Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - I Gruppo Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: G o r 1 z I a , Rlva Piazzutta, 18 • tel. 3177 ■ | PODUREDNISTVO: T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina.............L 1.250 Letna naročnina................L 2.500 Letna inozemstvo...............L 3.500 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 m— iTTininm Leto XVIII. - Štev. 1 (879) Gorica - četrtek, 6. januarja 1966 - Trst Posamezna številka L 50 Zvezde vodnice in zvodnice VIETNAM IN MEDNARODNA DEJAVNOST Modre iz Jutrove dežele je privedla *Vezda h Kristusu. Bili so pogani, ki so iskali Boga in ker so ga resno iskali, so Sa tudi našli. Blagovest praznika Razglašenja Gospodovega ni samo lepa idila iz davnih dni, temveč je še vedno resničnost. Še vedno Saka 1.600 milijonov poganov na razgla-Senje Gospodovo, na Odrešenika, čaka na *vezdo, ki bi jih vodila. Ne vedo še nič 0 razodetju božjem po Jezusu Kristusu. Zdi se sicer, da sedanji pogani bolj iščejo oblast in neodvisnost, moderno industrijo in donosno poljedelstvo, letala in Romske bombe, višjo življenjsko raven in srečo kot pa božjo resnico. Dejansko Se pa v vsem tem razodeva globoko hrepenenje po pravi sreči — Bogu. 700 milijonov Kitajcev je iskalo odrešenika iz svojih stisk in bede v Maotse-tungu in komunistični stranki, toda ta ‘odrešenik« je nasilno iztrebil milijone 'Judi. 90 milijonov Japoncev je z naglo Industrializacijo dohitelo Evropo, toda ta Napredek jih ni osrečil. Afrika je videla odrešenje v osvobojenju od kolonialnih °blasti, pa ne najde notranjega pomirjena. Vsi ti so bili lažni odrešeniki. Človek potrebuje več kakor le zunanje blagostanje, potrebuje notranjo srečo in odrešenje. Hrepenenje po odrešenju izraba lepa molitev pogana-iskatelja Boga: ‘Stvarnik sveta, stvarnik človeka, gospod ''Seh gospodov! K tebi prihajam poln hrepenenja, da bi te spoznal. Pridi vendar, ^eHki kot nebo, gospodar čez zemljo, Stvarnik vseh stvari, stvarnik človeka! Tebe iščem, da bi te gledal, da bi se pri tebi kot pri vrelcih odžejal!« Gotovo ne molijo vsi pogani tako lepo, Vsl pa iščejo na dnu duše Boga, ki jih edini more osrečiti. ODGOVORNOST KRISTJANOV PRED POGANSKIM SVETOM Prvim poganom je bila zvezda kažipot ^ Jezusu, še dandanes čakajo pogani na lvezdo vodnico. Kristus pravi: »Vi ste luč sveta!« Kristjani naj bi bili tiste zvezde v svetu, ki poganom kažejo pot h Kristusu. Bog ne obnavlja več čudežne zvezde na •*ebu, ker se je že razodel in izročil kristjanom, ki naj bi ga posredovali poganom. V prvi vrsti so te zvezde vodnice Misijonarji. Toda 28.000 misijonarjev za 1.600 milijonov poganov ne zmore vsega, ^si kristjani, med njimi 546 milijonov katoličanov, morajo biti zvezde vodnice ®°ganom. So li vsi zvezde vodnice ali ®a zvodnice? Žal, mnogi kristjani ne razodevajo, tem-eč zatemnjujejo Kristusa. Kristjan je ^etla zvezda samo, ako živi v milosti Wji in po sv. veri. Kristjan, ki živi ne-^"ščansko družinsko in zakonsko življenje, ki laže in goljufa, ki je sebičen in 'fdosrčen, ki v javnosti zataji Kristusa, **e more biti zvezda poganom. Kristjani 80 Cerkev in njih življenje in ravnanje priporoča ali obremenjuje. Pogani opazujejo to Cerkev. Tudi v A-^ki in Aziji imajo obveščevalna sredstva: film, radio, televizijo. Velik del In-|e%ence se šola na evropskih univerzah ^ vidi življenje kristjanov. Dobro so ob-VeSčeni o tem, kaj se v »krščanski« Evro-*** dogaja, življenje mnogih kristjanov je Pohujšljivo in nekrščansko ter tako sla- 0 Priporočilo za Cerkev božjo. KAKO NAJ BO KRISTJAN ZVEZDA VODNICA ^si kristjani pa naj bi kazali poganom ®ot h Kristusu tudi s tem, da podpirajo Misijonarje. Modri z Jutrovega so obdajali Kristusa z zlatom, kadilom in miro, hvaležnosti, ker so ga našli. Iz hva-*nosti za sv. vero, ki je kristjanom za-*®lala že v »jutru« — ob zibelki, naj bi J/lstusa v sv. Cerkvi obdarovali z daro-VI i *i jih potrebuje za širjenje sv. vere. , stus pričakuje od kristjanov zlata — Oti rn'h srec*stev za misijonske ustanove darovanju na praznik Razglašenja sPodovega, na dan misijonske nedelje, v postnem času, morda še dar za bogo-slovca-misijonarja ter za krst poganskega otroka. Naj bo res dar, ki ga krščanski človek daje, primeren dohodkom in blagostanju posameznika! Sv. Cerkev pričakuje od vernikov za misijone tudi kadilo molitve. Velesila molitve bo napeljala tokove milosti v misijone, milosti pa je treba z gorečo molitvijo od Boga izprositi. K vsakdanjim molitvam kristjana spada zato tudi redna molitev za misijone. K molitvi naj doda kristjan še miro trpljenja, posebno bolniki naj darujejo, vsakdanje telesno in duševno trpljenje (bolezen in zapuščenost) za misijone. Kjerkoli na svetu kdo po vzgledu Kristusovem in njemu na ljubo voljno trpi, tam se pretakajo bogate milosti odrešenja. Žarišč nemirov in mednarodne napetosti tudi v preteklem letu ni manjkalo: Kongo, Ciper, Jemen, Južni Sudan, Indija, Pakistan, Indonezija, Santo Domingo, te in še druge države so dale govoriti o sebi. Toda vse je po svoji pomembnosti in po svojem ogrožanju svetovnega miru prekosil vojaško-po-litični položaj v Vietnamu, ki je postal točka št. 1 svetovnega dogajanja in povzročil najbolj različne reakcije, ki so proti koncu leta 1965 izzvenele v splošen poziv k miru, kateri naj se vrne v to od državljanske vojne in vojnih spopadov izmučeno zemljo. DVOJNO POJMOVANJE MIRU Res, za letošnji božič se je veliko govorilo o miru v Vietnamu. Fcmfam je odstopil Tako Fanfani kot prof. La Pira hodita v vrstah italijanske Krščanske demokracije rada svoja pota, ki uradno vodstvo stranke večkrat spravi v zadrego. Oba sta osebno ambiciozna ter se ne pomišljata, lotiti se zadev, ki so vsaj kočljive, če že ng yčasih tudi škodljive za splošno smer italijanske politike. Še kot predsednik skupščine Združenih narodov je Fanfani skupaj / bivšim florentinskim županom La Piro sprožil akcijo za mir v Vietnamu. Z veliko samozavestjo je posredoval ameriškemu predsedniku Johnsonu La Pirovo poročilo, po katerem si severno-vietnamska vlada želi miru in ne zahteva nič drugega kot da Amerikanci ustavijo ogenj. Toda Ho Či Minil je La Pirove trditve hitro zanikal. Izjavil je, da o pogajanjih za mir ni govora, dokler se Amerikanci ne bodo umaknili iz Vietnama. Nato se je La Pira vrnil v Italijo. Mnogi politični krogi, zlasti desničarski, so mu bilj zamerili njegovo izjavo, češ da je gonja proti komunizmu pretirana in mu očitali, da se skupaj s Fanfanijem postavljata v zadevi Vietnama proti Arne- rikancem in zagovarjata poseg komunističnih sil v vietnamski državljanski vojni. Tako je prišlo potem do nepričakovanega, skoro bi rekli absurdnega dogodka: Fanfanijeva žena je v moževi odsotnosti, kar pa še ne pomeni brez moževega pristanka, povabila na časnikarski razgovor na svoje stanovanje v Rimu prof. La Piro, ki naj bi dal nekaj izjav urednici tedn’ka v!1 r^rghes?« Pre^i V tem razgovoru je La Pira kritiziral politiko ameriškega zunanjega ministra Ruska, nepovoljno se je izrazil o Moru, Nen-niju in De Gaullu ter se zavzemal za enobarvno vlado krščanskih demokratov z zunanjo podporo komunistov. Jasno je, da je list te izjave objavil. Prof. La Pira se je nekaj izgovarjal, da njegove izjave niso bile točno podane, toda uredništvo lista je naglo odgovorilo, da lahko postreže z magnetofonskim trakom, na kar je seveda La Pira umolknil. Fanfani je smatral za najpametneje, da odstopi. Moro je njegov odstop sprejel in istočasno sam začasno prevzel zunanjepolitični resor, dokler se ne najde dokončna rešitev. Ameriški predsednik Johnson je sprožil s svoje strani široko zasnovano akcijo za sklenitev miru v Vietnamu. Njegov odposlanec Averrel Hariman je obiskal najprej Varšavo, nato se je oglasil pri Titu na Brdu pri Kranju v Sloveniji, potem je pa odpotoval še v Indijo in Perzijo. Istočasno je bil sprejet ameriški veleposlanik v Moskvi Toy Kohler pri predsedniku Sovjetske zveze Podgornemu, med tem ko je imel ameriški delegat pri Združenih narodih Artur Goldberg daljši razgovor s papežem Pavlom VI. v Rimu. V vseh teh razgovorih naj bi bili ameriški diplomati razložili pogoje, pod katerimi so ZDA pripravljene skleniti mir v Vietnamu. Ti naj bi bili: skliče naj se posebna mednarodna konferenca o juž-novzhodnih azijskih vprašanjih; lahko so na tej konferenci prisotni tudi predstavniki komunističnega osvobodilnega gibanja Vietkonga; Amerikanci so pripravljeni sprejeti ženevski sporazum iz leta 1954 in nimajo namena za stalno vzdrževati sedanja svoja oporišča v jugovzhodni A-ziji; glede združitve obeh Vietnamov v eno državo naj odloči samo ljudstvo v svobodno izraženem plebiscitu. Sv. oče Pavel VI. je pa s svoje strani 31. decembra posla! štiri svoje poslanice Moskvi, Pekingu, Hanoju in Saigonu. Prav tako je izročil v sredo 29. decembra zvečer posebno poslanico Johnsonovemu odposlancu Goldbergu. V pismu Podgornemu je tega pozval, naj se ob spominu na trpljenje ruskega naroda v zadnji svetovni vojni zavzame za pravično rešitev vietnamskega vprašanja, saj je spopad, ki okrvavlja to nesrečno deželo, huda grožnja za svetovni mir. Posredovanje sovjetske vlade bo pred zgodovino njej le v čast. Maocetungu pa je papež dejal, naj podpre napore za rešitev, ki bodo Vietnamu zavarovali neodvisnost dežele. Kitajska je danes zaradi ugleda, ki ga uživa, upravičeno poklicana, da pomaga ljudstvu, ki se ne more lotiti obnove domovine zaradi nadaljevanja vojne. V brzojavki Ho či Minhu pravi sv. oče, naj se ne zanemari nobena stvar, da bo prišlo do tako zaželenega miru. Naj se zato odgovorni izognejo vseh dejanj, ki bi mogla pripeljati k obnovitvi srditih bojev in bombardiranju. Južnovietnamskemu predsedniku pa je papež telegrafiral, da je vesel, ker je prišlo do prekinitve bombardiranj Severnega Vietnama. To sedaj dopušča možnost iskrenih pogajanj v duhu pravičnosti in dobre volje. Novi dinar Po novem letu je v Jugoslaviji stopil v veljavo novi dinar, katerega vrednost bo sto starih dinarjev. Izdali so nove bankovce po 50, 10 in 5 dinarjev, ki so enaki po tisku bankovcem 5000, 1000 in 500 dinarjev. Stari bankovci ostanejo še nadalje v prometu, seveda s stokrat manjšo vrednostjo. Tudi stari kovanci po 50, 20, 10, 2 in 1 dinar ostanejo v veljavi z vrednostjo 50, 20, 10, 2 in 1 pare. Toda spet se je pokazalo, da se da besedo mir kakor tudi besedo demokracija tolmačiti zelo svojevoljno. Za komuniste obstaja mir v tem, da njih nasprotniki, ki so jih oni sami prvi napadli ter jim vsilili borbo za obstanek, brezpogojno odložijo orožje, zapustijo svoje postojanke in se predajo na milost in nemilost rdečim revolucionarjem. Jasno je, da tako pojmovanje miru na noben način ne more zadovoljiti nikogar, ki iskreno ljubi svobodo in ki se zaveda, da so komunisti nenasitni v svojih zahtevah: komaj se jim dovoli en korak naprej, že zahtevajo dva druga. V tem oziru se pač v ničemer ne razlikujejo od Hitlerja in njegovega načina osvajanja novih ozemelj. Žal pa je javno mnenje že tako infiltrirano od komunistične propagande, da vidi v Vietnamu samo še Severnoamerikance kot nosivce vojnih spopadov; da so državljansko vojno sprožili komunisti iz Severnega Vietnama in da jih pri tem podpirata tako rdeča Kitajska kot Sovjetska zveza, pa večina levičarsko navdahnjenih raznih koristnih budal sramežljivo zamolči. POMEN VIETNAMSKE VOJNE ZA SVOBODNI SVET Vojna v Vietnamu že davno ni več notranja zadeva vietnamskega ljudstva. Kakor leta 1950 na Koreji, tako je tudi v primeru Vietnama komunistični imperializem tisti, ki je sprožil verigo dogodkov, katere skušajo sedaj državniki vsega sveta, vključno sv. očeta, tako usmeriti, da ne bi ogrožali svetovnega miru in prinesli ljudstvu obeh Vietnamov tako potrebno olajšanje in odstranitev vojnih grozot. Toda pri vseh teh prizadevanjih je treba imeti eno pred očmi: niso bile ZDA tiste, ki so sprožile vojno v Vietnamu ali zasejale gverilo v deželi. Danes je jasno, da ima ta umazana vojna svoje korenine v Hanoju, t.j. v Sev. Vietnamu; komunistična Kitajska je pa tista, ki ima največ interesa, da vojna divja naprej; na eni strani se s tem veže vedno večje severnoameriške sile, po drugi strani pa spretna komunistična propaganda vedno več svetovne javnosti pridobiva na svojo stran, češ da so napadavci Severnoame-rikanci in da miru ne bo, dokler bodo oni ostali v Vietnamu. Vojna v Vietnamu je vojna, ki bo za bodoča desetletja lahko tako odločilna kot japonski napad na Pearl Harbour 7. decembra 1941. Gre za ohranitev političnega ravnotežja na Tihem oceanu, gre za obrambo držav na azijskem jugovzhodu, kot so Filipini, Indonezija, Malazija in Tajska, da ostanejo svobodne, gre z eno besedo za zavrnitev nasilja, ki ga skuša komunizem pod krinko osvobodilnega boja uveljaviti z namenom, da se polasti oblasti in jo potem uporabi za nadaljnje širjenje svojih prevratnih idej. Predsednik Johnson je imel zato čisto prav, če je dejal: »Vsi si želimo miru, toda ta ne zavisi le od nas, temveč tudi od drugih. Pripravljeni moramo biti zato na dolgo dobo bojevanja. Ne bomo dopustili, da nas porazijo, tudi ne, da nas utrudijo; ne bomo se umaknili, ne očitno, pa tudi ne pod plaščem dogovora, ki bi bil brez vsebine in pomena.« Z vojno v Vietnamu se je odprlo dvajset let po zmagi nad Japon- sko in dvanajst let po sklenjenem premirju na Koreji za ZDA novo prostrano bojišče: Tihi ocean. To pot že ne nastopa proti Ameri-kancem 90 milijonov Japoncev, temveč narod 700 milijonov Kitajcev, ki so prežeti revolucionarnih idej in trdno odločeni, da jih vsilijo ostalemu svetu. MIR, A NE ZA VSAKO CENO Kadar se v teh dneh govori o potrebi pogajanj za mir v Vietnamu, je predvsem treba vedeti, da je pravica na strani ZDA, ne pa komunističnih napadavcev. Ameriški vojaki krvavijo in padajo na fronti daleč proč od domovine, ker le trdna odločnost lahko komunistične voditelje prepriča, da so njihove napadalne namere obsojene na neuspeh. Kako lažje stališče bi imele sedaj ZDA, če bi bile leta 1947 vsaj tako odločno kot sedaj Saigon podprle Čangkajška proti Maocetungu na Kitajskem; kako manj žrtev bi bilo, če bi bil Truman poslušal leta 1953 generala Mac Arthurja ter zaključil korejsko vojno na kitajskih tleh! T^ko pa so vsako stvar polovično zaključili! Danes se voditelji ZDA' zavedajo, da se mina ne reši s tem, da se sklepajo razna premirja ali iščejo vazni kompromisi; od takega ravnanja ima korist le komunizem. On nadaljuje z gverilo, pospešuje revolucijo in ustvarja nova žarišča nemirov, ki vodijo potem do vedno novih in hujših spopadov. Ko po eni strani pozdravljamo prizadevanja vseh tistih, ki iščejo politične rešitve za mir v Vietnamu, si po drugi strani želimo, da bi ZDA to pot ne ponovile napak, ki so jih napravile leta 1945 v Evropi ali po končani korejski vojni, ko so na bojišču zmagale, na političnem področju pa bitko zgubile. Komunizem razume le en jezik, jezik krepke pesti. Zato upajmo, da se ZDA to pot ne bodo dale premotiti od levičarske propagande, temveč pristale le na tak mir, ki bo res jamčil svobodo ne samo Vietnamu, temveč vsem južnovzhodnim azijskim narodom in ga komunisti ne bodo mogli več zlorabiti v svoje podtalne namene. Prebivavstvo Jugoslavije Po zadnjih statistikah ima Jugoslavija 19.500.000 prebivavcev, okrog 229.000 več kot pred enim letom. Ta prirastek ne pripisujejo toliko novim rojstvom, kakor manjši umrljivosti. Zaposlenih ljudi v Jugoslaviji je 3.580.000, izmed teh je nad en milijon žensk. Brezposelnih je bilo ob koncu leta 236.000. Računajo, da je bila industrijska proizvodnja med letom 1965 za 896 večja kot v letu 1964, medtem ko je kmetijska proizvodnja padla za 1%. Poljska vlada in romanja Komunistična poljska vlada je izdala odločbe za tuje romarje, ki mislijo obiskati čenstohovo ob 1000-letnici pokristjanjenja Poljske. Vsak tuj katoliški duhovnik, ki hoče obiskati Čenstohovo na Poljskem, mora zaprositi za posebni vizum, ki mu ga režim po daljši preiskavi izda ali tudi ne. Prošnjo morajo duhovniki-romarji vložiti dober mesec pred nameravanim odhodom. Isti odlok velja za vse časnikarje iz nekomunističnih držav. Druga neugodnost je ta, da morajo imeti vsi navadni romarji in turisti osebni potni lisi:, ker razne agencije sploh nočejo izdajati skupnih potnih listov, ker je potovanje skozi Češko in Poljsko preveč tvegano in negotovo. Smernice goriškega nadškofa za koncilski jubilej Srečanje s kardinalom Kot znano, je sv. oče Pavel VI. malo pred zaključkom koncila najavil poseben čas zahvale in proučevanja koncilskih odlokov, ki naj bi se pod imenom koncilski jubilej pričel 1. januarja 1966 in bi trajal do binkoštnega praznika, 29. maja 1.1. V tem času naj bi prišlo do duhovne prenovitve ljudstva, ki ostaja prej ko slej prvi namen zaključenega 2. vatikanskega cerkvenega zbora. Dobri naj bi v tem času stremeli še za večjo popolnostjo in si prizadevali za zvesto spolnjevanje vsakdanjih dolžnosti, tisti pa, ki so oddaljeni od vere ali ločeni od vrelcev milosti, naj bi pa ta čas izrabili za pomirjenje s svojim Bogom. Jubilej naj bi tudi v vseh vernikih pomnožil čut za Cerkev. Ker je v vsaki škofiji prav stolnica kraj, kjer škof kot oče in pastir svoje črede vrši svoje poslanstvo učiteljstva in povezave s Petrovim sedežem, zato naj bi verniki v tem Na sveti večer me je pot zanesla v majhno mestece onstran .meje. »Pojdeš k polnočnici?« »Seveda. Sveti večer se najlepše zaključi s polnočno mašo.« Ob pol enajstih so pričeli pritrkovati; najprej prav nalahno kot pravi pesem: Zvonovi pritrkavajo tin tin kom ton kom tin kom — Z neba krilatci plavajo na zemljo z božjim Sinkom .. . Potem so udarjali glasneje in pozdravljali radost božične noči... nato pa, kot bi se bali, da so preglasni, so spet poltiho doneli v mirno noč: Tin tin kom ton kom tin kom ... En četrt pred polnočjo smo stopili v cerkev, oziroma se prerili skozi strnjene vrste mož in fantov pod korom, da bi v ospredju našli vsaj kam se nasloniti, zakaj sedeža ni bilo več najti. Krasno urejeno neonsko razsvetljavo imajo v tej cerkvi; pevci bi z vso pravico opolnoči lahko zapeli: »Veseli dan praznujmo ...« zakaj po cerkvi je bila razlita dnevna svetloba kot bi sonce sijalo skozi okna ne samo od jugovzhoda, ampak tudi od severozapada. Farni zavetnik se je ponižno umaknil in na velikem oltarju je ožarjena od luči stala slika Brezmadežne in materinsko vabila: »Pridite, otroci! Jaz sem Mati večne Ljubezni ...« Po končanih molitvah je s kora zadonela pesem, za tem pa jasno odgovarjanje mašniku, ki je pričel sveto mašo. Menjaje so se vrstile pesmj in odgovori mašniku; včasih je bila pesem umetna, včasih ljudska in tedaj je zaorilo po cerkvi brez zavlačevanja in močno so izstopali otroški glasovi, kajti bilo je mnogo otrok pri polnočnici. Po hvalospevu in po povzdigovanju je mogočno zadonela pesem: »Zveličar prihaja iz svetega raja . ..«, nato so pa spet sledile skupne molitve: Oče naš ... Jagnje božje in Gospod, nisem vreden . .. Obhajilo: V lepo urejeni vrsti so stopali k svetemu obhajilu ločeni po spolu najprej otroci, za njimi žene in dekleta in za temi možje in fantje. Teh zadnjih je bilo nad 40 in verjemite, da je med njimi bilo prav malo sivolasih mož! Med obhajilom — duhovnik'je obhajal 20 minut — so pevci zapeli tri kitice nežne, v srce segajoče pesmi: »Podati hočem ti srce«. Nato pa spet ljudske, da so poprijeli vsi verniki. Po končani sv. maši so se ljudje pojoč razhajali in pevci na koru so peli, peli ... Petje tega zbora je tako ubrano, glasovi mehki, uliti, da se ne naveličaš poslušati, zato smo med zadnjimi zapustili cerkev in kar nekam čudno se mi je zdelo, ko smo iz dnevne svetlobe stopili ven, v mirno, a temno božično noč. Bila je lepa, zares lepa zame ta božična noč. Drugo jutro me je pot zanesla v zadružno obrtniško delavnico — majhen, neodložljiv opravek. Vstopim. Iz radijskega sprejemnika je donela pesem: »Sveta noč ...« »Pri vas imate prijetno božično vzdušje, zato voščim vsem: Vesele božične praznike!« »Hvala! Enako!« Par stavkov in zadeva je bila urejena. Iz sprejemnika je zadonel glas msgr. Škrla iz rojanske cerkve v Trstu: »V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. ..« »Amen,« je v zboru odgovorilo ljudstvo zbrano pri sv. maši. Pametno je bilo brž se posloviti, zakaj ganljivo je bilo videti vrsto delavcev, ki so tihi, sklonjeni vsak nad svojim delom času mnogo zahajali na ta kraj molitve in se udeleževali svetih obredov, poslušali božjo besedo in si pridobili jubilejnih odpustkov. Vsi verniki bodo mogli dobiti v času jubileja, če bodo opravili sv. spoved in prejeli sv. obhajilo ter molili po namenu sv. očeta vsakič sledeče popolne odpustke: če bodo vsaj trikrat navzoči pri razlagi koncilskih odlokov; če bodo poslušali vsaj tri pridige v času misijonov po župnijah; če bodo pri sv. maši, ki jo bo slovesno opravil nadškof v stolnici; enkrat v času jubileja pa bo mogel prejeti popolni odpustek vsakdo, kj bo obiskal stolnico ter tam na ta ali oni način obnovil izpoved vere. Cas jubileja naj se slovesno odpre v vsaki cerkvi 2. januarja ali pa na praznik Razglašenja Gospodovega s sveto mašo in klicanjem Sv. Duha, kjer pa maše ni, z evharističnim blagoslovom. sledili sveti maši, božji besedi in božični pesmi, ki jo je oddajala tržaška radijska postaja. f Zlatomašnik Črnigoj Franton Po dobrem letu, odkar je v Lokavcu pri Ajdovščini umrl biseromašnik Henrik Črnigoj, je na božični praznik umrl tudi njegov brat Franc Anton, župnik v Kozani. Dne 27. decembra 1965 so se ob prisotnosti 55 duhovnih sobratov ter izredno velike množice vernikov izvršile pogrebne svečanosti. Solkanski dekan msgr. Andrej Simčič je daroval pogrebno sv. mašo in nato z izbranimi besedami prikazal lik in delo pokojnikovo. Pri odprtem grobu so se od pokojnega župnika poslovili predstavniki kozanskih vernikov, pevskega zbora in šolske mladine. Lepe so bile spominske besede kamenjskega župnika g. Viktorina Staniča, ki je skupno z velikim številom kamenjskih vernikov prihitel na pogreb zaslužnega duhovnika, ki je tudi v Kamnjah zapustil najlepše spomine. Zlatomašnik Franjo Črnigoj se je rodil v Sv. Križu na Vipavskem dne 20. junija 1887 kot sin čislanega knjigoveza in urarja Josipa. V družini je bilo devet otrok. Vzorni starši so jim dali krščansko vzgojo. Dva sinova in štirje vnuki so se Bogu darovali v duhovskem ali redovnem stanu. Sin Franjo je bil posvečen v duhovnika dne 26. julija 1912. Kot novomašnik je nastopil službo kaplana sprva v Volčah in nato v Tolminu. Ko je prva svetovna vojna zajela deželo, je prevzel mesto dušnega pastirja slovenskih beguncev v Bru-cku na Štajerskem. Avgusta 1918 ga je nadškof Sedej poslal za kurata v Škrbino in kmalu nato za župnega upravitelja (1.12.1918) v Kamnje na Vipavsko. Maja 1920 je postal župnik. Po 20-letnem službovanju v Kamnjah je dne 23. decembra 1938 odšel za župnika v Kozano v Brda, kjer je umrl dne 25. decembra 1965. Župnik Franton Črnigoj je razvil bogato dejavnost že v Kamnjah. Predvsem je skrbel za globoko versko življenje v župniji. Poleg že cvetoče dekliške Marijine družbe je ustanovil še Marijino družbo za žene in matere. Bil je apostol češčenja presv. Srca Jezusovega in prvih petkov. Velika je bila njegova gorečnost za božjo čast in lepoto hiše božje. Z nepopisnimi žrtvami je zgradil lepo župnijsko cerkev sv. Mihaela v Kamnjah in podružno cerkev sv. Marjete v Skriljah. Predelal je tudi podružno cerkev v Vrtovinu in zgradil več kapelic. Kot se je neutrudno prizadeval za versko in moralno poglobitev, tako se je zavzemal za kulturni in gospodarski napredek svojih vernikov, zlasti z veščim sodelovanjem pri posojilnici. Pa prijel je tudi za per6 in objavil nekaj člankov v koledarjih in v Zborniku svečenikov sv. Pavla. Nadškof Sedej, ki je zelo cenil njegovo delo, ga je v priznanje leta 1927 imenoval za škofijskega duhovnega svetovavca. Župnik Franjo se je prav tako vneto žrtvoval za svoje vernike tudi v Kozani, in še posebej med drugo svetovno vojno, ki jih je večkrat ščitil med nemškimi čistkami. Tudi tu je poslikal cerkev, uredil zvonik in poskrbel za zvonove. Svojo duhovniško pomoč je nudil tudi v bližnjih vaseh, zlasti ko ni bilo duhovnika v Vi-polžah in Šmartnu. Veličastni pogreb je pokazal, kako zna biti slovensko ljudstvo hvaležno svojim duhovnikom. Dr. R. Klinec IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI Koncert slovenske mladine v Torontu 11. in 12. decembra je bil v dvorani Marije Pomagaj koncert, ki ga je organizirala in pripravila Slovenska šola Marije Pomagaj v Torontu. Vokalni del koncerta je obsegal mednarodne pesmi. Nastopila sta dva mladinska zbora: zbor naprednejših in zbor začetnikov. Oba vod; in ju je na koncertu dirigiral g. Tone Zrnec C. M. Zbor naprednejših je pel triglasno in štiriglasno ter izvajal pesmi v petih jezikih: v slovenskem, angleškem, španskem, latinskem in francoskem jeziku. Poseben del koncerta je bila orkestralna glasba in slovenski narodni plesi. Z orkestralno glasbo so se predstavili sedanji in bivši gojenci Fojsove harmonikarske šole pod vodstvom g. Matije Lebarja. Slovenske narodne plese je izvajala rajalna skupina Slovenske šole Marije Pomagaj, katere vodja in učitelj je g. Ciril Soršak. Razumljivo je, da se je tako pestrega koncerta udeležilo mnogo slovenskih rojakov in pripadnikov drugih narodnosti, zato je imela vsaka točka komentar. V slovenskem jeziku je napovedoval g. Vilko Ce-kuta, v angleškem pa gdč. Marjetka Šuligoj. Razstava slovenskih umetnikov v Washingtonu V drugj polovici oktobra je bila v Wash-ingtonu, prestolnici Združenih držav, razstava del slovenskih kiparjev in slikarjev. Razstavljali so: France Gorše (New York), Miro Zupančič (New York), Jože Vodlan (New York), Marinka Sever-iiurperjeva (Cleveland), Bara Remec (Argentina), Marjanca Savinšek (Francija), Aleksa Ivanc (Francija). Razstava je močno odjeknila v ameriški javnosti in je imela zelo lep uspeh. Slovensko gledališče Slovensko gledališče v Torontu je v nedeljo, 19. decembra uprizorilo v dvorani Marije Pomagaj Jurčičevega Desetega brata v priredbi Fr. Govekarja. Igro je režira! g. Vilko Cekuta. Slovensko gledališče ima za zimsko sezono na programu še več dramskih de!. Kobarid brez šolskega poslopja Ker je stavba osnovne šole v Kobaridu postala tako razmajana, da ni mogel nihče več jamčiti za varnost otrok, so staro šolsko poslopje izpraznili, »učilnice« pa namestili kar na šestih mestih v zasebnih stanovanjskih hišah in v prostorih nekdanje tovarne igel. Razdalje med posameznimi razredi so do 300 m. Ni treba posebej poudariti, da ti zasilni prostori ne ustrezajo niti najosnovnejšim pedagoškim in higienskim zahtevam. Starši 440 učencev kakor tudi ostali občani tolminske občine le težko razumejo, zakaj ni moči dobiti potrebnih sredstev za gradnjo nove šole. Predsednik skupščine občine Tolmin (nekak župan) Franc Skok pravi, da je krivda v načinu, kako Splošna gospodarska banka posojuje denar. Ta banka posodi denar le tistim, ki zberejo sami določeno vsoto denarja. Tolminska občina ga ni spravila skupaj, kolikor predpisi zahtevajo, zato je banka njeno prošnjo za posojilo enostavno zavrnila. Prav tako si šolskih poslopij iz istih razlogov kot Kobarid ne morejo zgraditi kraji kot Spodnja Idrija, Postojna, Logatec, Stari trg pri Ložu, Mirna, Mirna peč, Slovenske Konjice, Ljutomer in Lendava. Umrl je akademik prof. dr. Igor Tavčar Dne 27. decembra je umrl v Ljubljani akademik in univerzitetni profesor dr. Igor Tavčar, predstojnik interne klinike medicinske fakultete v Ljubljani in profesor za interno medicino. Akademik Igor Tavčar je bil sin slovenskega pisatelja dr. Ivana Tavčarja in se je rodil 2. novembra 1899. Leta 1949 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in upravnik inštituta za medicinske vede pri akademiji. Bi! je tudi član raznih zdravniških in znanstvenih odborov tako v Jugoslaviji kakor v Bazlu in Londonu. V času po zadnji vojni si je veliko prizadeval za ustanovitev bolnišnic v raznih krajih; spisal je tudi več zdravniških knjig in razprav. Petnaist novih elektromotornih vlakov V Sloveniji vozijo 3 tričlenski električni motorni vlaki na progi Ljubljana-Jesenice. Vlak je drvel po megleni padski nižini. Voz je bil poln potnikov, ki so se vračali iz notranjosti države; potnikov, ki so pripadali recimo »boljšemu sloju«, kot je bil tudi značaj vlaka samega. Stopim iz hodnika v razsvetljen voz in se pomikam, da bi si poiskal sedež. Na koncu, na zadnjem sedežu, mi brž stopi pred oči pojava, ki je nisem pričakoval. Spoznal sem — kako bi ga ne! — v stari, častitljivi a istočasno preprosti osebi cerkvenega kneza, kardinala. Čez črni talar je imel razpet škrlaten pas, čez prsi zlato verižico, na sivi glavi škrlatno okroglo svileno kapico. Zraven njega je sedel mlajši duhovnik, ki se je z dostojanstvenikom pogovarjal v njegovem jeziku. Pa čemu naj to pripovedujem? Morda je kaj nenavadnega srečati kakega kardinala? V Rimu morda ne, v potniškem vlaku (tudi če v prvem razredu) pa morda že bolj. Ni pa s tem še opravičena moja radovednost. Saj se cerkveni očetje prav v tem času vračajo s koncila v svoje Ustanova za razgovor z vzhodno Cerkvijo Sedemnajst znanstvenikov in teologov iz Avstrije, Zahodne Nemčije, Francije in iz Italije je bilo imenovanih za člane znanstvenega sveta ustanove »PRO ORIENTE«, ki je bila ustanovljena lani na Dunaju. Ustanova, katere vodstvo se je sestalo v novembru na Dunaju pod predsedstvom kardinala dr. Koniga, namerava pospeševati s pomočjo znanstvenih raziskavanj, publikacij in predavanj razgovor z vzhodno Cerkvijo. Turška vlada dela težave Atenagoru Pravoslavni patriarh v Carigradu je še vedno v težkem položaju, ker turška vlada podpira tako imenovanega »papeža Efti-ma«, bivšega pravoslavnega duhovnika, ki je osnoval »Turško pravoslavno gibanje«, Razvijajo hitrost do sto kilometrov in je v njih prostora za 340 oseb. Ti vlaki so bili naročeni na Poljskem v Wroclawu (nekdanjem Breslauu). Te dni so pripeljali v Ljubljano novo štiričlensko garnituro, medtem ko ena že vozi na slovenskih elektrificiranih progah. V začetku leta 1966 bodo prišli v Slovenijo iz Poljske trije novi štiričlenski vlaki, v katerih bo lahko potovalo 560 oseb. Do konca istega leta bo uprava slovenskih železnic prejela še sedem takih kompozicij, tako da bo imela Slovenija prihodnje leto že 15 elektromotornih vlakov. Tako bodo vagoni starega tipa popolnoma izginili z elektrificiranih prog v vožnjah na krajše razdalje. Samo mednarodni vlaki bodo ohranili potniške vagone klasičnega tipa. V Argentini je izšla pred nekaj meseci knjiga, ki je nekaj svojevrstnega. Je to prva slovenska vohunska knjiga, ki nas vodi v podzemlje — na nevidno fronto, kjer so si najbolj sposobni in prebrisani tekmeci skušali drug drugemu iztrgati največje tajnosti in jih posredovati svojim vladam. Eden takih je bil tudi jugoslovanski vojaški ataše v Berlinu polkovnik Vladimir Vauhnik, slovenske krvi po rodu in obdarjen z izredno bistroumnostjo in pretkanostjo. Svoje spomine je kasneje zaupal papirju, ni pa doživel njih izida, te iz gestapovske ječe je prinesel s seboj kal bolezni, ki ga je trla ves čas, ko se je iz podzemlja boril za svobodo svoje domovine. Strla ga je mnogo prezgodaj, že pred desetimi leti, ko je živel kot zaveden Slovenec in odločen antikomunist v Argentini. Polkovnik Vauhnik je bil stoodstotno prepričan, da le poraz nacistične Nemčije lahko reši jugoslovanske narode, zlasti pa slovenskega pred uničenjem. Zato je smatra! kot jugoslovanski generalštabni častnik za svojo domovinsko dolžnost, da s tajnim obveščevalnim delom vztraja v svoji zasebni vojni proti nemškemu okupatorju. S tem, da je iz Ljubljane, ki so jo imeli zasedeno Italijani in kasneje Nemci, vse do zavezniške invazije v Normandijo poročal Angležem, kje in kako se da nem- škofije. Ta pa se ne more več vrniti— * * * Prav radovednost, izvirajoča iz tega zadnjega dejstva, me je nagnila, da sem skušal pozdraviti tega cerkvenega kneza-Ni važno, v čigavem imenu ali s kakšnim namenom. Kmalu sem dobil od prijaznega tajnika privoljenje in nedolgo za tem sem že sedel pri starem, a ponosnem kardinalu. Spoštljivo sem mu izrazil svojo vdanost, poudaril nekaj misli primernih ob taki priložnosti ter se kmalu spoštljivo poslovil. Silna preprostost in naklonjenost sta me prav posebno ganili. Odšel sem pa še z njegovim blagoslovom. Z blagoslovom kardinala molčeče Cerkve... * * * Zunaj je bila gosta megla. Zbirala se je gotovo iznad Piave ter od bližnje lagune. Sam pri sebi sem nato razmišljal, ali je tudi kje nad Vltavo megla še tako gosta, da luč še ni posijala skozi njo ali se ne bo še tako hitro umaknila novi zarji svetlega, svobodnega dneva... a. b. k; nasprotuje grškemu pravoslavnemu patriarhatu. Čeprav ima to gibanje le okoli 500 privržencev, mu je vlada prepustila v novejšem času še dve cerkvi, katere so prej upravljali grški pravoslavci. Pravoslavni nadškof Jakovos iz New Yorka je ob priliki papeževega obiska v New Yorku prosil Pavla VI., da posreduje pri turški vladi v prid carigrajskega patriarhata. Opazovavci vzhodnih Cerkva na koncilu Na četrto zasedanje 2. vatikanskega koncila so poslale opazovavce sledeče nekato-liške vzhodne Cerkve: Carigrajski patriarhat, aleksandrijski pravoslavni patriarhati moskovski, srbski in bolgarski patriarhat, georgijski patriarhat (SSSR), egiptovska in etiopska koptska Cerkev, sirsko-jako-bitska Cerkev, sirsko-indijska Cerkev, armenski katolikat iz Ečmjadzina (SSSR)i armenski katolikat iz Cilicije, ruska pravoslavna Cerkev v inozemstvu, sirsko-mala-barska Cerkev. Poleg tega so bili povabljeni tudi nekateri vidni predstavniki pravoslavne teologije, arhijerej Knjazev, rektor Teološkega pravoslavnega inštituta sv. Sergeja v Parizu, in profesorja istega inštituta, arhijerej Afanasijev in prof. Evdokimov, dalje rektor pravoslavnega bogoslovja v NeW Yorku arhijerej Schemann, pa nekaj grških teoloških strokovnjakov. Vlada odloča o redovniških poklicih V ministrstvu v oddelku za cerkvena vprašanja na Cehoslovaškem so se posvetovali o sprejemu novink v ženske samostane. Odkar so na Cehoslovaškem ukinil' ženske samostane, so redovnice zaposlene v industriji ali pa se posvečajo negi ne' ozdravljivo bolnih. Naraščaja niso mogl' sprejeti vseh 16 let. Tudi na Cehoslovaškem je namreč težko dobiti strežnice za neozdravljivo duševno bolne. ški stroj najbolj raniti, je povzročil P°" sredno Hitlerjevim armadam več škode kot vsa Jugoslavija za časa zasedbe. Vse leto 1942, kakor tudi 1943 pa do zime leta 1944 je po tajnem kanalu obveščal zavezniško zastopstvo v Švici. Verjetno ni noben obveščevalni center tako daleč razpredel svoje mreže kot prav ta ljubljanski, Pra,v gotovo pa ni nihče skoraj tri polna Ieta vzdržal v tistem najtežjem času v podzemlju kakor prav polkovnik Vauhnik. Bil Je izredno previden in organizacijsko spos0' ben, tako da mu je uspelo ostati nep°" znan sredi tiste Ljubljane, kjer je mrg°' lelo vohunov in protivohunov vseh vrst. Tako nam je polkovnik Vauhnik naniza v knjigi svojih spominov, posvečeni naJ grenkejši dobi v obstoju slovenskega na roda, premnoga zgodovinska dejstva, 0 katerih so nekatera ohranjena le v knjigi. Vsakdo, ki jo bo vzel v roke, s® ne bo ločil od nje, dokler je ne bo prebra do konca. Pri tem se bo počutil ponosne ga, da je prav sin slovenskega naro zmogel kljubovati vsemu nacističnemu v<^ hunskemu stroju ter bil v silni meri sten za zmago zavezniških sil- Knjiga ima 445 strani in je okusno v® zana. Krasi jo tudi več celostranskih s ^ Nekaj izvodov je prišlo tudi v Gorico >n jih lahko dobite, dokler traja zaloga, n® upravi Kat. glasa. Cena 3100 lir. "J Božič onstran meje NOVICE IZ SLOVENIJE Iz življenja Cerk VLADIMIR VAUHNIK Na nevidni fronti NOVOLETNA SLOVENSKE POSLANICA SKUPNOSTI *o stopamo v novo leto, čuti Svet Slo-,et!ske skupnosti v Trstu dolžnost, da slovenski javnosti na kratko poroča, kaj ltl,n je prineslo leto 1965 in kaj pričaku-tono od leta 1966. Leto 1965 je bilo najbolj značilno po tem, ^ Je slovenska narodna skupnost jasno Ustavila slovensko narodnostno in potisna problematiko. Slovenci v Italiji smo Pedali, kaj hočemo. V letu 1966 priča-hiemo odgovor na naše zahteve. Leta 1965 se je pri vseh narodnoobramb-^ in političnih nastopih očitno pokazalo, ’noramo Slovenci kot pripadniki samotnega naroda imeti lastno politično orga-"KOcijo in lastno politično predstavništvo. 1 bi se temu odpovedali, bi podpisali jptno obsodbo lastne samobitnosti. Ravenska skupnost, ki druži štiri orga-^tirane politične stranke in tudi veliko #eorganiziranih Slovencev, nam je torej #liino potrebna kot naša politična in na-^noobrambna predstavnica. Le ona se toko v imenu Slovencev pogaja s politični zastopniki italijanske večine. To še i,j!i spoznamo, če se vprašamo, katera kitična stranka bi imela politično legiti-"ocijo, da zastopa pravice slovenske manj-"e, če bi bili slovenski glasovi razpršeni italijanske stranke. Slovenci moramo ^eti lastne glasnike, ki so prosti vseh težnosti do italijanskih strank. ^ to izkušnjo je postala Slovenska skup-^ bogatejša pri pogajanjih s predstavni strank leve sredine, od katerih so nevere nujno zastopate koristi italijanske ^itie in jo predstavljale, čeprav so v v®1 včlanjeni tudi nekateri Slovenci. Leta 1965 je prvič prišlo do uradnih pokanj in uradnega dialoga med političnimi Predstavniki italijanske in političnimi ^eistavniki slovenske narodne skupnosti. 'e torej Slovenska skupnost postavlja na- 0 o lastnem političnem predstavništvu, le,n ne pravi, da bi se morali Slovenci 'iaU z oklepom izolacije. Prav obratno: kavlja se načelo dialoga, ki seveda predstavlja dva enakopravna besednika, to enakopravno slovensko narodno-politič- 1,0 Zastopstvo. Slovenska skupnost je do-o pogodbo in ki je v nasprotju z ne* itirinii členi posebnega statuta avtonom-dežele Furtanija-Julijska Benečija. In "e to tem manj, ker rimska vlada z izjemo enega zakona — in še ta se v celoti ne izvaja — ni naredila ničesar od tistega, kar odreka deželnemu svetu. Na tem področju bo Slo\’enska skupnost nadaljevala svojo borbo, računajoč na strnjeno podporo vse slovenske javnosti, pa tudi na razumevanje strank leve sredine, ki ne morejo preko nas in ki ne morejo računati na kakršnokoli asimilacijo Slovencev, če hočejo ostati zveste svojim načelom. Zastopstvo Slovenske skupnosti je dobro zastavilo svoje delo v tržaškem pokrajinskem svetu, kjer nam je sporazum jamčil nekatere važne pridobitve, ki pa se žal niso mogle v celoti uresničiti, ker je pokrajinski odbor zaradi prezgodnje krize odstopil. Slovenska skupnost je prisotna in na delu tudi v ostalih krajevnih ustanovah, naj je na oblasti ali v opoziciji. Slovenska skupnost ugotavlja, da je obisk predsednika vlade Mora koristil izboljšanju italijansko-jugoslovanskih odnosov, niso pa se še doslej pokazale pozitivne posledice za slovensko narodno skupnost v Italiji, ki jih povsem razumljivo pričakujemo. Tudi italijansko-jugoslovansji mešani odbor je doslej le malo naredil za Slovence v Italiji. V mislih imamo zlasti slovensko šolstvo, ki mu Slovenska skupnost posveča vso pozornost in skrb. Posebne akcije, ki jih je Slovenska skupnost izvedla v letu 1965, so poleg sporazuma o zaščiti narodnostnega značaja slovenskih krajev na Krasu in poleg neštetih nastopov v krajevnih upravah od deželnega sveta do občinskih svetov, borba za ohranitev slovenske zemlje, zahteva po zaščitni zakonodaji za slovensko narodno skupnost v Italiji, zakonski osnutek za zaščito narodnostnih manjšin v deželnem svetu, več kot polletna vsakdanja žilava borba za zaščito ljudi, ki so bili, odnosno bodo oškodovani pri razlastitvah za gradnjo naftovoda Trst-Bavarska, odpor proti šovinističnemu divjanju proti Slovencem ob priliki preosnove tržaškega občinskega odbora ter nešteta posredovanja v raznih posebnih in osebnih zadevah. Slovenci! Leto 1966 bo leto preizkušnje! Vsi bomo postavljeni na trdo preizkušnjo v borbi za rešitev vprašanj, ki smo jih postavili v letu 1965. Če bomo složni in enotni, bomo kaj dosegli. Grozijo nam nove razlastitve, braniti bomo morali naš edini zaklad, našo zemljo. Braniti bomo morali našo šoto s tem, da bo čim botjša in da jo bodo posečali vsi slovenski otroci. V letu 1966 nas čakajo tudi tržaške občinske in pokrajinske volitve, ki bodo verjetno 20. novembra. Če hočemo izpričati svojo življenjsko silo in dokazati svojo samobitnost, moramo vsi takoj pričeti z delom za uveljavite\> naše politične predstavnice — Slovenske skupnosti. čim več glasov bo dobita, tem več bo zalegla njena in s tem skupna slovenska volja. Začnimo torej novo leto v znamenju borbene enotnosti pod plaščem Slovenske skupnosti in zaključimo ga z veličastno zmago slovenske misli pri jesenskih volitvah ter z drugimi zmagami naših narodnih, kulturnih, socialnih in gospodarskih zahtev! Katoliška univerza v Venezueli Katoliška univerza v glavnem mestu Venezuele v Caracasu je dobila nove prostore, ki so pozidani na 31 hektarjih zemlje. Univerza lahko sedaj sprejme 10.000 slušateljev. RZASKE NOVICE Zbirka za oltar sy. Cirila in Metoda na Vejni Zopet objavljamo nove darove za naš oltar sv. Cirila in Metoda v Marijinem svetišču na Vejni. Te darove smo prejeli v zadnjih treh tednih. Kakor vidite se nabirka redno dviga, čeprav še ni bilo po cerkvah nobenega skupnega oznanila in skupne akcije. Trdno upamo, da se bo zlasti sedaj ob praznikih marsikdo spomnil na oltar slovanskih apostolov na Vejni in tako posnemal lep zgled sledečih današnjih dobrotnikov: Prof. Mirko Rijavec, Gorica 2.000 Košuta Jolanda, Sv. Križ 2.000 N. N. duhovnik 20.000 Škamperle Marija, Trst 2.500 Fabijan Marija, Mačkovlje 10.000 Sedmak Viktor, Sv. Križ 3.000 N. N., Šempolaj 2.000 Družina Škabar, Opčine 10.000 Dve Openki, rimski romarici 10.000 Čargo Marica, Šempolaj 3.000 Rimska romarica iz Gorice 5.000 Kralj Marija, Trebče 1.000 Terčon Josip, Nabrežina 4.000 Perša Antonija, Prosek 3.000 Briščik Karla, Prosek 2.000 D. Š., Prosek 5.000 Kralj Andrej, Trebče 500 Družina Franceschini, Sv. Vincenc 5.000 Bisanzi Kristina, Sv. Vincenc 2.000 Trevisan Cecilija, Sv. Vincenc 2.000 Kljun Justina, Sv. Vincenc 1.000 N. N., Sv. Vincenc 1.000 Zanni Josip, Sv. Vincenc 2.000 Germani Ivana, Sv. Vincenc 1.500 Družina Požar, Sv. Ivan 1.000 Druž. Stopar, v spomin pok. staršev 10.000 Družina Šain, Skedenj 2.000 Valentin Strajn, Skedenj 1.000 Karmela Sancin, Skedenj 1.000 Družina Švara, Skedenj 1.000 Sancin Bruna, Skedenj 2.000 Sancin Drejač, Skedenj 2.000 Pečar Marija, Skedenj 500 Cač Marija, Skedenj 500 Sancin Michelazzi, Skedenj 1.000 Flego Baccetti, Skedenj 1.000 Družina Costa, Skedenj 5.000 Botussi Amalija, Torino 500 Sedanja nabirka lir Prejšnja vsota lir 127.500 264.100 391.600 llllllinillllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllhlllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIllllllllIIIIMMIIIllllMllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIII TUGOMIR M atija jaž [icaL Pastirji pred hlevčkom, ki v jasli strmite — vi svetli krilatci Z nebeških višav. Poglejte! Zaspal je moj Jezušček zlati, še veter je utihnil, ki veje z dobrav ... Ve palme zelene tako ne šumite, moj sinček je komaj zatisnil oči... Le tiho bodite, neslišno molite, da Detece božje se spet ne zbudi. Nebeški duhovi s svojimi krili, pokrijte mi Dete, varujte ga zla! A za uspavanko, zapojte mu himno: Hozana Mesiji v višavah neba! RADIO TRST A SKUPNO LIR Darove za naš oltar na Vejni lahko dajete vsem gg. duhovnikom in vsem znanim poverjenikom našega tiska po župnijah in organizacijah. Vsi, ki dobite darove za oltar sv. Cirila in Metoda, jih oddajte v Trstu g. Gerdolu pri Sv. Vincenciju ali g. Štuhecu na Opčinah ali v Gorici na upravi »Kat. glasa«. Vsak dar bo v časopisu objavljen, kakor posameznik naroči. Vabimo in prosimo agilne poverjenike v župnijah, naj zbirajo darove, in jih takoj oddajajo naprej, da bomo poslej lahko večkrat mesečno objavljali vrsto novih dobrotnikov za slovenski oltar na Vejni. Vsem dosedanjim in novim dobrotnikom Iskrena zahvala! Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu Spored od 9. do 15 januarja 1966 Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »En dan na potepu«, mladinska radijska igra, ki jo je napisal Saša Martelanc. — 12.00 Nar božne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. — 15.00 Revija popevk. — 15.30 »Adelchi«, tragedija v petih dejanjih, ki jo je napisal A. Manzoni, prevedel Vinko Beličič. — 18.30 Iz pesniških gajev: Martin Jevnikar: »Cvetko Golar«. — 19.00 Dve sto let valčkov. — 20.30 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »V starih časih: Pod uokence buon pršo jen na škurice potrkou«. — 22.10 Cerkvena in nabožna dela italijanskih skladateljev: Giacomo Carissimi: »Jephte«, oratorij za soliste, zbor in orkester. Ponedeljek: 11.35 Radio za šole (oddaja za srednje šole). Ponovitev ob 17.25. — 12.15 Liki iz naše preteklosti: »Dr. Anton Gregorčič«, napisal R. Bednarik. — 18.00 Ne vse, toda o vsem, radijska poljudna enciklopedija. — 18.30 Francoske simfonične skladbe iz prejšnjega stoletja. — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: (14) Josip Stritar: življenje, nazor in oznaka«. — 20.35 R. Wagner: »Walkira«, opera v treh dejanjih, 1. in 2. dejanje. Torek: 12.00 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »V starih časih: Pod uokence bon pršo jen na škurice potrkou«. — 17.20 Italijanščina po radiu: 11. lekcija. — 18.30 Koncertisti naše dežele. — 19.00 Plošče za vas. — 2035 R. Wagner: »Walkira«, opera v treh dejanjih (3. dejanje). Sreda: 11.35 Radio za šole (oddaja za prvo stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob 17.25. — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 18.30 Klavirska glasba. — 19.15 Higiena in zdravje, pripravil dr. Rafko Dolhar. — 20.35 Milan Lipovec: »Gusarji«. Delo nagrajeno na natečaju RAI 1965 za izvirne slovenske novele. — 21.30 Simfonični koncert. Igra orkester gledališča Verdi v Trstu. V odmoru (približno ob 21.40) Socialne vede. Četrtek: 12.00 Za smeh in dobro voljo. — 17.20 Italijanščina po radiu: 12. lekcija. — 18.30 Klasiki moderne glasbe. — 19.05 Pisani balončki. — 21.00 »Dvojnik«, radijska drama, ki jo je napisal F. Diirrenmatt, prevedel Saša Martelanc. Petek: 11.35 Radio za šole (oddaja za drugo stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob 17.25. — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 18.30 Znani dirigenti in skladatelji v Trstu. — 19.15 Slovenski znanstveni delavci s tržaške univerze: Mario Gec: (6) »Suverenost pri Rousseaujevi družbi«. — 20.35 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe. — 22.00 O kritiki marksizma v Italiji: Vittorio Frosin: (6) »Današnja kritika marksizma«. Sobota: 12.00 Širimo obzorja: »Podvodna arheologija«, napisala Mara Kalan. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino - pripravil Dušan Jakomin. — 16.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste. — 17.20 II. vatikanski koncil. Poročila in komentarji o vesoljnem cerkvenem zboru. — 17.30 Študijska produkcija gojencev konservatorija »Giuseppe Tartini« v Trstu. — 19.15 Družinski obzornik - ureja Ivan Theuerschuh. — 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Zbor iz Št. Mavra, ki ga vodi Gabrijel Devetak. — 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo: Danilo Lovrečič. .................................................................................................... milili..........milili.....................................................mn..........................................mi...........immmmmiimmmmii........................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii........iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.....iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii........ ON VAN DE VELDE zmaguje j °da Greeta bi rada v VVillemovo ulico. ^ enkrat bi rada pokukala k Mintjensu, ^,lt| Je navadno veliko kuhinjskih kredenc, s° vrhu vsega poceni. Mi ^ 'fitjens b; pravkar rad zaprl, ko pri-^Izložba je majhen četverokotnik s ^biiHo električno razsvetljavo. Toda to bit; tako v tem mestnem koncu, si i SH Mintjens. Veliko hrupa kakor pri mednih klavirjih v pristaniških krčmah. tej “Bi gospa rada še enkrat videla?« Ho- pravkar domov. »Pa prideta oba |j 0r* gleda brez razumevanja na razstav-J^0 Pohištvo iz pitchpina s pisanimi 6 'enimi šipami. (0^a'e je dvesto petdeset, taje je dražja, ij0a Poglejte, gospa, kakšna izdelava! Vse nače delo. Mintjensov les se nikoli ne noter, kakopak.« krivi, vidite, nikoli! Naslanjači? Ne, škoda, trenutno samo kredence in kuhinjski stoli pa mize in omare!« »Kaj meniš, Jon?« vpraša Greeta. »Ah da!« Joa se zdrzne. »Kredenca, otrok, kaj? Zavoljo mene bi kupila lahko dve, toda ...« »Ali bi gospod radi kredit?« vpraša Mintjens nekoliko surovo. Tisti »toda« mu je dal po duši. »Kredit? Ne.« »Ni potrebno,« se smehlja Greeta. Kaj pa ji je nenadoma? Kredence frče križem kražem in... »Jon! Kaj pa je z menoj?« Nekoliko pozneje se prebudi. Jon jo drži varno za roke, kleči ob njej in se sklanja nadnjo. »Ali je kaj bolje, mlada gospa?« vpraša Mintjens. »Ali bo punica?« šepeta Jon. Greeta ga najprej zmedeno pogleda in se mu nato nasmehne. Ko zagleda mizarja, zardi in hoče takoj vstati. »Kaj pa je bilo, otrok?« »Nekaj čudnega,« pravi Greeta potihem. »Ali bi šla domov, Jon?« Jon je seveda za to. Mintjensu se je obraz podaljšal in suče v rokah drog za zapiranje oknic. »Ne najde gospod nič primernega?« »Sem že zdavnaj našel,« se smeje Jon in uščipne Greeto v roko. »Te dni se oglasim še enkrat, mojster!« »Merci,« pravi Mintjens; verjame pa ne. Z roko v roki gresta dalje, najrajši po tihih ulicah. »Se boš navadil pisarne?« vpraša Greeta. »Molči zdaj o tem,« odgovori Jon. »V svojem srcu sem se pravkar pripravljal k petju.« In se stisne k njej pa polglasno zapoje: »V prelepem mesecu majniku, ko ptički žvrgolijo ...« »Prvič te slišim peti,« pravi njegova žena. »Odrekel sem se romantiki, zdaj se me je pa spet oklenila, da sam ne vem kako.« »Kaj praviš k tisti kredenci?« vpraša Greeta, ko sta storila deset korakov. Jon si misli: ni me razumela. »Kar kupi si jih ducat, jutri zaprosim za povišanje.« Ko prideta domov, bi Greeta rada takoj legla. Morda ji večerja ni storila. Poskuša še ostati v kuhinji, toda oglasi se spodnja gospa in odda šopek zelene. »Kaj pa je, otrok? Slabo?« Jonu izroči zeleno in zrine Greeto meni nič tebi nič v spalnico. Jon besni nad nesramnostjo vsiljive babnice. Ko mine četrt ure, ti sedi še vedno pri njej. Jon butne skoz vrata in hoče pokazati, da je on gospodar v hiši, toda debeluša se mu prijazno nasmeje in odide sama od sebe. Komaj da je zunaj, potegne Greeta Jona k sebi. »Zapoj zdaj še enkrat tisto pesem,« prosi. »Ah kaj...« pravi Jon. Greeta si misli: ni me razumel. Poljublja ga in se smeje. Takšna je še lepša. Jon molči in jo občuduje. Čudno, saj je videti krepka, tam pa pri Mintjensu na lepem . . . »Ti je bolje?« si drzne plaho vprašati. »Zapoj mi pesmico ...« »Čemu pa?« »Možiček,« pravi Greeta in mu neugnano seže v lase ter mu jih razkuštra. »Možiček, ker smeva upati in hrepeneti. Saj si o tistem pel?« »Ali je... ali je tisto?« Jonu se grlo stisne. »Tisto je,« pravi Greeta in ga poljubi na potno čelo. »Jutri,« prerokuje Jon, »pojdem po naslanjač k Dennemannu. In patrom na Telč-jem trgu pošljem deset hlebov, da se vse dobro izteče.« »Si srečen?« vpraša Greeta. »Nebeško,« pravi Jon. »Na to moram zvrniti kozarček žganega.« Za prodajno mizo stoji spodnja gospa z lopatko za sladkor v roki in pripoveduje nasprotni gospe, da je zgornja gospa v pričakovanju. Nasprotna gospa pa se smehlja svojemu psičku Toutouju, ki ji čepi v naročju in gloda košček sladkorja. »Otroci?« pravi zadržano. »Otroci v teh časih?« Debeluša z lopatko za sladkor začuti zbodljaj v jetrih. To je znamenje, da se bo zjezila. Toda reči ne sme ničesar, zakaj gospa in Toutou sta vendar odjemalca. Jon in Greeta spita kakor kraljevska otroka. Med njima klije novo upanje. Jonu se sanja o novem naslanjaču, Greeti o zibelki. Zdaj postaja življenje važno. (se nadaljuje) □ RIŠKE NOVICE Božična pobožnost v goriški stolnici Sam sv. oče Pavel VI. je bil ob zaključku koncila izrazil željo, da bi verniki svoje škofe, ki so se skozi tri leta s tako zavzetostjo udeleževali koncilskih zasedanj, ob povratku iz Rima čim bolj slovesno sprejeli. Goriške župnije so tak sprejem pripravile nadškofu msgr. Pangraziu že v nedeljo, 12. decembra. Kar se tiče slovenskih vernikov, so pa hoteli svojega nad-pastirja pozdraviti v zvezi s svojo vsakoletno božično pobožnostjo v goriški stolnici preteklo nedeljo, 2. januarja. Prostrana cerkev je bila ob napovedani uri polno zasedena. Naši ljudje iz mesta in dežele so jo do kraja napolnili. Ob vhodu so sprejeli g. nadškofa slovenski duhovniki v roketih, ki so ga nato pospremili k oltarju. Besede pozdrava je imel škofijski kancler dr. Rudi Klinec, ki je zlasti podčrtal misel, da bomo tudi slovenski verniki z vso dobro voljo podprli g. nadškofa pri uveljavljanju novih koncilskih odlokov. Na njegove besede je odgovoril sam msgr. Pangrazio, in to pot prvič v slovenščini. Njegove besede prinašamo na drugem mestu. Ljudje so ga zavzeto poslušali in bili ganjeni, da jim višji dušni pastir govori v materinskem jeziku. Moramo reči, da je g. nadškof prijetno presenetil s svojim nastopom, za v bodoče pa upamo, da bo ob vsakem pastoralnem obisku ali ob priliki birmovanj po slovenskih župnijah spregovoril vsaj nekaj slovenskih besed in tudi v slovenščini opravil občestveno sv. mašo. Po nadškofovem nagovoru je zbrana slovenska duhovščina zapela litanije Matere božje, na koru pa so pevci združenih zborov pod vodstvom g. Stanka Jericija prinesli v cerkev božično razpoloženje z božičnimi odpevi. Sledila je zahvalna pesem za prejete dobrote v preteklem letu ter blagoslov, ki ga je podelil sam g. nadškof. Po pobožnosti v cerkvi se je msgr. Pangrazio sestal s slovenskimi duhovniki v spodnjih prostorih Katoliškega doma, kjer mu je bila servirana zakuska. Ob tej priliki ga je pozdravil msgr. Franc Močnik, ki mu je tudi iznesel nekatere želje, ki jih imamo Slovenci zlasti glede ureditve dušnega pastirstva za naše vernike v Gorici kakor tudi glede uveljavljenja vseh koncilskih odlokov, ki so v zvezi s pravicami manjšin in njih verskega udejstvovanja v lastnem jeziku. Goriški nadškof je besedam msgr. Močnika pozorno prisluhnil, obljubil, da bo izražene želje proučil, opozoril na nekatere težave, ki so v zvezi z reševanjem delikatnih zadev kot je odnos večine do manjšine ter si zaželel, da bi se v bodoče tudi slovenski laiki čim bolj organizirano vključili v delo za graditev božjega kraljestva na zemlji. Goričani so v vedrem razpoloženju pričakali novo leto 2e na večer so se cerkve napolnile in ljudje so se zahvalili Bogu za leto, ki je ugašalo, in ki je vsakemu prineslo delež veselja in trpljenja. Nato se je vsakdo pripravil, da čim lepše dočaka novo leto. Zelo veliko število Goričanov je odšlo v Jugoslavijo, kjer je bilo za tako praznovanje kar se da lepo pripravljeno. Nad 40.000 oseb in 15 tisoč osebnih avtomobilov so našteli v obe smeri. Božič v Jugoslaviji ni praznik, zato pa praznujejo novo leto tem bolj slovesno, da bi tako ljudje pozabili, da so jih oropali za npj-lepši praznik leta. Tudi v Gorici so bili vsi javni lokali zasedeni in zlasti mladina je do jutranjih ur bolj ali manj hrupno praznovala prihod novega leta. Večina ljudi pa je mirno po domovih pričakala novo leto. Opolnoči so pod zvezdnato nebo sfrčale rakete in se z ognjenim dežjem spustile nad mesto. Bil je to lep prizor, ki pa gotovo ne bo prav nič spremenil na tem, kar nas čaka v novem letu. človek je pač že tak, da hoče z veseljem in pozabo vsega mimo te važne prelomnice časa, saj če bi se zamislil, bi mu zamrl smeh na ustnicah in tesnoba strašne negotovosti bi mu zajela srce. Mi, ki verujemo, da je v božjih rokah naše življenje in življenje narodov, zremo zato z večjim optimizmom v novo leto kakor pa tisti, ki ne verujejo. Med prvimi, k; so si letos izrekli vo- To nedeljo, 9. januarja ob 16. uri bo Slovensko gledališče iz Trsta ponovilo v Katoliškem domu v Gorici otroško spevoigro Janko in Metka Predprodaja vstopnic v kavarni Bratuž ščila, so bili obmejni organi na prehodu pri Rdeči hiši. Najprej so italijanski obmejni funkcionarji odšli na jugoslovansko stran, nato pa so jim jugoslovanski vrnili obisk in voščila. V civilni bolnišnici so na novega leta dan zagledali luč sveta 4 fantki. Primarij goriške bolnišnice zapušča svoje mesto Prof. dr. Leonardo Di Domizio, primarij kirurškega oddelka goriške civilne bolnišnice, je te dni zapustil naše mesto in GORIŠKI NADŠKOF SLOVENSKIM DUHOVNIKOM IN VERNIKOM Vesel sem, da vas lahko ob tej priliki pozdravim in vam želim, da bi vam novo leto prineslo mir in radost božje milosti in ljubezni. Novoletnemu voščilu bi rad dodal še kratko misel in željo. Sveta Cerkev nas po koncilu kliče k bolj popolnemu krščanskemu živtjenju, da bi se kot kristjani tako še bolj uveljavili v svetu. Bolj popolno krščansko življenje je v tem, da živimo stalno v milosti božji ter Živo sodelujemo pri liturgiji in prejemamo zakramente. Da se bolj uveljavimo v svetu, pa se moramo zavedati, da pripadamo skupnosti svete Cerkve, da smo vsi Cerkev božja. Zato je treba, da delamo skupno, da se pri apostolskem delu povežemo, da skupno premagujemo težave in ovire. KEROZEN - NAFTA - DRVA - PREMOG Kerozen Totaldomo vam za Trst in okolico dostavimo na dom vedno tekom dneva TRST - DOMJO 38 - TEL. 99 - 331 Folklorno-plesna skupina France Marolt Pokojni France Marolt, čigar ime nosi folklorno-plesna skupina univerzitetnih študentov v Ljubljani, je bil med Slovenci prvi, ki je začel sistematično raziskavah naše ljudske plese. Temu stremljenju je posvetil največji del svojega življenja. Podobno kot na področju ljudske pesmi je tudi v plesih predvsem iskal stare pristne korenine slovenske ljudske umetnosti. Ves čas svojega obstoja se je omenjena folklorna skupina zvesto držala in sledila načelom svojega ustanovitelja; izpolnila je njegov program in danes pleše slovenske ljudske plese, vsebinsko močne in izrazno pristne, ki res predstavljajo izročilo našega naroda. Še več! Ni se omejila zgolj na ožjo domovino; iz bogate zakladnice ljudskih plesov ostalih jugoslovanskih narodov skuša predstaviti najznačilnejše. Skupina, ki bo 16. t. m. dvakrat nastopila v Katoliškem domu v Gorici, je že nad pet sto krat prikazala plesno bogastvo doma in v tujini. Gostovala je v Avstriji, Franciji, Grčiji, Holandski, Nemčiji, Švici in v Združeni arabski republiki. Na FOLKLORNA SKUPINA »FRANCE MAROLT« IZ LJUBLJANE bo v nedeljo, 16. januarja dvakrat nastopila v Katoliškem domu v Gorici s slovenski narodnimi plesi, in sicer ob 3h pop. in ob 7,30 zvečer. Predprodaja vstopnic v kavarni Bratuž. številnih mednarodnih festivalih je vedno dosegla najboljša mesta in dobila laskave ocene. Po televizijskih nastopih — dvakrat za evrovizijo — se je predstavila že milijonom gledavcev. Spored, ki ga bo folklorno-plesna skupina izvajala v Gorici, bo zelo raznovrsten. Na programu bodo gorenjski, prekmurski, primorski in belokranjski plesi iz Slovenije, potem še nekateri plesi iz Srbije in Slavonije kot bunjevačko momačko in veliko kolo ter ples iz Glamoča. Odveč bi bilo zato našim rojakom na Goriškem in Tržaškem priporočati, naj se Hoteli bi povedati zato naslednjo misel' dobro bi bilo, da se ne bi filmski ustvat javci usmerjali k takim umetnikom, i* terih življenje in dejavnost sta bila ipreVM zamotana, da bi ju iahko prenesli na sko platno. Lahko rečemo še to, da 50 ravno ameriški ustvarjavci najmanj Prl' merni za take filme, kajti njihov pogld na umetnike je preveč površen, da mogli v pravi meri razumeti vse loške momente. Preveč po ameriško dajo na vse to in prav tako po ameriški prenesejo na filmsko platno ljudi in godke. Iz vsega tega sledi, da nastane)! udeleže omenjenega nastopa. V njem bodo filmi, ki so dobri kot predstava, to f* našli duh poletja, vonj po dobri plodni pravi, da jih uživamo, dokler smo v kin° zemlji in njenih sončnih barvah, poln ve- dvorani. Brž ko stopimo na prosto, selja in lepih doživetij, kot da bi se pred pozabimo nanje, saj nam ne pustijo P^ radostnimi očmi odprla babičina skrinja nobenega vtisa. starimi bogastvi obdarila naše dni. Film je primeren za odrasle. m ZA ZAKUUČEK BOŽIČNIH PRAZNIKOV VABI ZVEZA TRŽAŠKIH CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV NA KONCERT BOŽIČNIH PESMI KI BO DNE 9. JANUARJA 1966 OB 16. URI V CERKVI SV. ANTONA NOVEGA V TRSTU OBVESTILA Le I | 1 gir Pr So: pr če so nj Uj Od in či, bc Občni zbor SKPD »Mirko FileJ v Gorici Slovensko katoliško prosvetno društv° »Mirko Filej« v Gorici javlja vsem svoji51 odšel na novo službeno mesto kot primarij velike »bolnišnice pri morju« na Lidu pri Benetkah. Primarij Di Domizio je nasledil kirurga dr. Sussija pred petimi leti in ves ta čas se je izkazal za zelo spretnega in razumevajočega primarija goriške bolnišnice. Priznanemu zdravniku želimo na novem mestu obilo uspehov. tekstilnih tovarnah položaj ni zadovoljiv. V manjših kovinarskih podjetjih se je položaj poslabšal s skrajšanjem delovnega časa z izjemo tovarne hladilnikov. Pač pa se je nekoliko zboljšal položaj v prevozništvu po hudi krizi v prejšnjih mesecih. članom, da bo imelo svoj občni zbor v sredo 12. januarja 1966 ob 20,30 v & toliškem domu v Gorici z običajnim dPe' nim redom: 1. Poročila; 2. volitve; J-čajnosti. Udeležba na občnem zboru !e za vsakega člana častna dolžnost, zato 113! Robert Faganel razstavlja v Pro Loco Slovenski slikar Robert Faganel iz Vrtojbe je dne 1. januarja odprl v prostorih Pro Loco razstavo 20 svojih slik. Faganel je že razstavljal v Trstu, kjer stanuje in to z velikim uspehom. Toplo priporočamo vsem ogled razstave. Odprta je do 14. januarja. V teku so pogajanja za zračni most Gorica-A j dovščina-Lj ubij ana Goriški letalski klub je seznanil deželne in občinske oblasti z načrtom, po katerem se ga res vsakdo udeleži, k; ni iz kakšni važnega vzroka zadržan. RAVNATELJSTVO UČITELJIŠČA P* GIMNAZIJE - LICEJA V GORICI obvešča da se bo vršil v nedeljo 9. januarja 196« ob 10.30 — v šolskih prostorih ulid bi vzpostavili letalski most med goriškim Croce — roditeljski sestanek. Starši 0 letališčem in letališčem v Ajdovščini ter Ljubljani. S tem bi goriško letališče znova zadobilo prejšnjo veljavo in doprineslo velik delež k zbližanju med obema narodoma in k razvoju turizma. Zračni most bi se razširil še na sosednjo Avstrijo, kar kov in njihovi namestniki so vljudno v3 bljeni, da se sestanka udeležijo. sp z Pl št to p< m k( ni si fč vi •1 Vi h d LISTNICA UPRAVE Ker so se za sedanje leto občutno šali poleg že omenjenega zvišanja poštni®* Obvezno zavarovanje obrtnikov bi za naše mest0 P°menil° veIik napredek tU(ii tiskarski stroški, bo znašala celolet«* Z novim letom stopi v veljavo obvezno zavarovanje obrtnikov proti nesrečam. To zavarovanje velja tudi za tiste obrtnike, ki nimajo nameščencev ter delajo sami ali s svojo družino. Ustanova INAIL bo vse zainteresirane še posebej obvestila na dom. Vsekakor pa obrtniki lahko dobijo vsa pojasnila na sedežu obrtnikov v ulici Rismondo. v gospodarstvu. Letalski klub upa, da ga bo v tem načrtu podprlo vse prebivavstvo in oblasti, čeravno dobro ve, da bodo za njegovo uresničitev potrebni veliki napori. naročnina s pričetkom leta 1966 za *%*. toliški glas«: za Italijo 2.500 lir, za i®ff zemstvo pa 3500 lir. Za inozemstvo veljajo sledeče cene: Af FILM Ohranite svoje narodne posebnosti, a organizirati se morate kot želi sveta Cerkev, da boste del Cerkve s svojo tradicijo, svojim jezikom in kulturnim bogastvom, toda delavni del Cerkve, poln apostolskega duha. Vzgojo mladine naj vodijo življenjske smernice v duhu evangelija. V družinah naj bo trajna skrb za pravo krščansko kulturo. Bratsko sodelovanje naj vam bo vir neprestanega veselja. »Ljubezen, ki vse veruje, ki vse upa«, naj objame vse in naj pomaga, da vas bodo spoštovali in ljubili vsi v naši nadškofiji in v vsej Cerkvi. Bog vas blagoslovi! Marija naj vas tolaži! Vaši sveti zavetniki naj prosijo za vas! Amen. Števerjan Božične praznike smo tudi letos preživeli, kot po navadi v velikem veselju. Domači cerkveni zbor je poskrbel, da smo se naužili prelepih božičnih melodij. K blagemu božičnemu vzdušju pa je veliko pripomogla tudi nova razsvetljava cerkvenega stolpa. Nešteto lučk je z vrha stolpa vsak večer gorelo v obliki piramide, da se je videla daleč v furlansko nižino. Za to je poskrbela občinska uprava skupno s fanti katoliškega društva. Za posrečeno izvedbo pa sta največ pripomogla električar Mirko Humar in Roman Vogrič. * * * Kakor je bilo napovedano, se je pred dnevi zaključilo vpisovanje v kuharski tečaj, ki ga organizira SKPD v mesecu januarju in februarju. Začetek bo v ponedeljek, 10. januarja zvečer. Poleg gospodinjstva na splošno, bo v tečaj uvrščeno tudi šivanje. Vodile ga bodo šolske sestre iz Trsta. Primerni prostor, ki nam ga je dala na razpolago občinska uprava, bo gotovo pripomogel, da se bodo tečajnice res dobro počutile. Položaj industrije na Goriškem Kemična industrija je delovala normalno, prav tako delo v ladjedelnicah v Tržiču. Tudi na lesnem področju ni bilo sprememb razen manjšega izboljšanja v pohištveni industriji. V papirni industriji je položaj še kar dober, prav tako v industriji jestvin, v žganjarnah in slaščičarnah. Vse te so se okoristile z letošnjimi prazniki. Položaj v gradbeni industriji pa povzroča zaskrbljenost. Prizadeti krogi so namreč zadržani, ker hočejo videti učinek sprejetih zakonskih ukrepov. Nastop zimske sezone je položaj na tem področju še poslabšal. V kratkem bodo zaprli dve opekarni. Kritično je stanje v tekstilni industriji. »Cotonificio Trieste« je dokončno zaprl svojo tovarno v Ronkah. Tud; v ostalih IL TORMENTO E L'ESTASI Težko je prenesti na filmsko platno življenje znane osebnosti, bodisi iz preteklosti, bodisi iz sedanjosti. Rekli bi, da je skoro nemogoče pokazati vse tiste odtenke duševnosti, ki so zlasti močni pri umetniku. Ce pa pomislimo, kako kompleksen umetnik je bil Michelangelo — katerega upravičeno lahko smatramo za genija — pridemo do zaključka, da so si ustvarjavci filma »II tormepto e 1’estasi« postavili pretežko nalogo, ko so hoteli gle-davcu razkriti umetnikovo duševnost. Morda pa niti niso imeli tega namena, pač pa so želel; le izdelati predstavo, kj naj bi bila nekako v skladu s praznovanjem obletnice Michelangela. Če vzamemo ta film izključno kot predstavo, moramo priznati, da je kar dober, to se pravi, da vseskozi pritegne gledav-čevo pozornost. Niti za trenutek ga ne dolgočasi, kajti dejanje je zelo razgibano. Poleg tega pa sta oba glavna igravca — Rex Harrison kot papež Julij II. in Charl-ton Heston kot Michelangelo — v svojih vlogah zares odlična. Torej kot smo rekli: igranje je dobro in glasba kar sugestivna. Toda če odvzamemo vse to, kaj ostane pravzaprav od jedra? Precej površen film, ne s tehnične strani, marveč z vsebinske. Znano je, da je bilo življenje italijanskega umetnika zelo dolgo, saj je Michelangelo dočakal lepo starost 89 let. V tem času je ustvaril ogromno del, ki so ostala kot priča njegovih izrednih zmožnosti, njegove čudovite nadarjenosti. Celoten film pa zajame le dobo, ko je slikal strop sikstinske kapele; pravzaprav je delo le oster dvoboj med tedanjim papežem-voja-kom in florentinskim umetnikom. Seveda je to premalo za spoznavanje Michelangelove osebnosti. Morda pa — kot smo že prej rekli — si film niti ni postavil tega cilja. Hotel je le pokazati eno dobo v umetnikovem življenju, ki je bila zanj zelo važna. gentina protivrednost 5 in pol USA d® larjev; Astralija dva funta in pol; Avstd ja 140 šilingov; Belgija 300 frankov; %* nada 6 kanadskih dolarjev; USA 5 in P® dolarjev; Francija 30 NF; Nemčija 25 D®3' Anglija 2 funta; Švica 25 frankov; švedsk* 30 kron. Povsod drugod protivrednost US dolarjev. s DAROVI : Za Zavod sv. Družine: Dobrodelno dr®. štvo 30.000; V. Bratina 10.000; B.M- ^ shuta 10.000; M. Laharnar 10.000; Druži®3 Bandelj 2.000; Velikonja Milka 1.000; ^ K. 5.000; Posojilnica, Sovodnje, 20.000; M , rijina družba, nabirka v stolnici, 1®-° ' N. N. 5.000; N. N. 5.000; gdč.. Logar Sl* 25-let' vica 1.000; N. N. 400; v spomin na nico mašništva p. Fidelisa 5.000 lir. Vsem plemenitim dobrotnikom, ki s° S« velikodušno spomnili našega zavoda, iskreno zahvaljujemo in voščimo pol®°s božjega blagoslova v novem letu. N' Za Alojzijevišče: N. N. 2.000; N. 10.000; dr. J. Ukmar 2.000; družina Ba delj 2.000; družbenica 5.000; N. N. J-D. N. 3.000; N. N. v spomin na 25-let®1 ^ mašništva p. Fidelisa 5.000; Logar 1.000;. Devetak Marija 2.000; Vanda 5. ^ N. N. 1.000; slovenski verniki v stol®1. 14.325 lir. — Bog povrni vsem dobrot® kom prav obilno! »G® Darovi za Katoliški dom: N. N. za ričanko« 10.000; U. Z. 3.000; N. N. 3.000; 20.000- N. N. družina 20.000; dr. Sfiligoj ^ N. N. za »Goričanko« 5.000; N. N- v !l. 5.000- namen 5.000; Franka 10.000; N. N. A. K. 15.000; K. č. 5.000; N. N. 10.000: 2.000! Vanda 10.000; N. N. 15.000; N. N. N. N. 1.000; N. N. 1.000; Bremec štefa£l 2.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 500; N- ^ 3.000;A. T. 3.000 lir. - Vsem darova*^ Bog plačaj, v novem letu pa mir d* gostov. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega trgovski L 30, osmrtnice L. 50, več davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. ji1 Tiska tiskarna Budin v Gorici