ù Rli.BC .mw» y- -
usi tali	HnriV>r
PetÉtBiaa plaiaaa t |ot«visi
Naroinlna
«■aia letno 30 Din, polletno 15 Dui, — xa inozemstva letna 60 Dia.
Posamezna Stav. 1 Din
UREDNIŠTVO™—"UPRAVA : pri g. Jos. Benko v M. Soboti telefon številka 8.
ítav. rai. pošte« hran. 13.54*
&ha|a vsako nodello
ÍV. LETO
Murska Sobota, 24. novembra 1935.
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 60t Din, pol strani 300 Din. — Cena aallm «glasom do 30 besed 15 Dia vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki «glas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraCalo ŠTEV. 47
Ban v Murski Soboti
Na svojem inšpekcijskem potovanju po Sloveniji je v sredo, dne 20. t. m. obiskal Prekmurje ban Dravske banovine g. dr. Marko Natlačen. Preko Dolnje Lendave ga je pripeljala pot k nam. Nasproti mu je pohitel naš poslanec g. Benko, ki je visokega gosta pozdravil na meji našega sreža v Tešanovcih. Do tja ga je spremljala številna duhovščina sosednega sreza, g. poslanec Klar in višji politični funkcionarji.
V vasi je bil postavljen slavolok, pri katerem so se zbrali občani, šolska mladina in strumna četa gasilcev. Poleg g. poslanca je pozdravil g. bana župan občine Tešanovci. Naš poslanec je visokega dostojanstvenika ob vstopu v naš srez pozdravil s sledečimi besedami:
Blagorodni gosp. ban !
Kot narodni poslanec sreza M. S. si štejem v izvanredno čast, Vas g. ban, v imenu prebivalstva celega sreza v tem svečanem trenutku, ko ste stopili v svojstvu Vaše visoke misije v našo sredino, najprisrčneje pozdraviti.
Prosim Vas g. ban, da blagovolite naše pozdrave, ki izhajajo iz globočine src mehkega in odkritosrčnega prekmurskega prebivalstva, vzeti z zadovoljstvom na znanje.
Mentaliteta našega prekmurskega prebivalstva je svojevrstna in se v marsičem razlikuje od ostalega naroda Slovenije.
Dasi je naš narod živel tisočletja pod tujcem, je vendar ohranil svoj slovenski značaj.
Tukaj živi Slovenski rod trdo življenje, popolnoma udan dinastiji Karadjordjevičev, pokoren oblast-vom, in čeravno različnih vereizpo-vedi, vendar v najboljši družabni harmoniji.
Kakor vsi drugi tovrstni, tako nas je tudi Vaš visoki službeni obisk razveselil in osrečil, za katerega se Vam globoko zahvaljujemo in iz srca želeč, da bi se med nami počutili srečni. Blagovolite Vaše utise pri nas zabeležiti med one, ki ]ih hranite v trajno dobrem spominu.	t
Živijo g. ban I
Vse vasi na poti do Murske Sobote so v svečanem razpoloženju pozdravljale g. bana. Posebno lep sprejem je bil v Mart-jancih. Slavolok, četa gasilcev, šolska mladina ter iskrene besede župana g. Vezirja so dvignili svečani trenutek. Iz Sobote pa so mu nasproti prihiteli kmečki fantje na okrašenih kolesih, n,a katerih so se vile naše državne in slovenske trobojnice. Sobota
pa je bila vsa v zastavah. Pred hišo trgovine Kardoš je bil postavljen slavolok, od tam naprej in prav do občinske hiše, so se začeli okrog 15 ure nameščati otroci tukajšnjih šol. Eno stran so zavzeli učenci osnovne šole s svojim učiteljstvom, na nasprotni strani pa so bili nameščeni dijaki ob navzočnosti celokupnega profesorskega zbora. Vmes so stali gasilci z praporom in s svojo godbo. Pred občinsko hišo je bil zbran celokupen občinski odbor z g. županom Hartnerjem na čelu, duhovščina vseh treh veroizpovedi, deputacija sokolov v krojih, predstavniki vojaških oblasti in uradov, zastopnice ženskih društev ter Številni delegati različnih drugih društev, korporacij in številno občinstvo.
Malo po 16 uri se je pripeljal g. ban v spremstvu svojega tajnika, poslanca g. Benka, g. sreskega načelnika Lipovšeka. žand. majorja g. Narandžiča ter drugih vidnejših funkcionarjev našega kraja. V imenu šolske mladine je visokega gosta pozdravila učenka Gomilšek Vida ter mu izročila krasen šopek cvetja. Po pozdravu namest. ravnatelja g. prof. ing. Zobca in upravitelja osnovne šole g. Gabri-jelčiča ter načelnika gasilcev g. Cvetka, se je ob zvokih godbe, med gostim špalirjem otrok in občinstva podal g. ban proti občinskemu uradu, kjer ga je pričakal g. župan Hartner. V iskrenih besedah je želel najvišjemu predstavniku naše banovine dobro došlico na prekmurskih tleh, iz-ražujoč vso vdanost in ljubezen prebivalstva do našega najvišjega slovenskdga funkcionarja. Po kratkih besedah zahvale in po pozdravu z zastopniki društev in klera, se je g. ban podal v občinsko svetovalnico, kjer se je kmalu za tem ob navzočnosti celokupnega občinskega odbora in drugega občinstva vršila slavnostna seja, ki jo je vodil g. župan Hartner. Po uvodnem pozdravu je v kratkih besedah orisal vse težnje in potrebe našega prebivalstva s prošnjo, da bi našle pa merodajnem mestu potrebno razumevanje in zagovornika y osebi g. bana. S klici našemu kraljevskemu domu, Nj. Vel. kralju Petru II. in g. banu je zaključil svoje izvajanje, ki je našlo živahen odziv pri vseh navzočih.
Za njim je povzel besedo g. ban, ki je dejal : Vsem se zahvaljujem za nepričakovan lep in prisrčen sprejem v srcu Slovenske Krajine v Murski Soboti. Združili ste se vsi, brez razlike ver, narodnosti in politične pripadnosti. To dejstvo povdarjam, to dejstvo pozdravljam z željo, da bi ta sloga, ki vas je danes ob mojem prihodu zedinila, združila tudi v bodoče in vas vodila v vsem vašem delu in naporu za lepšo bodočnost naše ožje domovine Slovenije in naše ljubljene Jugoslavije. Iskreno želim, da bi se vsak po svoji moči potrudil, nele kar nalaga mu zakon, temveč kar more in mu dopušča moč, za blagor domovine. Bog, ki vodi usodo narodov, naj nas v tem plemenitem stremljenju podpira."
Njegov govor, ki so ga vsi poslušali z največjo pozornostjo, je pri vseh zapustil globok vtis. Po govoru g. bana, je g. župan zaključil sejo.
Ob izhodu iz občinskega urada,'jeg.bana in njegovo spremstvo pozdravljala zbrana množica. Že v večernih urah pa je bil sprejem deputacij v uradih sreskega načelstva.
V	večernih urah se je izpred gasilskega doma formirala povor-ka gasilcev z bakljami in občinsko godbo na čelu, kateri se je pridružilo mnogo ljudi, ter krenila proti hotelu „Krona", kjer se je nahajal g. ban. Po podoknici, ki jo je zaigrala godba, se je pri oknu pojavil g. ban ter se zahvalil meščanstvu Murske Sobote za manifestacije, naglašujoč še enkrat vse dolžnosti, ki jih imamo napram Sloveniji in celokupni državi. Njegov, domovinske ljubezni prežet govor, je množica sprejela z ponovnimi manifestacijami kralju, domovini in visokemu obisku. Po končani podoknici so bile ulice še dolgo žive in le počasi se je razgubljala množica po svojih domovih.
V	najožjem krogu je bila v hotelu „Krona" večerja, katere so se udeležili poleg g. poslanca Benka, vsi vodilni funkcionarji tuk političnega in javnega življenja.
Naslednjega dne v jutranjih urah je gt ban zopet zapustil Prekmurje. Uverjeni smo, da je iz naših krajev odnesel najboljše vtise in se prepričal o globoki vdanosti, ki goji naše ljudstvo do države in njenih predstavnikov.
Potrebe Murske Sobote
Uprava občine Murska Sobota je ob priliki poseta g. bana predložila sledečo prošnjo :
1.) Kraljevsko bansko upravo se naproša, da blagovoli posredovati pri ministrstvu prosvete v Beogradu, da prevzame država v šolskem letu 1936 1937. vzdrževanje višjih razredov na državni realni gimnaziji v Murski Soboti, ker se naša občina nahaja v neugodnih f.nancijelnih razmerah in ji ni mogoče nadalje vzdrževati samoupravnih razredov.
Ker je ministrstvo prosvete nastavilo na petem samoupravnem razredu 3 nove nastavnike in nam do danes ni dovolilo, da smejo na tem razredu poučevati nastavniki nižjih razredov in ker nimamo proračunskega kritja ne možnosti za plačilo treh na novo nastavljenih učnih moči, prosimo kraljevsko bansko upravo, da nam priskoči na pomoč z denarno podporo.
Da je popolna gimnazija v M. Soboti iz socijalaih, kulturnih in na-cijonalnih ozirov prepotrebna, je bilo
že ponovno pojasnjeno v«em mero-dajnim faktorjem.
2 ) Kraljevsko bansko upravo se naproša, da blagovoli vzeti v svoj proračun za leto 1936/1937. primeren znesek za zgradbo nove osnovne šole v Murski Soboti, ker povodom ponovnega uradnega komisionelnega o-gleda je komisija prišla do zaključka, da je iz higijensklh vidikov nedopustno in celo nemogoče sedanjo šolsko poslopje nadalje uporabljati v šolske namene, ker so isti v najslabšem stanju Poleg tega je sedanje šolsko poslopje, osobito iza časa katastrofalne poplave od leta 1925. dalje tako pokvarjeno in vlažno, da pomeni stalno nevarnost okuženja dece po tuberkulozi in drugih nalezljivih bolezni.
Pri šoli manjka potrebno število higijenskih stranišč. Sedanja stranišča se nahajajo na dvorišču in so primitivna ter iz navadnih desk skupaj zbita.
Radi pomanjkanja učnih prostorov je vzel krajevni šolski odbor 2 učni sob} v najem v bivši evangeličanski šoli, ki tudi nista sposobni za šolo, ker sta temni in malo zračni ter ne odgovarjata niti od daleč šolskim namenom.
Tudi upraviteljstvo šole se bori s tesnimi prostori in nima primerne pisarne.
Da se omogoči osnovni ioli vzgajati mladino v polni meri tako kakor zahteva moderna pedagogika, je nujno potrebno, da pride čimprej do realizacije tega projekta.
Občina Murska Sobota ima primerno stavbišče, katero je zelo primerno in dovolj prostorno za gradnjo nove osnovne šole.
3.) Nadalje prosimo kraljevsko bansko upravo, da blagovoli pOsetao upoštevati našo občino pri razdelitvi bednostnega fonda, da zamoremo nuditi pomoč številnim starim in siromašnim občanom ter deci, ki so za delo popolnoma nesposobni inje^ih eksistenca ogrožena — vsled tega pado
na breme občine. Ti siromaki so večinoma bivši veleposestniški uslužbenci, ki so ostali z likvidacijo agrarne reforme brez službe in brez vsake imovine, ter so navezani samo na tujo podporo in usmlljenost.
4.)	Istotako prosimo za naklonjenost pri razdelitvi kredita za javna dela, da zamoremo nuditi Sfeviln'm brezposelnim skromen zaslužek, da zamorejo čez zimo preživljati sebe in svojo številno družino, ker drugače se nahajajo na meji največje bede in potrebe.
5.)	Kraljevsko bansko upravo se naproša, da blagovoli vzeti v svoj proračun za leto 1936/1937. potreben kredit za gradnjo mostu v Petanjcih čez reko Muro, ker je ta objekt za celo Prekmurje in za en del ljutomerskega in mariborskega sreza emi-nentne važnosti. Kakor nam je znano so bila tehnična dela že pričeta in je bilo že nešteto prošenj in resolucij že predloženih za gradnjo tega mostu, vendar do danes ni prišlo do realizacije tega projekta.
6) Končno prosimo, da se vzame v banovinski proračun kredit za gradnjo mostu na banovinski cesti Murska Sobota—Martjanci čez potok Ledava, ker*je v takem slabem stanju, da tvori nevarnost nesreče. Ta objekt je zelo važen, ker absorbira ves promet gornjega Prekmurja in del dolnje lendavskega sreza.
Obenem si dovoljujemo še do dati, da se je pričela Murska Sobota pod našo upravo nepričakovano ra-pidno razvijati in ji je vsled njene naravne lege zagotovljena velika bodočnost, ca kar nam nudi sedanji občinski za-stop popolno garancijo.
Z ozirom na naše neugodne imovinske razmere prosimo ponovno za blagohotno naklonjenost in za ugodno rešitev naše predstoječe prošnje.
Zgodba o kritih na soboSki gimnaziji
V Murski Soboti smo doživeli v zadnjem času popolnoma nepričakovano afero radi križev na tamkajšnji realni gimnaziji. V bližnji bodočnosti se bo pač pokazalo, kak cilj in namen je imela ta gonja, kajti povzročitelji in vse občinstvo je videlo in vedelo, da so vse trditve od začetka do konca v tej zadevi iz trte izvite. Bilo je pač treba tudi v Prekmurju napraviti razpoloženje, kakor so ga umetno delali na začetku prejšnjega stoletja, skoro pri vsaki šoli na bivšem Kranjskem.
Kleklove „Novine" od 13. oktobra so trdile, da je bila največja skrb nekaterih gospodov, da so iz vseh sob soboške gimnazije pometali križe,
kar je imelo za posledico, da je postalo prav mnogo dijakov komunističnega mišljenja. Navzlic temu, da prihajajo „Novine" od 10. novembra sa me do tega, da so biii odstranjeni križi že pred več leti, kar izrecno ugotavljajo, čeravno naglašajo, da nočejo povedati, kdo jih je odstranil, vendar ne čutijo potrebe, da bi za nekval fi-ciran napad na učiteljstvo gimnazije podali kakršnokoli opravičilo ali zadoščenje. Pribiti je treba, da v večini osnovn'h šol v Prekmurju ni križev, ker so pri vseh šolah poleg katcllča nov, že evangeličani in izraelit;. Radi tega ni bilo križev tudi naglmnaziji, ter se jih ne spomnijo niti oni, ki so bili na zavodu pred osmimi leti. Informirali smo se, da niso niti v inventarju zabeležene, tako da je prav verjetno, da jih nikoli na zavodu ni bilo. In sedaj se spravijo Kleklove „Novine" radi križev ravno na gimnazijo in samo na gimnazijo 1 Slep bi moral biti, kdor ne bi imel občutka, da je bilo te sfere nekomu hudo treba, res prav nujno treba 1 Vendar pa ni iz ključeno, da se bo tudi ta stvar slabo končala, kakor se slabo konča vse, kar je z hudobijo začeto. Kleklove .Novine", ki učijo resn'co in pravico in povrhu še ljubezen med ljudmi, bi človek ne prisodil, da se zlonamerno spuste v tako očividno neupravičeno hujskanje.
Zavod, kot je naša gimnazija, rabi podpore in spoštovanje ter ljubezen od ljudstva, da bo mogel vršiti svoje kulturno poslanstvo. Ako naj bo v bodoče tudi tako, kakor je bil doslej tarča osebnih in političnih intrig,1 potem mu ni prerokovati rožnate bo-1 dočnosti.
Kdor Stedi z denarjem, Kupuje
ORION aparate
		
		
Mfff		
■ESàa/ -jM	^»iSRB	
		r*
Brezobvezno predvajanje pri NEMEC J.
Svojevrstno tolmaienje naiega uvodnika.
V uvodniku našega lista štv. 44 smo podali naše mnenje o organizaciji J. R. Z. v našem srezu. Navedli smo tudi kvarne posledice, ki bi za organizacijo sledile, ako bi se orga* nizacijsko delo vršilo enostransko in se ne bi upoštevalo splošno mnenje naroda, zlasti poediruh oseb, ki so že pred tem sodelovaii v radikalni stranki. Novine in Bojevnik so naš uvodnik tolmačili seveda po svoje s tem, da so takoj odgovorili v njih lastnem žargonu, ter govorijo o neki „otož-nosti", ki se je pojavila pri bivših radikalih našega sreza.
Znani dopisniki Novin i Bojev nika, sa pač naš članek tolmačili po svoje in uporabljali tudi tokrat na naslov dolgoletnih radikalov, neokusne izraze. Mi ponovno povdarjamo, da je organizacijsko delo J. R Z. gotovih mogotcev v našem srezu napačno in da ne bo doseglo zaželjenega uspeha. Ako je bil kedaj potreben složen nastop našega naroda, je prav posebno danes, ko je mogoče za dobrobit ljudstva nekaj doseči le s složnim nastopom. Menjavanje političnih na-ziranj gotovih starih radikalov, ne bomo dopisnikom tolmačili, ker sploh sprememb ni bilo. Kdor si je upal samozavestno nastopiti pri nas kot radikalski voditelj pred leti, ta je ostal radikalskim smernicam zvest in se čuti tudi danes, brez nobene primesi, čisti rad kal. Politični dogodki minulih časov so pač tudi radikale potegnile s seboj (vodilna mesta so zavzemali tudi gospodje, ki danes na preteklost bruhajo žveplo in ogenj 1). Vodila jih je želja po delu kot so to zahtevali interesi ljudstva.
Ravnatelj dr. Strmšek odhaja
Sredi boja, ki se še vedno bije okrog naše samoupravne gimnazije, je vest od odhoda ravnatelja g. dr. Strmšeka v Celje, kamor je premeščen po službeni potrebi, udarec za vso ono javnost, ki ji je uspeh in napredek našega najvišjega zavoda pri srcu. Ni še dolgo od tega, kar je poln načrtov in volje do dela prišel k nam. Globoko započeti razori v našem javnem in društvenem življenju
mogoče zaman čakajo delavca, ki bi dovršil nesebično delo. Pogrešala ga bo mladina na našem zavodu, saj jim je bil več kakor predstojnik in učitelj. Številno cvetje k njegovem slovesu, prisrčno slovo so dokazi iskrene vezi, ki je bila med njimi in dijaštvom. V tem je tudi bolest sta-rišev, ki jim je dober vzgojitelj njihove mladine merilo za vrednost človeka.
šele pred kratkim je ustanovil dmžbo sv. Cirila in Metoda v Murski Soboti. Narodno obrambnemu delu v naših krajih je s tem dal poglobljeno smer. V zavesti svojega vzgojiteljskega poslanstva je ustanovil tudi društvo „Šola in dom", ki je že v svojih po-četnih frazah prodrlo v najširše plasti tukajšnjih roditeljev. Da se je več, kot mu je bila dolžnost, zavzemal za izpopolnitev gimnazije, je pač vsakomur znano. Kot poslevodeči podpredsednik kuratorija samoupravne gimnazije, pa je ob nedokončani zgradbi posvetil vse svoje moči v dosego zastavljenih nalog.
Svoj skopo odmerjeni prosti čas pa je posvetil Sokolskemu društvu. Leto dni je bil društveni prosvetar, na to pa mu je bilo zaupano vodstvo prosvete vsega okrožja. Od edinice do edinice ga je vodila pot, kot sokol se je zavedal naloge, kot javni delavec pa dolžnosti napram narodu, ki stremi k napredku.
Dnevno časopisje je objavilo mnogo njegovih člankov. V vseh se je zrcalila ljubezen do naših krajev in ljudi, bili so nova razodetja onim preko Mure, ki so si ustvarjali o nas svoje posebno mnenje. Njegova številna javna predavanja so žela vsesplošno priznanje in so dokumentirala človeka globokega in obsežnega znanja. Kakor nam je bilo vse to v zadovoljstvo in ponos, nam je danes hudo, ko odhaja od nas in deli usodo z tistimi ljudmi, ki so v rasti svojih sil in dela v Prekmurju morali pustiti započete brazde.
Sokoli in tudi drugi so se od odhajajočega g. ravnatelja iskreno poslovili na poslovilnem večeru v hotelu „Krona". Vso srečo in zadovoljstvo želimo njemu in cenj. družini na novem službenem mestu v Celju, kamor ga spremlja zahvala vsega ljudstva, za katerega je v naših krajih tako nesebično delal.
Ferja« M RaZp0tje	24
Kazalec na zaprašeni uri pa se le počasi pomika k svojemu zenitu... Še četrt ure 1 Urh stoji pri oknu, prav v desni kot je prižel obraz, ker se od tam vidi do vrat in še del ceste.
In zopet je čudno butnilo v njega. Kaj dela ? Kaj dela ? Kakor smrkolin osemnajstih let, ki je prvič začutil tajne utripe srca, se obnaša. Kakor Laci, ki je teh let l V motni šipi vidi tvoj nejasen obraz, ves spačen in prelomljen na dvoje, radi zareze v steklu. Urh ali noriš, poglej Kato, njen obraz je brez gub, v njenih očeh je ogenj, v njenih ustih je zasmeh vsemu I In še nikdar ni čutil Urh na svojem hrbtu težo let z tako bolestjo kot v tem trenutku. Zbal se je samega sebe in zdelo se mu je, da je ves tuj človek stopil iz njega, ki je močnejši in odločnejši, bolj predrzen in nenasit, kakor fanté,
ki oglari in so mu fuksije in rožmarini in nagelji v napotje na oknih. Z njim se tepe za besede in misli, ki kot umazana voda curlja na njegovo plešo. Pa beseduje z dvojnikom : „Star sem že, zato so misli neumne." „Ne laži se samemu sebi".
„Da bi se vsaj desetih let otresell"
„Dvajset let pa imaš še pred sabo!"
Urh se široko smehlja. S sklenjenimi rokami, in nalahno nagnjen se nagiba k šipi kot bi ob oknu zagledal starega znanca.
„Ljudje se bi«smejali in s prstom kazali za menoj."
„Kaj te brigajo. Ali Kata tega ni vredna ?"
„Vredna, je že vredna, saj ta križ se ne bi vrezal pregloboko v rame."
„No vidiš... Kaj se pa še obotavljaš Urh I"	>
„Le kaj bi Kata rekla?"
Urb le pridržal sapo v krčevitem
prisluškovanju samemu sebi. Usta so se mu nalahno odprla kakor v začudenju.	. ,
V tem ga je, predramila Kata, ki je hušknila mimo okna. Urh se je sunkovito obrnil, zbiral je misli in prisluhnil bližajočim korakom. Čutil je kako mu je kri pljusknila v Uce, saj je bil tako nenaden udarec Katin prihod, ki je prihajala z porednim smehom, kakor bi vedela, da je pretrgala Urhovo vadljanje s samim seboj radi nje.
Kata je postavila posodo na mizo. Crna volnena ruta ji je zdrknila z desnega ramena, in njena rdečkasta in polna roka, gola tja do komolca, je predrzno vabila. Tako je Čutil Urh, ki je še vedno stal pri oknu in čakal, da bi Kata kaj spregovorila. Pa se ga je usmilila..	i
„K mizi, k mizi, da ne bo mrzla jed." Kata si Je popravila ruto, se
zravnala, primaknila stol k mizi in čebljala :
„Bog žegnaj, Urh ... Zvečer bom pa malo pozneje prišla. Moram spet enkrat k sestri. Baje je bolana..."
Urh jo ni poslušal, ni razumel njenih besed, le čudno težko mu je postalo, ko je videl kako se že Kata zopet odpravlja, se zavija v ruto in sili k vratom.
„Že greš Kata ? Malo . : v malo... ostani tukaj." 1
Kata Je obstala in začudeno pogledala Urha, ko je pa videla kako je sklonil glavo in kako so mu prsti nervozno zaigrali po mizi, se ni mogla ubraniti smeha :
„Kaj naj počnem pri vas ?" -„Tako... tako ... povedala bibita] je cunaj... v mestu... pri ljudeh ... novega... Nikamur ne grem. Pa tudi veselja nimam ..."
(Se bo nadaljevalo.)
DOmnit \?esci
PO LI č I K fl
V sredo so bile volitve stalnih odborov v Narodni skupščini ob veliki udeležbi poslancev. Vladna večina je dobila v vseh odborih po en glas več, kakor opozxija. Naš poslanec g. Benko je bil izvoljen na vladni listi za člana v odbor za trgovski zakon. Izid glasovanja je sprejela vladna večina s ploskanjem, opozicija pa je oporekala rezultatu in hrupno protestirala. Seje Narodne skupščine so od-godene za nedoločen čas.
Za predsednika poslanskega kluba J. R. Z. je bii izvoljen poslanec Dragiša Cvetkovič
Bivša Hrvatska seljačka stranka je imela preteklo nedeljo vrsto skupščin. Velik shod je bil v Novem Marofu. Mačkov zastopnik prcf. Jela-šič je izjavil: „Hrvatski narod hoče urediti svojo domovino na temeljih, kakor ga je učil pokojni voditelj in učitelj Stepan Radič, Njegovo politiko nadaljuje danes dr. Maček in od te politike mi danes ne moremo niti za las odstopiti." Kaj prav za prav hočejo dr. Maček in njegovi somišljeniki, pa nobeden govornik do sedaj še ni povedal.
PristaSi združene opozicije so preprečili zborovanje „Zbora" v Ban-jaluki. Ker se je bilo bati, da bo prišlo do hudega pretepa, je intervenirala policija ter razpustila zborovanje, zborovaice pa pregnala.
Hornyphon...
„Letošnje leto bo najhujše leto za nas v gospodarskem oziru. Izdatki ostanejo isti, dohodki pa so Čedalje manjši. To velja za posameznika, kakor za državo. Državni proračun bo letos sestavljen na drug način, kakor doslej. Računati je treba s tem, da bodo dohodki od davkov manjši, zaradi slabih gospodarskih razmer. Zia-sti pa nas pritiska denarna kriza. Iz hod iz tega je viden edino v zadružništvu, ki bi ga morala država podpirati." Tako je govoril minister dr. Korošec na občnem zboru Zadružne zveze v Ljubljani, ter ie dodal : „Vprašanje zadružništva ni rožnato, toda zato ni treba izgubljati pameti, temveč je treba držati, kar se držati da."
Proračun za leto 1936 37 je že sestavljen in ga bo že v kratkem finančni minister predložil ministrskemu svetu, po odobritvi pa Narodnemu predstavništvu.
Pri sestavi političnih zakonov zahteva združena opozicija, da ima tudi svojo odločilno besedo, češ da nebi drugače dosegli svojega namena.
Italjanska ofenziva je bila zaustavljena južno od Makale, pri mestu Antala. Italjanska severna armada je prišla do reke Takaze brez bojev, tam pa so jih Abesinci napadli in jih vrgli celo nazaj.
Pretekli petek so abesinske vstaške čete napadle italjanske kolone pri Goraheju in vprizorili strašno klanje,; kjer je obležalo 1700 italjanskih Samalijcev. Zaplenili so tudi več topov, tankov in pušk ter streliva.
Vsi znaki kažejo, da bo prišlo v kratkem do velike bitke in da bodo Abesinci nehali s svojo taktiko umikanja.
četniški boji pa divjajo kar na prej, in to večinoma za hrbtom ital-janskega bojišča, kjer so se Abesinci poskrili po skalovju in sedaj v malih skupinah napadajo italjanske transporte živeža in streliva.
Do prvih spopadov je šele se daj prišlo med redno abesinsko vojsko in Italjani. Abesinci so sijajno oborožen! in imajo tudi tanke.
Hornyphon...
400 mož močan oddelek domačinov iz italjanske Eritreje, je zbežalo k Abesincem. S seboj so prinesli tudi 28 strojnic.
Vesti o znatnih uspehih Abe-sincev in o velikih izgubah Italjanov, se potrjujejo.
V	nedeljo, 18 novembra, opolnoči so stopile v veljavo gospodarske sankcije proti Italiji. Razen Albanije, Madžarske, Avstrije in Paragvaja, ki je obremenjen s sporom z Bolivijo, so uvedle sankcije prav vse države članice Društva narodov.
Vrhovno poveljstvo v Vzhodni Afriki bo prevzel poveljnik italj. generalnega štaba, maršal Badoglio. Dosedanji poveljnik general de Bono, je odstavljen. Mnogi vidijo v tem priznanje neuspeha italjanskega bojevanja v Afriki.
Abesinska mobilizacija še sedaj ni končana. V glavna mesta prihajajo iz oddaljenejših pokrajin nove čete mobiliziranih domačinov.
Nov grški kralj Jurij II. je od potoval iz Londona v Grčijo. Na poti se bo ustavil v Parizu in Rimu.
V	Angliji so bile parlamentarne volitve pri katerih je vlada dobila 405 poslancev, opozicija pa 168 Pričakovati je, da bo sedaj angleška vlada še z večjo doslednostjo izvajala politiko sankcij proti Italiji. Ves angleški narod odobrava delo vlade v celoti ter tudi v tem primeru, če bi bilo treba uporabiti vojaške sankcije proti Italiji.
Hornyphon...
• . • •
V Egiptu je prišlo do velikih protiangleških demonstracij, ki so jih priredili pristaši nacionalistične egipt-ske stranke „Vafd". Pri tem je bilo ranjenih okoli 150 oseb, od katerih so 3 podlegli ranam. Med ranjenci je polovica policijskih stražnikov.
Anglija je posodila Sovjetski uniji 15 milijonov funtov, plačljivo v 10 letih.
Pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Romuniio in Rusijo, so bila prekinjena.
Češkoslovaški državni proračun, ki je za 48.9 milijonov višji od lanskega, izkazuje eno milijardo prebitka, kar je razveseljiv pojav v razvoju češkoslovaškega gospodarstva.
mimo ms
Danes ko se povsod na svetu delijo ljudje v grupacije, stranke, strančice, velike in majhne, potrebne in nepotrebne, škodljive in koristne, je že vse to postalo kot neobhoden življenski rekvizit, brez katerega prav težko izhajaš. Da je bolj zabavno, se ves ustroj po možnosti še bolj komplicira, včasih pa tudi poenostavi. Zadnje je posebno ugodno za najširše plasti ljudstva, komplikacije so samo za gospode, ki imajo plešo in diše po vinu in dobrih cigarah.
Naši trgovci so si izbrali enostaven način. Sklicali so sejo in sklenili, da bodo trgovine zapirali ob šestih. To je bilo namreč jedro in vzrok, da so se takoj za tem razcepili v dva tabora Eni so ploskali in pritrjevali, drugi pa so jezno obračali oči in udarili po mizi : „Ne bomo !" In pri tem je ostalo. Pa se je zgodilo sledeče ; ,Ob šestih zvečer so začeli ropotati roloji na trgovinah. Stranka „zapiračev" je zaprla vse dohode ceoj. nakupovalcev v njih lokale. Ob pol sedmih so ponovno zaropotali. Takrat so zapirali tisti, ki so bili za kompromis. Ob sedmih pa je bil zadnji hrup. Pristaši „odpiračev" so svečano in dostojanstveno zapirale trgovine in ugasnile luči. Sobota je prestala prvo bitko. Drugi dan pa je bila spet ista godba od šestih do sedmih, in to se je vrstilo nekaj dni. Molčeča in srdita borba se je na vsej fronti nadaljevala, dokler niso zmagali „odpirači". Tako sedaj spet ob sedmih zapiramo trgovine.
In tako je prav ! Dotični, ki so to propagirali, že vedo po lastni izkušnji, da je največji promet, posebno v zimskem času, posebno med 6 in 7 uro. Takrat po navadi pridrvijo naši Goričanci in okoličani iz vseh strani v Soboto, ln jo uberejo naravnost v manufakturne trgovine po najmanj eno obleko. Čas je ugoden posebno za izbiro barv. Točno ob sedmih pa drvijo spet nazaj in nestrpno čakajo na drugi večer, ko se ob šestih spet poženejo v mesto po cvirn ali igle. Če teh kupovalcev po šesti uri ne bi bilo, bi marsikateri trgovec moral napovedati konkurs. Radi samoohrane je torej zapiralni čas ob sedmih. Pripomniti je še treba, da tudi uradniki kupujejo najraje med šesto in sedmo uro, pa tudi obrtniki in vsi drugi „kar leze ino gre".
Samo eno še pogrešamo, da še niso uvedli prodajo svojega blaga kot v lekarnah. Ali ne bi bilo lepo in koristno, če bj bil napis v izložbi : Nočno službo ima ta in ta trgovina ... S tem bi blila možnost konkurza še veliko manjša.
TT?arska S° bota :
—	Slovo. Od marsikaterega dobrega človeka v Murski Soboti in Prekmurju bi se bil še rad poslovil, pa ga nisem srečal v zadnjih dneh. Naj mu stisnem v duhu rokol — Prof. dr. P: Strmšek.
—	S. K. Mura v M. Soboti priredi svoj tradicijonalni športni ples dne 1. februarja 1936. Prosimo ostala društva, da to upoštevajo. — Odbor.
Hornyphon...
— Koncert. V soboto, dne 23. t. m. nastopi zopet po daljšem odmoru priljubljeni orkester tuk. Sokolskega društva, s svojim lastnim programom. Začetek koncerta je ob 20 uri. Vstopnina znaša za osebo 8 Din. Program koncerta, obsegajoč pretežno lahko glazbo, je kar najskrbneje izbran in je brez dvoma, do bodo naštudirane
koncertne točke žele pri publiki priznanje. Orkester pod vodstvom g. prof. Justina, bo pomnožen z nekaterimi zunanjimi gosti. Po koncertu bo ples, na katerem bo igral društveni jazz-orkester. Vsa prireditev se vrši pri pogrnjenih mizah. Prepričani smo, da se bo občinstvo polnoštevilno odzvalo prvi večji prireditvi našega Sokola v tej sezoni, ki bo neprisiljenega družabnega značaja.
—	Lutke. Tudi pri ponovitvi „Sne-gulčice" je bila dvorana izredno dobro zasedena ter ni nedeljska ponovitev v ničemur zaostajala za prvo vprizori-tvijo. Lutkovni odsek je potrdil svoj sloves in priljubljenost, ki jo uživa pri mladini. Kakor čujemo pa se za naše malčke pripravlja zopet novo presenečenje. V najkrajšem času bo lutkovni odsek vprizoril pravljično igro : „Zlati cvet." Na prireditev že sedaj opozarjamo stariše in otroke.
~ Poroka. Pred dnevi se je poročil uradnik pri tuk. davčni upravi g. Nikolaj Barbarič z gdč. T. Kološevo. Mnogo sreče 1
—	VSE ŠOLSKE KNJIGE In vso šolske potrebščine za osnovne šole in gimnazijo dobite v trgovini HAHN IZIDOR v Murski Soboti.
—	Osebna vest. Za ravnatelja tuk. realne gimnazije je imenovan g. Pregelj R., dosedaj profesor v Mariboru.
—	Nesreče. Kolmanič Matija, elektrotehnik v M. Soboti, si je pri delu poškodoval levo roko. — Pri sekanju mlinskega kamna si je poškodoval oko Mileč Ciril, mlinarski vajenec v Murščaku. — Z prerezanimi žilami na zapestju leve roke je prišel v bolnišnico, posestniški sin Vaupotič Matija iz črensovec. — Vsi ponesrečenci se zdravijo na kir. oddelku tuk. bolnišnice.
—	Izpitna predavanja v Murski Soboti. Združenje obrtnikov v Murski Soboti tem potom obvešča vse pomočnike vseh strok, da urad za pospeševanje obrti v Mariboru, namerava prirediti izpitna predavanja kandidatov, ki delajo mojsterske izpite. Ker so predavanja velike važnosti za vse kandidate mojsterskih izpitov, opozarjamo vse pomočnike, da se predavanja sigurno udeležijo. Predavanje bo trajalo 3 in pol dni. Vsak dan 9. ur. Stroške nosi urad sam. Udeleženci predavanja se lahko priglasijo vsak dan pri Združenju obrtnikov v Murski Soboti. — Uprava	2
—	Naše kopaiišCe v številkah.
Kopalnih dni je bilo 61. Število obiskovalcev — gledalcev je bilo 2392. Kopalcev je bito: 1498 otrok, 2330 dijakov in 2274 odrastlih. Skupno 6102. Sezonskih kart je bilo izdanih 39, mesečnih pa 29. Največji obisk je bil meseca julija, dočim je Wi v avgustu radi nestalnega vremena znatno manjši obisk. Skupni dohodki so znašali 29.288 Din. — Iz Številk je najbolje razvidno, da je bilo kopališče za Soboto res potrebno.
Ureditev umetnih travisi
Kakor prejšnja leta, bo kraljevska banska uprava prispevala tudi letos po navodilih pospeševanja umetnih travišč k urejanju istih na sličen način, kakor je letošnjo pomlad. Ta navodila pravijo sledeče : Kdor želi sprejeti seme in umetni gnoj za ureditev umetnih travišč po znižani ceni, se mora prijaviti pristojnemu občinskemu uradu ali kmetijski organizaciji, koje redni član je in lastnoročno podpisati prijavnico in naročilnico po obrazcu 1. ki jo dotlčni urad ali organizacija dostavi najkasneje do 5. decembra.
Seme in umetni gnoj razdeli kraljevska banska uprava posestnikom, ki imajo do 8 glav velike živine po 50 »/o popusta, po 12 glav 40% 'in z 18 glav po 30% popusta.
Prednost uživajo posestniki, ki imajo urejeno gnojišče, ali ki so člani raznih kmetijskih organizacij.
Izdelovanja Združbe trgovcev
v Murski Soboti.
Zaključek sadne trgovine v našem srezu
Sadni trgovci in nakupovalci našega sreza, so zaključili sadno trgovino za leto 1935 z prijetnim družabnim večerom, ki so ga priredili dne 16. t. m. v prostorih gostilne g. Vogler Viktorja na Cankovi.
Tega družabnega večera so se udeležili skoraj vsi trgovci s sadjem ter njih nakupovalci s svojimi družinami, med drugimi tudi carinski organi, organi finančne kontrole in šef skladišča železniške postaje v Radkersburgu iz Avstrije.
Predsednik odseka trgovcev s sadjem, g. Hackl Viljem iz Lemerja, je ob začetku tega družabnega večera prav prisrčno pozdravil vse navzoče, posebno predsednika Združbe trgovcev iz M. Sobote g. Čeh Franca, organe carinarnice ter finančne kontrole, šefa skladišča žel. postaje v Radkersburgu, ter se je vsem zahvalil za njihovo marljivo sodelovanje, ker so s tem mnogo pripomogli k lepemu uspehu njihovi sadni trgovini in k pravočasni ekspediciji.
G. predsednik Čeh iz M. Sobote je pozdravil vse navzoče, orisal zgodovino trgovine v daljših besedah, ter obenem pomen sadne trgovine, katera ,je {letos prinesla Prekmurju zadovoljive rezuljate, saj se je dokazalo, da je v letu 1935 bilo sadje v Prekmurju najboljše prodano» upoštevajoč vse Vstale kraje naše države. Naši trgovci» S «»o .letos začeli svqje sadje ekspor-tirati sami, brez posrednikov, so s tem ilidi začeli vršiti dolžnost pravega trgovca, ker SP s tem pokazali našim kupcem .preko mej nale države, da je sadje, ki so ga preje kupovali od posrednikov, .sadje iz Prekmurja, kar doptej ti niti znali niso.
,S tem, da so trgovci» letos pro-dajali «adje sapi direktno, brez posrednikov v inozemstvo, so nele, da po plačali kmetom, kot producentom, za sadje najvišjo ceno v državi, tem-
več so s tem vršili obenem tudi veliko nacionalno delo za našo pokrajino in državo. Upajmo, da se bo to letos započeto delo, prihodnja leta uspešno nadaljevalo in s tem prineslo kmetom, kot producentom in tudi trgovini lepe uspehe.
Neupravičeno krošnjarstvo
Doznali smo, da se v zadnjem času zelo širi krošnjarstvo, čeprav je to strogo prepovedano v našem srezu. Iz merodajnega mesta smo prejeli poročilo, da so pripeljali dne 10. in 11. t. m. neki krošnjarji z avtomobilom večjo količino manufakturnega blaga in to v severni del Prekmurja (na Krajno, Cankovo in Sv. Jurij) in tam prodajali to manufakturo in sicer navadne cajge za najboljše štcfe a za ceno najmanj 50-200% višje, kakor se tako blago dobi v naših trgovinah. Govoriti so znali tako spretno, da so kmete pa tudi druge kupce tako premotili, da ne-le, da tega niso kontrolirali, da Ii je pravilno merjeno, temveč so kupili navadni cajg in so spoznali šele drugi dan, da so bili ogoljufani.
Po izpovedbah nekaterih očividcev, so prodali ti krošnjarji, baje samo v gostilni g. Sočič Kolomana na Krajni za cca 10 000 Din manufakture, a v gostilni g. Vogler Viktorja na Cankovi nad 40.000 Din. Ljudje so nasedali tem krošnjarjem, češ da:
1)	Ima (namreč krošnjar) svojega brata na carinarnici, ter da mu baje ta pripomore do tega, da lahko kupi zaplenjeno blago po ceni in raditega lahko isto tako po ceni proda.
2)	Da je blago češkega izvora, ter da je bilo na velesejmu v Ljubljani razstavljeno in ga radi velike ca rine nočejo odpremiti nazaj na češko itd. itd.
Dokaz, da so ti krošnjarji morali delati res lepe kupčije in dobičke, je že ta, da so samo v gostilni g. Vogler-ja na Cankovi plačali pijače za 750 Din, česar si nobeden reden domači trgovec ne more privoščiti.
Opozarjamo vsled tega ponovno vsakogar, da v interesu, tako kupcev, kakor tudi realne trgovine, prijavijo takoj vsak slučaj krošnjarstva najbližji orožniški stanici ali občinske-
mu uradu, kateri imajo strog nalcg krošnjarju blago odvzeti in zapleniti, krošnjarja pa predvesti sreskemu na-čelstvu v M. Soboti v kaznovanje. Obenem pa prosimo vsakogar, da ^poroči istočasno vsak tak slučaj Združbi trgovcev v M. Soboti, ker ^bomo le tako mogli priti na kraj vedno bolj naraščajočim slučajem kroš njarstva v našem srezu in s tem oču-vali interese tako kmeta, obrtnika, uradnika in trgovca.
Uredba o izrednem odpisu
davčnih zaostankov.
Na podlagi § 63. finančnega zakona za leto 1934/35. je ministrski svet izdal na predlog f nančnega ministra naslednjo uredbo o izrednem odpisu davčnih zaostankov.
Čl. 1. Davčnim zavezancem, ki od dneva objave te uredbe pa do konca februarja 1936 prostovoljno plačajo ves ali del do konca leta 1932. nastalega dolga, za katerega odplačilo jim je bilo dovoljeno odplačevanje v obrokih v smislu § 28 zakona o iz-premembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, z dne 18. februarja 1934 in v smislu § 49. zakona o proračunskih dvanajstinah, za čas od avgusta 1935 do marca 1936, se odpiše del davčnega dolga po tej lestvici:
Letni obrok dolžnega	se mora piatati do
davka do konca leta	konca februarja
1932, ki zapade v letih	1036 »
1936	89 &
1937	80#
1938	71 %
1939	63^
1940	56#
1941	50 #
1942	45 %
1943	
1944	36^
1945	32^
1946	28^
1947	2b%
1948	23^
O znesku odpisanega zaostanka davka obvesti davčna oblast prve stopnje davčnega zavezanca s pripombo, da se more od dneva sprejema obvestila o roku 14 dni pritožiti pristojni finančni direkciji.
Čl. 3. Izjemoma določilu zakona o neposrednih davkih, se morejo vplačila davčnega zavezanca do konca februarja na njegovo izrečno zahtevo v prvi vrsti zaračunati po določilu
prejšnjega člena, za neplačan dolg, do konca leta 1932.
Čl. 3. Podrobnejša določila in navodila za to uredbo bo predpisal finančni minister.
čl. 4. Ta uredba stopi v veljavo z njeno objavo v »Službenih novinah*. K tej uredbi je bil objavljen tudi poseben komentar, iz katerega posnemamo :
Iz lestvice se razvidi, da se plača tem manj za dolg, čim kasneje bi zapadel doižni obrok. Kdor n. pr. do konca februarja 1936. plača zaostale davke, bo plačal za 100 Din davka, ki zapade v plačilo, leta 1&4& samo 23 Din. Če je bil kdo dolžan 1.300 Din, potem more s takojšnjim plačilom plačati ta dolg s 638 Din, ker mu država izbriše 662 Din davka, če kdo ne bi mogel plačati do konca februarja vsega dolga, more plačati le nekaj obrokov in davčne oblasti mu bodo izbrisale dolžne obroke po gornji lestvici.
Dvomimo pa, da bo imela nova uredba oni finančni efekt, ki se pričakuje.
RAZPIS.
Občina Puconci, srez Murska Sobota, razpisuje pragmatično mesto občinskega
delovodje — pripravnika. Šolska izobrazba : 4 razredi srednje ali nje enake strokovne šole.
Varščina Din 20.000 v gotovini ali temu enakovrednih listinah ali vrednostnih papirjih.
Pravilno kolkovane prošnje» opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v „Službenem listu kralj, banske uprave Dravske banovine" pri tej občini.
Drugi pogoji so razvidni v občinskem Statutu.
Predsednik : Kühar Štefan s. r.
Sprejmeta se 2 dijaka
na hrano in stanovanje pri KOLOŠA JANEZ čevljarju v M. Soboti, Cvetna 5.
se ''sprejmeta VOjCIIBC ín Vallila
pri URSULESKU PETER, brivski salon Murska Sobota.
r
HORNYPHON
I I ie itaiboliši in najceneiii !
Cene našim predmetom, posebno radio-aparatom smo globoko znižali 1
mesečni obroki.
Hasi aparat
smo
z garantirano dobrim sprejemom dobite že
za Din 1955*-
Najmanjši mesečni obrok Din 120'-
JaMjtfcj gjHlMtl : 3j Aj fi in fi cevni, vsi z 2 voltnim akumulatorjem in permanent-dinamičnim zvočnikom.
Naiboliši amertfcanski aparat HIS H AST ERI
Do spele SO že nove pošiljke koles za leto 1936 PUCH, STYRIA.DÜRKOPP, VICTORI A
Zniiana cena, mešalni obroki no Din WO'
ío-aparatov — in tehničnih predmetov
z dvojnim gitter okvirjeni.
Trgov.na ,,dio-.p»at9v stivan Ernest, M. Sobota.
V