— 371   __
Novičar iz domačih in tujih dežel.
z Dnuaja. — Državni zbor zboroval je minuli petek, ponedeljek in včeraj, v tore^c ter je te tri dni rešil še le splošno razpravo o načrtu zakona, s katerim se pripravlja okvir za deželno-zborsko postavo-dajstvo v ta namen, da bi se ustanovila in ohranila kmetijska posestva srednje velikosti.
Glede ene točke predloga je protistavljen predlog manjšine, katero zastopa Chlumecky, poročevalec večine odsekove je moravski poslanec dr. Žaček. Ta dva poročevalca prideta v splošni razpravi k besedi prihodnji petek, ko bode prva prihodnja seja.
Cesar še biva na Ogerskem io je v ponedeljek v Budimu delil avdijence: Poiuradna^W. Abendpost^ naznanja naredbo ministerskega predsednika, po kateri je cesar za 2. dan decembra odklonil sprejem deputacij in vsakojako drugače čestitanje, in odločno voljo cesarjevo, da se ta dan ne sme slaviti ne s službo Božjo in ne na drug način, po katerim bi se pouzro* čili stroški
Ogerska namerava svoje dolgove preličiti t. j. jih spremeniti v drugače dolgove, ki se bodo drugače, ceneje obrestili in tudi nekoliko let kasneje poplačavali. Opozicija temu nasprotuje rekoč, da to ni druzega kot zelo dragoceno podaljšanje povračilnega obroka, vendar pa je večina državnega zbora predlog že sprejela, kar po-menja za sedaj nekako rešitev ogerskih financ
Nemška. — Po včeraj došlih brzojavih, dobili so knezu Bismarku poslušni časniki miglaj, naj se obračajo proti Taaffe-jevi vladi, ker je on baje nasprotnik zveze z Nemško. — Danes ogerski »Pester Lloyd" glasilo Tiszg-ovo, že obširno ugovarja tej trditvi, rekoč, da ste glede unanje politike obe vladi edini in se obrača posebno zoper francoske liste, ki Taaffeja hvalijo kot nasprotnika zveze z Nemško.
Nam se pa zdi da v tem grmu tiči drug zajec: Bismark bi našo državno polovico doli do sinje Adrije rad tesneje pritisnil na svoje „Nemško" srce, temu pa se io se bode protivil grof Taaffe tako, kakor vsi drugi v resnici avstrijski politiški krogi. Od tod vse mrženje zoper Taaffe-ja.
Amerika. — Združene države volile so dne 4. t. m. volilce za izvolitev novega predsednika združenih držav. Borba pri volitvah bila je huda, kakor vedno v Ameriki, kjer je zavest o političnih vprašanjih tako probujena. Pa nikomur se ni sanjalo, kakšen bode izid. Večinoma se je sodilo, da zadobi dosedanji, demokratčni predsednik Cleveland večino, ker je odpravil toliko in toliko grdih napak iz dobe prejšnje republikanske vlade. Pa izid je bil ves drugači. Izmed pristašev demokratične, Clevelandove stranke izvoljenih je bilo samo 168 volilnih mož, za nasprotnega republikanskega kandidata pa je izbranih 233 volilnih mož, ki bodejo glasovali za generala Harrison-a kot prihodnega presidenta.
O novem državnem predsedniku generalu Harrisonu poročajo časniki: General Harrison je odlični odvetnik v Indianopolu, izrekoma zistopal je z dobrim vspehom železniške in druge zadruge in s tem kazal se je nasprotnega interesom delavcev. On je spoštovan meščan.
dober zakonski mož in oče, strog pristaš družnikov zmernosti (temperanclerjev) ako ravno ni izrečen pro-hibitionist (ki prepoveduje vžitek vsake opojne pijače) on je pobožen kristjan in kot tak močan steber svoje, presbitarjanske cerkve, v kateri mu pristaja dostojanstvo ;,deacon-a^^ Odlikoval se je tudi kot učenik nedeljske šole. Službe božje ni zamudil nobene in zato velja y očeh Amerikana za izgledno dobrega človeka.
Eojen je bil v državi Ohio na posestvu svojega deda, ki je bil leta 1840 izvoljen predsednik združenih držav general W. H. Harisoo, ki je pa to visoko do-stajanstvo imelo le malo tednov, ker je nagloma  umrl.
Leta 1854 preselil se je Benjamin Harrison t Indianopol, glavno mesto države Indiana, kjer je bival od onih mal. Leta 1861. osnoval je 70. indijanski polk in se je po dokončani vojski vrnil z naslovom „brigade general-a" domu. Ni znano, da bi se bil v tej vojski posebno odlikoval. Leta 1876 postavila ga je njegova stranka za kandidata dostojanstva guvernerja one^ države, pa je propadel proti kandidatu demokratične-stranke prostemu posestniku zemljišča z imenom Williams.
Leta 1880. izbral ga je zbor republikanski za zveznega starašino in se je kot tak odlikoval pri 14^ glasovanjih, kot nasprotnik omejitve naselvanja Kitajcev.
Leta 1887 prizadeval si je zopet izvoljen biti v starašinstvo, pa je propadel proti Turpec-u, ker je pri skupnem glasovanji obeh zbornic demokratična stranka, imela večino dveh glasov.
Njegovi politični nasprotniki očitajo mu, da ga obhaja neka plemeniška domišljivost, da je nasprotnik vredjenega dela in pa, da se mu je teško približati. Posebno težavno je stanje general Harrisonovo nasproti, delavcem, ker je strogo postopal nasproti delavcem pri železnicah, kateri so leta 1877. delo odpovedali (strajkali) Očita se mu, da je zbral kardelo brambovskih vojakov, da jim je dal najboljše puške z namenom peljati jih proti delavcem, ako ne sprejmo pogoje železniških družb,. V resnici imel je Harrison takrat s svojim kardelom braniti last državljanov.
----    372    ----