Ideja kritične nasprotne javnosti je široko obravnavana, pri tem pa nista upoštevani družbenopolitična relevantnost in empirična razsežnost procesa - koliko torej nasprotne javnosti dejansko prispevajo k demokratizaciji javnosti. Članek najprej povzema deskriptivna in normativna pojmovanja nasprotne javnosti iz medijske perspektive ter razčlenjuje odnose med javno sfero, nasprotnimi javnimi sferami in novimi mediji. Sledi razprava o možnosti, da bodo dejavnosti v nasprotni javni sferi oživile javno sfero v okviru Evropske unije. Predstavljeni sta dve evropski študiji primera: kolektiv Luther Blissett in mrežna organizacija Attac. Njune strukturne značilnosti, kot so nadnacionalnost, mrežna struktura in negativen odnos do avtorskih pravic, spodbujajo novo, "transevropsko" obliko skupinske identitete. S tem lahko tudi evropska integracija (nenamerno) dobi nov zagon.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-IGJ5Q3CW

COBISSID

24239197

Objavljeno

14.01.2015

Metapodatki

Citiranje

APA:

Wimmer, Jeffrey (2005). Counter-public spheres and revival of the European public sphere. Javnost (Ljubljana), letnik 12, številka 2, str. 93-109. URN:NBN:SI:DOC-IGJ5Q3CW from http://www.dlib.si

MLA:

Wimmer, Jeffrey. "Counter-public spheres and revival of the European public sphere." Javnost (Ljubljana) letnik 12. številka 2 (2005) str. 93-109.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IGJ5Q3CW>

Javnost
1994-
(Zbirni zapis)

prejšnja

"What do the papers say?"
2005
(prejšnja številka)