108 Novičar iz austrijanskih krajev. Cesarski sklep od 2. julia 1853, po kterem se ne smejo soseskam, skozi ktere gre kaka cesarska cesta, za take ceste nobena nova, njim nadležna dolžnost nakladati, nasproti pa tudi cesarski cestni dnar ne trositi za take cestne dela, ktere ne spadajo v dolžnost cesarskega cestništva, je po ministerskem ukazu od 20. sašca t. 1. sedaj tudi veljaven za Ogersko, Krdeljsko, Horvaško in Slavonsko, serbsko Vojvodino in temeški Banat. — Od dunajskih pomen-kov zavolj mirne sprave rusovsko-turške vojske piše časnik j,Zeita sledeče: „V teh pomenkih ne gre za ustanovljenje mirii9 ampak edino le za določbo tacih podlag, Da kterih bi se pozneje mogel mir izgotoviti. Ce se bo v teh razpravah edinost dosegla, je verjetno, da se bo premirje sklenilo, in potem se bojo še le začele prave obravnave za ustanovljenje stanovitnega mini. Le tako je mogoče za-popasti, da na Dunaji zbrani poslanci tako hitro izgotov-Ijajo svoje naloge. Čeravno smo dosihmal prav malo gotovega od teh skrivnih pomenkov zvedili, je vendar nek to gotovo, da o pervem in drugem členu so si vsi edinih misel; potem takem se je tedaj rusovska vlada odpovedala samolastnemu braniteljstvu (protektoratu) Moldave in Vala-hije, in je dovolila, da se odpravijo tiste overe, ki so dosihmal kerčile svobodnost kupčije na izlivih Donave. Ali pa sta ta dva člena v teh pomenkih že natanko izdelana bila ali ne, se ne ve. Pomenkizastran tretjega in naj težav-nešega člena, ki zadeva stan černega morja, so se že tudi začeli. — Zakaj da še en poslanec francozke vlade — Drouin de Lhuys — na Dunaj gre h tem pomenkom, se ne ve; 28. marca je šel najpoprej v London in odtod skoz Pariz naprej na Dunaj. — Ponoči od 22. na 23. marca je planil močen oddelk rusovske armade iz Sevastopolja nad Francoze, da bi jim pokončal dela pri obrani Kam ca t k i; enoglasno pravijo vse novice, da je bil boj hud; v tem pa so &i navskriž, da ene (rusovske) terdijo, da so bile Francozom dela pokončane, druge pa (ne rusovske), da so Francozi zapodili Ruse nazaj; — kaj je pravo, tedaj neverno. Gotovo je pa, da se silne rusovske kardela zbirajo pri Pe-rekopu, da imajo Rusi sedaj svojo naj boljo armado in svoje naj slavniše vojskovodje v Krimu, in da novi poveljnik Goršakov nek ne bo dolgo odlašal določivne vojske. Omer-paša čuti to, in že je bil trikrat pri posvetu v glavnem stanišču angležkega vojnegu maršala Raglana. — Iskender-Bey, od kterega se je govorilo, da je unidan v boji padel, je bil le hudo ranjen, pa ni umeri. — Serbski general Kničanin je spet zbolel in se na svet svojih zdravnikov v Mehadio v toplice podal. — Obertnijska razstava v Parizu, ki se je imela 1. majnika odpreti, se bo za kakih 14 dni zakasnila, ker še niso vse dela končane. Angleži so poslali sila veliko svojega blaga v to razstavo, ktero bo tudi njih kraljica obiskala; kupčijska družba izhodne Indije je poldrugi milijon goldinarjev določila samo za to, da se bo iz te razstave nakupilo mnogoverstnega blaga za izgled domačim fabrikantom in obertnikom. — Kako žalostne nasledke ima dostikrat babjoverstvo, se je pokazalo spet nedavnej: V neki vasi blizo Halbava je nagloma umeri mlad oženjen mož, pa zakaj? Ker je (ka- kor je žena njegova pred sodnijo obstala) rad žganje pil, in je ona slišala, da se ta slaba navada gotovo prežene, ako se kakemu merliču krajcar v usta vtakoe in v ustih pusti, dokler na parah leži, potem pa pivcu v žganje verze, je tudi ona tako storila. Al mož, ki je tisto žganje spil, je po strašnih bolečinah nagloma umeri, — zeleni volk (Gruospan), ki se je v ustih merliča napravil na krajcarji in je hud strup, ga je umoril. — Kako nevarno je bebastim ljudem prepušati otroke, uči strašna prigodba na kmetih Pruskega: neka gospodinja je dala 2 leti starega sinčka svojemu bebastemu, 40 let staremu bratu varovati, kterega so v hiši bogajme imeli, — pa kakošna groza jo obide, ko vidi svojega otroka vsega razmesarjenega! Bebec, gnan od neke neumne misli, da bo bolj rastel, če bo človeškega mesa in ker vi povžil, je otroku naj poprej vrat pre^riznil, mesa tam, kar je mogel, odgriznil, in potem še po persih, rokah in trebuhu ravno tako počenjal. Mali otrok je strašno smert storil, norec pa se temu smejal. Djali so ga v norisče; vlada Erfurtska pa je 24. dan p. m. razglasila svarilo starišem: ne prepušati otrok tepcem. — Prerok iz J o Is ve seje spet oglasil in prerokuje vreme spomladansko. To je dobro, da mož ma-lokaj u^ane, sicer bi mogli žalostni biti o tem, kar nam od letošnje spomladi prerokuje. Pravi namreč, da bo spomladi vreme večidel oblačno, vetrovno, merzlo, za cvetje drevja, za čbele in ovce slabo; mesca aprila bo še male sadja cvelo; mesca rožnika (junia) bo po gorah veliko snega padlo; bolj mehkužni bojo radi za pečjo, kmet na polji v kožuhu; nobeden se ne bo kesal, kdor bo letos svoje polje asekuriral pred škodo toče. Da po taki spomladi mora priti suho in vroče poletje — sklepa vremenski prerok svoje prerokovanje — je znano vsem natoroznancem.