in svetoval nam, le iz skrila nanj strelati, alj on nam dobro hoče. Po očetovsko za nas skerbi, de bi naše živlenje varval, svojega lastnega ne varje. Vendar naj reče kdo kar hoče, ni polovico tako lepo, verjemi ini, bratec! deset Turkov vstreliti, kakor enemu samemu glavo odsekati. Stene naše hiše doma kinči 80 turških glav, in vse so z janža-ram odrezane. Moj oče je padel v bitvi pri Kruševcu, v kteri je Mehmet paša z 30000 Turki živlenje pustil, ker mu je na misel padlo 18 naše svobodne gore podjarmiti. Pač sta zato dva mojih stricev 20 turških glav v znamnje domu prinesla, de je njegova smert osvetjena; in pašetovo glavo je tretji stric ljudstvu podaril, ktero je ono v Cetinskim samostanu shranilo. Meni samemu pa še ni bilo pripušeno, kakor se spodobi, očeta smert osvetiti; njega kervava srajca še ni v grob zakopana v znamnje doprinešene osvete, še prisega ni storjena, ktero so mi mati naložili. O kako hrepenim že po srečni dobi, ko bom mogel v sovražne verste planiti in s k er vj o naših roparjev smert očeta maševati, in če tudi padem !'t (Dalje sledi). i Černogoree, ber SKontenegriner; 2 vojsk«i obraz, ein Jtriegžbtlb; 4zahval-na molitev, baž ®anfgebet; 1 roparski Aliianezi, bie raubertfcEjen 3£lbanefen; 5 pri-poditise, fterangerannt fommen; 6 Černa gora, SJtontenegro; 'naravna meja, bie na» türtid)e ©cfjeibegränjse; 8 liram napraviti, eine SBölbung bilben; 9 oči v pirati, bieSBIicfe geljeftetl)aben; 10 na ušesa vdariti, ju ben Stjren gelangen; 11 kroslo zapoditi, eine Äugel loSfctjießen; >2 kolo vkup poklicali, ben Statfy jufammen berufen; <3 v tem obstati, barauf bringen; l4«a ravnost, auf ber ©teile, unser jtiglid); 15 vladika, baš Ste« gierungžober^aupt ber Sfltontenegriner ; '« razdjavno na tla tclebiti, »erfyeerenb ben Soben erreichen; ■ ' se s kom sprijeti, jemanben angreifen; 18 11a misel pasti, in ben @inn fallen. 16. (Dalje). »Prav tako brate M Sovražnike naše vere pokončati, to je zrniraj poglavitna reč; na kakšno vižo pa se to zgodi, na tem je tudi veliko ležeče. Pri ti priči mi ravno nekaj na misel pride, na kar se ne morem brez smeha spomnitiPredvčerajšnim je bilo, kosim, trop Turkov za petami, mojo kapico 11a pečino nataknil, sain pa za drugo skalo se skril. Od mojih krogel zadet se je Türk za Turkam v prah zvalil 2 , uni so se pa zastonj prizadevali mojo kapico 'z skale izstreliti 3, in ko jo je zadnjič vunder jeden zadel, so velik hrup veselja zagnali 4. Alj sluh 5! Meni se zdi, kakor de bi zdolej v vodi slišal pluskati.« »Prav imaš; nekdo čez potok brede 6.« pravi Jurko. »Nastavi ušesa;7 Janko! jez bom doli zlezel, in če sovražnika najdem, tebi znamnje dal; ti pa potlej k našim teci, streli in hrup zaženi 8; za me pa nikdar ne skerbi. Živega me ne bodo imeli; in nalaš se pa tudi ne bom v smert podal n !« Koje te besede izgovoril, se doli spusti, in počasi leze, skerbno kamnja in germovja se oklepajoč. Predenj je pa še iz skrite gošave stopil, zapazi človeka , kteri je ravno na breg stopil, se vstavil in povsod se oziraje plašno poslušal. Ker ga pa zavolj temnote po noši ni mogel spoznati, je zaklical Jurko, zrniraj se še skrivaje : »Kdo pride?« »Sloven iz Sarajeva," je bil odgovor p tu j ca. »Kaj te sem prinese?« »Delo keršanske ljubezni.« »Od kod prideš, in h komu greš?« »Od našega deželaka, vodja srodnih bratov, čigar ime le vladiku samemu razodeti smem. Pelji me k njemu.« Jurko stopi zdaj iz germovja, se bliža ptujcu, in mu roko poda rekoč: »Bog ti pomagaj, de dobro delo dokončaš! Pojdi, te hočem do na- ših prednih straž 10 peljati ■* potlej se oberne na stran, kjer je Janko predal, in mu zavpije: »Vstani, Janko, slišiš?« »Slišim!« je bil kratki odgovor. »Vstani samo tako dolgo, de jaz spet nazaj pridem. Pazi na nar manjši šum, ker se lahko zgodi, de kdo Koterana nasledje. Ti pa prijatel!« pravi Jurko in se h Kotoranu oberne, »daj mi svojo puško, sabljo in pištolo; ozka je steza, po kteri bova šla, noč je černa ko grob, in midva eden druziga ne poznava. Se predenj bo polnoči, boš vse pošteno nazaj prejel in še blagoslov metropolita« zraven. To terja šega, zato se nikar ne jezi in ne brani « »Ne vem, zakaj bi se jezil,« odgovori na to Kotoran, »vzemi jih. Le sovražnik se mojega orožja ne sme dotakniti; prijatelu pa zaupljivo izročim tudi branijoče orožje. Vendar podvizaj se. Jaz sim se ves zmočil, in zato me zebe." Berzno sta koračila zdaj moža po ozki stezi, ktera jih je zdaj na sterme visočine. zdaj v globoke gnjače peljala. Ko poslednjič do berda prideta, zagledata pod seboj v dolini na več krajih ognje, okoli kterih so Cernogorci ležali, in kolikor se je viditi moglo, plajše čez glavo, dremali. „ »Tu so naši!« pravi Jurko k tovaršu, in pokaže s perstam na Cer-nogorce, »Vse je tiho, počivajo.« Pa komaj sta par korakov naprej stopila, ko jim doneče: »Kdo pride ?« na ušesa vdari. »Dva Slovena v imenu gospodovim!« odgovorita obä skupej »Jaz sim Jurko Stretič iz Staneviča in peljem Kotorana k metropolitu z dobro besedo in„prijaznim poročilam.« «Če je tako, v božjim imenu!« pravi spet neznani glas. »Pojta k serdaru Vukatiču v dolino « Na to se tanjkoglasni pisk zasliši. Na vgovorjeno znamnje vsi Cernogorci kviško planejo, in za orožje primejo. »Zverstite se 42!« velivoditel kardela že imenovani serdar Vukatič z gromečim glasam, in ko bi trenil, stoji 40 možev v versti. Med tim je Jurko s tovaršem došel, se pred serdaram priklonil in Kotorana pred nja postavil; tode tudi serdar ni mogel nič druziga od njega zvedeti, kakor kar je Jurko že Stretieu povedal. »Odstopite!« veli serdar vojšakam, se spet h Kotoranu oberne in mu reče: »Alj ni vam drago, gospod! dokler se dan naredi, pri nas se spočiti in z vinam in maslinkami se malo okrepčati? Ti Jurko ostaneš tukaj , in Miško Kostenič bo tvoje mesto prevzel.« »Moje naročilo mi ne pusti do jutra čakati,« odgovori Kotoran. »Prevažni list nosim k metropolitu . kterega mu kmalo izročiti, mi je ojstro naloženo 13.» »Tako vas nočem dalej zaderžati,« pravi serdar, »in vidva Peter Si-inonovič in Nikolo Dubravič bota našega častitega rojaka k metropolitu spremila. Tode kmalo nazaj pridita, in tudi ne pozabita, z jestvilami za našega prijatla se preskerbeti. Pojdite vimenu božjim!« (Dalje sledi). i Brate, o ffiruber, tft ber iiirifdje 2?o!atio; 1 se v prah zvaliti, ju ®obei, (liirjen; » izstreliti, herabfliegen; * veselja krup zagnati, ein greubengefcfyrei er» heben; 5 alj sluh, aber aufgemerft; 6 hredem hresii, waten, fdjreimmen; 1 uho nastaviti, baS Cf)r fpt'^en; 8 hrup zagnati, ein @efc£)rct erbeben; 9 se v s inert poditi, bem Sobe entgegen rennen; 10 predne straže, bie Sorpcften; " metropolit, ber SDie« trepolit; 11 se zvcrstiii, in Seile unb «Stieb treten; 13 naložili, auftragen, gebieten. 17. (Dalje). Komaj je nježna zarja mladi dan napovedala, in so pervi žarki sonca verliove svobodne Cernogore poljubili^ so že poglavarji vsili černogorskih vasi, serdari in vsi imenitni mestjani na planjavo pri Podgorici, kjer se je Černogorska vojska vtaborila^ hiteli , po povelju metropolita zastran občnih reči tam se posvetovati. Mesfjani in voj s akt so se krog svojih serda-rov vverstili, in v daljnih gorah se je šumenje toliko jezer razlegalo. Na znamnje, ktero je bilo z zvonam v Podgorici dano, se vsili oči obernejo proti mestnim vratam 1. skoz ktere so duhovstvo, mašniki in mnihi, zlate križe in podobe svetnikov v rokah, parama slovesno stopali. Pred njimi so šli pevci, z slovesnimi himnami Vsegamogočnega poveli čovaje 2. Za duhovstvam je sledila velika truma oborožanih vojšakov orjaške postave in že v mnogoverstnih bojih za premagavce poslavlenih. Za temi je še poslednič merjenih korakov 3 mož^ visoke postave in častitljivega obličja. Njegovo oblačilo je bila suknja iz černega barzuna, ktero je dragi pas skupej deržal; čez pleča in persi je imel rožnobojni trak pre-vezan kteri je bil na koncu v krasen vozlič zavit. Leve persi je kinčala blišeča zvezdica, in glavo je imel pokrito z okroglim černim klobukam. Ta častitljivi možje Jjil metropolit Peter Petrovič, glava 5 Cernogorcov. Za njim je prišel trop služabnikov, kteri so, ko je rajda v sredo planjave prišla, altar postavili 6. na kteriin je metropolit koj slovesno daritev svete maše 7 opravljati jel. Per besedah: »dolgo živlenje ruskemu caru!« se je cela skupšina, mašniki, ljudstvo in vojna oglasila, in po končani božji službi je ljudstvo vriskalo iii še enkrat je glas zadonil: »Dolgo živi ltusije slavni car! dolgo živi naš vladika, Peter Petrovič!" Zdaj so poglavarji vasi', serdari in mašniki bližej k metropolitu stopili, in v polokrogu okoli njega se vverstili; za njimi pa v spodobni daljavi se je ljudstvo drenjalo 8. «Slava in dolgo živlenje Rusije velikemu caru!« začel je metropolit; »dolgo naj živijo njegovi hrabri vojšaki, naši soverniki in sorojaki, pre-niagavci sovražnika keršanskega imena po vodi in na suhim. Slavno je, ujemu podložen, častno in hvalevredno, ž njim zjedinjen biti. To noč sim iz Kotoranskega od našega prijatla in rojaka Marka Iveliča, zvestega služabnika ruskega cara, list prejel, v kterim mi oznani, de podunavski 7 tabori 9, enaki hrastam od razdjavnega bliska zadetim, eden za drugim pod oblast Rusov padajo, de so tudi turške barke od pogumnega ruskega admirala Senjavina, kakor trop divje kuretne, raztrošene in pokončane bile.« Pri tih besedah metropolita so se Cernogorci pokrižali, in oči k ne-besam obernjene molili za blagor preslavnega cara. Metropolit pa je dalej govoril: »Grof Marko Ivelič mi oznani, de se Skadarski paša z veliko vojsko proti naši svobodni Cernigori, temu zadnemu taboru slavenske neodvisnosti v deželi divjakov, vali. Zvijačno, po ovinkih in gojzdih hoče Tur-čin v naše gore proti Podgorici priti. — Vam, modri poglavarji in hrabri voditelji! in vam, častitljivi mašniki! prepustim, ljudstvo poprašati, če se mu bolje zdi, pašeta za milostenje prositi, alj pa k boju z divjaki se pripraviti. Zamolčati vendar vam ne smem, de pašetovih vojšakov je dvakrat več kot naših, de nas vse pokončati, naše koče požgati, in naše žene in otroke v strašno smert, alj pa še v strašnejši sužnost vleči zna; de nasproti, če se vdamo, naše živlenje ohranimo — našo slavo in neodvisnost zgubimo. Pojdite , in govorite k ljudstvu!« Poglavarji in serdari so se zdaj razšli. Srenje so obstopile svoje poglavarje , in ti so jim besede vladika predložili. Kmalo je v daljnim okrogu zadonelo: »Boj ! boj ! mi slavenskega imena nočemo v nečast spraviti! Rajši hočemo vmreti, kakor se podvreči!« in daleč v gorah se je tisučerni glas gromeče razlegal. — (Dalje sledi). » Mestne vrata, baS @tabtti)0l'; 2 povelieovajc, anpreifenb; 3 merjenih korakov, im gemeffenen ©djritte; ' prevezati, bariiber btnbcn; 5 slava, ber Äcpf, ber Häuptling; « altar postaviti, einen TOar attffdjlagen; 1 daritev svete mase, baS f)et< lige ajleßcpfer,• 8 ljudstvo se je drenjalo, eS war ein 5?ol!šgebrtfnge; 9 podunavski tabori, bte Säger an ber ®onau. 18. (Dalje). Dokler je posvetovanje terpelo, je Peter Petrovič v sredi svojih junakov stal, in na svojo sabljo naslonjen z zadovolnim obličjem junaško skupšino pregledoval. Ko je pa bojni glas 1 zagromel. se je trikrat prekrižal in rekel: »Slava in hvala tebi, vsegamogočni Bog!« Poglavarji so se zdaj zopet k metropolitu nazaj podali, in eden iz njih srede je v imenu drugih vladiku razsodni glas 2 ljudstva razodel. »Bodi, kakor ljudstvo hoče,« je metropolit rekel, blagoslovil skupšino , se priklonil, in s svojo družbo nazaj v mesto se namenil, ko iz množice mladenč stopi, in se pred metropolitam vstavi. Njegovo oblačilo je bila kratka kurtka, in kratke, tesne hlače; na glavi je imel rudečo kapico, in v njegovim pasu ste se dve pištoli bliskale. Mladenč reče: rNa me še, modri metropolit! si pozabil. Jaz sim uni Kotoran, kteri ti je pretečeno noč važen list grofa Marka Iveliča donesel, in terjam zdaj obljubljeno plačilo.« Metropolit mu podä dlan polno cekinov in inn reče: »Tu vzemi za tvojo službo: Bog ti plati 3 dobro delo!« Alj Kotoran je odgovoril: »Za zlato ne maram. Glej, jaz sim vboga sirota, ker oče so mi vmerli na daljnim morju , in mati so se čez to do smerti zlobili Vzemi me med tvoje vojšake, in če se mi vse po sreči izide, potlej me poplati z ženo. Na sejmu Kotoranskim sim vidil čudo-milo 1 Marino, hčer Vukatiča, kteri,je že prileten in brez sinov, in pri ti priči sim jo ljubil iz celega serca. Ce sim vreden, Vukatičev zet biti, hočem v pervim boju s Turkam pokazati. Od mene pa in od moje rodovine pove naj ta drugi list grofa Marka Iveliča. Vladika prebere list in reče Kotoranu : rPač sim poznal, Nikito Voj-kovič! tvojega hrabrega očeta, Porfirja Nikitiča, in te vzamem med svoje vojšake. Drugo Bogu prepusti: njega sveta desnica deli srečo in blagoslov umerjočim.« Dan je pretekel s pripravljanjem k boju : drugi dan se začne vojna Cernogorcov naprej pomikvati, peljana od Petra Petroviča samega. Ko so proti poldnu do tistih gnjač prišli, skoz ktere je paša Skadarski v serce Cernogore planiti mislil, je Peter Petrovič 1000 vojšakov pod velitel-stvam sivega Vukatiča zadej pustil, de hi jih varvali, kader bodo memo stopali; 4000 vojšakam pa je zapovedal, se po 2000 vkup v gorah po-skriti in ob svojim času v strani sovražnika planiti. On sam pa je z drugo polovico armade po gojzdih brez cest in čez s snegam pokrite gore mar-širal. de bi sovražno vojno v herbet napadel. (Konec sledi). i Bojni glas, ber ÄriegSruf; 2 razsodni «las, ber 2Ctt$fprud); 3 Bog ti plati, Sott »ergelte e$ bir; * se do smerti zlobili, ftcf) ju Sobe fyärmen; 5 čudomil, njun* berfcfyon. 19. (K one c). v Ze tretjega dne se je prikazala brezbrojna derhal Turkov, in koj planila na tridesetkrat manjši trop junaškega Vukatiča; tode zastonj so se Turki na vso moč 1 prizadevali, Cernogorce v beg zagnati Ze se je mračiti jelo, mali trop je komaj še 200 bojevavcev imel, Vukatič sam je bil globoko ranjen. alj vendar se še niso iz mesta ganili. Poslednjič jim pride pomoč. Komaj je četertega dneva sonce prisjalo, so Turki iz zaporednega streljanja spoznali, de so od zadej in od obeh strani v nevarnosti. Boječi se, de bi Cernogorci iz kakšnega skrivališa na nje ne planili, so bili Turki primorani, Vukatičev trop pustiti, in na novega sovražnika se oberniti. Pa tu jim je metropolit Peter Petrovič nasproti stopil, in ob enim 3 so tudi stranski razdelki iz svojih skril vun prihrušili 4, in združeni so se zdaj ko serditi oroslani na Turka vergli. Strašni, kervavi, obupapolni boj se zdaj prične, kteri je dvakrat 24 ur terpel, in na obeh straneh so 7 * se z razkačeno ljutostjo bojevali. Turka sta podbadala k pogumnosti os-veta in čert do keršanskega imena, Slaven se je bil5 iz ljubezni do domovine svoje, za svobodo svoje očetnjave, poln zaupljivosti v božjo previdnost. Peter Petrovič se je sam v pervih verstah bojeval, in na vse strani povelja,, razpošiljal. Povsod je bil zraven, in tam, kjer so hrabri pa spe-hani Cernogorci že jenjovati začeli, je s svojo pričijočnostjo, s svojo osebno hrabrostjo, z besedo in s pomočjo svojih orjaških junakov 6 zopet ravnovisje včinil In ko jim je h koncu strelnega prahu 8 manjkati jelo, je na dano znamnje zapovedal, z jataganam se na sovražnike vreči, in alj premagati alj vmreti. Z eno roko poprime križ, z drugo sabljo su-kaje 9 se z glasam: »Bog je z nami !« v nar gostejši trume sovražnikov zakadi 10. — Kdo je takemu napadu zoperstati mogel? Sovražnik je bil nekaj pokončan, nekaj v sramljiv beg zagnan. Upa nagi11 so Turki v hribe bežali ; vse serce jim je upadlo 12; alj tukaj se je šele divji lov na nje začel; od enega berda do drugega so jih razkačeni Cernogorci pojali, in kakor bežeče zveri pobijali. Dvajset jezer Turkov in dva pašeta sta tu na meji slavenske neodvisnosti na korenu Cernegore svoj grob našla; alj zmaga je drago stala 13; okoli 6000 Cernogorcov so tukaj za svobodo svoje slaven«ke domovine slavne smerti vmerli ) l. in tudi metropolit je bil na več krajih globoko ranjen; tode brez de bi bil na to gledal, se je koj po dobljeni zmagi v sveto oblačilo oblekel, per ti priči Boga za dodeljeno pomoč zahvalit. Za njim so junaški vojšaki iz globočine serca molili, in solze pomilovanja in spomina so po zarujelih, kervooblitih obrazih tekle za pomor-jene brate. Po končani molitvi je metropolit še za duše tistih, kteri so v boju padli, slovesno daritev opravil 1S, in k vojni obernjen takole govoril: „Veliko naših bratov je padlo, alj rešena je naša domovina , in oteta sužnih spon. Blagoslovim vas v imenu Očeta, Sina in svetega Duha. Ver-nite se mirno nazaj v svoje koče; pobiti so naši roparji. in slavno ovenčano se slavensko ime bliši pred narodam !" i Na vso moč, auš allen JCrSften ; 4 v beg zagnali, in bie Slucfet treiben; 1 obenim jugleid); 4 prihrušiti, tjcroerbtectjen; s hijeni, bili fdjlagen; » orjaški junaki, bte tiefen« |aften gelben, roeldje bie Ceibgarbe beS ©tetropcliten bilbeten; 7 ravnovisje včiniii, bas @tet<$getmd)t fycrftcllen; » strelni prah, baš ©djiefipul»er; • sabljo sukaje. baš©d)rcett fdjroingenb; «> se zakaditi, einen 2£nfaU madjen, überfallen; " »pa nag, ot;ne Hoffnung, hoffnungslos; >' serce mi upade, td) »erliete ben SJlutf); '3 drago stati, treuer ju ftc> fyen fommen; 14 slavne smerti vinrčti, einen bertiljmten SEob fterben; 15 daritev opraviti, ba« £>pfer »errieten. 20. Vukasovič, hvaležni sin. Rajnka cesarica, Maria Terezja so bili mati svojih podložnih. Tudi mlade žolnirje v šoli so večkrat obiskali. Po maternim 1 so popra- sevali, kako gre v žolilirski šoli? kako se mladeuči učč in zaderže?— Enkrat poprašajo predstojnika: .,Kteri od mojih ljubih sinov je nar pri-dnejši?" Predstojnik odgovori: „Vaše veličanstvo! vsi so pridni in vredni visoke milosti; alj nar pridnejši med vsimije mladi Vukasovič." „Hvalo tega mladenča vedno slišim," pravijo cesarska mati, in ljubeznivo pogledajo Dalmatinca, ki pred njimi ponižno stoji. „Hočem gledati, kako se bojuje," Mladenč, ki je poprej plašen pred cesarico stal , se na enkrat serčno zravna 2. oči se mu bliskajo in ponosno nasprotnika išejo. S komur se sprime 3, vsakiga premaga. Iločnost in deržanje mladenča cesarici dopade. Dvanajst cekinov mu podajo, rekoč: „Na posebno plačilo 4 in si kupi veselja po hudim boju M Mladenč pred cesarico poklekne, alj 0111 mu vstati zapovejo . in mu roko za poljubit ponudijo. Teden preteče, in cesarica se zopet pripeljejo mladenče obiskat. Vukasoviča vkažejo poklicati, in ga poprašajo. kakšno veselje si je kupil za cekine. Prestrašenimi! mladenču se jezik vstavlja 5. „Govori, alj si dnarje zaigral alj kam si jih spravil? • zapovejo cesarica in ga terdno po-" gledajo. — Mladenč pohlevno odgovori': „Svojimu vbogimu očetu sim jih poslal." „Kdo je tvoj oče?" ..Bili so oficir, in so služili vašimu veličanstvu; zdaj so brez službe in revno živijo. Presvitlimu povelju sim mislil nar bolje vstreči. ker sim cekine v pomoč svojiga očeta obernil 6. Leto veselje je bilo nar vikši. ki sim ga si mogel napraviti.'* „Si jak mladenč; vzemi černilo in pero, in piši:" Preljubi oče! Kar vam zdaj pišem mi cesarica zapovejo. Moja pridnost, moje zader-žanje, in posebno moja otroška ljubezen do vas, moj oče! so cesarici tako dobro dopadli de vam od lete ure 500 goldinarjev na leto dovolijo; meni pa zopet 24 cekinov podarijo." Vukasovič se je od veselja jokal, in solze so na pismo kapale. — Otroška ljubezen in hvaležnost je bila pri priči poplačana; alj še vekši plačilo je Vukasovič pozneje dobil. Kmalo je šolo zapustil, in oficir v žolnirstvo stopil; je bil povikšan od stopnje do stopnje, se je dobro obnašal v vojskah, ki so jih cesarica in njih nasledniki peljali, ino je vmerl vikši vojvoda 7 časten od ljudi in gotovo dopadljiv Bogu. (K. Robida.) ' Po maierniio, mütterlich; ä se zravnati, ficfj emporrichten; 8 se s komur prijeti, mit jemanben #anbgemein werben; * posebno plačilo, bie ©rati«gage; 5 jezik se mu vstavlja, er (lottert; 6 v pomoč oberniii, gur Unterftü^ung »erwenben; * vikši vojvoda, ^elbmarfdjaU = 8ieutenant. 21. Nikola Zri ns k i Soliman postavi na ogerski prestol Ivana Zapolja 2. Na svojo starost se je pa zopet sperl z Ogri, ter jim obsede terdno mesto 3 Šiget z 200000 vojšaki. Velitel Sigeta je bil Nikola Zrinski, čigar rodovina se je bila iz Dalmacie preselila na Hrovaško; vikši vodja truške vojske pa je bil, pod nadgledstvam samega Solimana, veliki vezir 1 Mehmed Sokolovič. Glej tii dva Slavenä, enega proti drugemu, in oba se bijeta za ptuj narod ! — Turčini so bili že zgubili sedem in trideset dni pod Sigetam, so zgubili mnogo vodjev ; alj mesta si niso osvojili. Soliman poskuša pod-kuplenje , ker s silo nič opraviti ni mogel. On obeča Zrinskemu , de ga bode storil vladarja cele Ilirie, in de mu da Horvaško za nasledno lastnino 5, samo .de mu Siget preda. Zrinski vse odverže. Alj njegova krepost je imela priti v veliko veči, v naj težji skušnjavo. Lovec Zrinskovega sina je padel Turkam v roke. Oni vzamejo z njega gerb Zrinskove rodovine, ga pokažejo Nikolu, se slažejo, de so mu samega sina vlovili, in se za-groze, de ga pred mestam na kol nataknejo, ako on mesta ne predä. V Nikolu se strese očetovo serce, alj tudi to bolečino on preboli, in zaverže turško predloženje. Soliman vmerje jeze. de je to malo mestice zamoglo toliko časa za-deržati njegovo silovito vojsko, in slavo mu omračiti. Vezir Sokolovič, za-tajivši njega smert vojšakam, je berž vkazal, de se s vso močjo vdari na Siget. Bilje osmi dan oktobra leta J 570. Turci so bili že pred dvema dnevama zapalili zvunajno mesto, alj ogenj se prime in sega čedalje bolj 6 v notrajno, in malo 7 de ni ves Siget postal en kup pepela. Nepremagljivi Zrinski tudi takrat ni pomislil na predajo, ampak je sklenil predreti skoz celo turško vojsko, alj pa slavno poginiti. Obleče na se nar bogatejši oblačilo, na vrat obesi mestne kluče, in z junaškim govoram na svojih šeststo vojšakov pade skoz velike vrata 8 na sovražno vojsko. Tudi žene, po vojaško oblečene, so se bojevale zraven svojih možev. Po nar vročej-šim boju so poginili vsi. poginil tudi Zrinski. Samo štirji njegovih ostanejo živi, de bi zamogli svojim povedati nevmerjoče dela. (Podunavka.) » Nikola Zrinski, StiEtaS 3rt)m; 2 ivan Zapolja, 3cfyann 3apolia; » terdno inösto , eine befeftigte ©tabt, bie gejhtng; * veliki vezir, ©rofioejier; 5 nasledita lastnina, erblid^eš gigenttjum ; « čedalje bolj, immer Weiter unb weiter; ' iti malo de..? unb wenig fehlte eš, baf . .; 8 velike vrata, baš £aupttfyor, bas grofe S^or. 22. T er nov o 4. (Narodna pripovedka.) Vas Podgorje leži blizo Kamnika \ bolj na višavi. V to vas je prišel enkrat neznan človek. Precej star je bil, in žalost serca se inu je že na obrazu brala. Popraševali so ga ljudje, kdo de je in odkod. Alj tega nikomur noče povedati. Neki oče, kije imel jedinega sina, se ga vsmiK 3 in ga k sebi vzame. Vmerje ta oče. Sin je bil še majhen. Tisti neznan ptujec zdaj skerb čez-nj 4 prevzame. Po očetovsko ga v vsim poduči, kar bi mu odrasenemu treba vedeti bilo. Fantič je bil zlo umen. vse je hitro zapopadel, sosebno pa je v ribštvu veliko izurnost dosegel. Cele dni je ribe lovil, za vse bližne vode in jezera je vedel, vse ribe poznal. Le neka zakleta glob mu je bila neznana. Veliko je scer od rtje pripovedovati slišal, pa se ni zmenil 5. Tako so mu pravili, de, če se kdo tej globi bliža, ga že od daleč mladenč, ki 11a bregu sedi. svari: K vodi, k vodi Sem ne hodi. Pravili so mu tudi, de bi taj, ki bi se vode kotla dotaknil, pri ti priči okamnel, in de bi se še druga strašna nesreča tudi zgodila. Alj on je vse te in take pravlice za čenče deržal. Ako bi prav to res bilo, si misli, kaj je meni mar 6. ker v globi, ker je zakleta, tako nič rib ni. Scer pa je ta deček tistega ptujca kot svojega očeta ljubi). Stregel mu je, kakor je mogel, de bi mu odgnal tužnost, ki ga je tlačila. Pa vse zastonj. Praša tedaj enkrat deček ptujca: »Oče! kaj vam je, de ste zmi-raj žalostni, saj vam nič žalega ne storim ?« »Ne! vzrok moje žalosti je drugi. Ker vem, de me ljubiš, ti hočem razodeti, kar še nikomur nisim. Čuj tedaj: očetnjava moja je ptuja dežela. Imel sim ljubeznivo ženo pa neporednega sina, ki je med drugimi tudi ta madež imel 7, de seje za vsako reč hitro razjezil, in de je v jezi vse pokončal, kar mu je nasprot prišlo, in če bi bil prav 8 oče alj mati. Šla je enkrat žena svoje stariše obiskat. Sinjo je spremil. Pa ne žene ne sina nisim več vidil. Vse sim obhodil, našel ju nikjer nisim, ne pri sta-riših ne drugot. Od tod moja žalost. V domovini mi pa samemu ni bilo več za obstati. Zapustil sim jo. Pot me je v to vas pripeljala. Prijetna se mi je zdela, tudi nekaj skrivnega, sam ne vem kaj, je me na to vezalo. Ostal sim tukaj. Tvoj oče so me vzeli. Kaj se je dalej godilo veš.« Tako je ptujec pravil, zlo ga je deček omiloval in si je prizadevaj z večo ljubeznjo in vboglivostjo njegovo žalost zmanjšati.' (Konec sledi.) • Ternovo, in JEram; 2 Kamnik, (Stein in Ärain; «e ga vsmiUi, SSJlitleiben mit ttym Ijabcn; 4 čez-nj flatt čez njega; s Se ne zmeniti, nidjt beachten; « kaj je meni mar, rcaš liegt mir baran; " inatle/. imeli, ben gel;ler fjabcn. 23. (K o n e c). Enega dneva ptujca želje poprimejo 1, še enkrat pred smertjo svoj dom obiskati. Vzame tedaj od dečka slovö in gre. Po njegovim odhodu je hodil deček kakor popred vsak dan ribe lovit. Pride enkrat tudi blizo zaklete globi. K vodi, k vodi Sem ne hodi, Se oglasi ne daleč od njega, deček os termi, ker je vidil, de so resnične pravlice sosedov. Stopi bližej tomuna. »Kdo si ?« vpraša mladenča, ki je na bregu sedel in tiste besede rekel. „Hočem ti povedati,« pravi mladenč, „s svojo materjo sim se enkrat na pot podal. Zavolj mojega nerodnega vedenja me je večkrat ojstro posvarila. Pa nič nisim maral. Z nekim pastirjem se zbijem 2 in ga vbijem. Mati joka se nad manoj in me silno krega. Tudi nad njo se razserdim. Bila sva ravno pri ti globi. V njo jo pahnem. Od tistega časa je ta glob zakleta. Za mojo strašno pregreho mi je bilo naloženo . tukaj tako dolgo žalovati in jokati, de pride oče mene in mater, ktere jok čez nepored-nega sina se vsako jutro iz kotla zasliši, rešit. Kdaj depride ne vem, morebiti nikoli, Scer pa mene nihčir ogovoriti ne sme, če ni nedolžen; blagor ti, de si še, drugač bi bil okamnel, Vode globi pa se smč le moj oče dotakniti, drugi ne. Zadnjih besed deček že ni dosti slišal, zakaj vsa njegova pazljivost se je vperla 3 v zale ribe. ki so v velikim številu verli globi plavale. Po ternk domu zleti. Kmalo pride nazaj in stopi na breg. Zastonj ga mladenč svari. Deček verže ternek. Pri ti priči začne voda šumeti, vreti in se vzdigvati. Bregove prestopi in s strašno silo se vdere po hribu V Kmalo je cela velika dolina v vodi, le hiše se še 'z povodnje vidijo. Alj valovi še zmiraj rasejo. Počasi se tudi hiše skrijejo in drevesa, in vsa dolina imä podobo velikega jezera. Ko deček to vidi, se smertno prestraši. Hoče vteči alj terd postane, okamni in stebru enak stoji na bregu. Med tem 6 pa tisti ptujec pride nazaj. Njegovo pervo vprašanje je bilo po dečku. Povedo mu. kako in kaj. On pa reče, bolše je de še jest okamnim, kakor de bi še dalej živel. Gre k zakletej globi. K vodi, k vodi — sem ne hodi, pravi mladenč. Pa on se kar ne zmeni. Dotakne se vode in lej! ne okamni. Zajme v roko vode, naredi se 'z nje perstan — perstan njegove žene. Začudi se in zopet vode zajme — voda postane list, na kteri so tebesede zapisane: Ta mladenč, ki ga vidiš, je tvoj sin. Objami ga trikrat, to je pogoj njegove in moje rešitve. Ptujec sam ne ve, kaj bi storil. Silno se čudi. Pa vendar se mla-denču bliža in ga pervič in drugič objame. Ko tretjikrat to storili hoče, se mladenč na enkrat v ostudno žival spremeni. Alj ptujec ga tudi tretjič pogumno objame. Zdaj ga sin, žena in deček obstopijo v pravi podobi in se mu za rešitev zahvalijo. — Voda je pri priči po vsi dolini vsahnila. (J. Terdin.) i Želje me poprimejo, ei wanbelt mid) bie SSegierbe an; 2 se zbiii, in eine ©djla'gerci geratijen; s Se vpreni, vpreti, gerietet fein; * se po hribu vdreti, über ben £üget Ijtnab ftiirjen; 5 med tem, tnjtrifdfjen, n>%enb biefer Seit. •24. Lavdon, turški strah imenovan.1 Lavdon ni naš rojak, pa je naš ino celega cesarstva dobrotnik, ki je vse sovražnike vkrotil, in divje Turke tako splašil. de nikdar niso več Horvatov, Slavoncov in Slovencov strašili, Rojen je bil v Livoniji, ruski deželi, v letu 1716. Njegovi stariši so bili vbožni, in niso mogli plačevati učenikov za sina; vunder nja bister um ino njegova samopridnost sta mit bila naj bolši učenika. Francozkiga jezika se je bil nekolko navadil, hrovaškiga je v starosti urno govoril. De bi starišam manj potroškov napravil, si je petnajstletni mladenč zvolil žolnirski stan. Ruski banderi je služil in se vojskoval s Prajzam, Fran-cozam in Turkam. Vojska se dokonča v letu 1739 in Lavdon slovo dobi. Zdaj se prajzovskimu kralju, Frideriku 11., službo ponudi. Lavdon je bil sredne postave, kumern in naprej se je deržal. Kralj ga pogleda in reče: »Ta obraz mi ne dopade!« Dostikrat seje lih besed pokesal, ker je pozneji vidil, kaki žolnir je Lavdon, Tako se motijo, ki človeka po kratkih besedah , alj clo po videzu sodijo ! — Potem se Lavdon na Dunaj poda, in v letu 1742 per cesarici Mariji Terezji kapitansko službo 2 dobi. Po Parskim se je bojoval, kjer je bil močno ranjen. Ta rana je bila perva in sledna vse nja žive dni, ako je ravno zmiraj med prednimi /olnirji v boju stal, in se nobeni nevarnosti ni odtegnil. Glejte! de ne bo sleherni pobit, ki se v vojsko poda. Lavdon je malo in počasno govoril, pa tolko več je mislil, ino vedno tuhtal, kako se mora delo prijeti, de gre srečno od rok. Kar je dobro premislil, je sklenil izpeljati, naj velja kolikor hoče. Ker je vse naravnost delal in ravnal, ter se nobenemu ni prilizoval, so mu malopridni večkrat pot zapirali. Nekteri so se bali, de bi jih Lavdon prekosil, in on njih podložnik, bil kmalo njih vojvoda. Tožili so ga na Dunaju pri cesarici, de je goljufen in kerviželn., Lavdon dobi zopet slovo, in tako slabo se mu godi, de si potrebnih bukev kupiti ne more. Nasprotniki so že menili, de jim je Lavdon iz poti, — Gerda kača je nevošljivost , vendar včasi zastonj pika! Lavdon zaupa na božjo pomoč in svojo nedolžnost. Prijateli so mu 'pri cesarici službo majorja v Likarnarskim regimentu sprosili. Lavdon gre na Ilrovaško, se katolski cerkvi pridruži in Klaro Hägen, hčer hrovaškega oficirja v zakon vzame 3. Pet let je v miru živel, in se pridno vadil v rečeh, ktere so vojšaku potrebne, Take so.- dogo-divšina, zemlopis, računi. Noč in dan se je trudil, pri naj težjim delu ni obnemagal. Kteri ga posnemati niso mogli, alj pa se jim ljubilo ni, se na novo vzdignejo zoper njega, in ga na Dunaju tako počernijo, de je ravno takrat slovo dobil, kedar se približuje sedemletni boj med Avstri-janci in Prajzami. To slovö je Lavdona silno bolelo ; pa voljno je poter-pel. Z velkim trudam so njegovi prijatli sprosili, de Lavdona k nemški armadi prestavijo, kjer kmalo polkovnik postane in regiment vižati začne. (Konec sledi.) 1 Ccmbon, genannt bet' ©djretfen ber Surfen; 2 kapitanska služba, bie Stelle eine« Hauptmanns; s v zakon vzeti, jur grau neumen, ^tratl)™- (Konec). Lavdon na konju je bil ves drugačni kakor Lavdon v izbi. V izbi medel, v boju kot goreč ogenj; v izbi tih in plašen, v bojnim redu 1 ko grom, in blisk. Gorje nepokornimu žolnirju! tresel se je, kteriga je Lavdon stermö pogledal 2. Pa oče Lavdon je tudi vedno skerbel, de Žolnirjam kruha ni manjkalo. Raji bi bil sam stradal, ko svoje žolnirje lačne gledal. Kakor nekdaj Gideoua so ga-žolnirji častili. Zraven njega 1 se serčno bojujejo in na ves glas ga hvalijo 4, dokler hvala do cesarice seže s, ki ga za generala postavijo. V letu 1758 je pomagal moravsko mesto Olomuc rešiti; in je dobil čast in plačilo reda Marije Terezje6. in enmalo poznej službo vel-kiga vojvoda7. V naslednjih dveh letih je Lavdon pokazal, kaj on ino avstrijanski žolnirji znajo. Kar se nobeden ni upal) je Lavdon srečno dokončal. On je naj terdnejši mesta osvojil, je naj močnejšiga sovražnika premagal; on je popravil, kar so drugi popačili. Jožef, sin in cesar, naslednik Marije Terezje so Lavdona tako častili, de so ga v letu 1773 za spremljavca po pridobljenih deželah s seboj vzeli- Kedar je Lavdon na svoji grajšini blizo Dunaja, alj na gradu v Češkim prebival, je s soncam vred vstajal, ter se na vert alj polje podal. Dolgo spanje je sovražil. Proti osmim je vselej domu prišel in s svojo gospo kosilčal. Potlej je dčlal na vertu ko vertnar, in se je potil do ju-ž.ine. Cel dan nisi čutil, de je žolnir, če ga nisi na konju spoznal. V letu 1789 je Lavdon mogočne in prevzetne Turke tako omlati], de so Belgrad popustili. Za take zasluge so mu mili cesar Jožef II. drugo svetinjo ino čast naj vi siga vojvoda 8 podelili. Potem je zopet boj od Prajzovske strani žugal; zategavoljo so cesar Lavdona na Moravsko poslali. Vendar smert je vojšaka dohitela v letu 1790, prej de je sovražnike odgnal. Zdaj počiva blizo Dunaja na grajšini, ktero so mu cesarica Marija Terezja za plačilo dali. ino nas uči, de človeški trud z božjo milostjo vse zopernike premaga- Ni ga vojvoda, ki bi med Slovenci tolko slovel, kakor imeniten Lavdon. Od njega pojejo po vsih slovenskih deželah in pripovedujejo njegove slavne dela. Mnogotera pesem se najde in sliši. Med njimi naj tudi tale stoji Lavdonu v čast! Lavdon zbira silno vojsko, Pod beli grad on pojde ž njo — Turške moči se bal ne bo, Cez Donavo on most storil je De cela vojska črez nja gre Vozovi, štuki in ljudje. Pod belim gradam je ljudi, De jih komaj zemlja deržt, Le to se Turkam čudno zdi. Mesca Oktobra osmi dan Belgrad je bil z vojsko obdan; Lavdon vse komandira sam. Poslal je pismo v beli grad, Basa ga je rekel prebrat, Alj vendar ga ni slišal rad. In v pismu pa tako stoji: »Alj se hočeš podati mi, De ne bo teklo tolko kervt?« Baša mu je odgovor dal: »Ne bom se tebi jaz podal, Naj bi tri leta tukaj stal.« Lavdon pa tako govori: »Le serce 8, oj vojšaki vi, Zdaj prelivate turško kri!« Noter zdaj bombe mečejo, De Turki vsi trepečejo. V pomoč preroka kličejo. Po belim gradu vse gromi', Po mestu teče turška kri, Kjer tolk tavžent mertvih leži. Oh lepo mesto Beligrad Spet si cesarsko ti enkrat, Turki so mor'li ga zad dat' 9! Lavdon je pravi vojšak bil. Je beli grad nazaj dobil, In je Turke zapodil. Bog Lavdonu to gnado daj. Storiti strašni vojski kraj, Potem mu daj še sveti raj. (K Robida). 1 Bojtii red, bie Sdjladjtcvbnung i s termo pogledati, mit fdjarfen SBticEen an» fdhtuten; 3 zraven njega, an feiner Seite; 1 na ves glas hvaliti, laut bag 806 aui* pofaunen ; 5 sežem, seči reichen, gelangen; 6 red Marije Terezje, Orben bev SRaria Sfjerefta ; i velki vojvoda, getbmarfcfjaltLieutenant; 8 naj visi vojvoda, @enera< lifjtmug; 9 zad daii anjlatt nazaj dati. že. Česen a si Marija. < Pergodba Španske vojske). Španski kralj. Ferdinand VIL je bil vmerl. Stara pravica je bila na Španskim, de je brat kraljevo krono prejel, ako ni rajni kralj sina zapustil. Pokojni kralj Ferdinand ni imel sina; pa je staro pravico poderl, ino svoji hčeri Izabeli krono izporočil. Njegov brat Karol je tudi po kraljevi kroni segel. Enokoljko Španjolov se je za Karola, veliko več za Iza-belo potegnilo. in domača vojska se je začela, de ni hujši. Brat seje vzdignil zoper svojega brata, prijatel se na prijatla zanesil ni. sini so se zoper svojga očeta boj vali. V* deželi, ki se imenuje Biškaja. je bil premožen žlahtnik, po imenu Cavala, ki se je z' svojo deželo za Karola poskusil. Sovražniki so v njegovo domačijo planili, so oropali njegovo lastnino, požgali njegove hrame, ino so gnali njegovi dve hčeri, nedolžne deklice s seboj. Serce je hotlo očetu razpočiti. kije to zvedel; alj vojska le huji prihaja, ni bilo no-beniga vsmilenja med ljudmi. Vedel je, de njegova ljubezniva otroka smert čaka, pa ni se dal premagati. Pravica, za ktero se je po svojih mislih vojskoval, mu je več veljala, kakor lastni otroci, de si jih je ravno serčno ljubil. Vodil je vojsko svojih goranov, ki jo Gverila imenujejo, ino nar strašneji vojvoda Izabelnim vojšakam je Cavala bil. Zaletel se je iz svojih hribov nad sovražnike, ino jih je veliko pokončal; mu je bila sovražna tropa kos, se je v'svoje planine vmeknil, kamor se sovražniki pre-derznili niso. Alj kaj si nevsmilenci vmislijo? Kedar se nad Cavala podajo, vlečejo njegovi dve hčeri z' sebo, nju v pervo versto očetu nasproti postavijo, naj pervekrogle, ki očetovi vojšaki izstrelijo, njegovih dvoje otrok vmo-rijo. Ta strašna nevaršina je premagala očeta kamenitno serce. Jel je omahovati, ino se sovražnika ogibati. Pa Cavalova vojska se začne švarati; dolžijo ga, de je serce sgubil 1. de kaj ne velja. Ta beseda je moža v novič vžgala 2. Na ravnost plane iz svojiga pečovja nad sovražnike. Najde jih, pa tudi svoji dve hčeri, kateri spredaj deržijo. Gledal je svojih ljubeznivih otrok blede lica; bilo mu je, kakor bi njuj mili glas slišal, kako vpijete, naj jih ne da vstreliti. Sovražnikov je bilo veliko veči število ; panjih se vstrašil ni, le za mlado živlenje svojih dragih dečic se trese, ker vidi, de bojo perve smertne krogle serce njegovih hčeri presunile. Zamišlen postoji, ne ve, kaj bi počel. Nekoljko njegovih mu pravi: »Vkaži nam odstopiti; sovražnikov nam je ipreveliko,« On ve, de le iz vsmilenja to pravijo. Spet se oberneserčen na svoje tovarše, ki vsiperprav-leni čakajo, ino zavpije: »Strel!« Ko bi trenil, poknejo vojšaki na nje- govo povelje po sovražnikih. Vse je v dimu, de se ne vidi kervavo mesto. Ca-valovi so svoje meče izderli, ino nad sovražnike segli. Sovražniki so se plahi na vse kraje razškropili. Ko snopja je na bojisu mertvih ino ranjenih ležalo. Med njimi iše Cavala svojih dvoje otrok, pa jih ni. Skrivna božja moč nju je obvarvala, de nju niso krogle zadele. Mož. ki je hčeri vodil, je ležal na zemli, ino vroča kri mu je tekla iz pers, hčeri pa ste bile živi ino zdravi. Oče to viditi, se veselja razjoka 3, meč mu iz roke pade, on poklekne, objame „svoja ljuba otroka, katera je sam Bog smerti rešil, ino moli pobožno: »Cešena si Marija!« Ino kakor vidijo divjaški tovarši svojga vojvoda; tudi oni pokleknejo, ino ž njim molijoCešeno Marijo. * Mož, ki je Gavalove hčeri v'boj perpeljal, se začne meziti ino tiho šepetati: »Cešena si Marija!« Cavala moža prav pogleda, ino spozna svojiga naj bolšiga prijatela iz mladih dni, ki ga je ljubil priserčno. Ni zamerzelo še nikolj Cavalu na to nesrečno vojsko tako zlo, kakor per tej priči. Ako je ravno svoji dve hčeri srečno dobil, seje vender ves pobi-tiga serca iz lega nesrečniga moriša pobral. Minulo je enokoljko let te žalostne vojske. Prijateli Karlovi so opešali. Cavala je še terdno za njega stal, pa huda se mu je godila. Od gladu ino težavniga boja je zbolel. V smertni nevarnosti si je moral kosec kruha pa merzle vode poiskati. Sovražniki so ga dobili, mu pravdo naredili 4. ino brez pomude so ga k smerti obsodili. »Po spovednika mu!" sodni poglavar zavpije, ino sklene njegovo smert. Mirno in serčno Cavala svojo smert zasliši, ino popraša: »Kdaj pa?« Pol ure pred večno lučjo 5 — odgovori sodnik — alj še kaj druziga poželite? Eno smodko poprosi Cavala; ino peržgano mu sodnik svojo lastno poda; zakaj smodke kaditi, je Spanjolam naj slajši navada. (Konec sledi). i Serce zgubiti, baš -fccrj, ben SJtUtb »edieren; 2 vžgem, vžgiii entflammen; 3 se veselja razjokati, greubcntfcränen »ergießen; * komu pravdo naredili, gegen je» manben einen *pro;efj einleiten; 5 večna luč, bnž 9?ad)tgcbetl6'uten. (Konec). Dve uri ste minuli, jelo seje večeriti; posledna ura je Cavalu dotekala. Cavalo terdno spi, in vojšaki ga zdramijo k smerti. Ves serčen, nekako vesel gre k svoji smerti, on, ki je tolko težav v nevsiniljeni vojski prestal. Derhal ljudi se je po cesti sula 1, ki so hotli smert vojvoda gledati, pred katerim jih je poprej toljko strah bilo. Stiska je le veči rasla 'z, pogosto so morali ž njim postati, predenj so došli na smer-ten kraj 3. Naredijo krog njega obroč 4, vojšaki puške napnejo, ino vsi tiho čujejo na povelje vstreliti. Cavala stoji, ter si ne da oči zavezati, rekoč: »Serčno sim tolkokrat smert srečal brez vsiga strahu, tudi zdaj se nje vstrašil ne bom.« Vojnik vojaški 5 zdaj nekoliko v kraj stopi 6 in zav- pije: »Pomerite 7! Ko bi trenil, moli sedem černih gerl Cavalu v serce. Vojnik hoče ravno izreči, naj vstrelijo, kar se oglasijo zvoni iz turnov, in večno luč zazvonijo. V hispanijolski deželi vsako delo henja, kakor hitro se zvon k molitvi oglasi. Tudi vojšaki odstavijo svoje pukše, vojnik se odkrije, in tudi Cavala, ves ganjen, še enkrat pred svojo smertjo pomoli. Ino divje ljudstvo, ki ga je ravno poprej iz gerdiga sovraživa preklinjalo, tudi ž njim vred poklekne, in moli češenje Mariji, materi božji. Zvoni vtilmejo, odmölili so večno luč, ino Cavala vstane, svojo smert prestat, Vse je zopet pripravljeno; pa glej — konjik prijaha. belo rutico v rokah derži, — Cavalu je živlenje dano. Vesel glas ljudstvo zažene 8, zakaj v molitvi je serd in jeza ljudi vgasnila. Cavala je vsmi-lenje najdel; pa zvedel ni, kdo je ga rešel. Osmi dan potem se je Cavala iz Španske dežele na Francosko podal. Na meji je pokopal svoj meč, ker je obljubil, zoper nasprotnika se ne vojskovati več. Se enkrat kušne drago zemljo svoje domovine, in gre ptujec dalej strehe in kruha iskat. Dolgo je že hodil po ptujili krajih, zdaj na večer pred nekim samostanam obsedi v mirni božji dolini. Težko glavo nasloni ter premišluje, kam bi se podal, kje ga bojo pokopali? V kloštru začne večno luč zvoniti, ino bilo mu je, kakor bi ga Bog klical. Angelsko češenje 9 odmöli, na vrata poterka in prosi, naj ga vzamejo med pobožno družino. Vslišali so ga, in ko je leto pokušbe 10 preteklo, so ga med duhovske brate vzeli. Tovarši so ga spoštovali, in prav radi imeli; bil je ojster sam nad seboj, pohleven in vsmiljen pa drugim. Posebno rad je bolnike obiskoval, in radi so ga prosili vmerjočim pomagat. Pokličejo ga k nekimu bolniku . ki je unkraj velike vode v gostivnici obležal. Cavala hitro spozna, de je bolniku zadnja ura blizo. Oči le malo odperte; roke, ki jih je bila sama kost in koža, je imel sklenjene Cavala se k vmerjočimu prikloni, rekoč: »Cešena Marija!« Bolnik se zmezi, oči povzdigne 12 in pozdravi Cavala od mladiga znanja 13 rekoč: »Cavala! kaj si ti ? Oh, kako se razveselim, de te še na svetu zopet vidim. Mislil si, de bi jaz tvoj sovražnik bil, pa ni bilo temu tako. Vojska, ki sim jo vodil, me je prisilila, tvoja otroka v kervav boj s seboj gnati14; ko so se pa pukše tvojih vojšakov zasvetile, sim jaz pred tvoja otroka stopil, nju zakril, pa ravno te smertne rane sim dobil, ki so scer za-celelc, pa ravno one so me tako posušile, kakor me zdaj vidiš.« Dolgo se gledata, stari mnih Cavala in njegov star prijatel Alvarez na smertni postelji. — Minule so jima mlade leta, zginila vsa posvetna sreča izpred njih oči; pa vendar jima je bilo tako lahko in dobro pri sercu. ker sta se zopet ljubila kakor svoje dni 15. Vzela sta ljubeznivo slovo; spoznal je Cavala, de ne bo več prija-tela vidil; pa moral je tudi pred večeram v klošter nazaj. Lahko sta vzela slovo, ker sta čutila , de se bota v kratkim zopet vidila. Star mnih se od bolnika prek reke peljä, in sliši v kloštru večno luč zvoniti. Hitro se odkrije in moli, tudi brodnik veslo v stran dene ino se pokriža. Po visocih gorah se sonce milo ozira. Zvon vtihne, Ca-vala še moli in pomni svojiga prijatela, ki je ravno tisti večer vmiral. Pomnil je, kako mu je nekolko let poprej sveta molitvica večne luči živlenje ohranila, pa tudi sklenil, do svoje poslednje ure moliti lepo angelsko pozdravlenje: »Cešena si Marija!« > Derhal ljudi sc po cesti soje, SJlenfdjenfdjaaren ftrömen auf ber Straffe; 2 stiska le veči rase, ba« ©ebroinge rcäcfjft mit jeber $0!inute; 3 smerten kraj, ber 9Ji4)fpIa|; i obroč narediti, einen Äreig bilben ; ^ vojnik vojaški, ber £>ffi$ier; e v kraj stopiti, auf bie Seite treten j' pomerite, fcfylagt an; » glas zagnati, ein @e< fcfyret ergeben; a angelsko češenje, ber englifdje ©ruß; '» leto pokušbe, baš $>robe» jafyr; " sklenjene imeti, gefaltet fjaben; 12 oči povzdignili, bie tfugen auffdjlagen; " od mladiga znanja aus jugenbtietjer ffiefanntfdfjaft; s seboj gnati mit ftcfc fort« fdjleppen; svoje dni, einft. Slajši reči na svetu ni, kakor je lepa pesem. Milo mati poje, kader zible dete svoje; med pesmi dete mehko zaspi. S petjem si otroci kratek čas delajo, dobre volje si kmetic žvižga in poje, orač na polju, kosec na travniku ; v pesmah ne čuti težavniga dela. Prepeva si rokodelec med svojim orodjem, in delo mu teče izpod rok gladko 1 kakor vesela pesem iz serca. Poje gredo serčui vojšaki nad sovražnika v boj; v pesmah jim raste serce. Pevce in pevke ima imenitna gospoda, de ji vberajo složne pes-me 2 na gerla dva, na tri in štiri 3, kakor se ji poljubi. V samoti si poje popotnik, de ga ni strah ; poje v vozi jetnik, bolnik na posteli svoje dolge noči, ter si žalosten srotej kalno serce vedri. V svetih pesmah se molitva pobožnih kristjanov k nebesam vali4; zdaj v veži božji5. zdaj v lepi pro-cesji pobožniga petja serce kipi. Ni gostije, ni poštene družine, kjer bi čedne pesme ne bilo. - In tako je prav; saj tudi ptičica poje, kaj bi človek ne pel. Pesme le tam slišati ni, kjer ni poštenih ljudi. Ni jih pa tudi na svetu ljudi, ki bi raj i i peli, kakor Slovenci in lepšiga dara ne vem, kakor če jim čedno pesmico podaš. Rečem de je vreden sto centov zlata, ki nam da lepo novo pesem, naj bo zdravička6 alj pa sveta, de je le vneta brez vsiga greha. Kdor kako lepo pesem zna in jo zapoje, se več obrajta per poštenih ljudih. kakor on. ki piti kupuje. Lepa pesem je zlata, draga reč. ■ Gladko izpod rok teči, I)urtig »en Statten geljen; 1 složna pesem, ein tjar» monifcfješ Sieb; s na dva, na tri, na štiri gerla, brci», tuerftimmig; * se va- lili, emporfteigen, cmporroaUen; 5 božja veža, ba« ,£att« (SJotteS; « zdravička, ein ®efunbfyeitšlieb, ein Srinflieb. (Droht.) IV. Različni sostavki 28. Pesem sladek glas. (Slomšek.) Mladost. Nar lepši in prijetniši pogled človeškim očem na svetu je pogled cveteče mladosti. Kakor boš v gosposkim vertu, če va-nj 1 stopiš, brez de na to misliš, nar pred in že od daleč žlahtne cvetlice zagledal, ki te s svojo lepoto alj prijetnim duham k sebi vabijo; tako bodo tudi pri slednjim večini shodu tvoje oči berž na pričijočo cvetečo mladost ober-nile se, in z dopadjenjeni nad njo več časa ostale. Oči osemdeset let sta-riga očeta se rade nad mladenčem vstavijo, in^ obličje stare mamke se vpričo cveteče device očitno nekoliko pomladi. Ce v kakim vunajnim kraju na poti neznaniga fanta ali dekliča srečaš, ki ti z nedolžno nasmeh-njenini in prijaznim obličjem dobro jutro ali dober večer voši, lesen bi moral vendar biti, ako bi te to nič ne ganilo. Kaj imä pa vendar mladost taciga nad sabo, de vsim dopade?--- Nedolžnost mladosti je nar popred, ki vsih oči na se vleče; spačen človek ne more, de bi je ne spoštoval, ko ne z očmi alj besedo, saj vendar s sercam; slednji, kterimu seje že več alj manj v eni alj drugi reči spod-taknilo2, bo nedolžno mladost srečno imenoval. Ta je odkritoserčna, priljudna, zaupna, pripravna terdne prijaznosti sklepati, vdana pametnim ljudem, vneta za mnogo dobro; kakih posebnih hudobij ali zvijač ni pri nji pričakovati, ni imela še časa ne priložnosti se jih vaditi. Pameten fant je povsod z radostjo sprejet; in če je pa še tako lep, in de se, postavimo s, upiva, ga umni tovarši in drugi ljudje nič več ne obrajtajo, in dekline ne spoznajo več za tovaršico, marveč se ogiblejo te, ki seje, če še tako lepa, zapeljati dala. Mladost, večidel oddrugej previdena 4, živi' brez vse skerbi; vsako nedolžno veselje z radostjo in popolnama vživa; po veselju hrepeni, in iše ga pri svoji enakosti; na nje obličju, prepasanim z zadovolnostjo s, je izobražen6 mir sercä in up vsiga dobriga; mladost le srečne in vesele prihodnosti pričakuje. Mladost vsa zamaknjena v prihodnost ne vidi in ne spozna vsakdanjiga živlenja, torej je obvarvana marsiktere, zlasti dušne britkosti, ktera druge ljudi revi7, in tudi telesne težave lože prenaša. Ga ni ne čez fantovski, čez dekliški stan! — Z veseljem se stari ljudje spomnijo in ozirajo na dni svoje nedolžne mladosti. Naj se dva prav stara prijatla snideta, ki sta se že v mladosti sprijatlila; naj se spomnita svojih mladih dni, o kako se jima bo serce vnelo, kri ogrela, beseda odvezala 8! glas bota povzdignila, z radostjo, z veselja solzami v očeh si bota pravila, kako de sta vesela bila! — tavžent družili reči sta čisto pozabila, kar sta pa kot mlada prijatla doživela, vse tako dobro vesta, kakor de bi se bilo včeraj zgodilo. (Iz gosp. Veriovcove keuiije.) ■ Va-uj onfiatt v njega"; * se komu v čem «podtakniti, Semanben in etrcaš fehlfdjlagen; 3 postavimo, ttiir nehmen an, »tr fe$en ben gatl; 4 od drugej previden biti, t>cn anbtrš weher rerforgt fein; 5 z zadovolnostjo prepasan, mit gufrie» bereit überjogen; « izobražen biti, auggeprägt fein; ' rčviii, elenb madjen; 8 beseda se odveze, baS Sßort, bie 3unge Ißfet ft#. 30. Slava Slavjanam. Alj zamoremo lepšiga vošila našim slavjanskim bratam in sestram ob novim letu poslati ? Slava Slavjanam! naj bode vprihodnjič naše pozdravljenje! O sladke besedi! Naj se glasite po gorah in dolinah iz ust ovčarja in prostiga kmeta, po mestih, tergih in gradovih, pri zborih in veselicah, slavjanske matere naj vaju detcam v zibelki prepevajo, slavjanske device naj z vama junake pri ločitvi poslove, in vsaki izmed nas naj se tako obnaša, de se bode po besedah in djanjih skazala: Slava Slavjanam! — Ta danica seje nam po tisučletnim mraku na slovenskimu obnebju zopet prikazala, ona nam bode vodja na nevarnim morju naše prihodnosti, na njo bomo v burjah in nevihtah pazili z zaupnim očesam. Pa poreko naši protivniki: »Kako so Slavjani ošabni postali?« Mi pa jim bodeino odgovor dali: Ošabnosti naše serce ni nikdar poznalo, Bogu smo čast, cesarju zvestobo, vsim ljudem ljubezen skazali, in v svoji prostosti 1 smo hotli ptujim narodam popred, kot sami sebi zadovoliti, misleč, de zato nam bode povračilo ljubezen. Alj ta zmota bi bila nas kmalo pod černo žemljico spravila, hirali smo pri kruhu, kteri-ga so nam ljute mačohe vmesilil, žejo smo si iz mlak gasili, ne poslušajoč, kako šumljanje bistriga slavjanskiga vira na naše gluhe ušesa vdara, zatiranja in zasramovanja nam ni bilo ne konca ne kraja. Zdaj pa hočemo novo poslopje sozidati za našo preljubljeno mater, ktera se je po dolgim ptujevanju k nam zopet vernila, de bode izpolnjeno staro prerokovanje: »Slava bode zopet naša. Ki nam dala je ime.« Pa bodo nas vprašali: Odkod ste tako slavo zadobili? , Mi pa bom v razsojo tega poklicali »ponosno Kliono greki n-jo3,« de nam razgerne glediše slavjanskiga dlana in uma4. Tode slavnih časov, v kterih »naša zarila je kri od le dniga Bälta do Ja d-re 5,« nočemo našim obrekovavcam zopet iz vekov temuote pred oči peljati, ker morajo že pred tim, kar smo včeraj in predvčerajšnim do-pernesli, obmolkniti. (Konec sledi.) i V svoji prostosti, in unferer Stnfalt;2 vmesiti (eig. {netten) bereiten; * ponosna Kliona grekinja, bie ftolje Ätio ®rterf)enlanb«; ♦ razgerniti glediše slavjanskiga dlana in uma, ben ®d&aupta£ ber pl&iftfcfjen unb geiftigen tfraft ber ©laoen enthüllen; » od ledniga Balta do Jadre, »on bem etftgen 83elt, MS »um abriatifefien SReere. (K o n e c.) Staro mesto se mi prikaže s tabori okinčano, za njegovim ozidjem rumena zarja igra, iz visokih zvonikov milo zvonenje k zornici slavjanstva vabi *. Snidilo se je romarjev od severja, juga, od iztoka in od zapada. To je gotovo staro slav na Praga! med razpočlimi meglami2 zagledam nagle valove Veltave 3, ki nosijo ladje napolnjene z mladenči in deklici k veselimu sejmu. O zlata Praga! tako si Ti, svojiga poklica nikdar zabivši, po preroški pomembi4 svojiga imena Prag 5 postala, čez kteri-ga je prerojen slavjanski duh zopet v beli svet stopil. V tvojimu oserčju je bila zakopana vejica staroslavjanske lipe, zadnje znamnje nekdajne naše edinosti, lepo se ti je v sercu vkoreninila, čez noč je obzelenela, in košata, visokoverhna, medunosna lipa postala; zdaj krog nje čbelice iz vsih slavjanskih krajev roje, zdaj pod njo slavjanske Vile kolo vodijo 6, in prisego store, si v večni zavezi pomagati, naj se klic na pomoč zasliši od T a tre 7, od Balkana s, od Velebiča 9 alj od slovenskih goric 10. Ne vem, alj se čem 11 bolj čudili lepoti naše hiše alj mogočnosti njeniga čuvaja. Oroslan orjaških udov nam čuva naš zaklad, zdramši se je sterl stare verige, zdaj v polnim čutju svoje visoke službe grivo strese, in v < »Culi v radosti smo rujoveti českiga leva.« Zdaj se mi prikažejo snežne kopice visocih gora i2. Tam zaklikne na skali orel tat r ans k i 13, polomljene so mu perute, smertne rane do serca skopane. On pak spomnivši se stare kreposti hoče zleteti; pa rudeča kervca mu iz ljutih ran začne prikapljati, in slovaška Vila 14 ga miri in tolaži, njemu rane zaceluje, in ž njim jade jadikuje 15. Kar se zasliši hrup , truma možev se približa, sablje, kose, orožja v mraku blisketajo. To je černa vojska 1S maševavka stoletnih krivic. In junak pred njo, aljje kralj Matjaž 17? O ne,.slovaški mladenč 18; namenjen je bil svojim bratam vero oznanovati, pa zdaj gaje domovina poklicala, med protivniki svojiga naroda vero na slavjansko krepost z rne-čam oznaniti. Njih molitva je: Bog je z nami, kdo če biti proti nam! — Kako veselo mi serce zaigra 19! Zagledam pod lipo slepiga pevca, in krog njega dični venec junaštva in lepote. Pa sladki glas pevca mora kmalo vtihniti pred gromam strehi, s kterim ostudni Madžar Serbske orliče strašiti hoče. Pa kaj bi to Serba strašilo ? junaška pesem mu je šola, bojiše vaja junaštva. O slavni Serbi! kterim so sablja, gosli in puška kot sveta trojica 20 v časti, de se branijo, se po svetu razslavlja-jo 21. de jim junaških del ne pomanjka. Kje bom pa tebe zagledal, jugoslavjanska zvezda ! Ki si bolši od Kraljeviča Marka, ponosniši vitez od Miloša Kobilica, bolj znajden od Sib inj a ni na Janka, kteriga slava je že vse štiri strani sveta napolnila ? Kje te bom zagledal kot nabojišu, kjer mora tvoja sablja to vravnati, kar ste izdaja in oholost krivega storile. Kjerkoli hodiš, te spremljate tvoje drugarice, ena je ponosna Avstrija, druga je domača Vila iz Velebiča. Kader se boriš ti junaško čelo ohladite , kader vtruden od sile junaštva počivaš, nad tvojo glavo prepevate: Slava Slavja n am ! Dovolj bode tega dokaza našim protivnikam, ter vtihnili bodo pred donečim glasam zgodovinske trobente, ktera celimu svetu trobi: Slava Slavja na m. O de bi se pri nas Slovencih sosebno te glas razlegal, ki smo na našo občno mater že skorej pozabili. Treba je nam že zdaj se v duhu vdeležiti pri vsih slavnih delih naših slavjanskih bratov, kar si oni pridobijo, je tudi za nas pridobljeno. Naj se ž njimi v duhu pobratimo, de bode sterta stara strupena kača razpora, de bode minula naša nesrečna odločenost, in kader bojo našiga dlana in uma potrebovali jim hočemo priskočiti s klicam: Slava Slavja n a m. D. » K zoriiici slavjaustva vabiti, jut SJiebergeburt be« ©laeent^umS eintaben; 2 med razpočlimi meglami, }n>tfdjen jerftobenen ©ercolfen; 3 Veltava, ber ffilolbau* flufi; * preroška pomemba, bte propbetifdje S3ebeutung; s Prag, bie ©tabt §)rag, biet bte ©djrceUe; • kolo voditi, ben Zeigen führen; 'Tatra, ba« Satragebirg; s Balkan, ©ebirge Salfan in ber Sürfei; 9 Velehič, ba« SBelebitgebirge in ®almatien ; 10 slovenske gorice, bie flottenifd)en ^tlgel; " čem anftatt hočem; " gora ftatt gor; >3 orel tatranski, ber 3£b(er oom Šatragebirge; " slovaška Vila, bie Sita, Stufe au« ber ©locafat); 15 jade jadikovaii, flagen; >° černa vojska, ber Sanbjiurm; " kralj Matjaž, &6ntg 5Dlatfyta« Äoroin; 18 slovaški mladenč, näbmltdj Hurban; •» serce mi zaigra, ba« $erj ladjt mir; 20 sveta trojica, bie l)eilige SreifaltigEeit; 21 se posvetu razstavljati, bte fffielt mit SRu^m erfüllen. 32. Iz Linhartove vesele igre J: Veseli dan alj Matiček se ženi. Ceterto delo 2. Pervi nastop. (Matiček in Nežica.) Matiček. Ha, ha, ha! smejaj seno, ljuba moja ! Nežika. Že dostikrat sim slišala: če je človek poredniši, veči srečo ima. Matiček. Se včeraj sim bil sam na svetu, kakor ptujec; nisim vedel, čigav sim; — kar dans najdem svoje stariše. — Res je, de niso tako imenitni, kakor sim prej mislil; pa so vendar le bolji od ciganov. Nežika. Nisi nič druziga najdel ? Matiček. Svojo Nežiko. Nežika. Jo ljubiš? Matiček. Ko bi imel tolko jezikov, kolikor imam lasna glavi, bi ne mogel izreči, kako grozno te ljubim. Nežika. Lažnjivec! resnico govori! Matiček. Nar bolj resnično od vsih resnic. Ne ž i k a. Nesramnež! kaj jih je mar več ? Matiček. To se ve, de jih je več. Stara neumnost s časam modrost poslane ; iz starih malih laži s časam mlade velike resnice izvirajo. Zato je tolko resnic. Postavim 3: resnice, ktere vemo, pa jih povedati ne smemo. Zakaj veliko resnic se mora zamolčati: resnice ktere hvalimo , pa jih ne verjamemo; zakaj veliko resntc se ne sme verjeti: prisege zaljubljenih, zvestoba mladih žen, solze starih bab, siromaštvo skopcev, bogastvo bahačev, obljuba gospode; o tacih resnic ni konca ne kraja ! Ali nar bolj važna resnica je moja ljubezen do Nežike. % Neži k a. Kaj mi poveš! -r- Ze ti moram vse verjeti. — Matiček povej mi, kaj mi je dans zvečer storiti ? — Alj hočem izpolniti, kar sim obljubila? Matiček. Nikar tega ne stori. N e ž i k a. Kakor hočeš. Matiček. Obljubi mi, de tega ne boš storila. N e ž i k a. Iz serca rada. Matiček. Svojo pravo resnico mi povej ! N e ž i k a. O, jest nisim tako učena, kakor ti; imam le eno — Matiček. Me zlo ljubiš? N e ž i k a. In tako zlo. Matiček. To ni veliko. Nežika. No! Matiček. Ali veš, de v ljubezni preveč še zadosti ni. Nežika. Saz ne znam tako lepo govoriti kakor ti. Ali to ti povem, de razun svojiga možička ne bom nikogar ljubila. Matiček. To ne bo po gosposko; ali pametniši bo, to ti obljubim. — Že velja! i Vesela igra, ßuftfpiel; 1 četerio d^lo, »ierter 2C!t; 3 postavim, id; fefce ben galt. V. Pesmi. 33. V e j č i c e poduk. (Narodna pesem.) (— — ww — w w — w — ) v Sla žet je travičico deklica Do bližnega gaja zelenega. Je urno nažela snopičev zlo. In v breme zložila jih vse lepö. Alj kader je ona ustajala Je tanjka šlenila jo vejčica. »Počakaj me vejčica moja ti, Zakaj me tak' ojstro šlenila si!« »Jaz imam doma dva brateca, Odrezat te jima bom vkazala.« »Bom jima odrezat' te .vkazala Te bosta pri poltu 1 odsekala.« »»Porežejo naj me na zimo 2 le Poženem na leto 3 mladike še,«« v »»Se lepši, čverstejši mladičice, Se lepši in mlajši kot so lete.«« »»Alj svojo če deklica čast zgubiš. Nazaj je nikdar več ne zadobiš.«« (Cigale.) ' Pri poltu, bei ber SBurjel; a na zimo, im SBinter; 3 „a löto, im ©ommer. 34. Miloš Kabilovič *. C — w — w — w — v ) Kaj se sveti na planjavi Na planjavi tam široki? Ali zvezda je danica, Ktera obleduje v zori, Ali pa je svitla luna Ki se vmika 2 sončni moči? Ni danica in ni luna U nebeški svoj' svitiobi: To je turški polomesec, Ki se sveti na šotoru, V kterim černe sklepe kuje* Amurat, car kervoloki, De vkončd, kar križ spoznava. In si sto deržav osvoji. »Kosovo še danas mora, Predenj sonce bo v zatonu Bit' kervavo, Lazar Bulko Plavati u Sav' globoki, In kar ne časti Mahoma 4 Mora meni se uklonit'.« Amurat tako besedje In ozre se po šotoru 5 Hasan Aga pa mu reče. Ki sedel je tudi v zboru: »Amurate \ "ar mogočni! Pred obličjem pade tvojim V prah služabnik Hasan Aga. V pretečeni imel sim noči Hude sanje, černe sanje; Naj povem jih: Cerni orli — Ala 6 ve, kaj to pomeni. I£i nas ima v svoji moči; — Cerni orli so letali Nad Motorjem, v gladu groznim So kljuvali tebe, Turke Pa so žerli Savski somi. Ak' resnica ni, kar rečem. Bodi Ala mi v pomoči!" — In serdit ko lev zarjove, De se strese vse v šotoru: »Ala bodi ti v pomoči! V sredi tabra naj imajo Tvojo glavo černi orli, De se spolni, kar mi bledeš, Hasan, nad životam tvojim!« To slišaje pros' Sulejka, Hasan Age hčerka v solzah: »Care slavni, siloviti! Ni se vstavljat' volji tvoji. Pa pripusti, de se prošnja Moja milo mi izpolni: Zvunaj je mladeneč moder, Ki zna sanje te razložit'; Ak' po tvoji niso volji, Naj gre Hasan k ojstri sodbi 7.« — Car ga vkaže pripeljati, Reče mu v nevolji svoji: »Urno mi razloži sanje, Tode modro mi govori; Car sim, ves m'je svet podložen, Ni t'placila treba prosit', Alj po volji sanje meni Hasan Age ti razložiš; Veš! sicer z glavo ti svojo Ne odideš moj' togoti!« Poslušavši Age sanje Se m' globoko je priklonil. In mu reče: Turško sonce U mogočnosti svitlobi l V svoji me imaš oblasti. Prizanes' mi, alj me vmori: Tvoje ure so se stekle, De te žerli bodo orli. De se znosi 8 Miloš, Hrovat Ki umorli meči tvoji So mu oča tJ. mater, brate!« Reče in u svoji zlobi Mu porine meč u serce. De pogine v kervi svoji!« (MalavašiČ.) 1 3m 3at;re 1388 entfpann ftd) ein .Krieg j»tfč&en bem Sultan 2Cmurat unb bem Surften »on Serbien Sajar Sulfo. ®'e SEvtrEen fcfjlugen ipt Säger am großen ICmfelfelbe (Kosovo polje) an ber Sa»e in Serbien. $tiloš Kobilovič, beg ferbtfcfjen gflr|ten SBaffen* träger, begab fidj in baž Sager beš geinbeS. 2CIS er bem Sultan ycrgefteUt mürbe, fo er* ftad) er i^n, um fo feinem ©ebieter Sajar ffiulEo baž «eben ju retten ; jebocf) er fetbft mußte fein Sehen einbüßen; ^sevmikati, entweihen; 3 sklepe kovati, $)lane fdjmieben; «Mahom, SBJafyomeb; 3 Amurate, o JCmurat; «Ala, ber ©Ott berSEiirfrn; ' ojstra sodba, baS ftrenge ©ertönt; 8 se znositi, ft'dj rä'djen; » oča anftatt očeta. 35. Minčika Gorenska. C — w w — ww) Stirji me ljubijo Junaki čversti, Stirji me snubijo Stirji po versti. .' liBO* Mf IflmlO A« Nemec visociga Pervi rodu je, Oka globociga, Grof se imenuje. Iz Talijanskiga Drugi doma je, Napolitanskiga Zlahtnič svetä je. Tretji dežele je Ogerske brone, Stet med vesele je Dnarne barone *. Zadnji /z Gorenskiga Moje vasi je. Rodu slovenskiga Kmečke kervi je. * Strica prašala sim Kaj je početi, Se posvetvala sim Kteriga vzeti. Striček pa storili Svet so takole, Ino govorili Zraven so 'tole: »Meni po volji je Grofa če vzameš Za te nar bolši je Taj, če verjameš.« »S tim ti živela boš Skorej brez dela, Kar si želela boš Vse boš imela.« Jaz pa molčala sim Majheno časa, Potlej pa djala sim Berziga glasa 2: »Z orlam ne pari se Ne golobica Z Nemcam nikari se Druži Krajnica.« Teta pa svetvala Je mi Taljana, §rečo obetvala Zlahtniga stana. Mati pa djali so: »Vzemi Mažara;« Kup obetvali so Polhen 3 denara. Jaz pa Taljanskiga Nočem sopruga, Ter Mažaronskiga Tudi ne druga. Svetvali vsi so mi, Kaj bi storila, Sveti pa niso mi Prave vošila. Kaj zdaj storiti čem ? Kaj je početi? Se oberniti čem K serčeka sveti 4. Serčice kuje pa V persih glasno mi, Svet izrekuje, pa Pravi letö mi: »Pevca si tičica Gajskiga 5 vzame. Kmečka dekličica Kmeta objame.« Te pa besede so Vse mi po volji, In to se ve, de so Tudi nar bolji. Torej jaz Minčika Krajnska kmetica,. Hočem le TinčiVa 8 Biti ženica. Tine Gorenec je,-Jaz pa Gorenka, Tine Slovenec je Jaz pa Slovenka. (M. Valjavec.) * Minčika Gorenska, SDlindjen aus Oberftain; > dnarni baron, einreibet SBaron; 5 berüiga glasa, fcfineU, ^urttg; » polhen ftatt poln; * k sveti anjiatt k svetu; s gajskiga pevec, ein Sänget a«S bem SEBalbe; fi Tine, Tinček, Sinken, 36. Najdena domovina. v (--w w L- w V'tfw :wi Po stezi v dolino popotnik hiti, Po hoji se vidi, de se mu mudi; Ljudje srečevaje ga vprašajo: kam? »Sam ljubi ne morem povedati vam." »Po svetu od kraja do kraja de grem Iskat domovine zgubljene, to vem, Iskat, kje počivajo moje sestre, Kje bratje, kje oče. kje mati leže?« Do terga je daleč, ostani pri nas. »Do groba je blizo, poteka mi čas. Za terdno sim sklenil, de pred ue zaspim, De sestre, de brate, de starše dobim. Do pokopališa pripelje ga pot. Zakliče ga nekdo: Ne hodi od tod! Ko sonce rumeno strop neba zlati, Na grobu obrašenim mertev leži. Hči na grobu matere. _ w — w — ^ - \ _ w — w — w — w J Srota! srota ne zaspim! Polnoči mi ura bije, Groza, strah me je samije 1; K materi na grob bežim. v Cerna noč je tü nicoj; Luno gost oblak pokriva, Potok solz oči zaliva Sam grob čutim pod seboj. Mati! mati! kje ste vi? Groba noč vas je požerla, V zemlje merzel dom zaperla; Vaš otrok nad njim medlt. Oh zastonj je hčere stok! Cmu le mutaste merliče Zapušena srota kliče? Groba ne predere jok s. Pridi matern duh meglen! Te objeti se vzdigujem. V černo noč roke stegujem In objamem — križ lesen Križ! te kušnem, ljubi križ! Znamnje moj'ga odrešenja! Znamnje večniga živlenja! Noč duha mi razjasniš. Na te srota se oprem, Kažeš 'i groba na zvezdiše, Tam naj duh preljubih iše. Se upljivo gor' ozrem. Žalovala več ne bom. Le skoz lemne groba vi-ata. Se odpre nam hiša zlata, Večniga živlenja dom. (Potočnik.) i Samije ftatt same; oči zalivati, tiie JCugen benefcen; 3 jok ne predere groba, ba« ©djludjjen bringt nidjt in bas ®rab hinein. 38. Veliki petek *. — w — O — w _ w _ O sveti dan opombe strašne, mile! — Zareče sonce otemni, se joka Potresa zemlja se, in skala poka; Merličem se odprö grobov gomile. Stvari prederzne, ki so se rotile, Nedolžne smerti vidijo poroka, In ne žele si več ker vi potoka Na se; — trepeče vse so zdaj vtihnile: O večna milost! zdaj se ura 'steka, Rešitve ura, — že posledno srago Preliva Bog, zveličar, sin človeka! Na križa terdi les perbit, obešen, Zroči očetu svojo dušo drago, — Nagne glavo, umerje — in svet je rešen Veliki petek, 6|arf«itag. 39. Večer. Lej sonce že niže zahaja, Jemaje od zemlje slovö Se skriva za vejcami gaja Zdaj skrilo v zapadu se bo. Mrak tihe pokriva doline. Tamniti se log je začel, Rog čednika poje 'i planine Ki trobi domu si vesel Že tičice v gojzdu molčijo, Le cverčift prijazno cviči 3; Iz turnov pa Ave Marijo Zvon milo k molitvi doni; 4 In "š kap'co pod pazho. pozdravi Marijo dovolni ratar, Obriše si znoj in ustavi 5 Na njivi voličev si par. V naročju predrage ženice Pa sinek preljubi igra, Po luni steguje ročice 6, Imeti jo hoče 'z neba. vVeselja dokaj mu oznani Zenice prij azno okö, Mu zlato dovolnost ohrani, Mu sije odperto nebö. Prepevajo deklice čverste, De krog se razlega in krog 7, Snopičev poberajo verste, Obračajo urnih se nog 8. Zakaj bi pač pesmic ne pele, Ki brišejo solze mokre, Ki delajo dni jim vesele Ki vžgejo 9 nedolžno serce. (Cegner.) ' 3nbem eš .. nimmt; 1 rog poje, baS 4>orn tönt; 3 cverček cviči, bie ©rille jirpt; * Ave Marijo zvon k molitvi doni, tönt bte Abenbglocte jum ©ebetfye; s ustaviti, anhalten; 6 po luni ročice stegovati, nadj bem SOlonbe bte .£anbcf)en auS» ftrecfen; ' se krog in krog razlegati, weit untrer fcfyaUen, rciberfyaUen; 8 ornih nog se obračati, fic|> gefd&äftig um^ertummeln; 9 vžgem, vžgati ergeben, entflammen. 40. Drevö v cvetju. - - W w _ W \ ---w w _ ) Ko vgledam spomladi Cveteče drevö, Veselja se smeja 1 Mi serce sladko. Približam pobožno Se mu gologlav Ker ono podoba Mladosti je prav. i Je vertiča slava, ^ Je vertiča kras, Prepevajo tiče Mu hvalo na glas 3. '.• > ' . . il' U dom si izvoli Ga tičikov par, Ljubezni je srečne, Vesele oltar. 11 cvetja čebele Mu ser kaj o med, Napravljajo 'z njega Nebeško si jed. U senci njegovi Pozabi se trud, Glavičici sivi Prijazno je tud'. Mladosti nedolžni Enaka je last, Ta „cvet je dežele, Človeštva je čast. Veselje razseva, - . In radost budi. O krasnosti njeni Se vse veseli. Z veseljem napolni Tud' starca serce, O nji se nebesa Same vesele. Zatorej, ko vgledam Cveteče drevo, Veselja se smeja Mi serce sladko. (Valjavec). i Od veselja se smejati, »cr greube tacken; 1 gologlav se približati, entblößtem Raupte ft| nähern; s na glas prepevati, laut angreifen. 41. Lipi1. /_ ^ _v _ ^ — ~ \ w _ w i— w X ) Rasti, draga lipa! rasti, Ti kraljica si dreves, Kinč prelepi naše vlasti, Našim dedom sveti les! Glej! pomladna sapa veje Zima bega, mine mraz. Toplo sonce trato greje, Nastopuje blagi čas. Studni sever več ne brije s, Zemlja več ne ledeni; Jasen zrak nad nami sije 4, Vse se drami, vse budi. Vneto od pomladi nove Vse hiti v živlenje glej! Vzdigni tudi ti verhove, Lipa! siri breme vej. Ab J kaj vidim? ti vzdihuješ! Žalosten je tvoj obraz! Britko, draga, kaj tožuješ. Solzno pogledavaš nas? Umim tvoje vzdihe, mila ! Kaj pomeni tuga, znam: De pozabljena si bila, Očitavaš tiho nam. Pa odpnsti nismo krivi, Kriva je osoda le; Hlad ne mika ga ljubljivi 6, Kogar tro T mrazovi nje. Torej, kar je bilo, zabi, Naj vetrovi odneso. Sladka te prihodnost vabi, Tužno tje, le tje oko 8. Tudi nam, glej, zima mine Tudi naš se taja led, In čez dedov 9 vlastovine Vzhaja dedov sonce spet. Vzhaja sonce stare slave, Prednih pride srečni vek 10: Vlastne bodo nam 11 postave, Bodo vade vlastnih šeg. Glej! in ž njimi se vračuje. v Tebi tudi stara čast. Ževse tvoje ime spoštuje, Ze ti ni več spredej hrast. Lipa! pa še lepši pride Ti za lepim zorom dan. Pusti žalost, naj odide, In pozabi starih ran. v Častno boš po selih stala. Mnoga 1kakor nekadej; Narod ves pod se zbirala, V hladni senci svojih vej. Vidjm trume, vidim roje, Čisla jim, števila ni 12: Kako vrejo v krilo tvoje Tu in tam, iz mest, vasi. Od ljudi miglja v okrogu, Kjer razpenjaš 1 krov peres, Kakor ptic žgolenje v logu. Se glasöv razlega zmes 13. Tu moževi modrovaje Ob očestvu govore, Tam plesaje urne raje Mlajši se v kolo verte 14. Gosli se glase domače, In pisal domačih pisk ls, Vse se giba, radno skače, Do neba se širi vrisk. Zdaj potihne hrup — in jasne Zadonijo pesmice, Slavne pesmi 16, miloglasne Ginjeno jih sluša iT vse. Rajska radost vse navdava, Slednje bliska se okö, Družbo gleda mati Slava In se veseluje z njo. Lipa, lipa, vedri lice 18! To ti bode 19, daleč ni. Upa taciga sladčice Utopijo, kar boli. Siri veje, rasti, rasti, Verh poženi 20 do nebes, Neganljiva vihte strasti 2J, In povodnji skalen jez. Tla Slovanske domovine Vse preprezi 21 koren tvoj, Kakor sivih gor pečine. Kakor zid Triglava stoj. (Podgorski.) 1 Lipi, an bic Sinbe; 2 pomladna sapa veje , e« wcfyt 5rttf)lingStuff; 3 studili sever ne brije, cš mutzet nidjt ber Satte yjorb ; 4 jasen zrak sije, eine ^eitere Cuftift ausgebreitet; 5 v živlenjc hiteti, fidj ju ferjtingtrrt (trebeit; « ti lati ne mika ga ljubljivi, bie liebliche Äüfyte loctt jenen nicfjt an; ' tro ftatt tarejo; a tjeoko, haftfn bag 2tuge geroenbet; 9 ded, ber 33erfahre; •» prediiih pride vek, ber 20)nen Seitatter fefcrt wieber; 11 mnoga, grof, ausgebreitet; J2 čisla jim, števila ni, f^re ifnja^I ift un* jafjtbar; 13 se glasov razlega zmes, ertönen »erfcfjiebene Stimmen; »* se v kolo ver-teii, ftdj im Äreife fyerumbre&en ; 15 domačih pisk,' in |cimatf)tic()en Ufcetfen; 16 slavne pesmi, berühmte Sieber, ^elbengefange; J' slušati ftatt poslušati; >» lice vedrin, bag 2tntti| aušfteitern; 19 to ti hode, bieg wirb bein fein; 20 poženem, pognati, ergeben, aufrichten; 21 neganljiva vihte strasti, unbeugfam im ©eifitterfturme; 31preprežem, prepreči, iiberfpinnen, ficfc ausbreiten. 42. v t Se Slovenja ni zgubljena. /—' ^ — '— w — —'N ^— -— — w 4, / I)an je prišel odrešenja. Mine dolga noč nadlog, Glasi zjutraju'ga zvonenja Se zbudijo krog in krog : Se Slovenja ni zgubljena ! Vstane naša porodnica Lice nje — lepote hram. Jekla moč imä desnica, Nje oko je živi plam: Se Slovenja ni zgubljena. Iz prestola si ogleda 1 Svojih sinov slavni dom, Ni poderla časov beda Ni razdjal 2 ga sile grom: Se Slovenja ni zgubljena! Se stoji na meji skala, Krog nje tuli morja jek; Gleda se 3 Slovenka zala V bistri vodi naših rek: Se Slovenja ni zgubljena! Dokler naša pesem mila Po dolinah se glasi; Dokler terta bo rodila, In slovela naša kri: Še Slovenja ni zgubljena! Dokler nam ne vsahne lipa. Bo pod njo Slovencev zbor; Dokler grozni dan posipa jjfe prekucne stene gor: Se Slovenja ni zgubljena! Ni zgubljena k slavi vabi Svojih sinov um in dlan, Živa, krepka že pozabi Bolečine starih ran: Se Slovenja ni zgubljena! Brez čakanja, brez zamnde Naj se novi hram ustvar', Naše dela, naše trude Vzemi mat' visoka vdar! Se Slovenja ni zgubljena! 1 Si ogledati, (IberMicfen ; * razdjati, »mtid&ten; »se gledati, ftdj befe^en. Starček slep ob palci hodi, Deček mlad zvesto ga vodi; Ze se toži mu živet', Ker mu dneva luč ne svet'. Ve, da ima spomlad cvetje, Sliši v logu milo petje; Pa vse to ne veseli, Ce svitlosti ni oči. (D.) 43. Oče in sinek. Noč in dan sta mu enaka. Kalna mu je radost vsaka ; Eno je, kar še želi, Predenj zemljo zapusti. Tud'ga skerb le ena peče i: Se solzi, in fantu reče i »Kdo bo, ljubi sinek moj! Ko umerjem oče tvoj?« »Vera mi tolažno pravi:« Dobri oče je v višavi, Ki červička oskerbi S'rote tud'ne zapusti. »Oče! men' se zdite slabi,« Reče deček — »tukaj vabi Senca hladna počivat, In se s kruh am pokrepčat." Na otrokove besede V hlad se truden starec vsede, Mirno dremlje, in zaspi, Pa se več ne prebudi. Sin solzice idaj preliva 1 In v ročice lica skriva; Pade na merliča h tlam In zadremlje tudi sam. Da bi nikdar več ne vstalo Vbogo dete je zaspalo. Ker mu mlado serčice Od britkosti počlo je. V spominj Andreja Smoleta V grobu tihotnim, naš bratec Andrej! Vince zlato se v kozarcih nam smeja. V tvojo opombo pijemo ga zdej. (Kraner.) Černe te zemlje pokriva odeja Zbrani prijatli v spominj ga pijemo Tvojih veselih in žalostnih dni; Zraven si take zdravljice pojemo, De ni nesrečen, kdor v grobu leži. Čedna postava bila ti je dana , Bistri je um ti z bogastvam bil dan, Bolj'ga serca ni imela Ljublana, Kak' si za srečo človeštva bil vžgan ! Kratko sijale so zvezde perjazne, V sanjah prijetnih te zibal je up 2; Jezo si sreče občutil sovražne, Zgodej okusil živlenja si strup. Deklica druz ga moža je objela Ki od ljubezni do nje si bil vnet; Trešla v bogastvo nesreče je strela, Krajnski v obupu zapustil si svet 3. Vidil si Nemško, Francosko, Britansko, Vidil si Svajca visoke gore. Vidil si jasno nebo italjansko; Sreče ni ranjeno najdlo serce. Vidil povsod si. kak' išejo dnarje Kak' se le vklanjajo zlat'mu bogü; Kje bratoljubja si vidil oltarje? S sercam obupnim 4 si prišel domu. Mogla umreti ni stara Sibila, De so pernesli ji 'z doma persti; Ena se tebi je želja spolnila: V zemlji domači de truplo leži. V zemlji slovenski, v predragi deželi, Ki si jo ljubil priserčno ves čas; V kteri očetje so naši sloveli. Ktera zdaj ima grob komej za nas. Težka človeku ni zemlje odeja, Vzamejo v sebe ga njene moči; Terčimo 4, bratje! še vince se smeja, Dolgo Smoletov spominj naj živi. (Fr. Prežerin.) 1 Andrej Sinole, 2fnbreaš Smole, ein fto»enifdjer ©dfjriftftefter; 2 v sanjali prijetnih le zibal je up, mit. Ijolben IXräumen |jat bir bie Hoffnung gefd^meidjelt; 3 Krajnski svet, ba§ Canb Ärain; 4 terčiti, anflofien. V spomin slavniga pesnika Dr. Franceta Prešerna *. V logu domačim na lipovi veji Slavček netruden premilo 2 je pel, Cul se v dobravi še glas ni mileji s, Vtihnile 4 sape so, ko je začel. Vidil je v sužnosti brate predrage, V ječah temotnih je slišal njih stok, Vidjl je plakati sestrice blage, Cul je zgubljene nevestice jok. To mu je vsekalo rane kervave. To je ranilo njegovo serce! — Samče obleta 5 domače dobrave, Sam če obiše orjaške gore 6. Pesmice poje tak Žale in mile Od domovine zatertih sinov, In od ljubezni sladkosti in sile, Ki umorila ves up je njegov. Kliče in kliče in vabi premilo V senčico hladno pod lipe razcvet, De se v temotne je ječe glasilo; Slavci ga čujejo — rod je otet! Scer zalezvale povsod so ga sove Sivi kregulji preganjali ga ; On pa ne mara, domovja sinove Za domovino budit' ne neha. Rojstvo doživel je zvezdice mlade Vidil je sonca svobodniga kras; V radosti 'z lipove vejčice pade — Joka po njemu zdej lipa na glas 7. (Fr. Cegnar.) i Dr. Franc Prešerin, granj sprešerin, einer ber gefeiertften flotjemfdjen ®id)» ter, gejlorben gu Ärainburg ben 8. februar 1849 in feinem 49ften Cebengja^re; 3 premilo, atferltebft; 3 mileji ftatt mileje ober milejši; * vtilinem, vtihniti, ftc^ legen; s sainče obleta, allein, »erlaffen burdjftreift er; 6 orjaške gore, bie rieftgen ©ebirge; i na glas jokati, taut »einen. C Slovenca dom. C:"-: :-") Kje dom je moj? Sava teče po ravninah. Drava dere po pečinah; Glej povsod spomlad in cvet. Zemeljski raj na pogled. In to je slovenska zemlja: Na Slovenskim dom je moj. Kje dom je moj? Ne poznaš ti v zemlji mili Slavskih sinov 1 hrabrih v sili? Bister um, dušic krotkost Ste med druz'mi njih lastnost; To pa je slovenski narod: Med Slovenci dom je moj. Kje dom je moj ? Tam kjer Soča 2 v blagim kraju Vije se podobnim raju. Tam, kjer žlahtne tertice Venčajo goričice; In to je slovenska krajna 3: Na Slovenskim dom je moj. Kje dom je moj? V sinjiga morja serkalu. Cudopolnim ogledalu Se primorski kraj bliši Z brezčiki 4 prijaznimi. To pa je slovenska zemlja : Na Slovenskim dom je moj. Kje dom je moj? Kjer slovenske slišiš peti Pesmi, kjer junaki vneti Si slovenske deklice Zbirajo za ljubice, Tam, kjer vlada glas slovenski: Na Slovenskim dom je moj. Kje dom je moj ? Gorotan, Primorje, Krajna Z njimi Stajer, zemlja sjajna Dom rodü so Slavskiga, Dom rodü junaškiga; In to je Slovenja mila: Med Slovenci dom je moj. Kje dom je moj? Iz orjaškiga Triglava Gleda doli 8 mati Slava, Sinke kliče in budi K delu, slogi, serčnosti, Duh slovenski zopet veje 7: Na Slovenskim dom je moj. ■ Slavski sin, ber ©!a»enfo|n; 2 Soča, ber gtug Sfonjo; 3 slovanska krajna, baš ftooenifdtje ©rfinjlanb; * bre/.ček, »on breg ber £iiget; 3 Gorotan, Priinorje, Krajna, Kärnten, Äüftentanb, Ärain; « doli, fiinab; ' duh veje, ber @eijt lebt, roe&t. 47. Triglav M_ _ WW --— -N f___WW --- ^ \ I—WW - W w J _ w _ w w — w w — S V gorensko oziram se skalnato stran, Triglava bliše se verhovi, Prot' jasnimu nebu kipi velikan, Kaj delajo gleda sinovi. On vidil je zgodbo Slovenje otrok, Je slišal njih petje in vrisk in njih jok. Vse je vihar razdjal. Narod je zmiraj stal, Gledal nad Triglavam neba obok. Prideria je vojska iz turških krajin. Tovarsa nje smert in' razdjanje, Triglav pa je vidil iz jasnih višin Veliko nadlog, pobijanje. Sovražnikov štel ni junaški Slovenc, On hotel je smert ali zmage le vene; Kri so prelijali, Turke pobijali. Poslednjič zadobili zmage so vene. Pa nikdar poznal ni hvaležnosti svet. Rod. kteriga bramba so bili. Ko vgleda junaški Slovenije cvet. Ga v sužnosti jarem posili 2. Alj narod se v spone ne vknje na hip. Kri barva ravnine, doline in hrib — Dolgo se branijo Svobodo hranijo Zadniga grada podre jih posip. Verige žulile so nas do kosti, Krivice so vrat naš klonile. — Evrope zdaj jezne se pol oprosti, Svobodno slovenske tud' Vile 3 Zapojte, sinovani naj v serce doni'. De vikši dolžnosti in s lavni si ni Kot v domovine čast. Blagor in srečno rast Delati, dokler naš Triglav stoji. (M. Sem raje.) i Triglav, ber 23erg Srtglau in Oberfrain; 2 v sužnosti jarem posiliti, inba« 3od) ber ©clauerei jtrtngen; 3 Vila, bte 50htfe, bie ©rajte. Gospod in sveti Peter sta O hudi suši potvala. Pekoče sonce je sijalo . Ker dolgo časa ni dežvalo. O govorici tej in tej K Koračita počas' naprej, Ko jima mož grede po poti Prileten, star že pride proti. »Je vroče, stari mož! vam kaj?« Ga vpraša sveti Peter zdaj, 48. Znaninja dežja. (Legenda.) »»Sevede«« — starček urno pravi In te besede še pristavi: »»Zares vročina huda je, Pa menim, kmalo dež pojde, Ze vidi] černiga po cesti Sim davi zgodaj polža lestu«« Gospod pa mu odgovori: »»Mož ! vaša vera prava ni, Nebo zategavoljo dalo Dežja ne bode vam še kmalo.«« Naprej gresta; in drugi dan Popotvata na drugo stran, Sijalo sonce je pekoče, Ko včeraj spet bilö je vroče. O govorici tej in tej Koračita počas' naprej, Ko jima mož grede po poti Prileten, star že pride proti. »Je vroče, stari mož! vam kaj?« Ga vpraša sveti Peter zdaj. »»Sevede,«« starček urno pravi In te besede še pristavi: »»Zares vročina huda je, menim, kmalo dež pojde; Ze v kadi zjutrej je berbralo, Ko pervo sonce je zasjalo.«« Gospod pa mu odgovori: »»Mož! vaša vera prava ni, Nebö zategavoljo dalo Dežja ne bode vam še kmalo.«« Naprej gresta; in drugi dan Popotvata na drugo stran, Sijalo sonce je pekoče. Ko včeraj spet bilö je vroče. O govorici tej in tej Koračita počas' naprej, Ko jima mož grede po poti Prileten, star že pride proti. »Je vroče, stari mož; vam kaj?« Ga vpraša sveti Peter zdaj, »»Sevede«« — starček urno pravi In te besede še pristavi. »»Zares vročina huda je, Pa menim, kmalo dež pojde. Pod streho moja se viseča Zaperla neža 2 je bodeča.«« Gospod pa mu odgovori: »»Mož! vaša vera prava ni. Nebö zategavoljo dalo Dežja ne bode vam še kmalo.«« Naprej gresta; in drugi dan Popotvata na drugo stran. Sijalo sonce je pekoče, Ko včeraj spet je bilo vroče. O govorici tej in tej Koračita počas' naprej. Ko jima mož grede po poti Prileten, star že pride proti. Kakör je vprašal une pred Ga vpraša sveti Peter spet, »»Sevede,«« — zopet letaj pravi In te besede še pristavi: »»Zares vročina huda je, Po dežju zeva skorej vse, Pa saj pomaga Bog u sili, Ter kmalo dež nam dal bo mili.« Gospod pa mu odgovori: »»Mož! pravo vero imate vi, O kratkim dež na polje pride. Ki tu v okölici se snide.«« Odideta naprej od tod; Zgodt se, kar je djal gospod. Nebo in sonce megla skrije, Z oblakov kmalo dež se vlije. — Učiš se, človek! iz tega, De vervati gre le v Boga, In de verjeti v prazne vraže Nam poti prave pač ne kaže. (M. Valjavec.) ' O govorici tej in tej, untet biefem unb jenem ®efpräc§e; 2 neža, einfache @6en»Utj (carlina acattlis), 49. Erazem Ravbar i. (Balada.) — — w w — — — w\ --— WW--WW-— ww — ) Karkoli je deklic Planina s rodila. Nobena ni lepši od Mete cvetela, Nobena ni dalej okoli slovela, Nobena več možkih za sebe ni vnela. Kot ima le eno danico nebo Ji tudi ni para na Krajnskim bilö. v«« i < vH).wV ffüffi . f ' * Kdor ljubi od Soče do Save dereče, Po Meti Planinski na tihim zdihuje, Sred druzih se Ravbar ji tud' prilizuje. Ji dati zlata in srebra obetuje; Alj ona mu pravi: »Ne maram za te. Zmed kmetov možd sim izbrala si že.« To slišavši jo šele prav zalezava. Kjerkoli jo sreča, jo lepo pozdravi, Po kačje prekanjen 3 ji nekadaj pravi: »Pod soncam enake ni tvoji postavi; Ko beli med ternjem je limbarjev cvet. Si tudi kraljica ti žen in deklet.« »Ze davno sim želel sprehajati s tabo Se poleg vodice, ko hribov visocih Obrašeni verhi po dolih globocih Raztegajo sence miglajo v potocih; Lepote cvet, Meta! samota in mir Zaljubljenim sercam sladkosti sta vir.« »»Ne delaj priprostiga se, zapeljivec! Poznam te, zastonj je vsa tvoja gorica; Zvestobo pred Bogam je moja desnica Možu obljubila — ne bodi lažnica.«« —■ Mu reče, in urno ko ptica zleti Spred jastroba, Meta domu se spusti. On stopi za njo, in jo prime za roko, In prosi: »Nič, Meta! nič se ti ni bati, Brez vsiga strahu smeš pri meni ostati; Saj tudi metulju ne braniš serkljati Iz pisanih rožic, ki spomlad jih da. De polje lepote se njih lesketa 5. Na^to ga serdito pogleda in pravi: »»Čeravno me kmečka je mati rodila, Me vendar pošteno živeti učila, Bit' zvesta mu, s kterim se bom poročila. Pober' se t)e, ba® 23orge6trge. besedvati, djem II. fprect;en. bežati, im II. fliehen, bister, tra, tro t>tü , ftav. bitva-e über bitka-e, Die ©ctjtacfjt. blag, a, o ebet, gut, molji, blagor! luotjt! £eil! blagosloviti, im II. luei^en, fegnett, blato-a , ber .ftotlj. bledeti, im II. bleidj werben, blesti, bledem II. fantafteren. blešeti, im II. gtänjen, blettbeit. blisk-a, bev Slifc. blisketäti, am II. glänjen , fdjimuterit, Bog me! bet ®ott! boj-a, ber Änmpf. bojiše-a ober bojovališe-a, ber JJantpf» pla|. bojovati se, ujem II. fämpfen, .Krieg führen. bojovavec-vca, ber Ääntpfer. bomba-e, bie Sombe. bor-a, ber .Kampf; bie Söeifjfoljre. bosti, bodem II. fielen, branba-e , bie äöetjre, ber bratoljub-a, ber Sruberfreunb. breg-a, baš Ufer, ber •giiget. bresti, bredem II. rcaten. brezbrojn, a, o unjaljlbar. brežček-čka, baS <&ttgelcbeit. brisati, sem II. Wij%n. britkost-i, bte šBUterfeit. brodnik-a, ber gurmanu, budalast, a, o tf?i>ric(;t. buditi, im II. mecfen, mach matten, butiti, im II. bafyin werfen. C. Car-a, ber Äaifer. cekin-a, ber 3)ufaten. cigan- a, ber 3tgeuner. cverček-čka, bie ©ritte, cviceti, im II. jirpen. 6 Camija-e, bie 3)?ofdjee, čeda-e, bie beerbe. čedalje, je langer; čedaljebolj, je län» ger je lieber, čednik-a, ber <&irt. čenča-e, $tauf^erei, jttatfcberei. černilo-a, bie ©ctjroiirje, bie Sinte. čert-a , ber <£>a§, 3ngrimm. červ-a, ber äöurtn. čislati, am II. fragen, adjten. čislo-a, bie 3<>bl/ Sfnjaljl. elovdštvo-a, bie 2Kenf(t)t)eit. čudomil, a, o nmnberlieb, čudopoln , a, o munberbott. čverst, a, o fiarf, fraftig. *) 3n biefem atpljabettfcfjen aöörtcroerjeidjniffe ftnb nur jene SBSrter enthalten, roeldje fluSfc&ließlicb nur in ber III. tfbt&eilung oorfcmmen. D. Dahniti, nem I. einen 2tthemsug tt)un, daljava-e ober daljina-e , bie SBeite. daritev-tvi, baS Opfer, deček-čka, baž Änä6tein, deklina-e, baž SWäbthen. deniti se , im II. tagen, denar-ja, baS ©elb. desnica-e, bie Stechte, devica-e, bie Jungfrau, deželak-a, ber Sanbžmann, dičen, ena, čno jierlich, prächtig, divjak-a, ber SBilce. divjaški, ška, ško milb, iyiitfjenb. divjati, din II. rotten, divji, a, e trilb. dlaka-e, baS einzelne .gaar am Seibe beč SKenfchett obev Sbierež. dočakati, am I. erwarten, doba-e, bie rechte 3eit, ber Seit^unft. dobrava-e, bie 2lue, ber 2tnger. dogodba-e, baS Crreignifj. dokaj, genug. dokazovati, ujem II. betveifen. dol-a, baä Sijal, dol, doli, hinab, tjerab, izSfc i * ««"»■ donesti, nesem I. ber6ei6ringen. doneti, im II. hallen, fc^arf tonen, dopernesti, nesem I. j htWnim^ doprinesti, nesem 1. j ' J dospeti, em I. erreichen, erlangen, dotečl, em I. einholen, dovoliti, im I. )„„_»„„ dovoljiti, im L j *emVXh dovoljen, jna,jno jufrieben. dovoljnost-i, bie 3"frieben^eit. dragovoljn , a, o gutwillig, dramiti, im II. tveefen, auß bent ©d^lafe ju bringen fud)ett. dremati, Ijem II. f^lumtnern. dren jati, jem II. brängen. drug-a, ber ©efa'hrte, drugarica-e , bie ©efahrtin. družinče-ta, ber !Tienfl6ote. družina-e , bte gamilie. duh-a, ber ©eift, ®uft. duhovski, ska, sko geijllith, prieflerlidj. duhovstvo-a, bie ©eifllichfett. dušen, sna, šno, ©eelen,.bie §itgel; ba§ geuer. gorje! melje! gospöda-e, ber 9tbel, bie ^errn. gost, a, o bicht, trüb, gostija-e, baž ©aflmahf. gostiti, im II. betoirthen. | gošava-e, bie JDichte. j grabiti, im II. raffen, jufatnuteit fcharren. j griva-e, bie SOtiibrve. grobiše-a, ber ©ottežatfer. groziti, im II, brohen. H. Herbet-bta, ber Sftitcfen. hert-a, ber SBinbbunb. himna-e, bie -g^mne. hinavec-vca, ber ^eudjler. hirati, am II, abjetjren, fcfjtyittbfudjtig fein, hlail-a (ü) , bie Äu^If. hoja-e, ber ®ang. hraber, bra, bro tapfer, hrabrost-i, bie Sapferfeit. hram-a, bag Sehaltnifj, bie Äautmer. hraniti, im II. nähren, hrepeneti, im II, ftdj fef;nen, eifrig iviht^ fcfyen. hrup-a, baS ©etöfe, ©etümmel, hudič-a, ber Teufel, hudobija-e, bie SBoS^eit. I. Izdajavec-vca, ber 33erräther. izdreti, derem I. auSreifjen. izkopati, plem I. ausgraben, izporočiti, im I. ausliefern, augrichten, izpovedovati, ujem II, beizten, £>e--fennen. fzrekovati, ujem II, augfprečhen. izročiti, im I. ausliefern, übergeben, izsekati, am I. ausbauen, izsnuti, ujem I. herauSgleiten. izstradati, am I. aushungern, izstreliti, im I. ausfließen, iztresti, tresem I. auSfdjütteln. izurnost-i, bie ©elaufigfeit, l'zversten, tna,tno auSgejeidimet, izvfrati, am II, entfpringen, izvolitev-tvi, bie 2tuStoaht, J. Jak, a, o fiarf; hübfch, bezüglich, jastrob-a, ber Habicht. jatagan-a j feej. ^„^ janzar-ja J ' ' ječa-e, ber Äerfer, jek-a, baS @eho, ber Sdjatl, jenjovati, am II. nadhlaffen. jetnik-a, ber ©efangene. jezditi, im II. reiten. jok-a, baS SSeinen. junaški, ška, ško betbemnäjjtg. junaštvo-a, ber ^elcenmutb. južina-e, bie 5WittagömahIjeit; bie Saufe. K. Kad-i, bie äßanne, kalen, Ina, Ino trü6e. kamenjc-a, bie Steine, ber Steinhaufen. kamenit, a, o fteinig. kapati, pijem II, öfter, falten, träufeln, kapa-e, bie Sßü|e. kardelo-a, bie (Schaar, .gorbe. keršanski, ška, ško ctm(Hi&aug, kokoš-i, bie >§enne. kol-a, ber «ßfaht, ber $ftocf. kolo-a, ober kolo-kolesa, baä Stab, konjek-jka ober konjanik-a, baS $ferb. kopica-e, ber Schober, bie Spige. koračiti, im II. einherfchreiten. korak-a, ber Schritt, koren-a, bie SGBursel. korenjak-a, ein rtiftiger ÜJfann. kosilo-a, baS grühflücf; baS ÜKittagS-- mahl. kosa-e, bie Senfe, kosec-sca, ber SOiäher. kosmat, a, o jottig, raut;. koš-a, ber ütiicfenforb. kotel-tla, ber iteffel. kovati, kujem II. fchmieben, h^Mern. koža-e, bie £aut, baS gell, kraj-a, baS Snbe, ber Ort. krajina-e , bie ©tgenb. krajna-e, baS ©ranjlanb. kras-a, bie bracht, kregati, am II., ausweiten , greinen, kregulj-a, ber Sperber, kreniti, nem I. bewegen , rühren, krie-a, baS ©efcferei. kričati, im II. freien, krilo-a, ber S rühren, migljati, am II. roimmeln, funfein, mikati, am II. jupfen; anmanbeltt. miloglasen, sna, sno füg tonen, milosna-e, baä Mlmofen. «lilvati, ujem II, bebauern, bemittelten. I miriti, itn II, triebe machen, troflen. mlačen, čna, čno lau. mladika-e, bie Sprofje, ein jungeSSteiS. mlaka-e, bte $fü§e. mnogoversten, tna , tno bielfältig. množica-e, Die SJtenge. mocnost-i, bie üftathtigfeit, Jfftigfeit. modrovati, ujetn II. f'lügeln. molitva-e, baž ©ebetlj. moriše-a, bte ÜÄorbftdtte. mošeja-e, bie SJtofcbee. možiček-čka, bae üRdnn^on. nirak-a, bie Dämmerung, rautast ,a,o fiuntnt. N. Načeti, nem I. angäben, atifchneiben, nadgledstvo-a, bte Dberaufjtcbt. nadlegovati, ujem II. belaftigen. nadležen, žna, žno ungelegen, nadstojnik-a, bet Dberaorjteher, nag, a, o blo§, načft, leer, nagnati, naženem I. antreiben, tiertrei--beit, nagniti, nem I. neigen, nalagati, nalažem I. anlügen, naložiti, im I. auflaben. napad-a , ber Sinfall. napadati, am II. j faff napasti, napadem I. \ ' rfSpeti, nem I. anfpannen. napolniti, im I. anfüllen, napovedati, napoveml anfagen. napraviti, im I. j enixtm napravljati, atn II. f nar fo »iel alž naj. naraven, vna, vno natürlich, naročje-a, ber ohe fpringen. poskriti se, poskrijem I. ftch «erfieden. poslavljen, a , o Berühmt, 6eIo6t. posloviti, im I, »erabfdjieben, SlBfdjieb erteilen. postajati, am II. im ©ntfiehen fein; oft fteben BteiBen. posušiti, im I. trocfnen. posvetovati se, ujem I. ftdh Beratfjeit. posveten, tna, tno meltltrtj, irbifd). pot-a, ber (Schmeiß, potegniti, nem I. einen 3ug thun. poten, tna, tno fc6mei§tg. potekati, ara II. nach unb nach »erfüeßen. poterditi, im L Betätigen , 6e!raftigen. poterkati, am I, anflopfen. potihniti, nem I. ßerfiummen. potiti se, im II. fthmi^en. potres-a, baž ÜBeBen, 3ittertt. potresati se, am II. Beßen, gittern, potuhnjen, a, o tüdifd). poveličevati, ujem II. »ergrßßetn. povelje-a, ber iöefehl. povikšati, am I. erhöhen, povracilo-a, bte SSergeltung. povzdiči, povzdignem I. j povzdigniti, nem I. j "^eoen. povzeti, vzamem I. erfaffen. pozvati, pozovem I. rufen, Berufen. poželeli, im I. »erlangen, münf%n. požgati, žgem l. brennen, abfengtn. požigati, am II. brennen r fettgen. prag-a, t>te ©ch^eKf. pravda-e , baž SJied)t, čer sprujej?. prebiti, bijem I, burdifchlagen. preboleti, im I. »erf^merjen. prebosti, bodem I. burdjfiethen. predaja-e, ber SSerratb. prederzen, zna, zno »ermejfen, fred). predloženje-a, ber Eintrag, predložiti, im I. uorfleHen, rorlegen. predpisovati, ujem II. »orfd/rciben. predstojnik-a, ber Süorfle^er. pregovor-a, baž (Scvicbii-crt. preklinjati, am II. ftudjeu, täftevu. prekositi, im I. übertreffen, prekrižati, am I. befreu^n. prekucniti, nem I. umfliirjen. prelivati, am II. übergießen, premagavec-vca, ber ©ieger. premišlovati, ujem II. überlegen, prenašati, am II. ertragen, übertragen, prenehati, am I. unterlagen, unterbre--chen. prepad-a, ber 2lbgrunb. prepevati, am II. fingen, 51t fingen pflegen. preplašiti, im I. erfd?rejä^lt*n be= f^aftiget feitt. prevažen, žna , žno bčdjfi wichtig, prevezati, vežem I, itoerbinbcn. prevzeti, vzamem I. übernehmen, preža-e, bie Sauer, äßache. prežati, im II. lauern, wadjen. približati se, am I. |ld) nähern, pričeti, pričnem I. anfangen, prieijpenost-i, bie ©egenmavt. prid-a, ber frletp, (šifer, pridjati, denem I. binsutbun. pridobiti, im, I. gemimten, befomtnen. pridreti, derem I. herbeiflrömen. priodužiti se, im I. fid; baju gefetten. prihajati, am Ii. nach utib nad; werben, atlmalig herbei fommen. prihrušiti, im I. heran flürmen. prikapljati, am 1.ju träufeln anfangen, prikloniti se, im I. itd? beugen, eine 93erbeugung machen, prileteti, im I. fliegeiib betbei fommen, berbet eilen, prilika-e, bie ®elegenheit; baS ©teichnip. prilizovati se, ujem II. fdjmficheln. primorje-a, t>a3 J?üflenl>u»b. primorski, ska , sko, waš jum Sffleer gehört. pripoditi sc, iml. rennenb herbeiflürmm. pripogniti, nem I. beiigen, pripraven, vna, vno tauglich, gefthieft. pripravljati, am II. bereiten, priprost, a, o einfältig, prisega-e, ber (Schrour, (šib. prismejäti se, am I. ladjettb herbei foin* tuen. prizvati, zovem I. herbei rufen, protiti, im II. brühen, protiven, vna, vno feinblidi. protivnik-a, ber ©egner. ptujec-jca, ber grembling. pušelc-a, bn3 93itfch^|ett, ©tränken. R. Račun-a, bte Olechnung. raden,dua, dno fröbtidj. raj-a, ber Sattj; baž SßarabieS. rajda-e, bie SJJeibe. rast-i, ber Such», ba« jffiachStbunt. ratdr-ja, ber Mersmann. ravnati, am II. machen , leiten, ravnina-c, cie (Sbene. ravnovisje-a , baä a8 ©efihoj?. stresti, streseni I. erschüttern, streti, sterem I, jet brechen, strežnik-a, ber ©ebiente. strop-a, baä ©etnßlbe, ber $latfont>, strup-a, baš ©ift. studen , dna , dno ecfethaft. sukati, sučeni II. brehen, suknar-ja, ber Sttchmacher. sumnja-e , ber fflevbacht, 9trgtoohn. sužnost-i, bte Sftauerei. svet-a , ber SRath-svetinja-e, bie ÜNebaifte. svetnik-a, bet ^eilige, svinčen , a , o bleiern. asur i* «*■• v S. Šepetati, am II. ftufievn. šetinje-šetinj, bie Sorften. šiba-e, bte Jtuthe. širiti, im II. erweitern. šleniti, netil I. einen f (einen Strettf) Bevfefeen. število-a, bie 9(nj«hl. štuk-a, ba8 ©efchof?. šttm-a, baž ©eraufdy. šumeti, im I. raufchen, šumljati, dm T. fattft raufchen, viefeln. T. Tabor-a, baž befeftigte Saget, tankoglasen, sna, sno fitfjtonenb. tck-a, ber Cauf. telebiti, im II. au« Ungefc^tcEIic^feit fiarf falten, telesen, sna , sno forperlidj. temnöta-e | 81»*™1«-temnoten, tna tno j , bunf f temoten, tna , tna | 1 ' ' terčiti, im II. anflogen, terdnjava-e, bte J-efhtng. ternek-nka, bie ftifdjangel. teža-e, bte Schwere, težaven, vna, vno befchtterlich. tisučlčtcn , tna , tno taufenbjahvig. tlačiti, im II. brürfen. togota-e. bie 3ornniuihtgfeit. tomun-a, bte Vertiefung, torilo-a, ber 23ecfjer. tovaršija-e, bie ©efetlfcljaft. trata-e, bie Otafenpcbe. treniti, nem I. ein ÜJfal blinjm. trepet-a, baS 3iotbe. trud-a, bie OTiit;e. trnma-e, bag -Strer, bie JDJenge, tuhtati, am II. flitgrln, grübeln, tuliti , im II. beutelt, turn-a, fcer $t)urm. tužnost-i, ber Jhmuner, bie Q3etvü6nifj. U. Uklanjati se, am II. jicb 6eugen, na^s geben, um-a, ber 23erfiaiib. umiti, im II. berfieben. umetnost-i, bie JTitnft. up-a, bie Hoffnung, upasti , padem I. fiiifen , terfalten. upivati se, am II. ftd? 51t fretrinfen pfte* gen. uren, rna.rno ^nrtlg, fünf, urnost-i, toie «gurtigfeit. ustaviti, im I, einflfUen, ustvdr-i, bag ©efifyöpf. ustreliti, im I. fvfcbtefjeit, erlegen, uteži, utečeni I. entfliehen. V. Vada-e ) bie Sitte, ©fiuobnbeit; bie vaja-e \ Uebttng. valiti, im II. hnitjen. važen, žtia, žno tvtdjtig. vbogljivost-i, bie golgfamfeit. včiniti, im I. tbtitt, tteriibeit. vdarati, am II. forhvabrenb anfibtageit. vedriti se, im II. fidj> aužljeitern. vek-a, baž ©efdjrei, baž ©e^cuie, baS 3eitalter. velevati, am II, Sefeble erteilen, veličastvo-a, bte OKajeftut, £ervlitbfeit. velikan-a, ber Sliefe. velitel-a, ber ©efeblgfjaber, Jlonintati--bant. večeriti se, int II. 2lbenb Werben, vecernica-e, ber 2tbenbfiern. venčati, am II. betränken, veniti, nein II. wetten. vera-e, ber ©taube. verh-a, bie @ptge. veriga-e, bie Äette. verli, a, 0 6ra», orbentlid;. verstiti, im II. reiben , aufreiben. verteti, im II. brebett. vervati^ am II. glauben. verveti, im II. firÖmen. veselica-e, baS grettbenfefi. veslo-a, baž Stuber. vesti se, votlem II. ftd/ aufführen. vezalo-a, baä JÖattb. veza-e, baä Zorbaus. vgoden, dna, dno günflig. vgovoriti se, im I. ü&ereinfommen. videz-a, ber ©cbeitt, vihrati , am II, ) („ vihreti, dm II. | I«n,rn' vijati, am II. nnnbett, viseti, im II. hll"3fn. visokoverhen, hna, hno mit boben ©pigen. visočina-e ) visava-e ? bte ^öhe. visina-e 1 vitez-a, ber Stüter, vkaniti, nem I. betrugen, vklanjati, am II. ju beugen pflegen, vkončati, äm I. öernid/ten, ju ©ruttbe rieten. vkoreniniti se, im I. SBurjeltt faffett, einwurzeln, vkrotiti, im I. banbigen, bejahinen, vladati, am II, leiten, regieren, vladika-e, ber Surft, Stegent. vlast-i, bag Sßatertanb. vlasten , stna , stno «aterlanbifcb. vloviti, im I. einfangen, erbafcben. vmakniti se, nem I. ) «tUvürfen, ent--vmikati se, am II. ) weiden, vmiriti^ im I. jur Stube bringen, befrie« bigett. vmisliti, im I. einbilbfti. vmoriti, im I. tobten. voJitel-ja j bfr 8"^rtr' voditelstvo-a, bie Slnfübvuttg, Siegent--fthrtft, vogel-gla, bie (Stfe. vojna-e, baž Jfriegeheer. vojnik-a, ber Ärieger, vojskovati se, njem II. Jfrieg fühlen. vojvoila-a, bet- &elbhfrr, >&erjog, vošilo-a, ber SOÖunfcE». voza-e, bei Äetfer, baS ©efangniß. vozlič-a, ein ffetner Enoten. vperati se, am II. fid? auflehnen. vrat-a, bev J|jcil$. vrala-vrat pl. bas Sbor. vravnäti, am I. einrichten. vraž-i, bev 2(6erglati&e. vreti, vrem II. fieben, fphtbelti. vrisk-a, bev Scfcret. vriskali, am II. übermäßig fdireien. vroditi, im I. hervorbringen. vsahniti, nem I. Venvelt'en, abfärben. vsekati, am I. einen Streif verfetjen, vstaviti, im I. hemmen , einleiten. vstavljati, am II. 511 (jeninien pflegen. vstreci, vstrežem I. genügen, einen @e-- fatten eriveifen. vtabnriti se, im f. ein £ager aitffd;lagni. vteči, vtečem I. entfliehen, buvchgel)eu, vtihniti, nem I. mftummen. vtruditi, im I. ermiiben. vunajn, a, o »vasJ außerhalb ift, auž-WaVtig, vzdehniti, nem I. einen tiefen Seufjev augftoßen. vzdih-a, ber ©eufjer. vzhajati, am II. auf ju gehen int begriffe fein. Z. Začuditi se, itn I. fleh verwunbertt. zaderžati, im I. aufhalten , h'nbern. zadobiti, im I. erreichen, erlangen, zadoneti, im I. erfdjallen. zagnati , zaženem I. erfaffen. zagrometi, 11111, erbonnern. zahvala-e, ber SDanf. zahvalen, lna, Ino ®anf... baufbar. zajemati, am II. fchijpfeit. zajokati, am I. ;u weinen anfangen, zakaditi se, im I. ftd) nmfen. zaklet, o oeqau6ert, veriounfchen. zakon-a, bie Sb^baS ©efefc. zakopati, koplem I, vergraben. zakriti, krijem I, ver&ergen. zal, a, o biif#. zaleteti, im I. anrennen, zalezovati, njem II. nad;fiellrn. zaliv-a, ber £afen. zaljubiti se, im I. fich mlieben. zamakniti, nem I. rntjficfen'. zamera-e, bie SSergebung, baä Uebel» nehmen, zamerziti, im I. verbriefien. zamišljen, a , o in ©ebanfen vertieft, zamuda-e, bie 93erfaumung. zanesti se, zanesem I. fidj »rtferfffrt. zaničljiv , a , o veradjtlid;. zaničvavec-vea, ber 33erad)ter. zapaliti, im I, anjiinben , i>erbrentlftt. zapoditi, im I. verseuchen, zaporeden, dna, dno aufeinanber fol« genb. zarujel, a, o gebräunt, zasluga-e, baS SSerbienft. zasmoditi, im I. abfeuern, zasramovati, njem II. bekämen, zasvetiti, im I. erbligen, erglanjen. zašumčti, im I. ein ©eräufch erregen, zavijati, am I. mit betu (šimvicteln 6e* fchäftiget fein, zavit, a, o Verbrel)t, tiictifch. zbiti se , zbijem I. fiefo {ertragen, jer* fdjlagen. zbor-a , bie OSerfaniuilung. zbrisati, šem I. auSlofdien. zdramiti, im I. auflvecfen. zdravica-e, ein ©efunbheitSlieb. združiti, im I. vereinigen, zemlopis-a, bie ©eogravh'f« zgodba-e, baS ©reigniß. zgodovinski, a, o gefchichtlid/. zgrabiti, im I. erfaffen, ergreifen, zibati, zibljem II. wiegen, zibelka-e, bie SSiege. ziniti, nem I. einen Saut von ftch ge&en. zlatiti, im II. vergotben, zleteti, Im I. bavonfliegen, ausfliegen, zlo-zlega, bag Uebef. zloba-e, bie ffiutb, bev ©rolt. zlobiti, im II. böfe, grimmig machen, zložen, zna, žno einträchtig, zložiti, im I. jufammeu legen. zniaga-e, ber @ieg. zmes-i, Saž ©emifdj. zmota-e, ber Srrtljunt. zopernik-a, ber ©egner. zora-e, bte 9J?orgenrötljf. zravnati se, am I. ftd? aufritzten, zročiti, im I. Ü6ergeben. zvaliti, im I. ausbrüten, lräljen. zvelicar-ja, ber ©eligmactyer. zverstiti, im I. in jfteilje btingen, an einanber reiben, zvezdiše-a, baS Oejltrn, ber gefilmte Gimmel, zvijačen, čna , čno liflig. zvit, a , o genmnben, tücfifdj. zvon-a, bie ©točfe. zvonik-a, ber £burtn. zvoniti, im II. tauten. v Z. žark-a i zariti, im II. glütjen. ženica-e, baš SBJeibdben. žertva-e, baž Dpfer. žgoleti, im II. lrir&efn, fingen, žlahtnik-a I ber (Sbeltitann , ber ©bel žlahtnič-a ' fnabe. žolnir-ja, ber ©olbat. žolnirstvo-a, ber ©otbatenfianb. žugati, am II. brofjeit. žuliti, im II. bnicten, @tt;iuüfen berur fadjen. 3 it lj a l t. «Praf«f$et ©eite 100 Aufgaben jum Ueberfeßen nebft einigen Anmeldungen......1 — 49 ®i)titasJe&re. S?on ber Uebereinftimmung ber 4?aupt>rörfer............50 SSon ber Uebereinftimmung ber Seiwörter.............51 ŠBon ber Ueberiinftimmung ber Zahlwörter.............52 Sen ber Uebereinftimmung ber gürtrörter.............— SBon ber Uebereinftimmung ber Zeitwörter.............53 S?on ben unabanbcrlidjen Siebafyeiien...............55 SJon ber 9?ebenžart ber ©toeeneri ...............56 Son bem ©ebraudje btž 9!ominati»6 unb SScfati»6..........— S5cn bem ©ebraudje beS ©cntticS nad) ^aupt«, Zafyl= unb «Beiwörtern .... 57 SSon bem ©ebraudjc beš ®ati»š nad) #aupt= unb Sktwßrtern ......58 S}on bem ©ebraudje beg Atfufati»6 auf »erfd)iebene gragen........59 2?on bem ©ebraudje be8 9tominati»š nad) Zeitwörtern ........— 25on bem ®ebraud)e beg ©eniti»š nad) Zeitwörtern unb bei SSefiimmung ber Zeit 60 ®on bem ©ebraudje bcš ®ati»š nad; Zeitwörtern ..........61 S?on bem ©ebraudje beš Affufatioš nad) Zeitwörtern.........— »on bem ©ebraudje beS CoEatS unb Snftrumentalž..........62 S?on ben Sorwörtern ................. . . — S?on ben 9teben« unb Gšmpftnbungž Wörtern ............68 S?on ber SBortfolge....................69 ©on ben ©igenfdiaften eine« guten flo»enifd)en ©tflteS.........70 ä3egrit(jung« unb -PflidjfeitSfovmeln......".........72 9!ebenžarten unb Aužbrtlcfe .................77 ^a«ttttlutt 14 »on unten 10 » „ Bog 12 len IIa vn o govorili šel v/.gati zacelele ftatt glodavcev sladu pet ministerto cölo vpustini. iti zakrič-či m unb ilirifcfjen ©pradjlefi Bag 12 tega Bavno govariti še vžgiti zacelelc £ruu 2C. fttdjler's SBttwe in »ten.