poročevalec J Glasilo občine Domžale Zvezna nagrada kolektivu Arboretum Volčji potok Založniška hiSa NIŠRO Oslobodenje iz Sarajeva je pred ^davnim podelila svojo letoSnjo nagrado, ki jo podeljujejo vsako leto v konkurenci narodnih parkov, rezervatov in arL|gih urejenih povrSin. Arboretum volčji potok je prejel to nagrado za ohra-Jaije in predočanje naravnih vrednot širši javnosti, pred-. oni pa za povezovanje teh vrednot in krajine z okoljem . pdmi, ki živijo v bližini. Na tem področju — kot zatrju-f “lrokt°r Abroretuma ALEŠ OCEPEK, so bili storjeni znatni raki, saj se je Arboretum odprl navzven. Kolektiv se je Povezal z Biotehniško fakulteto, z bližnjimi občinami, do-s ih so si razne oblike življenja in dogajanja v naravnem ulK 0'3čine Domžale, akcijo »Mengeš« vse to so ?°Šla tem0 *30znan' termini. Telefonija je tudi dobro-^ditira^ razPrav v volilnem boju, ko se skuša dis-■1 Podjetia ' naP°re občine Domžale, SKIS-a Domžale in '3 l Dne Promet Ljubljana. j. -- 1986 ie bila v 01 >! organizaciji občinske m Uonfiža| cvT S0cia|istične zveze delovnega ljudstva « Problemska konferenca v zvezi s PTT f h datum i v °bčini Domžale in dejansko. Pomeni qročiu *.pufdobro obiskana konferenca mejnik na po-^°Čnni d ronjje v naši občini, saj smo s skupnimi Se9li velike rezultate. Pa jih poglejmo! ij?v«ni|o°V (100 Droh8 Ju9°s|avijo lf B l3-5te|LfnblValcev' ko/ c?v; za Dom-W sai lValcev kat8 tele,0"°v na Kte ibl0ibJaSfS,r°,alno sta' 'llkiv 1« ^ bi|imp°ore70 predstav- tfjK& 1985°^ V ob4in' Dom-^ ca a,5l990 Prg ° konca letoš- AlSkib n«500 dodati 0ma vk|l^ - ro^lkov ' h. tele- \ > Sc 1000 novih naročnikov... Do 30. 6. 1986 smo končali izgradnjo krajevnega kabelskega omrežja v okviru »akcije 1000 številk« ter priklopili na povečano staro telefonsko centralo 1000 novih telefonskih naročnikov iz Domžal, Vira, Doba, Krtine, Ihana, Trzina. Približno sočasno se je celotna KS Dragomelj-Pšata priključila na telefonsko centralo v Črnučah, saj bi bila navezava na domžalsko centralo predraga in tudi čakati bi bilo potrebno na telefon precej več časa. Začeti sta bili akciji »4000 telefonov v osrednjem delu občine Domžale« in akcija »750 telefonov« v Mengšu s skupnimi sredstvi občanov, obrtnikov, odjetij ter podjetja za PTT promet Ljubljana in Območne SIS. Doslej ;mo realizirali ali pa smo v fazi realizacije naslednjih na-tjžb: -- zgradili prizidek k PTT objektu * Domžalah, - inštalirali smo prvo digitalno telefonsko centralo Iskre (Siemon-st) v Jugoslaviji s kapaciteto 50vX) ttlefonskih številk in se po tehnolojiji približali 21. stoletju, — zgradili novo centralo v Mengšu ti( a Iskra Sl 2000/244 ter dobili možnost priklopa najmanj 750 novih tele'soskih številk, ■ - sklenjena je pogodba z Iskro za novo RATC centralo v Radom-Uah, ki bo omogočila priklop dolgo- ročno za potrebe telefonije v KS Radomlje, KS Preserje, KS Rova, naselje Homec v KS Homec-Nožice (naselje Nožiče se priklaplja na kamniško centralo) — centrala naj bi bila montirana v mesecu septembru 1990. — zgrajena je že bila povezava z optičnim kablom domžalske centrale in centrale v Mengšu ter zgrajene spojne poti Ljubljana—Domžale, — sklenjena je pogodba za povezavo oz. skupno pot med centralo VATC Domžale in centralo RATC v Radomljah, — zgradili smo že precej krajevnega kabelskega In naročniškega omrežja, — sklenjen je sporazum za gradnjo KKO Krtina in naselij Rača, Račni vrh, Žele, Trojica, Brezovica, Gorjuša, — do danes smo praktično iz okvira akcije »4000 telefonov« priključili že več kot 2000 naročnikov od skupnega števila 3080 sklenjenih pogodb z naročniki za to področje. — na področju KS Mengša smo priključili več kot 300 številk od skupno 694 prijavljenih pričakoval-cev telefona in je trenutno v gradnji KOO omrežje za Mengeš in Dobeno. O najugodnejšem ponudniku — aprila — Za preostalo krajevno kabelsko omrežje, ki ga še moramo zgraditi, smo že sklenili pogodbe za nabavo vseh potrebnih kablov, v začetku aprila 1990 pa se borro tudi opredelili do najugodnejšega ponudnika — izvajalca gradbenih in montažnih del za posamezne sisteme kot so: Trzin, Količevo-Jarše in Področje, ki ga pokriva centrala v Radomljah. Predvidevamo, da bomo dela oddali večim izvajalcem (vsakemu po 1 sistem), tako da se bodo pričela dela izvajati predvidoma v mesecu maju 1990 in bodo zaključena približno sočasno s postavitvijo telefonske centrale. V zvezi s peticijo 72 občanov s področja nove centrale v Radomljah ter razgovora z dvema predstavnikoma z liste podpisanih naj poleg že navedenega dodam: Po analizi trenutne situacije na zadnjem sestanku med predstavniki podjetja za PTT promet Ljubljana in občine Domžale, vse kaže na to, da bodo pogodbeni roki z občani realizirani v predvidenih rokih — to je do konca tega srednjeročnega obdboja — do konca leta 1990 (oz. 1990, za tiste, ki so sklepali pogodbe v zadnjem času). Do spremembe projekta — to je z vključevanjem optičnega kabla in nove centrale — je prišlo na podlagi tehtne odločitve, da gremo v končno perspektivnejšo rešitev telefonije v tem predelu občine in ne gradimo omrežja inpovezav le za občane prijavljene v letu 1986 temveč omogočimo telefonijo tudi kasneje vključenim pričakovalcem. O stanju telefonije smo redno obveščali KS Radomlje kot tudi občane preko občinskega poročevalca, Dela in Dnevnika, čeprav je točna trditev, da so se interni plani gradnje v okviru celotne akcije v občini spreminjali glede na finančne in tehnološke možnosti pričetka del na posameznih območij. Tako tudi ni prišlo vedno do realizacije dogovorov na krajevnih skupnostih, medtem ko pogodbena določila niso bila kršena. Koliko je interesentov za telefone? Za informacijo podajamo pregled prijavljenih interesentov — naročnikov v okviru akcije »4000 telefonov« in »Mengeš«, KS Slavka Šlandra 897, KS Simona Jenka 261, KS Venclja Perka 191, KS Jarše-Rodi-ca 183, KS Trzin 405, KS Vir 377, KS Ihan 105, KS Dob 198, področje Žeje—Trojica—Rača—Račni vrh— Brezovica—Gorjuša 50, KS Krtina in del Vrhpolje—Zalog 100, KS Radomlje 254, KS Preserje 153, KS Rova 52, Homec 70, Dobeno 50, KS Mengeš (brez Dobena) 609 in delovne organizacije iz naše občine 200 naročnikov. Koliko bo stalo zasebnika brnenje telefona? Trenutno znaša strošek vključitve individualnega naročnika v akcije na področju naše občine dinarsko protivrednost ca. 2000 DEM, vendar trenutno samo evidentiramo potencialne kandidate in ne sklepamo pogodb. Strošek za obrtnika ali podjetje je dvojni. Glede na to, da akcije že dolgo potekajo ter da se kvota številk praktično približuje kritični meji in da dobiva KKO končno obliko, bo postopek pridobitve telefonske številke dejansko težji in bolj selektiven kot doslej ter bodo strokovne službe podjetja za PTT promet Ljubljana preverile, kakšne so možnosti priklopa posameznega prosilca in šele nato bo Razvojni zavod Domžale sklepal pogodbo s posameznim interesentom. Naloga: razvoj telefonije v Črnem grabnu in drugod Osrednja naloga občine Domžale in vseh strokovnih služb v občini v naslednjem srednjeročnem obdobju 1991 — 1995 bo bitka za raz- voj telefonije v Črnem grabnu in Moravški dolini in postavitev novih telefonskih eentral' v Lukovici in Moravčah. V kolikor te naloge ne bi realizirali bi to področje ostalo še najmanj sedem let brez enega samega dodatnega telefona. Kot vsi vemo, je bil pogoj za razvoj telefonije in postavitve novih central v teh področjih pogosten z novo centralo v Domžalah. Dosedanji uspehi — 2900 telefonov leta 1985, 8200 telefonov konec leta 1990 so garancija, da bo ob enako zagnanem delu in angažiranju občanov, KS, občine in podjetja za PTT promet Ljubljana kot v tem srednjeročnem obdobju, področje telefonije zadovoljivo rešeno na celotnem območju naše občine. Predsednik izvršnega sveta Anton Preskar, dipl. ing. gr. IStaBHK ■ ..........Hilli | * * * * * * * * * * * A K« * * * * * «* i* ** S 0 * * 5 5 4 0 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 \ ; mm' VABIMO VAS, DA SE V NEDELJO \ 22. APRILA 1990 UDELEŽITE SPLOŠNIH VOLITEV DELEGATOV V ZBORE SKUPŠČIN DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI TER VOLITEV PREDSEDNIKA PREDSEDSTVA 5 REPUBLIKE SLOVENIJE. NA VOLIŠČIH V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH, KI BODO ODPRTA OD 7. do 19. URE BOMO VOLILI: — PREDSEDNIKA PREDSEDSTVA RE- * PUBLIKE SLOVENIJE — DELEGATA OBČINE DOMŽALE ZA 5 ZBOR OBČIN SKUPŠČINE REPUBLIKE SLO- 5 VENIJE — DELEGATE ZA DRUŽBENOPOLITI- J ČNI ZBOR SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE 5 — DELEGATE ZA ZBOR KRAJEVNIH J SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE DOMŽA- 5 LE OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Kako smo volili 8. aprila 1990 Volilna udeležba V občini je dosežena 85,7 odstotna volilna udeležba: po volilnem imeniku je glasovalo 27617 volilnih upravičencev, s potrdili 64, po pošti pa 113, kar pomeni 27794 volilnih upravičencev od skupaj 32360. Najvišja volilna udeležba je bila dosežena na volišču v KS Češnjice, kjer je bila 96,5 odstotna. Tudi v Blagovici se je volitev udeležilo več kot 90 odstotkov volilcev, enako pa so čez 90 odstotno udeležbo dosegli na voliščih v samostanu Mala loka, pri Urbanijevih v Krajnem Brdu, pri Marčun Jožetu in pri Lavrinc Valentini, Gora pri Pečah. Kako smo volili predsednika? Za predsednika predsedstva naše republike je bilo skupaj oddanih 27783 glasov, med njimi 614 neveljavnih, posamezni kandidati pa so dobili: Demšar Marko 2249 8,3 odstotke Pučnik Jože 7320 26,9 odstotke Kučan Milan 12632 46,5 odstotke Kramberger Ivan 4968 18,3 22. aprila 1990 se bomo odločali med Milanom Kučanom in Jožetom Pučnikom. Komu smo oddali glasove za člane predsedstva? Oddanih je bilo 27784 glasovi, med neveljavnih, posamezni kandidati pa so v prejeli naslednje število glasov: Ciril Zlobec njimi 1008 naši občini Dušan Plut Matjaž Kmecl Slavoj Žižek Alojz Križman Peter Novak Franc Miklavčič Ivan Oman Dimitrij Rupel Boštjan Zupančič Bogdan Oblak Miroslava Geč-Korošec 14805 55,3 % 10462 39,1 % 10239 38,2 % 10679 39,9 % 6359 23,7 % 4489 16,8% 4989 18,6% 13123 49,0 % 9814 36,7 % 4463 16,7% 4846 18,1 % 5508 20,6 % Odločali smo tudi o kandidatih za našega delegata v zbor občin! Oddano je bilo 27778 glasovnic, med njimi 1242 neveljavnih, posamezni kandidati pa so prejeli: Peter Primožič 9158 34,5% Evrin Anton Schvvarzbartl 10039 37,8% Aleš Ocepek 5918 22,3% Bogomir Germovšek 1421 5,4% Na osnovi 89. člena Zakona o volitvah v skupščine (Uradni list SRS, št. 42/89 in 5/90) je Občinska volilna komisija Domžale pri ugotavljanju izida volitev delegatov v Zbor občin Skupščine Republike Slovenije dne 8. aprila 1990 na svoji seji dne 9. aprila 1990 sprejela SKLEP O RAZPISU DRUGEGA KROGA VOLITEV DELEGATA V ZBOR OBČIN SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE DNE 22. APRILA 1990 Občinska volilna komisija Domžale je ugotovila, da nihče od kandidatov za delegata v Zbor občin Skupščine Republike Slovenije v volilni enoti št. 7 na volitvah 8. aprila 1990 ni prejel večine veljavnih glasov volilcev v volilni enoti. Zato je na podlagi 89. člena Zakona o volitvah v skupščine odločila: 1. Ker nihče izmed kandidatov za delegata v Zbor občin Skupščine Republike Slovenije ni prejel predpisane večine za izvolitev na volitvah 8. aprila 1990, se opravi drugi krog glasovanja. 2. Drugi krog glasovanja bo v nedeljo, 22. aprila 1990. 3. V seznamu kandidatov za drugi krog glasovanja sta vpisana naslednja dva kandidata, ki sta pri prvem krogu glasovanja dobila največ glasov: 1. Ervin-Anton Schvvarzbartl, mag. ekonomije, roj. 1940, stanuje v Domžalah Predlagatelj: DEMOS — Združena opozicija 2. Peter Primožič, dipl. pravnik, roj. 1939, stanuje v Domžalah Predlagatelj: Občinska konferenca SZDL Domžale Republika Slovenija Skupščina občine Domžale Občinska volilna komisija Številka: 00800-18/90-9/11 Datum: 9. 4. 1990 Predsednik Občinske volilne komisije: Aleš Butala, I. r. Predstavljamo kandidate Poleg list posameznih strank na volitvah za DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE kandidirajo tudi posamični kandidati in sicer: v volilni enoti 01 — PETER VERBIČ V volilni enoti 02 — MARKO ŠINKOVEC, BRANE ŠTRE-KELJ, MARJANA AUDA in FRANC GERDEN. _ PETER VERBIČ, roj. 1955, SAMOSTOJNI OBRTNIK Na kandidaturo sem pristal, ker menim, da je bila problematika tehnične kulture in vrhunskega športa potisnjena v stran. V primeru izvolitve se bom zavzemal za izboljšanje pogojev na področju tehnične kulture — vrhunskega športa ter vzgoje in preventive v cestnem prometu. Če pogledamo število mrtvih na cestah, zgleda kot bi vojna še trajala, pa čeprav varnost v cestnem prometu mora biti skrb celotne družbe. Vsi programi pa bodo uresničljivi le v primeru, da se bomo vsi zavzemali za produktivno gospodarstvo, ki ima cilj boljše življenje vseh. jetništva — storimo to pod 9 nejšimi pogoji še enkrat. . Cestna povezava Domžale-' , bljana je katastrofalna, tudi s cestno infrastrukturo se ne mo ravno pohvaliti (slabo vzd ’ nje in zanemarjenost), K8 ^ Bistrica pa ne zasluži več teg na kljub večletnim Pr'zac*evah|Lo Skratka, dolgoletnih proW8 se lotimo radikalno, brez pop ( nja, saj je bil to g|avn' lati' uspehi niso bili takšni, kot D bili. V VOLILNI ENOTI 02 MARJANA AUDA, roj. 1947, dipl. ekonom., DELO LJUBLJANA Doslej se z družbenopolitičnim delom nisem ukvarjala, predstavniki športnega društva VIR pa so me predlagali z namenom, da bi po svojih sposobnostih in s svojim znanjem pomagala pri realizaciji programa tako krajevnega samoprispevka kot širše. Del tega je zanesljivo izgradnja športnega parka, ki bo prav gotovo polepšala okolje, predvsem pa bo park bolj zbližal krajane in prispeval k prijetnejšemu preživljanju prostega časa vseh krajanov. FRANC GERDEN, rol 1947, graf. tehnik MLADINSKA KNJIG* LJUBLJANA Predlagan sem za čelefl8^, športne sredine, zato se ov ^ zumljivo zavzemal za delo j nje športnorekreacijskega | — športnega parka. pnz {ai> bom za ekologijo, ker 30 Jena selja neposredno obM* vej, onesnaževalci, zato želim z ^ nadzorom ohraniti cist ^ Zavzemal se bom tudi za ka p in pošteno in me strank padnost ne moti. MARKO ŠINKOVEC, roj. 1952, dipl. iur. ELEKTROTEHNA TOZD ELEX LJUBLJANA BRANE ŠTREKEU roj. 1949, dipl- ing "'’ GIF GRADIS LJUBLJANA Moj program obse9ami»ne it1* - preselitev vse ke,r'f in \'l strije z območja Domž enako tudi farme v Ihan ^ - prenehanje š'r)®n|® vršin*r koli gradenj na plodnih P nhf*ini nf^ KAR BREZ VABILA Če sta vabilo za volitve slučajno založili ali pustili 8. aprila na volišču, potem 22. aprila 1990 kar brez skrbi brez vabila na volišče, volilni odbor vas bo zanesljivo našel v volilnem imeniku! Zavzemam se za uveljavitev vseh pozitivnih pridobitev razvitega sveta, pa naj bo to podjetništvo, človekove pravice ali ekologija. Na žalost je bilo našim ljudem vsiljena ideološka skrivljena resnica o ničvrednih dosežkih »gnilega kapitalizma«,'ki da samo izkorišča »človeka po človeku«. Domžale pa so bile vendarle prva občina, ki je vzpodbudila pod- — zavzemanje za vku|turo sredstev za telesno fj} športno rekreacijo tu 0\$ sredstev, ki se sedal ... -ntl uieusiev, rv "n turo VOLILNA ENOTA 01 i. DEMOS - ZDRUŽENA OPOZICIJA (Slovenska demokratična zveza. Slovenski krščanski demokrati, Slovenska kmečka zveza) 1. JANEZ STIBRIČ 2. ERVIN-ANTON SCHVVARZBARTL 3. JANEZ HRIBAR 4. FRANCE GORŠE 5. JURIJ BERLOT 6. TOMAŽ ŠTEBE 7. STANISLAV STRAŽAE 8. FRANCKA FUGGER 9. IVANKA KERŠMANC 10. MATJAŽ KARLOVŠEK 11. BOJAN BOREC 12. ŽELJKO MIKANEC 13. IVAN GROŠELJ 14. JOŽE CAJHEN 15. JANEZ PER SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE - ZVEZA SOCIALISTOV - SZDL 1. PETER PRIMOŽIČ 2. ANTON PRESKAR 3. TONE JEROVŠEK 4. ANDREJA JARC-POGAČNIK 5. FRANC ZABRET 6. BORIS ŠALEJ 7. JANKO KRAU 8. MITJA ŠIRCEU 9. MARGARETA ŠTIFTAR 10. FRANC MUŠIČ 11. CVETKA VLAJ 12. STANE GOLOB 13. ANTON GOSAR 14. JOŽE KOSMAČ 15. MARJAN GOLOB ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE 1. IGOR KOVAČ 2. CVETKA ZALOKAR-ORAŽEM 3. IGOR MLAKAR 4. JOŽE ROŽMAN 5. ŠTEFAN MARKOVIČ 6. MOJCA KANDUSCHER 7. JELKA HABJAN 8. ŽIVKO SAVIČ 9. MARIJA MAJHENIČ 10. MARKO MOKOREL 11. BREDA PODBEVŠEK 12. FRANC MAVSAR 13. JURE PEČNIK 14. RUDI HACE ZSMS - LIBERALNA STRANKA IN ZELENI SLOVENIJE 1. JOŽE LENIČ 2. MILAN PIRMAN 3. TONI DRAGAR 4. JURE RIFEU 5. SANDI JERMAN 6. MILAN VIDMAR 7. KRISTINA KRIVEC 8. JANEZ BIZJAK 9. VANJA KOMAZEC 10. FRANC JERIČ 11. JANEZ NARAT 12. HELENA HRIBAR 13. VIDO REPANŠEK 14. JANEZ JEGLIČ 15. SILVO KARO ZVEZA ZA OHRANITEV ENAKOPRAVNOSTI OBČANOV 1. RODOUUB VIRIJEVIČ 2. MIODRAG DORDEVIČ 3. MILUTIN STANKOVIČ 4. NEDO ERIČ 5. PETER BADNJAR 6. NECOSLAV STOJMENOVIČ 7. DRAGOMIR PANTELIČ 8. MILIVOJE MLADENOVIČ 9. SLOBODAN GERIČ 10. DRAGAN MARKOVIČ 11. STANIČA VIRIJEVIČ 12. MIROSLAV BOGOSAVUEVIČ 13. VELIČKO PETKIČIČ LISTA POSAMIČ*11* kandidatov 1. PETER VERBIČ VOLILNA ENOTA 02 i. ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE 1. STANE ORAŽEM 2. IGOR LIPOVŠEK 3. FRANC ARNUŠ 4. MIRAN CERAR 5. MILAN DRČAR 6. BOŽO KOBAL 7. STANA STOPAR 8. ANUŠKA ŠTIFTER 9. IVAN HAFNER 10. PETER JANEŽIČ 11. MARJAN BOLHAR 12. ANTON PAČNIK 2. DEMOS - ZDRUŽENA OPOZOCIJA (Slovenska demokratična zveza. Slovenski krščanski demokrati. Slovenska kmečka zveza) 1. JANEZ CERAR 2. JANEZ PIRNAT 3. MIHAEL STARBEK 4. MATJAŽ VOVK 5. MARJAN CENCEU 6. JOŽICA ŠTUHEC 7. DARINKA GRUM 8. BOGO ŽONTAR 9. JULIJANA ČERNIVEC 10. JANEZ REMS 11. MARJAN CAPUDER 12. JANEZ GABERŠEK 3. SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE - ZVEZA SOCIALISTOV - SZDL 1. MAKSIMIUAN JERAN 2. JERNEJ LENIČ 3. EMA ŠKRJANC-OGOREVC 4. MARJAN GORZA 5. DANICA AVBELJ 6. ALEKSANDER RIHTAR 7. MARJAN MERKUŽIČ 8. STANISLAV LEBAR 9. JOŽE KOPUŠAR 10. RAJKO HAFNER 11. AMANDA GRČAR 12. SIMON ČEBELA 4. ZSMS - LIBERALNA STRANKA IN ZELENI SLOVENIJE 1. SIMON MAVSAR 2. ANAMARIJA CERAR 3. ANTON DOLENC 4. ALEŠ OCEPEK 5. TATJANA GOMBOC 6. DAMJANA KOROŠEC 7. SIMON KRAU-SERŠA 8. BOŽENA JERMAN 9. ROMAN KLOPČIČ 10. BOJANA OMERSEL 11. ROBERT ŠPENDL 12. TANJA ZAJC 5. LISTA POSAMIČNIH KANDIDATOV 1. MARKO ŠINKOVEC 2. BRANE ŠTREKEU 3. MARJANA AUDA 4. FRANC GERDEN ! « ! o ! t> I S l(! $ I &i I k\ \ b| OBČINS1 |0t tf <0 8V! 9 (K ilt it: Jf krogla miza — stranke med seboj: Prvi namen okrogle mize - je bil - da bi se spoznali... Če je bil dosežen drugi - da bi se bolje razumeli - to bomo pa še videli... DA BI SE SPOZNALI - IN RAZUMEU * ^as' kakršne živimo, so neponovljiv trenutek naga bivanja tu in zdaj, tisti trenutek, ki se ga bomo nr kSe°minia*i. Pa N®*' trenutek, ki zagotovo P ehaja v vse prihajajoče zgodovinske učbenike njc rn,lUonskega naroda na prepihu evropskih smer- »StNa*e srečanje soočenja strank — z naslovom Tanke med seboj« smo pripravili zato, da bi si v Živ?°VOru Povec,ali> kaj s tem mislimo o časih, ki jih kn*^10’ ° zamislih, naših idejah, prihodnosti, 1 ]o vidimo in želimo živeti, d-,,namen — pripraviti srečanje strank, ki so-ustu,e-° v vo,i,nem boiu — j® izražen v želji, da Qro 3r i 0 2ačet®k konstruktivnega dialoga; brez p *®ni' žalitev, žuganja, spominjanja, zablod in hi-^ nosi s seb°i v prihodnost stranka ZKS ie hii ♦ svoje predhodnice. Želeli smo, — to da PovJh r' cilJ naše okrogle mize — da bi dognali in bom ’ kako v sožitju naprej, kako želimo in kako vedsViveli\ 0kvir> ki smo si ga začrtali, je bilo se-dje r.|7^vlienie v občini Domžale, tčma pa njeni Iju-Pošti c0Vi Problemi in njihova perspektiva v prihod-nrn j',, Pogovorom smo želeli dati svoj prispevek h 9raJnji, ne k razbijanju. qo °9.OVor za okroglo mizo, ki ga je vodil naš od-gnet ni urednik Matjaž Brojan, smo posneli 9lavn °nski trak- Povzetek pogovora je pi na urednica Vera Vojska. na ma-pripravila arstvu za kate- valec rega država nima nobenega koncepta. Kdo je kriv — v prvi vrsti izobraženci, pa čeprav sem sam izobraženec, ob tem se pa lahko vprašamo, kaj sta kar dve slovenski univerzi naredili za razvoj gospodarstva. Cveta Zalokar-Oražem (ZKS — Stranka družbene prenove) Naša stranka je zgolj formalna naslednica Zveze komunistov Slovenije, saj je zaradi preloma s politiko ZKJ in ponovnim izmerjenjem članstva, v nekem smislu nova stranka. Kandidati na naših listah niso obremenjeni s preteklostjo, naš program je izrazito social-no-demokratski, program leve socialistične stranke, ki se tega socializma ne sramuje, ker meni, da je v svetu to pozitivna ideja, ki se je kot taka v svetu že potrdila. Naš »občinski« program temelji na ohranjanju vsega, kar se je potrdilo kot dobro in uspešno, posebej pa na socialnem programu, na preprečitvi stečajev, ki bi pomenili krajo oz. razprodajo imetja, na urav-’ noteženem razvoju občine, ekološki sanaciji Prašičereje Ihan, na ureditvi otroških igrišč, parkovnih površin, na cenejši glasbeni šoli in na skupščini, ki naj zaživi kot parlament. Naš program je vreden toliko kot ljudje, ki ga bodo izvajali. Maksimiljan Jeran (SZDL — socialistična zveza) Stranko sicer teži breme preteklosti, vendar ne po lastni krivdi, saj SZDL zlasti nj^bčin-ski ravni ni bila nikdar ideološko obravnava organizacija, temveč je vedno poskušala ljudem pomagati reševati konkretna vprašanja in v tem se je potrdila. Res je, da v občini nismo mogli vplivati na reševanje temeljnih vprašanj v družbi v preteklosti, smo pa kot sooblikovalci občinske politike prispevali, da krizne čase v občini preživljamo brez večjih pretresov, da ostajamo hitro razvijajoča se občina, v kateri ljudje relativno dobro živijo in imajo marsikaj pokazati. To so rezultati našega dela, ki je temeljilo na neposrednih interesih ljudi, ki so jih izkazovali tudi v izglasovanih samoprispevkih in drugih akcijah. Lahko rečem, da se je politika oblikovala demokratično in dosti široko. Rodoljub Virijevič (Zveza za ohranitev enakopravnosti občanov) Smo organizacija z organiziranim političnim delovanjem za zaščito integritete človeka kot posameznika, pri čemer upoštevamo okolje in razmere, v katerih posameznik živi in dela. Zavzemamo se za spoštovanje človekovih pravic, za uveljavitev vseh deklariranih načel o enakopravnosti, kot jih zagotavlja zakonodaja. Občani morajo biti enaki v pravicah in dolžnostih ne glede na narodnost, spol, jezik, raso, veroizpoved, izobrazbo ali družbeni položaj. To v teoriji je, v praksi pa ni, zato bo naša zveza delovala na vseh področjih. Smo za parlamentarno, večstrankarsko in demokratično Socialistično republiko Slovenijo v okviru SFRJ, za pravno državo z neodvisnim sodstvom in sodniki, ki niso pripadniki strank, za svobodo tiska in izražanja ter za ukinitev vseh privilegijev kot zaslug preteklosti in za reguliranje objektivnih zaslug z legitimnimi akti. Ciril Smerkolj (Slovenska kmečka zveza) Naša zveza je fenomen Evrope, saj kmetje nikjer niso organizirani v lastno politično stranko. Tudi sami smo se najprej mislili organizirati le stanovsko, nato pa smo upoštevaje izkušnje povojnih let, ki so nas izučile, spoznali, da v tej pomladi ne smemo stati ob strani, temveč se enakopravno vključiti v gradnjo demokratičnega in poštenega odnosa do človeka, do dela in okolja. Podeželje — zibelka kmetstva ostaja danes brez šol, ni ne župnika, niti žan-darja niti učitelja, umira v duhu, zato si bomo kmetje prizadevali, da to podeželje oživi, da kmet dobi indentiteto borca za slovenstvo, da se ustvari lepši prostor za vse. Podeželje naj ne bi bilo le za turizem, za oddih, temveč naj bi bilo zrcalo uspešnosti celotne družbe. Anton Tomažič (Slovenska demokratična zveza) Začeli smo kot gibanje za parlamentarno demokracijo, katerega baza so kulturni delavci, pisatelji in novorevijaši in drugi desidenti, kot nas nekateri imenujejo. Smo ena izmed prvih strank, ki je bila ustanovljena in se zavzemamo zlasti za ukinitev enopartijskega monopola in vzpostavitev parlamentarne demokracije ter za- OBČINA DOMŽALE Sekretariat za občo upravo OBVESTILO Občane obveščamo, da bodo Upravni organi in strokovne službe občine Domžale poslovali v soboto, 21.4. 1990 z uradnimi urami od 8. do 13. ure, namesto v ponedeljek, 30. 4. 1990. SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO OBČINA DOMŽALE PRIJAVNO ODJAVNA SLUŽBA IN MATIČNI URAD VOlitVe — vabila umrlim in preseljenim Vsem občanom, ki so dobili vabila za volitve za odseljene in umrle svojce sporočamo, da je bilo pri ponovnem preverjanju volilnih imenikov ugotovljeno, da za storjene napake nista odgovorni zgoraj navedeni službi, ker je tu stanje tekoče vodeno. V računalniškem izpisu volilnih imenikov so bili zajeti vsi polnoletni občani iz območja občine, brez ažuriranih sprememb. Vsled tega meni- mo, da je potrebno najti krivca za storjene napake in zahtevati njegovo odgovornost. Prijavno odjavna služba in Matični urad gotovitev samostojne Slovenije kot suverene države. Imamo vrsto projektov, delo ekspertnih skupin z različnih področij, v katerih so konkretne rešitve, ki jih bomo predlagali DEMOS-u, nato pa skupščini, v zvezi s tem naj omenim tudi že pripravljen osnutek nove slovenske ustave. Narodno spravo želimo, zanjo si prizadevamo, ker menimo, da je predpogoj za kakršenkoli napredek v družbi, zahtevamo pa tudi dosledno uresničevanje človekovih pravic. Matjaž Brojan, odg. urednik: Socialna iztočnica je dana, upam le, da želja po oblasti ni močnejša od misli in skrbi za socialno varnost. Jure Rifelj (ZSMS — Liberalna stranka) Naša stranka je nasprotnik vsake socialne države, ker le-ta ne pomeni drugega kot podporo lenobi oz. neinventivnosti. Razvija naj se svobodno podjetništvo, zbrana sredstva pa naj se ne usmerjajo v socialne programe, temveč v ustanovitev rizičnega sklada za podjetništvo. V skupščini naj bi odločali tudi nezaposleni, tisti, ki prejemajo podporo za nezaposlenost, naj bi opravljali lažja komunalna dela, vsak pa bi se moral zavedati, da dinar, ki ga poje, mora biti ustvarjen. Smo pa za pomoč hendikepi-ranim, ki po naravi nimajo možnosti, da bi poskrbeli za svoje življenje ter za konkretne pomoči — vse družine z OD pod republiškim povprečjem naj bi dobile zastonj šolske potrebščine. Zagotovimo možnost pridobitve znanja, nato pa se naj vsak znajde po svojih sposobnostih. Peter Primožič (SZDL — Socialistična zveza) V občini je pomoč za tiste, ki jo potrebujejo, dolžnost tistih, ki jo lahko dajo. Družba mora poskrbeti za tiste, ki so izpadli iz »tekme«, pa naj bo to v obliki zavodov, kot naš INČE v Mengšu, je vzročni zavod ne le pri nas, temveč tudi za sosednje države, ali v obliki drugih institucij. Tako so pripravljeni projekti za zaposlovanje delovnih invalidov. Socialistična zveza bo na tem področju delala tudi vnaprej, le selekcija med sposobnimi in nesposobnimi bo morala biti strožja. Vendar za stare, za prizadete bo družba morala skrbeti, če hoče biti sodobna in socialna, da ne rečem socialistična, saj je skrb za lete dolžnost vseh civiliziranih družb. Anton Tomažič Tržno in podjetniško gospodarstvo osnova, ob njiju pa socialni programi, v katerih pou-. darjamo zlasti večjo socialno pomoč družini, ki pa ne sme obremeniti gospodarstva. Vanjo pa bi usmerili sredstva pomoči za nerazvite, ki se je izkazala kot neefikasna in jo predlagamo v prihodnje izključno na prostovoljnosti in sredstva, ki bi jih pridobili z radikalnim zmanjšanjem proračuna za vojsko. Cveta Zalokar Oražem V programu se zavzemamo za ukinitev lažne solidarnosti in za ureditev uravnotežene socialne politike — evropski standardi tudi na tem področju in Evropa za socialo ne daje malo. Časi pred nami bodo kruti — revni bodo še revnejši in bogati še bogatejši. Bogdan Osolin Slovenski krščanski demokrati Politika ni užitek, je delo kot vsako drugo. Mnogi si predstavljajo, da je politika le boj za oblast, pozabljajo pa, da je imeti oblast garanje, delo, žulji, če hočete, naporno delo. Če pa ima človek oblast, je pred njegovimi očmi drugi človek, bližnji in to je vodilo naše stranke. Pri tem pa moramo vedeti, da ni dovolj, če je program napisan, vprašati se moramo, kdo ga bo uresničeval. Politik pa ni čudodelnik s čarobno palico, ki dela nemogoče stvari. Ciril Smrkolj Vsi slepomišite, pri tem pa pozabljate, da socialna kriza je že prisotna, na kar kažejo podatki, da smo v letu 1989 porabili v naši republiki 15 odstotkov manj konzumnega mleka in jogurta, 31 odstotkov manj otroške hrane, manj tudi sirov, vse to je kvalitetna prehrana najosnovnejša za preživetje. Veliko jih je že, ki imajo samo za mleko in kruh, kmetje pa ceneje ne moremo proizvajati v pogojih, kot so. Zato bo, kdor koli bo zmagal na volitvah, bo moral ustvariti pogoje za produktivnejše kmetovanje. Jože Lenič Zavzemamo se, da cene osnovnih življenskih artiklov ne bi določali administrativno, temveč na tržni osnovi, smo za socialne podpore tistim, ki jih potrebujejo, ne pa pocenitev artiklov za. vse ... Iztok Kadunc Samostojna obrtniška stranka Vsaj zaokrožimo omizje enkrat, potem se pa oglašajte ... Posebnih socialnih programov nimamo, smo pa vsi za dobre usmeritve: šolani otroci, lepo zaposleni, ostareli v lepih domovih . .. Vendar, od kod denar. Zato smo se mi striktno usmerili v proizvodnjo, ki jo je treba aktivirati, v ustvarjanje dohodka, ne pa skladov, s katerimi se dela . . . Jure Rifelj Zavzemamo se, da se kmetom v hribovskih območjih omogoči dodatna zaposlitev na domu, za konstruktivne programe, ne pa za pretakanje socialnih pomoči. Matjaž Brojan Skrb za okolje je eno izmed najpomembnejših vprašanj, kaj o tem menite, kako bi po vaše po najdemokratičnejši poti prišli do občinskega odlagališča. Igor Lipovšek (ZKS — stranka družbene prenove) Plača naj tisti, ki onesnažuje. Smetišče rabimo, okolje, ki ga dobi in bo za to manj kulturno in manj prijazno, naj za to dobi »odškodnino«. Večji problem vidim, ker ne vemo, kaj vse se na smetišča vozi... Maksimiljan jeran V občini je ta skrb v ospredju, imamo programe za zbiranje in predelovanje smeti na višjem nivoju — kompostarna. Izkazalo pa se je, da je občina sama ekonomsko nezadostna za sodobne tehnološke rešitve, zato bi se morala povezovati, teh povezav pa ni bilo mogoče vzpostaviti niti s sosednjo niti z drugimi občinami v regiji. Tudi demokratična pot do občinskega odlagališča je težka. Bogdan Osolin Sprašujem se, če se moramo politiki spoznati na vse, menim, da je naša dolžnost prisluhniti ljudem in skupaj z njimi poiskati rešitve. Jože Lenič Pot do odlagališča je zanesljivo težka, moramo pa se obrniti na tiste, ki smeti proizvajajo in jih stimulirati, da bodo manj plačali, če bodo proizvajali manj smeti. Zavzemamo se za moderno odlagališče doseženo vsaj z minimalnim konsenzom, za odpravo črnih odlagališč, za ustrezne globe, doslednejše infekcije, uvedbo eko politike in bolj organizirano mrežo zbirnih centro različnih odpadkov. Ciril Smrkolj Bodite tudi na tem področju racionalni kot smo kmetje. Kje imamo specialne zabojnike, sortiranje odpadkov, zmanjšanje vseh nepotrebnih odpadkov, predelavo in reciklažo uporabnih odpadkov in nato res minimalna odlagališča. Stane Hočevar To so parcialne zadeve, bistven je razvojni globalni koncept družbe, koncept izobraževanja ljudi, ki jih je oblast 45 let odvajala misliti s svojo glavo. Ljudje moramo v prvi vrsti poskrbeti vsak zase, tisti, ki to ne more, naj zanj skrbi občina. Več poudarka vzgoji za varstvo okolja, predelavi koristnih odpadkov. Kar se tiče socialnih programov: revščina in neumnost sta sestri in če Slovenci nebi bili neumni, ne bi bili reveži... Ervin A. Schvvartzbartl Tudi to področje rešujmo skozi interes, to je po mojem mnenju najbolj demokratična pot. Cena in strošek sta kriterij ločitve nepotrebnega od potrebnega. Veliko »smeti« z najrazličnejših področij — izobraževanja, gospodarstva kulture pa tudi odpadkov bi rešili, če bi jih ločili po ideji najuspešnejšega. Interes bo našel nekoga, ki bo voljan sprejeti čisto določene odpadke. Jože Lenič Po moje ne gre le za globalno. V občinski skupščini ne bo mogoče globalno razpravljati, to bo sicer lepo poslušati, vendar bo totalno neproduktivno. Rad bi videl druge programe, jih primerjal.. . Anton Tomažič Ob mizi nismo enakopravni partnerji, 3 stranke med nami so ves čas v skupščini, imajo ogromno informacij, profesionalne kadre, ostali smo amaterji, ki se voluntaristično trudimo, da bi večstrankarsko življenje vpeljali tudi v občini. Bogdan Osolin Programov nimam, imam svoje znanje, znam misliti s svojo glavo. Me pa zanima, koliko časa in koliko denarja ste porabili za programe. Sam sem dopoldne v službi, popoldne vzgajam otroke, gradil sem hišo ... Maksimiljan Jeran Ne glede na to, da v skupščini še ne sodelujete, v občini živite in se s politiko želite ukvarjati v njej in občino spreminjati. Zato govorimo o naših problemih, pogovarjajmo se preprosto, tudi brez podatkov o tem kje smo, kam gremo in kje so perspektive razvoja občine. Jure Rifelj Program smo pripravili študentje ob rednem študiju. Anton Tomažič Ne kritiziramo vaših programov, poudarjamo le, da smo v neenakopravnem položaju: nimamo administracije, ne prostorov, nimamo nič. Anton Stibrič Malce smo skrenili s teme: s smeti smo prešli na delovanje strank. Sam bi se vrnil k temi: odlagališče je problem celotne občine, je problem vsake stranke, vendar nadstrankarski, saj ga bomo morali rešiti skupaj in v skupščini sprejeti najugodnejšo rešitev. iztok Kadunc Več skrbi kulturi odlaganja, vzgoji za varstvo okolja, pa tudi boljšim tehničnim rešitvam in povezovanju med občinami pri reševanju problemov. Peter Primožič Na žalost je to lahko samo želja, dosedanje izkušnje so grenke. Ravnanje z odpadki, ki v industrijski družbi so in bodo, mora biti bolj racionalno, bolj strokovno. V tej smeri smo delali, imamo projekte za kompo-starno, plačano študijo za regijsko reševanje, vrsto prizadevanj za skupne akcije, vendar doslej brez pravega uspeha. Matjaž Brojan Vesel sem tolerantnosti, kulture medstrankarskega sporazumevanja, pa me vendar zanima, kaj menite o programih, ki bi oz. smo jih v našem glasilu strnili pod naslovom Neznosna lahkost obljubljanja. Ervin A. Schvvartzbartl Politika se bo »zaključila«, konec bo evforije razgovarja-nja, nategovanja, kandidiranja, volitev, ostalo bo gospodarstvo, ubogo in revno, v dolgovih in ljudje, katerih interesi so pomembni in bodo osnova za naše delo. Smo za tržno gospodarstvo, za katerega so zainteresirani predvsem gospodarstveniki, in če k temu primaknemo še element cene in stroška, hitro najdemo optimalnega rešitelja. Potreben bo strpni dialog, v katerem se najbrž politiki ne smemo veliko ukvarjati z vsakovrstnimi problemi, temveč jih predajati tistim, ki so zato poklicani in strokovno usposobljeni. Iztok Kadunc Vendar skrbeti, da se uresničijo in to odgovorno . . . Ciril Smrkolj Mi ničesar ne obljubljamo, ker obljubam ne verjamemo. Imamo le zahteve, ki jih bomo po volitvah uresničili. Jože Lenič Strinjam se, da se bo sistem spremenil, vse drugo pa bo ostalo, lahko pa se zgodi, da tisti, ki na volitvah zmaga, kaj kmalu klavrno zapusti mesto oblasti, saj bodo ljudje kmalu spoznali, da vse evforične obljube niso bile tisto, kar so pričakovali. Naš program je s pametno ekipo uresničljiv! Peter Primožič Priznali ali ne, naša občina v republiki in državi prednjači in želimo, da ta razvoj zadržimo. Globalni vpliv na gospodarstvo bomo morali zagotavljati v republiški skupščini, v občini vse ostalo. Poudarjam: vse kar smo mi, rodovi pred nami, pa tudi v zadnjem času, tako kritizirane stranke ustvarili, moramo obdržati in na tem graditi tudi v prihodnje. Anton Tomažič Po volitvah se bomo morali pogovoriti, najbrž bodo potrebne koalicije — upam, da bodo konstruktivne in da se bomo ne glede na morebitne nesporazume na republiški ravni, pametno dogovorili. Glede javne uprave smo svoje mnenje že povedali, pri sestavi IS zagovarjamo kontinuiteto, v okviru katere naj bi dobri delavci ostali. Maksimiljan Jeran V našem programu ne obljubljamo veliko, gradimo na doseženem in predlagamo, da kvantiteto zamenja kvaliteta, ki se tudi na naše pobude že kaže na umirjenejši stanovanjski gradnji. Želel bi opozoriti le še na to, da če občine ne bi bila odprta, ne bi prihajali novi ljudje, novi kadri z novimi idejami, tudi ljudje s sredstvi in verjetno tudi občine ne bi bila taka, kot je. Cveta Zalokar-Oražem Današnji razgovor je zanesljivo dobra podlaga za nadaljnje Naj bo naša občina čistejša in lepša Socialistična zveza Domžale tudi letos vabi vse občane, da se vključijo v splošno čistilno akcijo v mesecu aprilu v dneh od 14. do 21. aprila. Na sedežih KS se bomo zbrali v petek, 20. aprila popoldan in (ali) v soboto, 21. aprila dopoldan in se temeljito lotili naših naselij, ulic, stanovanjskih sosesk, zelenic, brežin, vodotokov in okolice ter pospravili vsaj del odpadkov in smeti, ki jih sami puščamo vsepovsod. V volilnih programih je mnogo velikih besed o skrbi za okolje, dokažimo, da smo pripravljeni tudi zares kaj storiti za naš lepši in prijetnejši življenjski prostor. Volilni čas je pravšnji za to! skupno delo in optimizem, ki je v teh časih, ko so ljudje zbegani in zmedeni, dobrodošel. V skupščinah žensk skoraj ne bo, rada pa bi vendarle opozorila na problem dispanzerja za ženske, kjer so razmere nemogoče. Predlagam, da je njegova ureditev, ki ne bo zahtevala veliko sredstev, ena izmed naših nalog. Iztok Kadunc Rekel bi, da je občina Domžale resnično odprta, produkt te odprtosti sem tudi sam. Opozoril bi le na nerazhajanja prostorske dokumentacije Obrtno industrijske cone Trzin in prakse ter na visok prispevek za telefon, ki je v vaši občini skoraj 3 krat večji kot drugod. Stane Hočevar Govoril sem širše, ker nisem iz vaše občine, ponovno pa bi opozoril, da bo davčne obremenitve potrebno zmanjšati in to bo moralo biti stališče vseh strank. Država ne sme pobrati davka, še preden s svojim proizvodom ustvariš dobiček, ker tega potem sploh ni. Če hočemo v Evropo, bo to s pametnim gospodarjenjem, v katerem bo vsak vedel, koliko ga delo stane in koliko mu bo država pobrala. Ciril Smrkolj Z današnjo mirnostjo nisem zadovoljen, ker sem se z njo že srečeval v zboru združenega dela. To ne vodi v kvaliteto, v skupščini mora biti konfrontacija mnenj, ne sme biti le prevzemanje odločitev po poti, no dobro, pa bodite za, kar se je večkrat delalo v republiški skupščini. Ervin A. Schvvartzbartl Graditi je potrebno dalje, izvajati kontrolo, zagotoviti motivacijo za uspešne. Tu omenjam »stranko« tov. Brojana, ki ima z revno administracijo dober program. Če bi vsi s tako admini-^ stracijo vnovčevali in uveljavljali take dobre ideje in bi nas kontroliralo tako številno občinstvo, kot so bralci Občinskega poročevalca, bi marsikdaj in marsikje dosegli več kot smo. Anton Preskar (IS SO Domžale) Ni načrtov Za podiranje, so načrti za sanacijo, glede telefonov pa samo: leta 1985 smo jih imeli 3500, konec leta jih bo 8500 predvsem po zaslugi ljudi, ki so zaupali in bodo v pogodbah določenih rokih telefone tudi dobili. Maksimiljan Jeran Rad bi opozoril na krajevne skupnosti in vsem strankam priporočil, da v njih delajo, saj smo prav s krajani, z njihovimi iniciativami in aktivizmom dosegli sedanji razvoj. Obenem pa bi vse povabil, da skupaj izpeljemo letošnjo akcijo za čistejše okolje, naj bo to naš prvi korak v bodoče sodelovanje. Jože Lenič Prepričan sem, da bomo v KS, če bo treba, delali vsi, obenem pa še naša konkretna pobuda; za razliko od drugih, se mi zavzemamo za dvodomno republiško skupščino: zbor združenega dela in družbenopolitični zbor, predlagamo, da naši poslanci to pobudo prenesejo v republiško skupščino. Ciril Smrkolj Predlagam, da se na zadnjem zasedanju naše skupščine da informacija o nacionaliziranem in arondiranem zemljišču. Bogdan Osolin V stranki poudarjamo kulturni nivo in dialoškost same demokracije. Pa še to: 45 let smo živeli v enostrankarskem sistemu, če sem malo pesimističen, morda se bomo naslednjih 45 let učili demokracije . . . Maksimiljan Jeran Potem bo pa tudi ta sistem slab, če se bomo morali 45 let učiti.. . Cveta Zalokar-Oražem Na listah vseh naših strank so izredno sposobni, kvalitetni izobraženi ljudje, ki nas bodo lahko potegnili iz krize. Upam, da bomo igrali karte na mizi, doslej smo jih pod mizo in da odslej ne bo diktature druge stranke, saj bo to največja tragedija za ta narod. Opozorila bi še na zelo majhno prisotnost žensk na listah, izvoljenih bo verjetno še manj in treba bo razmisliti, če ni s politiko nekaj narobe, če ženske nočejo delati v njej. Bogdan osolin 45 let, ki sem jih omenjal, ne smete jemati dobesedno, želel sem le plastično metaforično povedati, kako težavno delo je pred nami. Pa še konkretno vprašanje: bomo res dvorano glasbene šole jeseni podrli. Anton Tomažič Predlagamo, da skupaj pripravimo razstavo ali nekaj podobnega o strankarskem življenju v naši občini. Zgodovina le-tega je bogata in prepričan sem, da se iz nje lahko marsikaj naučimo. Igor Mlakar Govorim v imenu Samostojnih svobodnih sindikatov, ki so v naši občini že dalj časa približani delovnemu človeku, njegovim problemom v podjetju in reševanju teh. To je tisto, kar se bo moral novi parlament šele naučiti, v njem pa bomo tudi mi, zlasti povsod tedaj, ko se bo v njem odločalo o človeku in njegovem ekonomskem in socialnem položaju. Iztok Kadunc Delalo se bo, trdo delalo, treba bo uveljaviti odgovornost za izrečeno, narejeno in nenarejeno. Nisem za diktaturo, vendar sem za diktaturo dobrega dela in pametnega odločanja. Matjaž Vovk V strankah se združujejo ljudje z različnimi prepričanji, če se tega bojimo, potem je vseeno, če tudi v prihodnje ostanemo brez strank v okviru SZDL. Namreč kljub poudarjanju kulture dialoga, predvolilni boji na zahodu kažejo, da brez nizkih udarcev na obeh straneh ne bo šlo. Matjaž Brojan Pri koncu smo, zaključil bi z besedami nekaterih sogovornikov: Smo za demokratičen, vendar vroč delovni tonus med nami, za vladavino dela in odgovornosti in za kulturo dialoga. Vesel sem, da smo to našo zmožnost v današnjem pogovoru skupno dokazali. Ob opozorilni stavki zdravstvenih delavcev: V Zdravstvu in delavcem v njem — ustrezne pogoje! Tudi zdravstveni delavci Zdravstvenega doma Domžale so se v četrtek, 5. aprila od 9. do 10. ure priključili splošni opozorilni stavki zdravstvenih delavcev Slovenije. V tem času so bili vsi zdravstveni delavci Zdravstvenega doma na zboru delavcev. Stavke se niso udeležili samo zdravniki v urgentjH ambulanti, zaradi tega, da bi lahko posredovali, če bi prišlo do kakšnega nujnega zdravstvenega primera. ^ Na omenjenem zboru so zdravstveni delavci Domžal pod' prli vse predloge oz. zahteve republiškega odbora sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije. Omenjeni republiški odbor zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije je sprejel naslednje ugotovitve in sklepe. r ( i' \ v c 1. Vsa zagotovila, pisna in ustna, ki jih je stavkovni odbor prejel po napovedi stavke z dne 28. junija 1989, ne zagotavljajo ne v materialnem ne v sistemskem smislu trajnih rešitev, kako iz krize v zdravstvu in socialnem skrbstvu, zato Skupščini R Slovenije predlagamo, da takoj oz. najkasneje do 28. marca 1990 določi naloge, roke in nosilce za uresničitev stavkovnih zahtev. 2. Skupščina R Slovenije oz. njen Izvršni svet mora zagotoviti poseben račun znotraj proračuna za zbiranje sredstev za zdravstveno zavarovanje, ki jih plačujejo delavci iz brutto OD in organizacije iz dohodka. 3. Skupščine R Slovenije naj sproži postopek za ugotavljanje odgovornosti Izvršnega sveta R Slovenije oz. njenega Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo, bivše Zdravstvene publiške uprave za zdravstvo in 9® zaključi najkasneje do 28. marca 1990, vključno z novim odpoklice^ 5. Sindikat zdravstva in sociain ga skrbstva Slovenije se Pn°r j ' pobudi Zveze zdravniških dru ju Slovenije, da se ob Prazn0'?|i, svetovnega dneva zdravja or9® j. ra shod delavcev zdravstva m s alnega skrbstva Slovenije v karjevem domu vXjubljani. Zdravstveni delavci Dorn2anr0. ob tej priložnosti opozorili na p storsko problematiko v zdrav 'j nem domu Domžale. Delovni P°9 J so neprimerni za nemoteno op Ijanje zdravstvenega varstva , _ blemi se kažejo predvsem v nz' rapiji (občinski sanitarni mšp je že predlagal, da se °m0le.n'> stori zaprejo zaradi neust higienskih razmer). „ coda- V ginekološki ambulanti so s s0 nji prostori premajhni, prav1 ne čakalnice ginekologije nepnm Zbrani zdravstveni delavci ob opozorilni stavki v Zdravstvi domu Domžale... ene1" -tt H skupnosti Slovenije in bivše Skupnosti socialnega skrbstva, saj so dopustili, da je prišlo do sedanjih razmer, ki ogrožajo zdravje slovenskega naroda. Institucije sistema niso pravočasno in učinkovito ukrepale v skladu s svojimi pooblastili in pristojnostmi. 4 Skupščini R Slovenije predlagamo naj sproži tudi postopek ugotavljanja osebne odgovornosti dr. Drinka Leskovška, predsednika Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo Slovenije, mag. Henrika Pušnika, bivšega predsednika Skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije in sedaj predsednika Odbora za uresničevanje programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji ter dr. Martina Totha, namestnika direktorice Re- »i Da bi lahko normalno ^„<1 o, zdravstvene storitve va|l fc,-Domžal pa bi nujno po‘"g > ; . ločene aparature (cen .ne|J, tudi v zadnjem štiriletnem ob-nft.Ju ln to prednost celo razširila na nekatera nova Področja. maiPodr°čij dela skupščine je veliko, saj zaje-ai° vse delo in življenje v naši občini, bi jih dosevkin ob tem izpostavili najpomembnejše Našteli veliko' nai iih " druJK tele9rafskem stilu: te#iiKDeno gospodarstvo ie2l'h pretresov, ^ietništvi °brti in 2asebne9a kn -'a. ^dne inn613* 'n izgradnja K 'Vojske cone v Trzi- lrjr>6zu?tfanie proizvodnje H v zasebnem kmetij- močvirnih lojz iav^9 prebivalstva z v Javnik K'cu|vaistva z vo-vodovodov in vse- rezu|^0bjekti in opre- vania preko poslovne skupnosti osnovnih šol, kar se je odrazilo tudi v gmotnem položaju zaposlenih v tej dejavnosti, — ustrezna razvitost drugih družbenih dejavnosti (zdravstvo, domovi počitka, počitniški dom za mladino na Krku itd.), — izgradnja številnih mrliških vežic in širitev nekaterih pokopališč, — rekonstrukcija številnih cest, čemur so dali nov polet krajevni samoprispevki v zadnjih dveh letih, — novi materialni pogoji za kulturo in telesno kulturo (kinodvorana, matična knjižnica, kulturna dvorana v Mengšu, likovno razstavišče ipd.), — ustvarjeni pogoji za vlaganje iz tujih virov (teniška dvorana v Mengšu, večnamenski prireditveni center v športnem parku v Domžalah), — organizacijski dosežki na kulturnem in športnem področju, ker se naša občina vse bolj uveljavlja (prireditve na republiškem in zveznem nivoju), — pestrost in širina na področju kulture, telesne in tehnične kulture ter vrhunski dosežki na teh področjih, ki so vse pogostejši. SEVEDA SO TO DOSEŽKI VSEH OBČANOV IN INSTITUCIJ V OBČINI, VENDAR JE SKUPŠČINA NEPOSREDNO ALI PREKO SVOJIH ORGANOV ZAGOTAVLJALA POGOJE, VZPODBUJALA IN TUDI NEPOSREDNO VODILA ŠTEVILNE AKTIVNOSTI. Večkrat so bila postavljena vprašanja v zvezi z objekti, katerih izgradnja je bila predvidena v programu neizglasovanega občinskega samoprispevka? Res je, da sta od večjih nalog ostali nerealizirani dve: izgradnja družbenih objektov, ki je izpadla zaradi neizglasovanega samoprispevka in sanacija stavbe GLASBENE ŠOLE v Domžalah. Za prvo bi rekel, da se zavzemam, da bodoča Skupščina občine določi vir sredstev, s katerimi se bo poravnal »dolg« neizglasovanega samoprispevka. Glede stavbe Glasbene šole pa, da gre za zahtevno nalog, ker je stavba spomeniško zaščitena. Pri iskanju najustreznejših rešitev smo naleteli na tri različne predloge, ki so jih posredovali Biro Karlovšek, Zavod za raziskavo materiala Ljubljana in pa Univerza v Mariboru — Visoka tehniška šola. S soočenjem je bilo treba najti najustreznejšo strokovno rešitev, pridobiti tehnično dokumentacijo. Trenutno se zbirajo ponudbe izvajalcev, finančna sredstva za izvedbo glavne faze sanacije pa so zagotovljene še v letošnjem letu. Izglasovani krajevni samoprispevki že dajejo prve rezultate, ki se kažejo v več kot 10 km novih asfaltiranih cestah ter izgradnji drugih komunalnih objektov. Bo šlo tako tudi naprej? Ponovno se je dokazalo, da smo v občini ob skupni nalogi sposobni uresničiti dogovorje- no, saj so programi večine krajevnih samoprispevkov preseženi. Z njimi smo posegli skoraj v sleherno KS, pri tem pa se komunalno urejujejo tudi KS, v katerih samoprispevki sicer niso uspeli, pa krajani na druge načine zbirajo sredstva, v uresničevanje različnih programov pa smo pritegnili tudi znaten delež republiških sredstev. Vaša ocena dela skupščine! Pri vsem je skupščina zagotavljala, da je bilo gospodarstvo občine manj obremenjeno kot v sosednjih ali podobnih občinah. Iz tega zaključujem, da smo razmeroma učinkovito delovali. Tu želim poudariti predvsem delo Izvršnega sveta, ki je bil v številnih primerih snovalec, usklajevalec pa tudi izvajalec. Pred nami je drugačna vloga posameznih zborov! Pri delovanju skupščine so vsi trije zbori zasedali praviloma ločeno, s čimer naj bi bila poudarjena samostojnost zborov. Seje so bile pogoste — 46 zasedanj — ali skoraj na en mesec. Skupščina je morala zaradi dosedanje ustavnopravne zasnove odločati tudi o manj pomembnih zadevah, kar je delo zborov obremenjevalo. Političnim odločitvam, ki s bile razmeroma redke, je dajal usmeritve družbenopolitični zbor. Tudi v prihodnjem obdobju bo ohranjena taka vloga tega zbora oz. se bo še povečala, saj je ta zbor po svoji pristojnosti enakopraven drugima zboroma, kar dosedanji ni bil. Lahko pričakujemo, da bo nova skupščina bolj razgibana? Pričakujem da se bodo stališča v prihodnji skupščini bolj polarizirala, kar naj bi prispevalo k globlji in bolj vsestranski razpravi in s tem k sprejemu še boljših odločitev. Seveda pa obstaja tudi možnost medsebojne blokade zaradi delitve po strankah. Bo drugačna tudi vloga predsedstva skupščine? Naloga prihodnjega predsedstva bo težja kot do sedaj. Ne dvomim pa, da bo na zborih skupščine prevladovalo hotenje, ki je bilo prisotno tudi pri dosedanji skupščini: da se razvoj občine uspešno nadaljuje, da se zadržijo in razvijejo prednosti, ki jih občina ima. Pričakujem pa, da bo skupščina v prihodnjem sklicu uspešno opravljala vlogo najvišjega predstavniškega in oblastnega organa občine in da bo zagotavljala pogoje za delo in sožitje občanov. G. N. “°CIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJI P&^ALlSTlČNA ZVEZA DOMŽALE .A DRUŽBEI' V0|j| ^MŽALE št-1 (zahod) Domžale 3. tSJ^ESKAR, Domžale 5. DANICA AVBELJ, Krašnja 6. ALEKSANDER RIHTAR, Dob 7. MARJAN MERKUŽIČ, Krtina 8. STANISLAV LEBAR, Moravče 9. JOŽE KOPUŠAR, Vir 10. RAJKO HAFNER, Radomlje 11. AMANDA GRČAR, Preserje 12. SIMON ČEBELA, Dešen ••••• Domžale ^ANr ^^/tIFTAR, Mengeš 1 CVE?5^USIC. Trzin STAn^XLAJ’ Domža,e 2 JOi0kr5?SAR MARKO-5 Trz'n Volj, GOLOB, Mengeš ^ IVlAkc0!3 it- 2 (vzhod) 2 JER^jJf[*AN, Dot, ^ LENIČ, vir 4' Darjan Gno^OGOREVC- Radom|ie ______ 'jRZA, Radomlje Glasujte za ljudi, ki jih poznate in jim lahko zaupate, ker so že doslej gradili našo občino! Ne živimo od komunizma socializma kapitalizma ali demokracije! Živimo od tistega, kar ustvarimo! Domžale Varstvo okolja z razvojem -da Varstvo okolja z zapiranjem tovarn, elektrarn ali prepovedmi — ne! ii 'OČKV AI.EC Zakaj pa ne za SZDL? Oprostite,SZDL ni več! Zadnja izmed družbenopolitičnih organizacij iz obdobja enostrankarskega sistema se je spremenila v stranko — Socialistično zvezo ali Zvezo socialistov. Taktično ta poteza v tem trenutku najbrž ni bila posrečena, ko je socializem (oz. tisto čemur smo rekli socializem) tako diskreditiran v Vzhodni Evropi in tudi pri nas. Ta pojem v našem imenu je slaba popotnica za volitve. Toda ideji socializma še vedno priznavamo veljavo, ker socialistična misel in praksa v razviti Evropi kaže vse kaj drugega, kar pod tem pojmom običajno razumemo v našem prostoru. Temeljna vrednota socialistične družbe je pravičnost pri možnostih za ustvarjanje in razdeljevanje materialnih in duhovnih dobrin. To je družba, ki naj državljanom omogoči materialno in duhovno bogato življenje, osebno blaginjo in socialno varnost. V drugih točkah se naš program ne razlikuje bistveno od programov drugih strank. Vsi se zavzemamo za gospodarsko, politično in osebno svobodo, za pravno in socialno državo, za parlamentarno demokracijo, slovensko suverenost itd... Razlike so v odtenkih, morda je le odnos naših strank do preteklosti in Jugoslavije manj nestrpen, kot npr. strank Demosa. Jer res najpomembnejše, da pade ta »komunistični« režim? Pa saj vendar tega režima ni več, slovenska pomlad je že prinesla globoke pozitivne spremembe v političnem sistemu s spremembami ustave, Zakonom o političnem združevanju in volilnim zakonom. To se je zgodilo v času »monopolnega« položaja ZK in SZDL v družbi, pred volitvami, torej v času, ko še ni bila na oblasti opozicija. Najbrž se bo to zgodilo, če bodo ljudje glasovali PROTI vsemu dosedanjemu in ob tem ne vedeli ZA kaj so glasovali. Razumno bi bilo pred odločitvijo komu bomo dali svoj glas, temeljito in realno razmisliti v današnjem družbenem trenutku. Je res treba začeti vse znova, pospraviti z vsemi, ki so doslej kakorkoli dišali po oblasti in prepustili usodo v roke novim ljudem, ki jih ne poznamo ali le redke med njimi, obljubljajo pa veliko. Obljub (večkrat neizpolnjenih), pa smo vendarle že vajeni. Kod pa so bili res nosilci aktivnosti v občini, krajevni skupnosti, organizacijah in drušvih. So bili to sami »rdeči hudiči«, ki naj bi se grebli samo za oblast in osebne koristi? Kdor misli tako, gotovo dela krivico svojim soobčanom in sokrajanom, mnogim, ki so vlekli naš voz po težkih poteh, drugi pa so stali ob strani in se cinično posmehovali. Tak občutek ni tuj prene-katerim funkcionarjem v občini in zlasti v krajevni skupnosti. Dosedanji opazovalci pa se sedaj pojavljajo pretežno v vrstah Demosa in so najbolj nestrpni do vsega, kar je bilo v družbi kljub težavam nesporno doseženega. Človek se vpraša, zakaj se tako silovito prizadevajo za strankarsko polarizacijo malega slovenskega naroda, kot bi ga želeli razdeliti, razčetveriti... Ali gre za znano zgodovinsko preizkušeno metodo deli in vladaj? SZDL je bila vedno povezujoča sila in ljudi nikoli ni delila. Danes se kot stranka socialistov navezuje na dvestoletno tradicijo evropskega socialističnega gibanja in na današnjo politiko socialistov v najuspešnejših evropskih državah (Francija, Italija, Španija, Nemčija, Švedska, Avstrija itd ...). Ob tem gradi na pozitivnih izkušnjah in rezultatih iz časa, ko je predstavljala najbolj pluralno, najbolj odprto družbenopolitično organizacijo, h kateri se je prištevala večina državljanov Slovenije, ne glede na svetovnonazorsko opredelitev in politična stališča. Vedno smo se ukvarjali z življenjskimi vprašanji in ob kar največji udeležbi občanov (vseh, ki so to želeli), začenši v krajevni skupnosti, težili k iskanju sinteze k skupnim rešitvam. Za takšno skupno tvorno reševanje se zavzemamo tudi v današnjih pogojih uveljavljanja večstrankarskega sistema, slovenski narod bo v preizkušnjah, ki ga čakajo, še kako potreboval notranje sožitje. Če ste v dvomih ali bi glasovali za Socialistično zvezo, ker vam socializem oz. družba, ki smo jo tako preimenovali, ni izpolnila pričakovanj, vam želimo povedati, da je naš cilj v občini graditi na doseženem. Tega ni malo, zato ni razlogov za apatičnost niti za samozadovoljstvo. Socialistična zveza Domžale vam na svojih listah predlaga ljudi, ki jih poznate, za katere veste, kaj so že naredili ali si vsaj prizadevali storiti. Politiko pa vendar vodijo ljudje takšni in drugačni, s kvalitetami in napakami. Toda kmet zaradi nekaj gnilih sadov ne zavrže celotnega pridelka. To naj vam bo vodilo pri odločitvi za oddajo vašega glasu. M. Jeran Socialistična zveza Slovenije Občinska konferenca Domžale V i.............. i I Skupščina občinske | | organizacije sindikata | V DOMŽALSKEM 1 1 I 1 SINDIKATU 1 1 I | MARSIKAJ 1 1 | ZMOREJO 1 1 IN ZNAJO I Delovno predsedstvo na skupščini občinske sindikalne organizacije v domžalskem domu. I I 1 V petek, 30. marca 1990 je bi-^ la v znani restavraciji »Slamnik« ^ v Domžalah redna skupščina ob- 1 l ^ činske organizacije sindikata, na ^ kateri so delegati sprejemali po- kateri so delegati sprejemali po-ročilo o delu občinskega sveta ^ ZSS in njegovih organov za ob-1$ dobje 1986—1990, program, do-§§ kumente o finančnem poslovanju I 1 in izvolili novo občinsko sindikalno vodstvo. 1 Za ; samostojen, % neodvisen sindikat jo, vztrajanjem in prepriča- Jj:; vanjem je bil v občini uvelje-vljen najnižji osebni dohodek. Sindikalna aktivnost za uveljavitev najnižjega oseb-nega dohodka je dobila pod- :j:j: poro v zboru združenega de-la in vodstvih podjetij. Uveljavljen je bil demokratičen postopek predlaga-nja, kandidiranja in volitev :j::: kandidatov za predsednike $ Si: s;: Prodornejši in učinkovitejši Po izvolitvi organov jigi skupščine, je dosedanji predsednik Franc Gnido- ij:.;:: vec zbranim delegatom uvodoma predstavil glavne značilnosti preteklega man-datnega obdobja. Značil- !:§: nost preteklega obdobja je, ijS da je bilo to obdobje eno najtežjih za delavce in sin-dikat. Prišlo je do viška več-letne ekonomske, socialne in politične krize, ki je še posebej vplivala na delav-ce. Pokazala se je v izrazito visoki rasti inflacije in ži-vljenjskih stroškov, v sta-gnaciji v proizvodnji, v upa- ig:: danju naložb in realnih do- :::£ hodkov, v vse večjem sirp-mašenju delavcev, v ne-enotnosti v vodstvih in naj- ig:: višjih organih države, v stal- gg nem zaostrovanju medna- ig;: cionalnih odnosov, tavanjih gg in zmedenosti v akciji sub-jektivnih sil in v nezadovlji- gg vi pripravljenosti in odlo- gg organov ZSS in sindikatov gl: dejavnosti na vseh nivojih or- g-: ganiziranosti. gg Razvili so nove oblike in s g-: tem poskrbeli za javnost de- g-: la občinskega sindikata. Na gi: ta način so postali prodor- gj: nejši. $ S sprotnim odzivanjem na g:) probleme posameznih članov g|: oz. določenih skupin članov gi: so dokazali, da je sindikat gj: organizacija, v katero dela- g-j vec — član sindikata lahko gi: zaupa. gj: Z interesno jn prožnejšo g:: organiziranostjo so postali gi; učinkovitejši. gi; To je le nekaj bistvenih gi; poudarkov delovanja Ob- gi; čnosti za enoten pristop k gg odpravljanju vzrokov krize, gg Zaradi tega so delavci z gg raznimi oblikami izražali gi;: svoja nezadovoljstva. Zah- gg tevali so hitrejše spremem- gg be v družbi, boljše življenje gj;: in učinkovitejši sindikat. Občinski svet ZSS Domžale se je po ocenah posa- meznikov in organizacij ZSS uspešno odzival na iz- >:g postavljene probleme in zah- gg teve. Bil je eden od prvih v Sloveniji, ki je z ločitvijo or- jgj ganizacije in organov od dr- jgj žavnih in vodstvenih struktur pri uveljavljanju zahtev dokazoval samostojnost in jgj neodvisnost sindikalnega jgj delovanja v konkretni prak-si. jgj v vseh konfliktih med delom in kapitalom je stopil na stran delavcev in z načinom delovanja uspešno opravljal vlogo usmerjevalca načina razreševanja problemov, kakor tudi vlogo pogajblca. Z medsebojno povezanost- jgj činskega sveta ZSS in nje- gi; govih organov v preteklem gi; štiriletnem mandatnem ob- gg dobju. gg Ob sprejemu poročila ni gg bilo zadreg, saj iz doseda- gg njega dela občinskega sveta gg ZSS izhaja, da sindikat v gg Domžalah marsikaj ZMO- Sg RE in ZNA. gg Zame gre, za moje delo, znanje in pravičnost Ambicije in cilj programa gg občinskega sindikata je, da združi in poveže v občinsko gg organizacijo največ članstva, gg da to članstvo v tem progra- gg mu in organizaciji vidi možnost za uresničevanje svojih posamičnih gmotnih, ekonomskih in socialnih intere- gg sov in pravic, da vidi priložnost za svoje ideje, znanje, jig ustvarjanje in svoje potrjeva- ggj nje in ki bo pripravljeno gi; sprejeti in uresničevati ta gg; program in pravila igre. S tem uvodom je doseda- gg nji sekretar OS ZSS Igor gg Mlakar začel predstavitev gg temeljnih nalog občinskega gg sindikata za prihodnje štiri- gg letno obdobje. V nadaljevanju je pouda- gg ril, da program temelji na gg rezultatih dosedanjega de- gg lovanja in na zahtevah član- gg stva glede življenjskih in gg delovnih razmer ter social- S no-ekonomskega položaja, gg na dejstvu da tržno gospo- gg darjenje ne pomeni zmanjševanje že pridobljenih pravic delavcev, na odločitvi, da bomo za pošteno delo zahtevali pošteno plačilo, s katerim bo možno živeti človeka vredno življenje in na odločitvi, da ima vsak posameznik pravico izražati svoje mnenje iz zastopati stališča, ki so rezultat skupne volje, ne da bi bil za to kaznovan. V temeljnih nalogah občinske organizacije so konkretizirani cilji in določene prednostne naloge, ki jih bo občinski svet ZSS z organi in organizacijami uresničeval v letošnjem in naslednjih letih. Poudarki so predvsem naslednji: — uresničevanje pravice do dela in svobode dela, — pravično plačilo, ki delavcu in njegovi družini zagotavlja dostojno življenje, — človeka vredne delovne in življenjske razmere, — zagotavljanje samoupravnega soodločanja in sodelovanja delavcev pri upravljanju in odločanju, — socialna varnost in višja kakovost življenja ter — pravna varnost in zavarovanje delavcev in sindikalnih zaupnikov. V skladu S statutarnim sklepom občinske organizacije bo občinski svet ZSS IZVAJAL TUDI VSE AKTIVNOSTI, KI MU JIH BODO POVERILI OBČINSKI PANOŽNI SINDIKATI. Prav tako kot dosedaj pa bodo v občinskem svetu ZSS kot dosedaj odprti za vse pobude članstva, vezane na problematiko delavcev, ki ni zajeta v tem programu. Na koncu uvodne obrazložitve temeljnih nalog je Igor Mlakar poudaril, da odgovornost za izpeljavo nalog mora sprejeti vsak član občinskega sveta ZSS, vsak s svojo stopnjo odgovornosti v spoznanju, da pravice izhajajo iz dolžnosti, ki jih morajo tudi izvrševati. V razpravi, ki je bila na začetku plaha, potem pa vse bolj prodorna in konstruktivna, je bila v glavnem dana podpora predloženim temeljnim ciljem programa s poudarkom, da je treba z odločno akcijo pristopiti tudi k resničeva-nju postavljenih ciljev. Za resničitev programa pa je potrebna usposobljenost in znanje. Zato bo teba program dopolniti s predlogom ene od razpravljalk, ki se je zavzela, da je treba ustvariti pogoje za stalno strokovno in funkcionalno usposabljanje zaposlenih. Napredek in večjo učinkovitost v sindikatu pa bomo dosegli le, če bomo imeli usposobljene sindikalne aktiviste. Nova vsebina, vloga in organiziranost občinskega sindikata — nov statutarni sklep občinske organizacije sindikata Sprejem novega statutarnega sklepa je narekovala •;;;;: nova vsebina in organizira-■i;i;: nost občinskega sindikata. ■i;i;; Ta normativni dokument je ;i;i;: nastal na podlagi ankete, :::i:: javne razprave in številnih m posvetovanj med član-:;i;i; stvom, saj organiziranosti i;;;i; občinske organizacije niso želeli prepustiti naključju. M i;i;i Nova organiziranost ob-:i;i;i činske organizacije je le :i;i;i prehodna oblika delovanja. :i;i;i Ocenili so namreč, da bi ta-;;i;i kojšen prehod na panožni :;;i;i princip organiziranja pov-;i;;;i zročil veliko škodo samemu :i;i;i sindikatu, predvsem pa čla-i;i;i nom, saj delovanja sindika-tov dejavnosti dosedaj niso čutili. :i:i: iši Bistvena značilnost nove :;i;i; organiziranosti je, da nova :;i;i; organiziranost občinske or-:i;;i; ganizacije temelji na intere-;;i;i; sni organiziranosti. — Obli-:i;;i; kovanih je enajst panožnih :i;i;: odborov, ki so konstitutivni ii;;: deli občinkse organizacije i;ii; ZSS. Organe — predsed-i;i;; stvo in občinski svet ZSS :;i;i; po novem sestavljajo naj-:;i;i; bolj odgovorni iz sindika-;i;i;; tov podjetij in odborov de-$: javnosti, i- ;;i;i Ob sprejemu novega sta-i;i;i tutarnega sklepa je doseda-i;i;i nji sekretar OS ZSS Igor i;i;i Mlakar poudaril, da tako i;i;i organiziranost pogojuje ;;;i; sprejem amandmaja na ii;i; 12. kongresu ZSS, v okviru ;i;i; katerega se bodo domžalski ;i;i; delegati zavzeli za spre-;i;i; membo statuta ZSS v tistem ;i;i; delu, ki opredeljuje pravice ;i;;i in financiranje občinske or-i;i;i ganizacije. V predlogu no-i;;;i vega statuta ZSS so namreč i;i;i zelo omejene pristojnosti i;i;i občinske organizacije, ne-;i;i; dorečeno pa je tudi financi-Si ranje le-te. 1 i;iii S kom? Z lastnimi i;i;i dobrimi kadri i;i;i Po sprejemu novega sta-i;i;i tutarnega sklepa so delegati i;i;i razrešili dosedanji občinski ij;; svet ZSS, njegove organe, i;;;; predsednika, podpredsed-i;i;i nika in sekretarja OS ZSS :;;i;i ter izvolili novo vodstvo ob-i;i;i činske sindikalne organiza- i ciie- Za predsednika Občin-S: skega sveta ZSS je bil izvo-;i;i; Ijen IGOR MLAKAR, za :;i;: podpredsednika OS ZSS ii;;; MIROSLAV BIRK. Drugi člani predsedstva OS ZSS pa so: DANICA AVBELJ, 'M JELKA BLEJEC, BORIS 1; BUNC, J MOJCA KAN-r*1 IC?^HER S: DUSCHER, FRANC KO- niar, Marjana lubi- S;: NIČ, FRANCI MULLER, ANDREJ OMOVŠEK, JU-!;S RE PEČNIK, MARTIN S: RAHTEN, MAKS REMIC, ii:;: CIRIL SEŠEK, IRENA & TONKLI. Na koncu seje skupčine i;i;i občinske organizacije ZSS ijiji sta Franc Gnidovec in Igor i;i;i Mlakar za prizadevno delo iji;; v sindikatu podelila najvi-;;i;i šja občinska sindikalna pri-Si znanja — Srebrni znak S; zss. p ;;;i; Srebrni znak ZSS PO SKLEPU PRED- SEDSTVA OBČINSKEGA S SVETA ZSS SO SREBRNI Si: ZNAK ZSS PREJELI: Danica Meriin, roj. 1948, ekonomski tehnik, zaposlena v TO-SAMI kot vodja računskega centra. Dosedanje funkcije v sindikatu: predsednica izvršnega odbora DSSS TOSAMA, član predsedstva občinskega sindikalnega sveta. »V občinskem sindikalnem predsedstvu sem zdaj drugi mandat. V tem obdobju sem si prizadevala, da bi se sindikat približal delavcu in da bi bilo članstvo kar najbolje seznanjeno s stališči predsedstva. Seveda pa tudi obratno, da bi predsedstvo prisluhnilo problematiki v bazi, kar je pravzaprav poglavitna vloga predsedstva. Mogoče si je članstvo sdmo funkcijo predsedstva narobe predstavljalo — kot nekega koordinatorja, ki naj bi diktiral delo osnovnih orgnaizacij — v resnici pa je naloga predsedstva ustreči potrebam baze. Zato tudi bodočim funkcionarjem želim, da bi postalo predsedstvo sestavni del baze, zlasti pa potem, ko se bo sindikat popolnoma osamosvojil.« Marija HABJAN, roj. 1929, uslužbenka, referent v komerciali, zaposlena v Oljarni na Viru. Dosedanje funkcije v sindikatu: vodja sindikalne blagajne in organizator nakupov ugodne ozimnice in drugih stvari. Marija uspešno že dolga leta vodi sindikalno blagajno in sodeluje pri organiziranju sindikalnih akcij. »Blagajno vodim že od leta 1961, drugo leto bo že 30 let. Ves čas sem si prizadevala, da bi delala točno in dosledno, skušala sem biti dostopna in vsem na uslugo. Tako nam je mnogokrat uspelo priskrbeti delavcem ugodne plačilne pogoje — npr. za ozimnico in podobne stvari. Smo majhen kolektiv in zato tudi nikoli ni bilo problemov z odplačevanjem »sindikalnih kreditov« — ljudje so pridni, pošteni in se zavedajo svoje odgovornosti. Zaradi tega je tudi moje delo bilo lažje, Kot sindikalistka in članica kolektiva pa sem si tudi prizadevala za čistočo našega okolja, zato sem vedno rada sodelovala v akcijah čiščenja in pospravljanja. V tovarni je tako, kot doma: že pogled na dvorišče ti pove, kakšen je hišni gospodar.« majhen - 1:2. Tak razpon je s« res prenizek, vendar pa nisem P staš velikih razponov. Nikoli nisem bila za urav* ko, čeprav so mi včasih očitali »‘J to. Razponi, kot so i :6 (in t redkost) se mi v današnji sm ne zdijo realni. Vsi moramo Fl, veti - tako delavci, kot voj Naloga slednjih je, da delo oj!!, zirajo in vzdržujejo disciplino-tega ni, ni treba takoj kriviti ® lavca, pogledati je treba. morda vodilni odpovedal^ ^ luruu vuuimi unpv/.v.—-.- v, v svojem podjetju skušani ževati pristen stik z delava poznam, pomagam, kar se da- Twa osebnih stvari. PoSten Po0ovL liko zaleže, verjemite. Pre P. uspešnega dela vodilnega a je poštenost. Trdim, da ne eno govoriti, delati pa dmg_ -ljudje niso neumni — ko mejo, je s tabo konec.« ( Na takem prepričanju Banko gradila tudi svoje u delo v sindikatu. Marko vresk, roj.l^A ^ pravnik, zaposlen v H* $ vodja splošno-kadrovs «0" ju torja. Sindikalne Mgt 4 komtostjo postopiwv, ^ sindikat in s svojo ^ pripomogel k dosledn J . ^ ničevanju sindikalnih tov. O sindikatu po ra tak, kakršnega je nareke^ J govorna ekonomija. P > moral slediti pogoj*" m I "TSem združenem delu n ^ dividualno varstvo, je mn vniektivnem va , A sindikalno delovala ^ ^ z&Ts&rsg ST2 ™SSjf verjamem sicer Najeto ^ dar sem prepn»n.d trajen postopek- k ^je r s, _ ampak enostavno^ ^ , j verjamem, da se a __T 1 verjamem, „a^a mišljenja na druge9^\l vera Banko, rol. 1945, usnjarski tehnik, zaposlena v Termitu prej kot vodja TOZD, po reorganizaciji pa kot obratovodja. Sindikalne funkcije: član predsedstva oss. Pri svojem dolgoletnem sindikalnem delu je pokazala izredno razumevanje za probleme delavcev. Ko gledamo na njen prispevek k delu predsedstva OSS, ne moremo mimo njenega stalnega zavzemanja za osebne dohodke. »Delo z ljudmi me veseli, rada se pogovarjam z njimi in na ta način uspevam. V svojem podjetju sem tudi z izvršnim odborom sim dikata dobro sodelovala, nikdar ni prihajalo do konfliktov. Tudi v najtežjih časih smo našli skupen jezik. imamo zelo pridne delavce, dobre rezultate, plače pa srednje. Moram poudariti, da je v Termitu razpon pri osebnih dohodkih zelo rA- ^ Lebnih dohodkov do orgcmizira-nJa ugodnih nakupov. Sodelovali smo pri organizaciji družbenopoli-ncmh akcij in bili prisotni, kjer smo menili, da mora sindikat sodelovati. Vendar na?a pozicija ni »Ha najbolj ugodna — če se primerjamo z ZK, ki je imela drugač-ne možnosti. Z novimi sindikati se konkretno e|o šele začenja. Kako bodo uspehe težko napovedati, mislim pa, a so na pravi poti, ker smo kon-«pt pripravili na podlagi doseda-Jm izkušenj. Poglavitno »napa-o< sindikatov — to je naravo pobega subjekta - smo uspeli “Praviti, sindikat mora biti sta-vska organizacija, delavec ga l ora začutiti kot svojega. Poslej Polarizacija interesov intenziv-, ' ve,1^ar osebno mislim, da s „7° ’borbo< ^ bo uspeha, am-fL-e ^delovanjem in konstruk-^'m dogovarjanjem. n . OOSedaniim cn hili Muvoij samokritični, zato so "*wl!iene.ZahteVe VČasih tud' n^ikat si bo izgubljeno zaupa-Pndobii le s pozitivnimi rezul- smišiu e!° u° trc,°' zat0 >e v tem S. treba razmišljati o profe- »e J,ZaClji' ker za amaterizem dohiL brost:ora- v vmesnem ob-zornncf0 Je treba kar največ po-sindit^' iposvetiti izboraževanju * «"*ov. da bodo pripravljeni radi r?0Vjrno nalogo. Ravno za-lid flovet °d9ovorn°sti mislim, da ipi poj, ne Snie h'*-' polovičen, am- * svetiti siTrfu? ,z vsemi moemi po' biti uspešen . ^mu dellJ' fe hofe kltn^T 5°Je- roj. 1954, profesor učiteHa Ma ir* nalog« D«mzq|, k tare "a Glasbeni šoli vis?'v”1 *urQden« sindikalni akti-n« ni erfbSplo5ni apatičnosti da-dostin , 0 Izstopati s svojo aktiv-ZPdmkrt.- e labko tečem, da v pop,, i z°Prn, kar mi seveda ni kako shi°'- vendar mi ni vseeno, šerp n,pH n v.^01' tečejo. Navadno »o besp? prvimi: ki povedo kritič-serp u °- Odkrito povem, da ni-dippav 110 pohvale in odličja, žavZemn^Se za delavčeve pravice 90 PtepričaZ?0|jiz svojega lastne-sti, p ICanja m zaradi svoje ve- delavcev v vzgoji in ^Poao .^nju nimam lepih besed. Vb?emtVan le nedorečenih, smo »Osti ■ P0sebneni stanju apatič-kler ppi?6 ne bomo zdramili, do-00 na kritični točki. 4nl^ le zelo široko interesno I iPl' A področje: opozarjal je na napake, spremljal standard delavcev, otrok in šole nasploh. Sele v zadnjem času smo se omejili le na varstvo pravic delavcev. Glede sindikalne preobrazbe mislim, da bodo Svobodni sindikati Slovenije potrebovali veliko časa, da bodo zaživeli. Doslej je bilo vsakršno individualno razmišljanje nezaželeno, celo škodljivo, vse delovanje je bilo dirigirano »od zgoraj«. Odslej pa naj bi nastopil popoln preobrat. Kdaj in kako bi to zaživelo? Mislim, da takrat, ko bo šlo resnično zares, ko bomo rešitev iz svoje stiske videli v sindikatu. Do takrat pa je, kot sem že rekel, še daleč. Prej se moramo prebiti iz sivine in mrtvila apatičnosti!«. Oktet TOSAMA sestavljajo Stane Klopčič, Franc Belcijan, Silvo Prenar, Franc Rožič, Avgust Potočnik, Dano Juteršek, Tone Andrejka in Mavric Kveder. Ker je nekaj članov tik pred upokojitvijo, sta v pripravi tudi dva nova glasova: Franci Sevšek in Janez Omahna. Oktet praznuje letos 20 letnico obstoja. Deluje v okviru podjetja TOSAMA, vsi njegovi dani so tudi delavci TOSA-ME. Vodja okteta je Avgust Potočnik: »Preden je nastal oktet TOSAMA, smo nastopali skupaj s pevci iz Univerzal. Ko je ta oktet razpadel, sva iz TOSAME ostala dva — Pavle Kepec in jaz — in začela razmišljati o samostojni poti. Tako so zametki današnjega okteta nastali leta 1969. Takoj ob ustanovitvi nas je pod okrilje vzel sindikat. Zato smo se vsa leta držali tega, da mora biti član okteta delavec TOSAME. Včasih smo bili glede glasov tudi v krizi, pa smo vedno našli rešitev. Tako danes lahko s ponosom gledamo na prehojeno pot. Nastopali smo na vseh tovarniških proslavah, pojemo na pogrebih in pestrimo s svojim nastopom različna srečanja delavcev in upokojencev podjetja. Seveda brez finančne in druge vsestranske pomoči sindikata in podjetja kot celote ne bi mogli obstati. Zato je najmanj s čimer se lahko zahvalimo članom kolektiva to, da jim ubrano zapojemo.« 'M; ; >2e'' s Cirilom Zlobcem in hetom Jerovškom jjj ^ i nLap)ri|a Ttfan*6 ~ občinska konferenca Domžale je i kr? " Večpr P|"iPrav',a v restavraciji Slamnik sreča-in okar Zlobcem, akademikom, pesni- Slovani6 •m’ Podpredsednikom Socialistične vapublike sin 16 ^ar|didatom za člana Predsedstva . JeLP^dsedniL6111*6 in Tonetorn Jerovškom, mgr. pra-\ čv? rePublikl°c? zakon°dajno pravne komisije skup-'1 2a ren,.K,S ?venniie’ norcem liste Socialistične ' SeWi deftir •1 družbenopolitični zbor in predla-^ y racije o gospodarski suverenosti Slove- le-/P°9ledeir?Ldeilu ve^era sta gosta predstavila vsak i1 2lobn? aktualno. družbenopolitično dogaja-ie (v.|e demnkrs P°sebnim poudarkom na vsebinske rtip^pčorii *rab<-ne prenove naše družbe, hkrati pa fiik PP ^ PrihnHnm°Žn.e odseve teh družbenih spre-^ihp Predsedniiie Piri nas’ Tone Jorovšek je kot prav-^adi^Poblikrl «r.iakonodaino Pravne komisije skup-1 ti? 'n okolišči°Veniie ?svet,il zakonodajno pravna | ^ Ve^errierpb 06 Spreiemania pomembnih ustav- ^er>a.?Ve PesnkbH3 5aznarT|ovali ob izidu šestnajste ^ Sloh,0’ ie minn nKlrKe *Ta kratka tečnost« - tudi . Jeoo, bre? bo9astvu zanimivih informacij, —--------------------- Poročilo o stcmju okolja v občini Domžale: Srečni samo v zdravem okolju V sklopu aktivnosti vezanih na varstvo okolja v SR Sloveniji in tudi v naši občini je izvršni svet SO Domžale na svoji 44. redni seji dne, 28. 3.1990 obravnaval poročilo o stanju okolja v naši občini in sprejel celo vrsto ugotovitev in sklepov, ki jih bo po široki javni razpravi posredoval tudi vsem trem zborom občinske skupščine. Tudi republika o varstvu okolja Tudi republiška skupščina je na svoji seji dne 28. 3. 1990 sprejela sveženj dokumentov o našem okolju. Poudarjeno je predvsem bilo, da mora varstvo okolja postati razvojna in ekonomska kategorija, ki prispeva k večanju družbenega proizvoda in k večanju števila delovnih mest. Ugotavlja se tudi, da se ekološke razmere umirjajo tudi zaradi zmanjšane industrializacije kot tudi da mora biti ena od prednostnih nalog za izboljšanje okolja celovita obravnava vseh vrst odpadkov. Kot dobra osnova za razpravo so služili materiali objavljeni v Poročevalcu skupščine SR Slovenije v št. 5 z dne 20. 2. 1990 in po približno isti metodologiji je pripravljeno tudi občinsko gradivo. Zadnje tako gradivo je bilo obravnavano v zborih občinske skupščine v mesecu juliju 1987, osnova pa mu je bila takrat občinska in republiška problemska konferenca z nazivom »okolje, varčevanje z energijo«, ki jo je organizirala republiška oz. občinska konferenca SZDL. Skrb za vsa področja Občinsko poročilo o varstvu okolja zajema sledeča poglavja: kakovost zraka v občini Domžale, kakovost podzemnih in površinskih voda, onesnaženost tal, ogroženost gozdov v občini Domžale, ogroženost rastlinstva in živalstva, ogroženost s hrupom, odpadki, kakovost hrane, vplivi onesnaženosti okolja na prebivalstvo, vplivi onesnaženosti okolja na stanje naravne in kulturne dediščine, obremenitev okolja zaradi ionizirajočih sevanj (s poglavjem o prehodnem skladišču radioaktivnih odpadkov v reaktorskem centru v Podgorici), stanje obratovalnic s povečano nevarnostjo za okolje, odpadne vode — objekti iz republiškega seznama onesnaževalcev, vnetljive tekočine in nevarne snovi ter poročilo o delu čistilnih naprav v naši občini. Močno smo »izpostavljeni«! Splošna ugotovitev v poročilu je prav gotovo, da je področje občine Domžale močno izpostavljeno vplivom onesnaževanja, ki so po eni strani posledica širših vplivov (npr. na področju onesnaževanja zraka, gozdov) okolja, po drugi strani pa kot posledica močne industrializacije in urbanizacije naše občine. Naša čistilna naprava — med prvimi... Občina Domžale je v preteklem obdobju ena prvih v Sloveniji sistematsko pristopila k razreševanju problemov s področja varstva okolja, ko se o tej problematiki kot tudi o »zelenih« doma in po svetu še ni kaj dosti slišalo. Tako smo realizirali izgradnjo ene od največjih komu-nalno-industrijskih čistilnih naprav (to je centralno čistilno napravo Domžale-Kamnik) v Sloveniji in Jugoslaviji že leta 1979 (kar poglejmo, kje so na temu področju Ljubljana, Celje, Maribor in še številni kraji po naši ožji in širši domovini) — vse od takrat je tudi dograjujemo in širimo. Že pred približno 20 leti smo zgradili začasni čistilni napravi Trzin in Mengeš, zgradili medobčinski kolektor Kamnik-Domžale in kolektor Mengeš-Dom-žale, v preteklih 10. letih pa smo priča intenzivni izgradnji kanalizacije širom po naši občini. Izvedili smo vrsto predčiščenj odpadnih vod v naši in kamniški občini, pravočasno smo pristopili k plinifikaciji praktično vseh naših podjetij in centra Domžal, sprejeli smo varstvene pasove za najpomembnejše vodne vire in izvajali analize kvalitete podtalnice in površinskih vodotokov, opravljene pa so bile tudi obsežne geohidrološke raziskave. Večina vodovodov (gledano s števila uporabnikov) je v upravljanju Komunalnega podjetja Domžale in zagotavlja kvalitetno pitno vodo, že več kot 7 let pa uporabljamo relativno urejeno komunalno deponijo odpadkov v Dobu. In kaj smo storili od poletja 1987, ko je bilo obravnavano podobno poročilo na zborih občinske skupščine? To je relativno kratko obdobje, realizirali pa smo veliko nalog. Tako smo: — pristopili k razširitvi centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik iz 200.000 na 300.000 populacijskih ekvivalentov in čiščenju odpadnih vod Farme Ihan v sklopu projekta zaščite reke Save ob znatnem angažiranju republiških vodarskih, kmetijskih in razvojnih sredstev kot tudi prispevkov obeh občin (30 % delež) pri naložbah v CČN Domžale oziroma 20 % s strani Farme Ihan pri čiščenju svojih odpadnih vod — pristopili smo k plinifikaciji centra Domžale — torej na enega od najbolj čistih energetskih virov — zemeljski plin ter nanj priključili soseski SPB-2 in stolpiče na Ljube Šercerja, celotno sosesko V. Vlahoviča, Dom upokojencev, Center srednjih šol in še nekatere uporabnike — pripravljamo projekt plinifikacije celotnih Domžal in Mengša. — Zgrajena je bila cela vrsta kanalizacij, tako da le-te ni danes še v KS Dragomelj—Pšata (v pripravi so projektil, KS Ihan (v pripravi projekti), Črnem grabnu od Krašnje naprej ter v KS iz Moravške doline. — Letos bo zgrajena kolektor-ska povezava, ki bo navezovala Mengeš in Loko pri Mengšu (leto ali dve pa že navezuje KS Trzin) na Centralno čistilno naptavo Domža- le-Kamnik. Z ukinitvijo začasnih preobremenjenih čistilnih naprav bomo zagotovili najbolj oelovito zaščito vodotoka Pšato. Voda povsod že teče iz pip ... smo zagotovili zdravo pitno vodo v novih vodovodnih sistemih kot so Žeje—Trojica—Dobovlje, KS Velika vas—Dešen, KS Rafolče; izdelali smo celoten kataster vodovodnega omrežja v naši občini in vzpostavili računalniško voden vodovodni sistem ter sistem slanega zasledovanja kvalitete pitne vode. Zgradili smo tudi novo črpališče in nove re-zervoarske kapacitete. Seveda v tem obdobju nismo v celoti uspeli realizirati vprašanja kot so: dolgoročnejša rešitev problema končne dispozicije komunalnih odpadkov (naloga občine oz. regije) in posebnih odpadkov (naloga republike); v vseh podjetjih in pri obrtnikih niso ustrezno rešeni problemi predčiš-čenja odpadnih vod (posebej je izpostaviti Utok, ki nam kontaminira blato na CČN s kolomom in Titan s cinkom), občasnega smradu iz Farme Ihan, Jate Ihan (kurja farma) in CČN Domžale-Kamnik. V občini Domžale še nismo posebej intenzivno ukvarjali (vendar več kot v večini drugih občin) s področjem hrupa (imamo meritve hrupa za Mengeš in Domžale ob prometnicah poleg meritev v delavnih sredinah), onesnaževanjem tal (obstaja cela vrsta meritev v zvezi z gnojenjem površin z odpadnim blatom iz CČN Domžale-Kamnik) kot tudi ne s šir- šo problematiko kot je ogroženostjo gozdov, rastlinstva, živalstva ter vplivi okolja na naravno dediščino. Vsi zgoraj navedeni problemi sodijo tudi v aktivnosti za zboljšanje okolja v prihodnjem obdobju. Konkretnih aktivnosti za delo v nasled- njih letih ne navajamo posebej, saj bodo predlagani sklepi IS SO Domžale prav gotovo dopolnjeni v razpravah. Sklepi in nadaljne usmeritve sprejeti na zborih občinske skupščine bodo posebej predstavljeni v Občinskem poročevalcu. Smetišče Kamničanov nad našo pitno vodo? V zadnjem času se srečujemo z dokaj perečim problemom, saj se je skupščina občine Kamnik kljub našim protestom opredelila za začasno lokacijo svojega odlagališča (enako velja tudi za sedanje v Duplici) v varstvenih pasovih domžalskih črpališč in v rezervatu pitne vode domžalsko-mengeškega polja, ki je v republiškem družbenem planu opredeljena kot rezervat podtalnice republiškega pomena. Varstvo okolja pomeni varstvo ljudi... Iz vsega omenjenega sledi, da področje varstva okolja v preteklih 10 letih kot tudi ne v zadnjih letih v naši občini še zdaleč ni bilo zanemarjeno, temveč so bila vložena velika občinska in republiška finančna sredstva, ki so dala konkretne rezultate. Ti so prav gotovo kos rezultatom na drugih področjih v naši občini kot so: obrtna cona Trzin, velik korak na področju telefonije v zadnjih 4, 5 letih iz 3000—8500 telefonov, 1500 ha melioriranih površin in reguliranih vodotokov in drugih dosežkov na področju gospodarskih in družbenih dejavnosti. Takšen tempo dela in vlaganj v področje varstva okolja kot je bil dosedanji, je garancija za izboljšavo naših bivalnih pogojev in okolja tudi v bodoče. PREDSEDNIK Anton PRESKAR, dipl. ing. gr. Čistilna akcija Pridni ljudje »češminovega konca«_____________________________________ Samoiniciativno so se v Češminovem koncu, to je enem izmed najstarejših poseljenih predelov Domžal, zbrali nekateri občani okrog dr. Velimirja Vulikiča ter opravili pomembno ekološko dejanje. Kakšnih 50 občanov, od najstarejših pa do najmlajših, je družno poprijelo za lopate, grablje in drugo orodje, posekali so robidovje in grmovje ter dodobra očistili velik kos zemljišča za bližnjo Zajčevo hišo. Pomembno je, da so v tej akciji uredili tudi okolico Plečnikovega zahvalnega objekta, dragocenega arhitekturnega spomenika, ki je del propadajoče Zajčeve hiše. Domačini so z ureditvijo tega objekta veliko pripomogli, da seje razkrila notranjost objekta, zato bo tudi v prihodnje lažje opravljati kakršnekoli posege na njem, Ki so potrebni. Akcija občanov z ulice 29. novembra, Murnove ulice, ješetove ulice in Vegove ulice, ki so jo 31. marca 1990 opravljali že drugič, je pokazala, da je v slogi resnična moč, v strnjenem delu pa tudi rezultat. Prav bi bilo, da bi samoiniciativna akcija teh pridnih ljudi vzpodbudila pristojne, da že enkrat zaščitijo ta urbanistični spomenik, da postore kaj za njegovo obnovo ter poskrbijo, da dobi ustrezno obeležje, ki ga zasluži. Občani iz omenjenih ulic so sami pripravljeni za to prispevati marsikaj... Brojan 20. in 21. aprila: Pred poklicno odločitvijo Dan odprtih vrat v papirnici Količevo — predstavitev papirniških poklicev Papir in karton sta izdelka, s katerima se srečujemo že vse od otroških dni svojega življenja in papirnatih plenic do prvih risbic v vrtcu, preko šolskih zvezkov, knjig, časopisov ... Le malokomu pa je jasno, kako papir izdelamo. Da je osnovna surovina les in zbran odpadni papir vemo iz TV reklam. Kako pa se les predela v celulozo in iz nje v tovarnah papirja izdela papir, karton, lepenka? Izdelava papirja je zahtevno delo. Papirničar in papirniški tehnik se pri svojem delu srečujeta ne le s tehnologijo papirja, upravljanjem naprav in strojev, ki posamezno in v sklopu sestavljajo papirni ali kartonski stroj, temveč tudi z vodenjem procesov. Poklic papirničar je multidisciplinaren, saj zahteva znanje iz tehnologije papirja v enaki meri pa tudi dobro poznavanje kemije, strojništva, elektronike in računalništva. Zato je šolanje v srednji šoli tiska in pa- ^ pirja v Ljubljani in stalno izobraževanje na delovnem £ mestu pomemben dejavnik za zagotavljanje kvalitet- s nega kadra, ki zna prepletati znanje in iskati vedno $ boljše rešitve v procesu proizvodnje. Če si mlad, ambiciozen, kreativen, na pragu ^ odločitve za poklic, se oglasi v kolektivu, ki zna ceniti $ in uporabiti sleherno inovativno idejo, da bomo s 5 skupnimi močmi in kvaliteto utrdili svoj primat v Ju- ^ goslaviji in Evropi in nadaljevali tradicijo papirničar- $ stva na Količevem. s Dan odprtih vrat je namenjen vsem občanom, ki ^ jih zanima proizvodnja papirja in kartona. Predvsem $ pa vabimo učence višjih razredov osnovnih šol in £ starše na predstavitev poklicev v papirni industriji, ^ pogojih šolanja in možnostih štipendiranja in zapo- $ slovanja. s Kot zanimivost si boste lahko ogledali tudi ek- $ sperimentalno delavnico za ročno izdelavo papirja in J si sami izdelali kos papirja. 3 Ogled in predstavitev bo v petek, 20.4. 1990 J ob 8.00 uri in ob 11.00 uri, v soboto, 21.4.1990 ob J 10.00 uri. s Vabimo vas k sodelovanju! ^ s Liberalna stranka Domžale Goro bo premaknil le tisti, ki je v začetku premikal kamenčke Izvleček iz volilnega programa OK ZSMS Domžale Potovalna agencija: OK ZSMS — liberalna stranka Domžale Aranžma: Potovanje v prihodnost Trajanje: Od volilne zmage dalje Cena: vaš glas Plačilo na obroke: 8., 12. in 22. april 1. dan: Naslikanega hleba se ne da pojesti. — odprtje tržnice v Domžalah — lastna prodaja na kmetijah 5. dan: Velike probleme je potrebno reševati dokler so še majhni. — uvedba poslanskih pisarn, ki so odprte vsem državljanom stanujočim na področju občine Domžale. 6. dan: Pot v Evropo ni tlakovana z dobrimi nameni. V Rim, Pariz in Bonn vodijo avtoceste. — izgradnja bumperjev (izbokline na cestišču, ki preprečujejo večje hitrosti) na vseh cestah ob osnovnih šolah in vrtcih, kjer je velika frekvenca prometa. 7. dan: Ljudje niso vedno to za kar jih imamo, toda redko kaj boljšega. — akcije vzgojnega značaja, ki bodo vrnile med ljudi meščansko kulturo medsebojnega komuniciranja. 8. dan: Za kakovost življenja tudi tam, kjer so težave. — izgradnja dostopov za invalide do vseh javnih ustanov. — postopno uvajanje zvočnih semaforjev za slepe. — formiranje dobrodelnega sklada v okviru Centra za socialno delo, za konkretne oblike socialne pomoči. . . — povečanje otroških dodatkov, zlasti še zato, ker so ti v primerjavi z ostalim občinami nižji. — formiranje združenja prostovoljcev za pomoč bolnim, onemoglim, invalidom in ostarelim, ki bi delovalo v okviru Centra za socialno delo. 2. dan: Voda pomešana s Tesarolom je zelo slabega okusa. — seznanjanje javnosti s stanjem podtalnice v občini. — odprt dostop do podatkov o odpadkih iz podjetij na območju občine in jedrskega reaktorja v Podgorici. — plačilo globe za odmetavanje smeti in odpadkov. — vsakoletno simbolično dokazovanje čistosti naših vodotokov — župana domžalske in kamniške občine naj enkrat na leto pred javnostjo izpijeta kozarca vode iz Kamniške Bistrice. 9. dan: Bodimo ponosni na svojo preteklost. — izdelava projektov za obnovo in funkcionalno ureditev ohranjenih gradov v občini; prednost za odkup imajo domača podjetja, zasebniki in zdomci. — ustrezno stimuliranje zasebnih lastnikov objektov, pomembnih z vidika spo meniškega varstva, da pri adaptacijah ohranijo objekte v njihovi izvirni vsebini i obliki. 3. dan: Namesto dveh tankov — ena šola. — ustanoviti sklad, ki vsem osnovnošolcem iz družin s podpovprečnimi republiškimi dohodki brezplačno zagotovi šolske potrebščine za enkratno uporabo (zvezki, 10. dan: Novinar je človek, ki je zgrešil svoj poklic. — ustanovitev občinskega radia in kabelskega TV omrežja, z lokalnim TV stu ' em. svinčniki,.. 4. dan: Če misliš da si tako pameten, zakaj nisi bogat? — uvedba regresivne obdavčitve. — vsi brezposelni, ki dobivajo podporo, bodo morali opraviti določeno število ur za lažja komunalna dela (čiščenje zelenih površin ipd.). Če tega ne bodo želeli, ali se bodo temu izogibali, bodo izgubili podporo za brezposelne. — privatizirati obstoječe komunalno podjetje in uvesti konkurenco na področju opravljanja komunalnih storitev. Občina si zadrži pravico postavljanja komunalnih standardov. 11. dan: Človek zmore vse, dokler se česa ne loti. Zaživimo na domžalskem! — odprtje trgovine, ki posluje celo noč. — ureditev rekreacijskega centra v naravi. — podaljšanje voznega reda vlakov na progi Ljubljana—Kamnik. — ureditev kina za avtomobile (drive in cinema). — določitev in ureditev prostora za zaljubljence (make-love plače). — ureditev javnih WC-jev v Domžalah in Mengšu. V primeru volilnega poraza aranžma nepreklicno odpade! '■i* ZSMS - LIBERALNA STRANKA DOMŽALE Na volitvah za delegate v družbenopolitični zbor skupščine občine Domžale, nastopamo ZSMS — liberalna stranka Domžale in Zeleni Slovenije — odbor za Domžale s skupno kandidatno listo! /M/ /U /m /ta/saab />#//* Maadevm. /m/ Mo&dk.S* /'// če ne bo denarja za njihovo ures-^•hske in S' •?*?ven'ja ne bo najprej izborila eko-[sderarii* R?™čne suverenosti, pa naj bo to končka on/n 3 1 pa °^ceP*tev, če ne bo zaustavila od-feder;»!?.ne količine denarja, ki ga namenjamo Vsehi ne«Lm-,0’i voisko in nerazvite, potem je po-?tr°Ška imof* no ob,jubljati nove ceste, vrtce, šole, L0c'aino nn!-5?' nova de,ovna mesta, pravičnejšo priiaznejše okolje, brezplačno in P*- PrelenL6 l 1 ravstvo in šolstvo ter vse ostale le-Vrnjf* 0bljube. i«nske do!f na predvolilno konvencijo Slo-k 90 v zveze, ki je bila 27. marca J. iavnosti arJevem domu v Ljubljani. Takrat je iJJf«. ki ie predstavljen projekt »Odcepitev Slove-i« Poq|pdJernal novo Ustavo Republike Sloveni->: šolst,lna_ysa bistvena področja našega živ Sh* formirani ravstv°. socialno politiko, kultu-dh n’ kmetiKt?,e’ 2nanos1:. bančništvo, gospodar-kajko Pirna°’ 5°s®bno pozornost pa so zbudili rnat’ dr- Dimitrij Rupel in Janez Janša. Dr. Rajko Pirnat je govoril o tehnični plati odcepitve Slovenije. V tem sklopu je najpomembnejše sprejeti novo slovensko Ustavo in to čimprej. Slovenska demokratična zveza jo je že dala v obravnavo ostalim članicam DEMOS ZDRUŽENE OPOZICIJE, pa tudi komisiji za oblikovanje nove Ustave Republike Slovenije. O zunanji politiki samostojne Slovenije je govoril dr. Dimitrij Rupel. Nesporno dejstvo je, da sedaj Republika Slovenija plačuje ogromne vsote denarja za jugoslovansko zunanjo politiko, nima pa nobenega vpliva na njeno oblikovanje. Slovenija bi z bistveno manj denarja lahko vodila samostojno zunanjo politiko in imela svoja predstavništva po celem svetu. O konstituiranju lastne, slovenske vojske pa nam je razlagal Janez Janša in med drugim poudaril, da je to zgodovinska težnja slovenskega naroda, ki jo moramo sedaj tudi končno uresničiti. Nazadnje naj omenim še Igorja Omerzo, ki je predstavil projekt uvedbe lastne denarne enote — lipe. Našteto predstavlja temelj našega in seveda DEMOS programa na republiški in občinski ravni. Ko bomo enkrat zgradili te temelje, jih bomo z lahkoto nadgradili tako v republiki kot v vsaki občini posebej. Kandidati domžalskega DEMOS ZDRUŽENE OPOZICIJE ne bomo pozabili na bistvene in specifične probleme naše občine in bomo, tisti, ki bodo izvoljeni, zahtevali in dosledno vztrajali, da se ti problemi sporazumno rešijo v dobrobit nas vseh, ki živimo in ustvarjamo v naši občini. Predstavljamo novo. mavrično paleto ljudi različnih poklicev in starosti ter različnega socialnega porekla, smo pripadniki treh različnih strank oziroma zvez; eno pa nam je skupno: neobremenjeni smo s preteklostjo, zato pa smo toliko bolj obremenjeni s prihodnostjo. Na koncu bi dodal citat moža, ki ga globoko cenim in spoštujem. Dr. Jože Pučnik pravi: »ODKLANJAMO REVANŠIZEM! TISTI, KI SO OD REVAN-ŠIZMA ŽIVELI. NAJ TE BESEDE NE POLAGAJO NAM V USTA!« ČAS JE ZA DEMOS! "1 i I ¥$ !£ S: & S 1 :B .•Iv B! B: B: i 1 B: «• .V. I I i Sl >7. Movrmkt .Imtofcntfn* r>n» ‘V Ui vr 'V b I Matjaž Vovk Slovenska demokratična zveza Domžale 1 i i :B I I I : :B $ :•:•: J EvALEC DARILO Verjeli ali ne, v Krajevni skupnosti Dob ni niti vasi, niti ulice, iz katere ne bi vsako soboto dopoldne pohitel vsaj en fant ali dekle na plesne vaje, ki jih v prostorih KS že nekaj mesecev organizira študentka Saša Kosten. Začetek jeseni je bil več kot obetav, saj se je več kot »pol« Doba odločilo, da se nauči plesati. Ne bomo več hodili drug drugemu po nogah, ne bomo več mencali z nogami in sproti šteli od ene do štiri, ne bomo se opravičevali drug drugemu, naučili se bomo plesati in konec, so sklenili otroci in šolarji stari od 6 do 123 let in začeli. Sprva je šlo počasi, negotovo, včasih je bila potočena tudi kakšna solzica, nato pa čedalje uspešneje. Klasični angleški valček, pa dunajski in polka, moderni foxtrot, najraje pa twist in rock and roli, kjer daš vse od sebe. In ko se veliko naučiš, je čas, da veliko pokažeš. In če je pred vrati 8. marec in na voljo dvorana Kulturnega društva Jožef Virk Dob, je plesni večer tu. Mamice so bile vesele in ni je bilo, ki ne bi hotela priti. Bilo nas je toliko, da smo se skupaj z mlajšimi bratci in sestricami obetavih plesalcev komaj zrinili v dvorano, ki je bila pretesna kot še nikoli. Začeli so najmlajši — z lambado se ve, nato pa polka — ples naših staršev, so nas poučili in tangjo, ki so ga pol za igro pol za ples predstavili najmlajši. Lepo in prisrčno. Večji so bili bolj okretni, dekleta prave dame v pisanih krilih, fantje gospodje v belih srajcah in na rob zlikanih hlačah, ki so presenetili vse, še marsikatera mamica se je čudila, od kdaj tako elegantni koraki njenemu do včeraj podpisano potrjenemu nerodnežu. Vmes pa spomladansko razposajena Saša, z večnim nasmeškom v očeh, »naša Saša«, ki se nič ne krega, samo vaja, vaja se smeji in veseli z nami. Po zvezdah večera pa še dekleta iz plesne skupine, ki so presenetile vse. Bravo dekleta, le tako naprej, boste pa prave plesalke! Prijeten večer in Še prijetnejši spomin na nepozabni plesni 8. marec v Dobu. Hvala vsem! V. V. ZA — bogato občino, znano po podjetnosti in ustvarjalnosti — ustanovitev občinskega sklada za pomoč nezaposlenim — avtocesto, a ne na škodo zemlje in okolja — ureditev dela dispanzerja za žene in matere — avtobusne povezave vseh krajev v občini — razvoj turizma in obnovo naše dediščine — olajšave pri gradnji nadzidkov, prizidkov — za več otroških igrišč, parkov in prireditev — sanacijo farme v Ihanu PROTI — nestrokovni in razbohoteni občinski birokraciji — stečajem, ki se želijo le odkrižati delavcev — begu ljudi z znanjem iz občine — evropskemu delovnemu času, če ne bo vseh pogojev — nestrpnosti do polkmetov — politiki, ki je iz Domžal ustvarila spalno naselje — okoriščanju in privilegijem posameznikov, ki so na oblasti Ul ji < >N Z o o Ul > O z Ul a a. >o H < a * 0 z Ul O < z z < a »- (/) 1 z N O s z o -1 o *ui O J H < u M 2s 6pS' sva0.bh°m izvoljen KL rudil 2a ,lh naiboliših K^upnol^oj sv°ie ^'Sis >ho,p. kov, pri čemer bodo na prvem mestu naloge, ki bodo dvignile raven razvitosti naše KS (dokončanje kanalizacije, asfaltiranje, napeljava telefonov, javne razsvetljave). Podpiram kulturno in športno življenje, brez njiju je kraj mrtev, moja skrb pa to tudi večja varnost ob obstoječi magistralni cesti. Sem za demokratizacijo družbe z več strankami. ^gr'amKVcfma njen razV0j liloi K. KS Blagovica je tu- n i^09ram in 6e bom izvo-|g0v ' da me čaka velika in na naloga predstaviti ti dS« Probleme širši skup-vseskozi skrbeti, da ob Pomoči razvijamo naše Žan sem °)p,imist' kajti pre' ititn’ da na novo demo- lublia ^Usmeriena družba ^ mnogo. |EVNA SKUpNOST TROJANE roj. 1953, Re-Mi,J ^ hotplnm r»ri KRAJEVNA SKUPNOST VELIKA VAS — DEŠEN Franc Učakar, roj. 1956, PTT mehanik, PTT Ljubljana Če mi bodo voliici zaupali, bo moj« vodilo posredovati oziroma zagovarjati skupne interese krajanov naše KS. To bo zelo težko, saj je naša KS sestavljena iz več majhnih vasi, ki so med seboj precej oddaljene in so prav zaradi tega interesi in potrebe krajanov precej različni. Moj program je program Krajevne skupnosti Velika vas — Dešen. KRAJEVNA SKUPNOST RAFOLČE Franc Bernot, roj. 1963, stroj, ključ., Slovenijales Radomlje V času, ki je pred nami, bi morali mnogo več skrbi nameniti vsem, ki v težkih gospodarskih razmerah ostanejo brez zaposlitve oz. brez sredstev za preživljanje. Več pozornosti bi morali nameniti kmetijam — predvsem hribovskim. Zavzemal se bom za boljšo komunalno ureditev oz. asfaltiranje cest, ki povezujejo bolj oddaljene kraje s centrom občine. KRAJEVNA SKUPNOST KRTINA Božidar Cerar, roj. 1954, str. ključ., TOSAMA Domžale Moj program obsega: čii prejšnjo realizacijo dogovor nih in začetih skupnih akc skrb za čimboljšo povezane in slogo med krajani, skrb varno in prijetno življenje na v si in skrb za ohranjanje kulti ne dediščine. V primeru izve tve se bom zavzemal za še I trejši razvoj naše krajevi skupnost. Obljubljam bom za br®dhodni- KRAJEVNA SKUPNOST VENCLJA PERKA Marjan Vodnik, roj. 1938. tekst, delovodja. Skupne službe KS Domžale Prizadeval si bom za kvalitetnejše življenje krajanov vseh ^ALEc treh krajevnih skupnosti v mestu Domžale, s tem da bom vztrajal na komunalni ureditvi še neurejenih območij. Moja prizadevanja bodo namenjena sanaciji Glasbene šole, predvsem pa pridobitvi kulturne dvorane za potrebe kulturnih društev in za uveljavljanje vseh dobro mislečih krajanov v organih KS. Marjan Ogric, roj. 1953, ing. str., SKUŠ Domžale V zadnjih letih se je v občini naredilo veliko objektov za potrebe občanov. Če bom izvoljen za delegata, si bom prizadeval za nadaljnji razvoj kraja v skladu z željami in potrebami občanov. Glede na probleme (ceste, razsvetljava, kanalizacija, trgovine, glasbena šola, telefon, športni objekti itd.) nas čaka še veliko dela. KRAJEVNA SKUPNOST SIMONA JENKA Vera Banko, roj. 1945, kem. tehnik, Termit Domžale Živim in delam v ekološko in komunalno najmanj urejeni KS, saj ves južni del še nima izgrajene kanalizacije, ima pa komunalno čistilno napravo, katera povzroča veliko problemov: odlaganje blata in hud smrad. Zavzemam se za takojšnjo sanacijo te naprave, za izgraditev kanalizacije v naši KS, izgraditev avtobusne postaje in dokončanje javne razsvetljave, kjer je še ni. KRAJEVNA SKUPNOST TRZIN Andrej Senica, roj. 1950, ekonomist, SDK centrala Ljubljana Upošteval bom predvsem zahteve in želje svoje volilne baze, ki pa ne smejo biti v nasprotju s pravico posameznika ali skupine občanov. Kot enakovredne argumente bom upošteval tudi ekološki vidik, varovanje obdelovalne zemlje, minimalne komunalne standarde in prispevek krajanov pri reševanje posameznega problema. Anton Knavs, roj. 1930, dipl. ing. arh., samostojna dejavnost Z neustreznim prostorskim planiranjem, nerazrešenimi ekološkimi problemi in nespoštovanjem narave se vrši nasilje nad krajani Trzina. Neinformiranost krajanov se izkorišča za »biznes« posle. Zavzemal se bom za infor-mativnost in enakopravnost vseh krajanov, za razvoj lepšega in prikupnejšega naselja z moralno odgovornostjo pred mlado generacijo, ki prihaja. Valentin Kolenc, roj. 1950, samostojni obrtnik V kolikor mi bodo voliici zaupali, se bom zavzemal za boljše življenje v KS kakor tudi občini. Prizadeval si bom za čim bolj učinkovito družbo, za zmanjšanje prispevkov iz OD ter vseh davkov. Še več pozornosti je potrebno nameniti čistemu okolju in zaščiti obdelovalnih in gozdnih površin. KRAJEVNA SKUPNOST JARSE-RODICA Rudi Žavbi, roj. 1942, str. tehnik, Elektrotehna, Set Ljubljana V Zboru krajevnih skupnosti si bom prizadeval za smotrno izrabo prostora, racionalno porabo sredstev namenjenih za gradnjo infrastrukture na vseh področjih občine ter za čisto in ljudem prijazno okolje. Marjan Ručigaj, roj. 1937, delovodja, Papirnica Količevo Zavzemal se bom za ureditev infrastrukture, za čistejše in varnejše okolje v KS, kjer živim, za ohranjanje kulturne dediščine, posodobitev kmetijstva in vrnitev zemlje kmetom, ureditev prostora za društvene in športne aktivnosti, požarno preventivno varovanje družbene imovine, za kvalitetnejše usluge komunalne dejavnosti in za povečanje skrbi za ostarele in onemogle. KRAJEVNA SKUPNOST MORAVČE Jože Ribič, roj. 1956, PTT mehanik, PTT Ljubljana Zavzemal se bom za boljše življenje delavcev in kmetov, asfaltiranje cest in redno vzdrževanje cest, novo telefonsko centralo in čimveč telefonov v odročnejših kmetijah, izgradnjo kanalizacije in vrnitev odvzete zemlje, gozdov in vseh ostalih kmetijskih površin prvotnim lastnikom. Sem proti prodaji kakršnekoli zemlje nedržavlja-nom Slovenije. Franc Rotar, roj. 1933,5 delavec. Termit peskokopi Moravče Vsa dela iz samoprispevka se morajo realizirati, v vsako KS naj bi pripeljali zdravo pitno vodo, enako tudi asfaltno cesto ob soudeležbi krajanov in občine, čimpreje bi morali pričeti s pripravami za gradnjo telefona, posebna prizadevanja pa usmeriti v ohranitev čistega zraka in preprečitev škodljivih posegov v naravo. Moja glavna skrb pa je skrb za bodoče rodove in ohranjanje kmetijskih površin. Janez Učakar, roj. 1944, delavec. Termit peskokopi Moravče V primeru izvolitve se bom zavzemal za asfaltiranje cest, za izgradnjo obvoznice in zagotavljanje stalne prevoznosti makadamskih cest, za zagotovitev zdrave pitne vode vsem, za večjo požarno varnost, novo PTT centralo in ureditev centra Moravč. Moja prizadevanja bodo usmerjena v ohranitev kmetijske zemlje, pravilno vračanje arondiranih zemljišč in ureditev otroškega varstva in športno rekreacijskih površin. To bo mogoče le — ob skupnem sodelovanju vseh — mene, KS in občine. MIROSLAV BIRK, roj. 1953, Papirnica Kličeva: Mnogi našo občino štejejo med najbolj razvite, toda to ne velja za našo KS Moravče, zato se zavzemam za drugačen status, ki bo Moravčam zagotavljal Hitrejši razvoj na področju komunalne ureditve, asfaltiranje cest, zagotovil vo- dovod v vsako Hišo, telefon v vsako vas, enake pogoje našim otrokom v šoli, povečava kapacitete otroškega varstva, nadalje da del sredstev od eksploatacije kremenčevega peska ostane v KS, po eksploataciji pa zagotovi takšno zemljišče, da bo služilo kmetijskemu namenu in nenazadnje, da bodo krajani dejansko postali oblikovalci svoje KS in da to ne bo odvisno od dobre volje posameznikov. KRAJEVNA SKUPNOST MENGEŠ Ivan Zupan, roj. 1928, dip. ekonom., LB Banka Domžale Če bom izvoljen, bom v Zboru KS zastopal stališča KS Mengeš in nadaljeval kontinuiteto dosedanje delegacije in organov KS. Imel bom posluh do stališč in potreb ostalih KS in občine, pričakujem pa tudi povratno razumevanje. Lastnega programa nimam,' osnova pa mi bo program KS Mengeš, ki je vsestranski in obsežen ter ga že poznam. Zaradi kriznih časov bo delo trdo, uspešno pa le ob sodelovanju vseh krajanov in organov KS, kalsor tudi vseh občanov občine Domžale. Janez Škrlep, roj. 1950, arheolog, Klet Vipava Če bom izvoljen za delegata mengeške krajevne skupnosti, bom pomagal vzpostaviti parlamentarno odločanje in tudi neposredno možnost vplivanja vsakega krajana na javne zadeve. Pridobil bom strokovnjake iz različnih področij, da naše kraje in življenje v njih naredimo bolj prijetne. Pošteno in trdo delo bo to! KRAJEVNA SKUPNOST PREVOJE Križnar Peter, roj. 1959, gradb. tehnik, Komunalno podjetje Domžale Krajevna skupnost Prevoje naj bi se tudi v prihodnje razvijala tako, da bomo čimpreje in dokončno uredili vse komunalne probleme. Prepričan sem, da bodo naši krajani tudi v prihodnje k temu razvoju prispevali v okviru možnosti, sam pa se bom v primeru izvolitve prizadeval, da bi njihov interes uveljavil tudi v okviru občine. Franc Lebar, roj. 1956, delavec, Mlinostroj Domžale Od novih sprememb ne pričakujem hitrih sprememb, saj ni človeka, ki bi v kratkem času naredil čudeže. Rešitev vidim v bolj intenzivnem in poštenem delu, saj za sedanje stanje vidim krivdo predvsem v naših nesposobnih vodilnih, ki so gledali le nase. Zavzemal se bom za napredne, delovne, poštene in demokratično misleče ljudi, za sorazmerno enak razvoj celotne občine, poskrbel za socialno varnost ostarelih in bolnih ter invalidov. v. v. Si s; ss s ss I 1 Ob programsko-volilni skupščini ZZB nov Domžale: Temeljno: bili smo na pravi strani... I I Si Domžalski borci, povezani v občinski odbor ZZB NOV Domžale, so 6. aprila 1990 v Slamniku opravili letno programsko volilno skupščino. Ob polni udeležbi delegatov so izrazili svoje nestrinjanje z vsemi poskusi potvarjanja in vnašanja neresnic, čemur so bili v preteklem obdobju izpostavljeni. Borčevsko organizacijo so grobo napadli zaradi uveljavljanja demokratičnih sprememb, prenove ZK ter prehoda v politični pluralizem. Ob teh poskusih pa niso nič manj navzoči poskusi diskvalifikacij in izničenja temeljnih vrednot naše NOB, to pa je tisto, čemur se predvsem v imenu žrtev, ki so za te vrednote padle, ne bodo nikoli odrekli. Borčevska organizacija ni stranka! Prvič v razmerah političnega pluralizma naši ljudje izbirajo ljudi, ki bodo v naslednjih letih sprejemali vse najpomembnejše odločitve, ki bodo uravnavale našo prihodnost življenja v Sloveniji. Zveza borcev ne sodeluje v boju za oblast in na volitvah ne nastopa kot samostojna politična stranka. Na volitve gredo v želji, da bi podprli pot mirne demokratične prenove naše družbe. Svoje glasove med kandidati namenjajo tistim, ki so jim blizu po odnosu do temeljnih družbenih in političnih ciljev, predvsem pa onim, ki v svojih programih kažejo pozitiven odnos do humanih pridobitev narodnoosvobodilne borbe. Kot so povedali tudi v razpravi, se ne morejo strinjati s tem, da bi na NOB, borce, predvsem pa na spomin padlih metali črne sence in polivali gnojnico na vse, kar NOB pomeni. Tudi domžalski borci so ogorčeni nad takimi poskusi, hkrati pa seveda terjajo resnejši pogled v novejšo slovensko zgodovino. Ne zapirajo oči in ne bežijo pred besedo resnice, vendar v nobenem primeru ne bodo dovolili, da bi se v nedogled blatilo tisto, kar je objektivno velika in dragocena narodova vrednota in eden najtemeljnejših prispevkov za osvoboditev izpod nacifašizma. Bistvo, ki ga nihče ne more ovreči, pa je v tem, da so se borci NOV borili na pravi strani, tisti strani, ki je uresničevala najplemenitejše cilje, skupaj z ramo ob rami z zavezniki, velike demokratične antihitler-janske koalicije. Borci so bili temelj odpora in borbe za obstanek našega naroda, braneč ne le njegov obstoj, braneč svobodo, pokončnost, človečnost in še marsikaj, kar nihče, tudi če bi si še naprej prizadeval, ne more izničiti. Borci, tudi domžalski, ostajajo pomemben družbeni subjekt te družbe, kjer naj bo odprt prostor za vse, ki želijo narodu dobro in ki hočejo z delom to dokazati. Vse, kar je minilo, gotovo ni moglo biti slabo. Marsikaterega borca je zanimala usoda borčevsko invalidske organizacije. To bo tudi v prihodnje organizacija vseh borcev, ki bo posebno skrb namenjala ohranjanju tradicij NOB, zgodovinopisju, spomeniškemu varstvu, skrbi za socialno zdravstvene primere in varstvo svojih članov. Borci ne bodo politična organizacija, bodo pa še sodelovali v vseh političnih dogajanjih, saj jim ni in ne more biti vseeno, kakšen bo naš skupni jutri. Vsak se bo sam vključil v tisto politično organizacijo, v kateri bi želel delati. Kakorkoli že: ostati želijo člani organizacije ZVEZE BORCEV, zvesti 45-letnemu delu, ki ga ni bilo malo in ciljem, za katere so se vse življenje borili... •& i JOŽEF ŠKOLČ v Domžalah: i i ! I •.V Si I 1 S: :S ::::: i vi I :i;i; i i I Pogovor s predsednikom društva nekadilcev Domžale, ANTONOM DOLENCEM: Kajenje ni pot v zdravje... O škodljivosti kajenja mnogo govorimo, vendar malo storimo. Sicer pa: zakaj bi bili prav pri kajenju drugačni, kot smo sicer. Enako ugotavlja tudi predsednik društva nekadilcev Domžale ANTON DOLENC, dolgoletni javni delavec. Svoja prizadevanja vseskozi usmerja med drugim tudi v to, da bi živeli z manj dima predvsem — tobačnega. Se zavedamo nevarnosti? V tobačnem dimu je več tisoč strupov oziroma kemičnih spojin. Nikotin je in ostane hud strup tako za srce z ožiljem, kakor tudi za osrednji živčni sistem, prebavila in žleze z notranjim izločanjem, ki so tako pomembne za zdravje, dobro počutje in delovne sposobnosti. Tone Dolenc je nekadilec. Postavili smo mu nekaj vprašanj, na katera je radevolje odgovoril. gram nekadilskega gibanja je ve-čnameren. To ni samo vprašanje šolstva in zdravstva, pri tem morajo sodelovati ekologija, ekonomija in drugi. Če govorimo o šolstvu v občini, potem moramo ugotoviti, da smo zadovoljni, saj se vedno odzivajo na naše pobude. Z zdravstvom je nekoliko težje, sedaj ravno iščemo boljši stik, da bi se v Društvo nekadilcev včlanilo čimveč zdravnikov in zdravnic nekadilcev. Izkušnje iz drugih društev kažejo, da je to za uspešno delo društva zelo pomembno. Kako je z organiziranostjo neka-dilstva v Domžalah? Kdaj ste borci proti kajenju postali organizacija? Katere so naloge, ki ste si jih postavili? Leta 1986 smo v občini Domžale organizirali DRUŠTVO NEKADILCEV; bilo je šesto občinsko društvo nekadilcev v Sloveniji. Povezujemo se v Zvezo društev nekadil- cev Slovenije z drugimi občinskimi društvi Ljubljana Šiška, Ljubljana Center, Ljubljana Vič Rudnik, Maribor in Sevnica. V našem društvu je trenutno 72 članov. Namen društva: Združevanje ne-Kadilcev zaradi zaščite zdravja pred cigaretnim dimom, ki ga povzijoča-jo kadilci. Naloge društva: — propaganda proti kajenju in pridobivanje članstva ter vzgoja in preobrazba miselnosti kadilcev, — skrb za zaščito nekadilcev pred vplivom cigaretnega dima, — doseči želimo prepoved kajenja v vseh javnih prostorih, v vseh drugih prostorih (hotelih, restavracijah in podobno), doseči pa tudi strogo ločitev prostorov za kadilce; prednost naj bi imeli nekadilci, — doseči želimo absolutno prepoved kajenja v vseh prostorih in objektih za šport in rekreacijo, posebej v planinskih kočah in domovih. — doseči želimo prepoved kajenja v šolah in vzgojnovarstvenih zavodih, dijaških in študentskih domovih, — doseči želimo prepoved kajenja vsem učencem, dijakom šol, predvsem zelo mladim ljudem, — doseči želimo prepoved kajenja na delovnih mestih, če je izkazan upravičen interes oz. zahteva nekadilcev ter na sestankih, sejah, srečanjih, posvetih ..., — organizirati nameravamo predavanja v vseh okoljih, tako želimo pridobivati nove člane društva nekadilcev, — načrtujemo povezovanje z vsemi, ki se v naši družbi prizadevajo za varstvo okolja in ohranjanje dobrega zraka, — društvo se zaradi svoje dejavnosti povezuje tudi z občinsko skupščino in njenimi upravnimi organi, zdravstvom, šolstvom, proizvodnimi družbenimi in zasebnimi ter mešanimi delovnimi organizacijami in drugimi ter strankami. Kakšen je uspeh društva oziroma dela v tem obdobju? Od naše ustanovitve pa do sedaj nam je uspelo povečati članstvo iz 20 na 72 članov. Stalno smo prisotni s propagando oziroma prispevki o problemih boja proti kajenju v Občinskem poročevalcu. Skrbimo za plakatiranje v šolah in drugih javnih prostorih. V letu 1988 smo razpisali nagradni natečaj za literarne krožke v osnovnih šolah na tri te- me: 1. Zakaj kadi moja mama? 2. Oče, prosim ne kadi! 3. Ko bom velik, ne bom kadil. . . Najboljši literarni prispevki učencev so bili nagrajeni in razstavljeni v Domžalah in v Ljubljani. Organizirali smo letno skupščino ZVEZE DRUŠTEV NEKADILCEV SLOVENIJE v letu 1988 pri nas v Domžalah v gostišču Repovž. Organizirali smo predavanje o škodljivosti kajenja. Imeli smo pa tudi neuspehe; predvsem nam ni uspelo v tem času zbrati vseh ali vsaj večine članov, čeprav smo to poskušali nekajkrat z družabnim večerom nekadilcev in izletom v naravo. To je naša prva naloga, ki se je nenehno zavedamo. Kako so uspešni v šolstvu (šole) in zdravstvu? V Domžalah smo se s to problematiko začeli ukvarjati v letu 1975. V Svetu za socialno zdravstvena vprašanja pri OK SZDL v Koordinacijskem odboru za boj proti alkoholizmu, nikotinizmu in drugim oblikami zasvojenosti pri OK SZDL. Pro- Kaj pa akcija v kolektivih? V delovnih kolektivih je najtežje. Manjka delovne osveščenosti, da je tisti ki ne kadi, bolj produktiven. Čeprav imamo najboljšo pravno podlago 45. člen zakona o varstvu pri delu, po katerem so vse delovne organizacije dolžne zagotoviti oziroma določiti prostore v katerih kajenje ni dovoljeno, predvidene so tudi kazni za kršilce se vse to ne izvaja. Tu nas čaka največ dela s pridobivanjem in osveščanjem nekadilcev. Nekadilec kadilca vedno in povsod z vso pravico opozori, češ. oprostite, jaz ne kadim in prosim, da tudi vi v moji prisotnosti ne kadite. Nekadilec lahko zahteva večji osebni dohodek na enakem delovnem mestu od kadilca, ker ta najmanj eno uro v osmih urah ne dela, ker kadi. Delovne organizacije morajo določiti prostore, vpeljati nadzor in vzpostaviti image nekadil-stva. Na koliko razumevanj naletevate v družbenopolitičnih organizacijah? Sodelovanje v SZDL je bilo dobro. V njihovih prostorih se sestajamo, razpošiljajo in plačajo nam pošto. Kako bo po volitvah, bo imela SZS še dovolj denarja, da nam pomaga ali ne, ne vemo: ZK v Domžalah nikoli ni imela aktivnega odnosa za boj proti kajenju ali proti alkoholizmu, sindikat je pred leti nekaj postoril za boj proti alkolizmu. Sedaj sindikat dobiva drugačno vlogo, DPO pa se spreminjajo v politične stranke in bodo te stvari obravnavale bolj načelno. Sredstva! Kako je z njimi? Poleg pomoči, ki se jo že omenil (SZDL) se poslužujemo prošenj za dotacije in sponzorstva, nekaj pa naberemo tudi s članarino, ki znaša letno 50,00 din. Tu naj navedem, da je vse drago; predavanja, plakati, v osnutkih imamo značko nekadilcev, da bodo kadilci opazili, da je v njihovi navzočnosti nekadilec. Iščemo sponzorja delovno organizacijo, ki bi nam pomagala to idejo uresničiti. V svetu družba nameni več za ta namen; primer sta ZDA ali Švedska. Povedali so: Pametni ljudje o kajenju... Povedali so: Naj navedemo nekaj misli velikih književnikov: Johann Woif-gang Goethe »Kajenje ovira ustvarjalno delo in človeka poneumlja, zato ustreza samo tistim, ki nimajo ali ne znajo kaj početil« »ALI« Kajenje je izraz nevljudnosti in netovarištva. kadilci onesnažujejo zrak, dušijo sebe in druge«. Lev Nikolajevič Tolstoj: »Dejstvo, da so duhovni velikani kadili, a obenem ustvarjali velika dela, Je samo ili n dokaz, da bi ustvarili mnogo več, če ne bi kadili!« Bernard Shaw je o cigareti dejal: »Na eni strani Je ogenj, na drugi pa osel!« Čustev preveč, pameti je premalo predsednik ZSMS - liberalne stranke govori za bralce 0 skega poročevalca Na povabilo občinske ZSMS - Liberalne stranke |« dnevi v domžalski kinodvorani Jožef Školč s sodelavci P stavil osnove programa svoje stranke, odgovarjal Pa I* vprašanja obiskovalcev. Ob tej priložnosti smo ga tud' P" sili, da je odgovoril na nekaj vprašanj, ki zadevajo nas aKi trenutek in prihodnost, ki je pred vrati. Iz daljšega po9j povzemamo najzanimivejše misli. Pogovor z Jožefonj čem, predsednikom ZSMS - Liberalne stranke je opravil vorni urednik Matjaž Brojan. Demokratične volitve -pot, ki je pred nami... Zanimivo je, da se da z besedo volitve tako igrati, da jo lahko razumeš tudi kot izpeljanko od besede - voliti se (ljubiti) Seveda pa ima beseda v prvi vrsti političen prizvok. Volitve se neobhoden pogoj, da lahko družba normalno funkcionira če je postavljena tako, kot je postavljena sedaj. V pogojih politične konkurence, če so korektno izpeljane, je to najbolj učinkovit način za odpravljanje monopolov enega ali napak oblasti. Pi Kako gledate na to, da zdravnik kadi, medtem pa obravnava bolnika ... Tudi zdravnik je kot vsak kadilec človek, je zasvojen in kot tak ima tudi sam velike težave ker kajenje težko opusti. Vseeno pa so zdravniki prvi, ki bodo morali zaradi vzora in ugleda prenehati kaditi. V Ameriki zdravnik, ki kadi, izgubi zaupanje bolnikov, saj če ne čuva svojega zdravja tudi bolnikovega ne bo. Ali vi kadite? Kadil sem, pa sem prenahal. Ko sem leta 1972 čital republiški program proti kajenju sem začel razmišljati, da bom nehal. Leta 1977 sem v resnici enkrat že nehal, tako, da sem preostale cigarete zmečkal in raztrgal, pospravil vse pepelnike in vžigalnike v kanto za smeti in nikoli več niti pomislil na cigareto. Zato jaz ne razumem tistih, ki pravijo, da se ne morejo odvaditi. Cigareta — medijska, nenehno navzoča osebnost... Danes kajenje ni več tako, kot je bilo pred leti, ko je bilo okolje sicer bolj čisto, tempo življenja počasnejši in mirnejši. Zaradi tega je potreba, da kajenje izrinemo iz našega življenja vsak dan bolj aktualna. Osveščeni del človeštva se bori proti kajenju, z zakoni, s propagando v časopisih in strokovnih revijah. Na drugi strani pa državna proračunska, proizvodno komercialna in kadilska logika delujeta v smeri širitve kajenja. Davek od tobaka polni proračune: namesto, da bi opuščali pridelavo tobaka jo spodbujamo, proizvodnja cigaret je nezmanjšana. V svetu na ovojih cigaret piše, da so strupene, pri nas kljub prepovedi reklamiranja tobaka še vidimo polno reklam v časopisih in na televiziji. Gledamo lahko neposredno ali posredno, ko kadijo celo vsi nastopajoči, ko avtomobili vozijo po amazonskih pragozdovih, napovedovalec pa vpije CAMEL TROPHV . . Drugod se število kadilcev v številu prebivalcev dežele zmanjšuje, pri nas pa narašča. Kje je po vašem začetek uspeha v akciji, ki jo vodite vi v domžalski občini? Vse stranke, stare in nove imajo v svojih programih naloge za bolj čisto okolje, za zdrav način življenja, za učinkovito in dostopno zdravstvo, za evropske zdravstvene standarde in tako naprej. Naj bo še tako neprijetno, povedati je treba, da nihče ne sme ogrožati zdravja drugega, da je vsak dolžan čuvati svoje zdravje. To je zapisani v naši ustavi, že 16 let. Šestnajst let kadilci kršijo ustavo, ko zastrupljajo sebe in ogrožajo zdravje drugih. Kajenje moramo postaviti na črno listo, ker je grdo in nezdravo. Za začetek pa moramo prepovedati kajenje v javnih prostorih. Ali je vaš pogled v prihodnost optimističen, morda ni?... Ko sva se s 14 letno vnukinjo pogovarjala o njeni bodočnosti, ko nisva imela v mislih ekologije mi je kar naenkrat rekla; kakšno prihodnost pa imam, vse je zastrupljeno, voda, zrak ... Skrbi me za vnuke in pravnuke ali bodo preživeli, pa sem vseeno zmeren optimist, ker verja-mim, da človeštvo še spoznava, da so možnosti našega planeta omejene. Nasprotja nas vendarle izčrpavajo Predvolilne praske je treba jemati z neko rezervo, ne kot aplikacijo razcepa, temveč kot eno od veščin za pridobitev naklonjenosti občanov - volilcev na svojo stran. Moje gledanje na politično kulturo je tako, da ni način zmagati tako, da nekoga tlačiš, ponižuješ ali daješ v nič. Tolerantnost do drug«*® el Kaj je pravzaprav svoboda? To je eden ključnih terminov našega političnega jezika. Kot temeljno svobodo ali svoboščino proglašam tisto, ki ti daje možnost izbire. Sicer pa je svoboda opredeljiva na več ravneh - začenši z osebnim vidikom svobode. Vsekakor menim - v osnovi sem trdno prepričan v to, - da je svoboda možnost izbiranja... .jiislečlh... ... str01 Živimo v okoiju.^rav I prepričani, da svoje prepričanje 'uj 9 i uveljavljajo. To je 1 i0, vzorec mišljenja, ^r.pnUk, hrn KHnr nima dO 13»' , p0| vzorec mišljenja, JLg«j bro. Kdor nima danja vgrajen vsaj 111J J ček kritičnega duha, i j danja vgrajen vsaj ček kritičnega duha,) J poti. Srbi denimo o c vse najboljše in S n0toie^,ia mislečih izrazlt° em n H x..^: „ „omi v alavnei" Gre za osvboditev od »svobode«? Osvoboditi se od svobode - postavlja vprašanje kdaj je tista svoboda naroda sploh pridobljena in če je bila vzpostavljena, šele potem je lahko izgubljena. Če pa je sploh ni bilo, potem tudi izgubljena biti ne more... sožitju, sožitje pap%h f stoj in priznavaj če U nih sistemov vrea ^j, st ^ lerance - tudi so ^ ni mogoče Razlike je treba razumeti... Razlike v Jugoslaviji obstajajo in vsa stvar je v tem, da jih je treba razumeti. V teh različnostih je tolikšen razpon, da se raztezajo v tragične in komične pojavnosti. Hudo je tedaj, ko se različne kulture skuša na silo poenotiti. Tudi to sem doživel! Kot politično vprašanje sem jemal pojav, ko sem praktično prelamjal z navado, da se v Beogradu govori samo srbohrvaško. Jaz sem govoril slovensko in iz tega trpel vse posledice. mi inuyuL,u .. • Samostojnost n* aves,i I? le vprašanje samo*« j naroda... , _a ot>s ,, % Samozavest je * in p hirJ kega naroda P° 7aCj0stna. , gotovo pa nl , rSji spodarske oZ' d0 sfere. . -|na v*r Naša nacioha^žav^ *ra je dobrodošla in ^ Pomeni nagib “gino ^ ^ stvari treba ma r0s za svoj račun. . Pgved« mora samozaves tfl|ii jih meja in tud. kon nosti ao do O miselnem deliktu... Jaz se misliti po svoje, svobodno nisem nikoli bal. O tem se da govoriti ure in ure. Misli se ne da ukleniti, še manj prepovedati. Tam, kjer je prepovedana svoboda misli, tam svobode ni. To se prenaša na svobodo pisanja in na vse ostale svobode... nosu... gledi i" "'°a,a M'* strank se bodo »s« »J, Ki $ stile. V korist vse venci... To pa^^ih^ tudi dobra plat ^ V NESREČI ČLOVEK SPOZNA PRIJATELJA soseda, krajana in občana Velika pripravljenost, požrtvovalnost in prizadevanje vseh, ki ste mi kakorkoli nudili pomoč, je omogočilo hitro obnovitev in popravilo gospodarskega OBČINSKI dan, domžalski občan Franc Bleje Cip a j* ipe akt« ogo; ITI i r||0 Franc Bleje je pravi Mengšan, s trdnimi koreninami v ®vojem kraju. Poznamo ga kot dolgoletnega poveljnika Mengeš, ki bo letos praznovalo stoletnico delovanja, eto se mu bo Izteklo še v dva pomembna koraka: dopol-~° Šestdeset let In odšel bo v pokoj. Vse življenje je 6liko sodeloval v različnih udarniških akcijah, še vedno * !Jenavadno aktivno prisoten pri vseh skupnih delih, po-ebno pri gasilskih, s srcem je pri graditvi Mengša, pa če-Prflv je moral za to žrtvovati celo svoje najdražje — dom. aa živi po šegah svojega ljudstva in se z zadovoljstvom Pogovarja o zdajšnji slovenski pomladi. p°žigavci in gasilci družina je bila delavska 13 s tremi otroci. Oče je bil po 5u'cu Poštar, mati pa ni bila zapo- r9(1 Porniniarn se, da me je oče OoirirT * seb°ii posebno ko je po-E'Hne s kolesom raznašal kakšne SbiU6'0^,9,0 Pošto fe tedaj istau 'aa meci I udmi in to mi je feiiVlienje '' - I^vntiK ? ^rancu Blejcu umrl že pri I tako da 80 se morali ivl6j|(0,sP0Pas'i s trdim življenjem, Ifcsnri ral ,U(^' s P°m3n)kaniem na-lfchknVne^e Prehrane. Na srečo so I likn Porriagali pri stricu na kmetiji, °ž»!VSa| lečni ^so bili. Kot fantič sem se tako naučil iko5njBV!,09a kmečkega dela, od I "kJčnn i!laprei' To mi je pozneje [; ^koristiio ,, ... |la sa-113 pa mladost ni bila preže-5omin° 2 da*0m, ampak se rad iS6iih«i|a ,uc*i ra2|išnih iger, ki so j nj 1 na Gobavici ali na travnikih občasno ni bilo materiala, strojna opremljenost je bila slaba... Kot tkalec sem prišel skozi vse faze, od mehaničnih starih statev do avtomatskih statev, ki smo jih dobili šele leta 1959. Prehodi na druge stroje so bili za starejše delavce boleči, za nas, ki smo bili tedaj še mlajši, pa ni bilo težko opraviti različne tečaje in strokovno usposabljanje.« iče gre; plovnem taborišču v ^nifc!Vi 80 bili le,a 1942 izse|ieni kjer so v delovnem ta- •Pri vbreživeli tr' le‘a-W d "tatu, kjer smo bili, smo se = VS6tleiair0 po^utill- Ker sem znal 9^ ^pr, "• has je imel po svoje rad. ‘ lotako rtM0,bil' Jugoslovani... Ce-'•I ie Phšlo. da nas je ho- tobili ^1DI nas radi ob koncu vojne ^ živjj 9°spodar Prikriti in nam ^»takn3* ,udl med okupacijo ni ^ ^ Dlirn°-belo, kot smo bili va- " Drik= — 'jbio, kot smo dni va- bil mm l I dela in skromnosti J,9 Negovo dotedanje življe-p»t'rv6tl en sam boj za obstoj, za 'Ko ' 9' % htr°.se vrnili domov, je bila s Ha * lzr°Pana. prazna, opu-? h. Mami je bilo najbolj hu-6ha, k. ar|m lepim pohištvom iz Dom za zdravstveno postajo Na mestu, kjer so imeli Blejčevi in Vrhovnikovi svoji mali hiši, stoji v Mengšu zdaj zdravstvena postaja. Franc Bleje si je moral postaviti novo hišo na drugem koncu Mengša. »Novo hišo sem delal res z veliko vnemo. Boli pa me to, da je prosotr na mestu mojega nekdanjega doma tako slabo izkoriščen, da je tam postavljena tako nizka zdravstvena psotaja . . . Kar strese me. kadar se peljem mimo. V trgovino namreč še vedno hodim v bližino starega doma in tudi drugače sem še vedno močno navezan na stari kraj. . .« Sicer pa pravi, da ta vtis nekoliko popravljata zgradbi banke in novega gasilsko-godbenega doma. Posebno gasilsko-godbeni dom, ki bo Izročen svojemu namenu v septembru — pravkar urejajo križišče pri Lovcu in zaključujejo gradbena dela — bo pravi lepotec v središču Mengša. »Vesel sem, da smo ga Mengša-ni zgradili tako složno s skupnimi močmi. Kot veste, je narejen iz samoprispevka, precej pa smo nabrali po hišah tudi lesa zanj, čez dvesto kubikov.. .« Franc Bleje je bil eden tistih, ki je to akcijo vodil, sodelovalo pa je tudi po trideset, štirideset krajanov hkrati. Akcija je tako rekoč pri kraju, le nekaj kubičnih metrov mislijo posekati za potrebe notranje opreme. Pokuril®0 93 2ačasn' stanovalci sv Franc o!5'10 spet vse začeti zno-• uPoklir , ,ic se i® odločil za tkal-stol Tak0^terem )e ostal vse 21" .sti ^ N^tiiu h ° bo letos v jarškem In-1 ^ko dob^010'1 tud' Polho pokoj- jj \1 vSeSQb^ delu Pa smo tako jrjn sve,Pbote m nedelje, na pe-n0 i 3 dn!!ek’ Podnevi in ponoči JSovJ^ovino. v ioZi Poma--. z9radil‘ Prosvetni Mengšu smo Otj C6' Povsoi Sem pri 9radnj' ,0- OT ^SriL-. Smn Kili smo bili mladinci ln kot prvj „ V : iati] ^Škem Induplatiju v Indu- 5,1 izmeni i8 Š9,V9dno .i j atTd? -S6rr'Uk0j 1 'melj kaj dosti dela' rn0' hl*m0TiP0.V0in' Pdšel v Ze 42. leto gasilec Fran Bleje je že 42. leto član GD Mengeš, od teh let pa je bil skoraj ves čas tudi poveljnik GD, kar je tudi danes. Vmes je zaradi osebnih razlogov izpregel le nekaj let. '»Spominjam se, ko je na mestu zdajšnjega gaislkega doma stal še stari dom. Slo je za majhno pritlično stavbo, v kateri sta bili tudi dve občinski stanovanji. Mi smo imeli le eno garažo za gasilske potrebe in sejno sobio. Leta 1959 smo dom nadzidali v dvonadstropno hišo, na dvorišču smo prizidali še eno garažo, pa tudi opremili smo se precej bljše. Med prvimi srn imeli pravi gasilski avto, ki smo ga dobili od poklicne brigade. Ko smo nekoč gasili v Komendi, so se vsi, ko so nas zagledali, oddahnili, češ, zdaj pa že bo, ko so prišli poklicni gasilci... Na avtu iz leta 1939 smo imeli namreč še vedno napisane poklicne brigade ...« Mengeški gasilci so prvi dobili s strani Občinske gasilske zveze ci- Od vrtička do glasbe Ob stoletniei GD Mengeš bo več prireditev, ki bodo tekle skozi vse leto. Glavna bo seveda namenjena odprtju novega doma, v katerem bo prostora kar za šest avtomobilov, primerna sejna soba in še marsikaj drugega. Franc Bleje se skupaj z drugimi gasilci zelo veseli nove pridobitve, ves čas sodeluje pri dodatnih akcijah, aktivno pa pripravlja svoje gasilce tudi na različna tekmovanja, kot so tradicionalno tekmovanje veteranov pa tudi na take, kot je tradicionalna balinarska tekma med godbeniki in gasilci. Ob tem mu komajda ostane toliko časa, da kaj postori tudi doma. Posebno na svojem vrtičku je rad. jeseni rad skuha kakšen liter kačje sline, izredno pa mu je všeč tudi glasba. »Od vse glasbe mi je najbližja godba in pa Avseniki. K Joževcu smo se nekdaj vozili s kolesi vsak teden, tako smo bili navdušeni nad njimi.« Je pa tudi eden od tistih, ki rad živi po šegi svojih prednikov, ki rad pritrkava v mengeškem zvoniku, ki ljubi tradicijo svojega naroda. »Zelo sem vesel, da se je začelo premikati tudi po politični plati na bolje. Zmagovalcem po volitvah, ne glede, kako se bodo dogovorili med sabo, ne bo lahko, vendar pa sem prepričan, da bo steklo na bolje. In vsa čast tem ljudem, ki so slovenski voz spravili naprej, pa čeprav eo bili komunisti!« Franc Bleje živi tudi za srečo svoje družine. Ima dva odrasla sinova, med katerima je eden že poročen in tako se mu okoli nog že opleta zgovorna vnukinja Nina. Tako mu je čas dodal še eno vlogo, vlogo dedka, sicer pa ga Mengšani poznamo kot odličnega gasilca, kot večnega kolesarja, kot vnetega pritrkovalca, kot vsestranskega neutrudnega krajana, ki mu ni bilo nikdar žal storiti kaj dobrega drugim ljudem. Ob prirojeni skromnosti in veliki delovnosti si bi zagotovo znal lepo urediti življenje tudi v svojem tretjem življenjskem obdobju. Srečno! Ivan Sivec Drašlvo invalidov Domžale je praznovalo 15-letnico delovanja: sterno s tisoč litri, leta 1968 pa tudi nov kombiniran gasilski avto. Pozneje jim je priskočil na pomoč tudi SIS za varstvo pred požarom z najnovejšo cisterno, zato so morali zgraditi še eno garažo. »Od tistega časa, ko smo začeli, do danes, se je veliko spremenilo ... Prve požare smo še gasili z vodo iz Pšate. Včasih je bilo do žarišča tako daleč, da je moralo združiti cevi več društev skupaj. Linija je bila dolga tudi kilometer in več ...« Kot poveljnik je Franc Bleje veliko prispeval h kvalitetni rasti mengeškega društva. Nekaj let nazaj so mengeške desetine pobrale veliko priznanj tako v slovenskem kot zveznem merilu, pa tudi na mednarodnih tekmovanjih. »Začelo se je tam v letu 1964, dobre uspehe pa smo nizali do leta 1974. Imeli smo nekaj vrhunskih tekmovalcev. Žal so se postarali, mlajši pa so manj zagnani.. .« V polni dvorani Komunalnega centra Domžale je bilo v soboto, 24. marca dopoldan slovesno in prijetno. Ob mednarodnem dnevu invalidov so se srečali mnogi izmed 1350 članov. Društva invalidov Domžale, ki že petnajst let povezuje in združuje invalide v naši občini. Začetki v letu 1975 so bili težki, saj niso imeli ne sredstev, prostorov in ne inventarja. vajo predvsem njihovo zdravstveno in socialno varnost. Ob jubileju je društvu čestital predsednik Socialistične zveze Domžale Maks Jeran in spregovoril o aktualnem političnem trenutku, razmerah v občini in predstavil nekaj usmeritev iz programa socialistične zveze. Poudaril je, da je SZ že doslej vedno pomagala društvom hu- S podporo družbene skupnosti, podjetij in razumevajočih obrtnikov je društvo krepilo svojo dejavnost, povečevalo pa se je tudi število članstva. Po pridobitvi novih prostorov v letu 1984 so se pogoji dela društva uredili in s skromnimi rednimi viri sredstev je društvo razvilo mnoge dejavnosti, ki izpolnjujejo in bogate življenje ljudi, ki se težje kot zdravi prebijajo skozi vsakdan. Predsednik društva se je v svojem govoru spomnil težkih časov pa tudi mnogih uspehov pri delu, ob tem pa opozoril na probleme, ki jih v kriznih družbenih razmerah najbolj neposredno občutijo invalidi, tako vojni, civilni, kmečki, delavski, stari in mladi. Najtežje je z zaposlitvami, saj v vse hujši tržni tekmi, delovne organizacije skorajda ne zaposlujejo invalidnih oseb. Menil je, da je njihov glas prešibak, da so pristojni organi premalo odzivni na zahteve po specifičnem urejanju položaja Jubilej in srečanje invalidov v domžalski hali Komunalnega centra. invalidov, saj so socialne razlike vedno večje. Zaskrbljeno se je zazrl tudi v prihodnost, v negotovo usodo družbene solidarnosti in odnos do bodočih politikov in javnih delavcev do vprašanj, ki zade- manitamih dejavnosti, pa tudi v prihodnje se bo borila za enakopraven družbeni položaj tistih, ki zaradi kakršnekoli prizadetosti v življenjski tekmi zaostajajo. Na prireditvi so podelili tudi priznanja za dolgoletno prizadevno delo v društvih: Jožetu Vodlanu, prvemu predsedniku, Ivanki Jevšnik, prvi tajnici, Janku Veitu, dolgoletnemu predsedniku, Hinku Modlicu, Stanetu Cerarju, Ivanki Smolnikar in Janezu Lamudu. Za veselo razpoloženje in tudi ples je igral (brezplačno!) ansambel bratov Omahna z Brezij pri Krtini, lep kulturni program, v katerem so nastopili učenci osnovne šole Olge Avbelj Domžale, ženski pevski zbor TOKO Domžale in Sabina Vrhovec s citrami, je povezovala Mimi Cotman. Žive rane v naši naravi. Objava članka o »divjih« zasebnih kamnolomih v naši občini je vzbudila veliko hude krvi. Prav je! Ko bi se na podlagi tega in takih člankov zganili tisti, ki bi se moralil... PLESNA ŠOLA »LIFE« obvešča vse starše, da zaradi velikega interesa že sedaj zagotovite mesto svojemu otroku, za skupine v septembru nudimo 20 odstotni popust. Vsak četrtek ob 21. uri vas vabimo v evergreen plesne večere. LIFE NI VEČ KOT PLESNA ŠOLA, LIFE JE VEČ KOT TO! Informacije: restavracija Slamnik, 721-531 int. 252 od 16. do 20. ure. telefon Vedri obrazi, sproščeni pogovori in stiski rok so pokazali, da je društvo prijetna in trdna skupnost in želimo jim, da bi še dolgo uspešno, v zadovoljstvo vseh in z ustrezno družbeno podporo opravljali svoje poslanstvo. Društvo invalidov se iskreno zahvaljuje vsem, ki so omogočili lepo prireditev, zlasti pa pokroviteljema Komunalnemu podjetju Domžale in Pivovarni Union, pa Mercatorju »Eta« Kamnik, Heliosu Domžale in vsem ostalim delovnim organizacijam ter obrtnikom, ki so jim namenili finančna sredstva in dobitke za srečelov. MAJ ^sta skozi Črni graben hWjho Zlo l-lub^tr*jPrava ° ld9ln,h projektih za gradnjo avtoce- . Sociai^»£7!Ca,l# - V *-uko^'St'4na 2veza Domžale je v četrtek, 29. marca 1990 ^ Drehivair'« Uraiov/nih i innrtcti Humana nraht- ^Koviri <-vo4ici uumzaie je v ueuieK, marca irou k®” Omani2? prebivalc® krajevnih skupnosti »Črnega grab-b|laha--ir'4!Iala ra2Pravo o zelo vroči temi: avtocesta Lju- b°treben ' So.se spraševali, zakaj je tak sestanek sploh »•Adnjo t6rSai *e vendar,e vse jasno: njeno čimprejšnjo t Se Zavzem P01 S,ovenij®' zbirajo se podpisi in tudi v obči-6v prome*I??rno 2a ,0' P° mnenju večine edino pravo reši- k NabrnJ_h,2a9at. k01* pa rnnrvi0lria dvorana j® ovrgla takšne pomisleke, še ° avtocesfnVprašan!a in PriPOmb® iri zahteve ljudi, ki jim tek Ali ni torei nroka,l0 pose9la v življenje, g^ajo vsj enei?^' da v sk02i ka,er0 P°' a “lo vsi ene ' aa tlstl’ k ž'v'i° v do,ini' sk02i katero po-yb' kaj jn | \/ cam vrh \/ -raHniih lotih Z ndSlO^ Antl' j v sam vrh v pše je pri nas ,v. ^ avajo. Najnovejši fe h ivajo. Najnovejši novici pa sta dve: ansar ^ ^ese. slovno skladbo zmagal na Lojtrci domačin. .( ^0( i Zajčevim muzikantom pa se je priključil ik, sin znanega mengeškega glasbenika t>ari; inra takn na bas kitara kot na berdo m ik, sin znanega mengeškega giasuenu«' — pan jr igra tako na bas kitaro kot na berdo i r)e|ešno vodenje. ■Km so i BpPoHicni vc |B'V°.da so. delov ■ ?Stiter ra: 1 Začetnika prve zasebne avto šole... Obetata - kvaliteto uslug, relativno hitrost pri dosegi znanja ter varnost. Vso srečo, zasebni inštruktorji! s.° nj'hovi člani pred-P Mični vozniki in zato je ra-da SO se zavzemali za be- .91,1 delovni Hugirn,.' ------ staž 'n druge 7 taaH ' ,er razhremenitve njiho-11 'boi;ml!"strativnega dela, ki jih J"10 iovnl°bremeniuje Pr' njihovem ioVri.m 0Pravilu. Avto Sola je liju r. "služnostna dejavnost ilohr»0niža'e’ 'cjer dosegajo ze-htt re rezultate. Odkar Izpitni redn °bilni Domžale in Kam-He;ni.0.sPrernlja uspešnost poboti . '.n^ruktorjev in avto šol de|aupravljanju praktične-ZSaJ*113 njihovih kandidatov tdvs. . ,Vedno najuspešnejši. Sli rj^ruktorji imata naj-ilt ur|?eb ^lilan Šinkovec in 'ilih , • seveda je tudi uspeh mu primeren. V svoji idejni usmeritvi, tudi zaradi utesnjenosti svojih prostorov ne mislijo povečevati svoje dejavnosti. S štirimi redno zaposlenimi in prav toliko pogodbenimi inštruktorji za poučevanje od B do E kategorije (torej tudi za poklicne voznike) želijo obdržati predvsem sedanjo kakovost dela. Že zato redno obnavljanje voznega parka bodo še izpolnili z boljšimi avtomobili, saj so se po dveletni uporabi golfa prepričali v dobro naložbo. Njihova dejavnost je prisotna še na preventivnem področju v sodelovanju s šolami in SPV. Pripadnost članov se odraža tudi v družabnem življenju, ki je še predvsem pestro ob njihovem prazniku 13. juliju. lovske novice 0 5 »..rcisti domžalskega društva, ki so na Cfstu v Sloveniji, že vrsto let prirejajo ša-/n° fot p .turnirje tako za pionirje in pionirke uvi* bra| ' 2a ^ane- V zadnjem obdobju se je na-I4 J^božka šahovskih novic. Posredujemo inC *atere izmed njih. e^LVko ekipno .ahovsko :seCu P|0nirjev, ki je bilo raarcu 1990. Va kitati- S ' Edf1 p,°nirji 5. Stane Mrak, MK 6. Marko Podvršnik, FIDE mojster 7. Zlato Jeraj, I. kategorija 8. Alojz Železnik, MK 9. Igor Kragelj, MK 10. Rihard Lorbek, MK Prva zasebna avto šola v Domžalah____________________________________________ JUS podjetje, izobraževalni center za voznike vozil na motorni pogon — avto šola, d. o. o. ki uradno obstaja že od 8. 1. 1990. Sedež podjetja je v Domžalah na ulici Toneta Tomšiča 9. Ustanovitelj in hkrati direktor podjetja je Anton Jus, vodja inštruktorjev pa Boštjan Pirc, katera obadva sva še pred kratkim bila prometna miličnika. Podjetje IMA DVA OSEBNA AVTOMOBILA VUGO. Dejavnost podjetja je: — teoretično in praktično usposabljanje voznikov vozil na motorni pogon B kategorije, — organizacija izvedbe zdravniškega pregleda in tečaja prve pomoči, — brezplačno svetovanje voznikom s področja cestno prometnih predpisov (v primerih prometnih nezgod, storitev prometnih prekrškov, ob odstranitvi vozila s »pajkom« itd.). Podjetje JUS bo v prvi vrsti storilo vse za čim višjo strokovno raven storitev, nadalje bo skušalo svoje storitve ugodnejše ponuditi strankam. V tem pogledu se zavzema za nižje cene storitev dejavnosti avto šole. Kandidati, ki bodo obiskovali tečaj CPP v naši avto šoli, bodo imeli prvo učno uro na vozilu brezplačno, skušali jim bomo zagotoviti tudi tri do štiri ure vožnje v tednu, s tem pa ga tudi čimprej pripeljati do vozniškega dovoljenja. Po želji kandidatov smo oripravljeni tečaj CPP izpeljati tudi v dveh tednih. Pričetek učne ure vožnje kot tudi zaključek bomo po dogovoru s kandidati izvajali v kraju bivališča kandidata, oz. v kraju njegove zaposlitve. Ne glede na to, če se bodo pri nas usposabljali kandidati z območja drugega izpitnega centra, jim bomo zagotovili opravljanje izpita. Ker bomo zmogljivosti avto šole večali, bomo tudi zaposlovali nove inštruktorje. Avto šola sprejema prijave neposredno v pisarni podjetja JUS na Tomšičevi 9 v Domžalah vsak dan med 10. in 12. uro dopoldan ter 16. in 18. uro popoldan in ob sobotah med 8. in 10. uro. Vse informacije dobite na telefonski številki 721-763. Podjetje vabi honorarne usposobljene inštruktorje k sodelovanju. brigade, Dom- iSe'Jlandr"ove itS "'ON.rj, ? Tit°' D°mžaie ?Ss>Sahovsko r-ICf^Kov Lli tv P,°N1RJ1 Edvard Kar- )'^in^rSek, Edvard Kar- lrdelj*rainKajfež’ Edvard !'MiSžaiek0’ OŠ VenclJa fck-JBrd0d0nčni^ OS Janko rŽasi0NiRKE ?!*> Brd« «nar> OS Janko ^B^^ko t‘5ri?nka Lukovici « vene icN* Nirke 6s , ‘Č’ OŠ venclja °S Venc' IVA 26rS|02P.riPrav'l'v V ll • h'12-1989 do VaW’ MK član ^J’e8°rija našlo D andidata fehovsu ' ^ N^lv^gžu AKT' \X vlačič. Mk pančič v niojstr- MK ^an, M K Kompjuterizlran pregled In nastavitev podvozja strokovno opravijo v Mengšu v delavnici Franca Gregorca. Tokratno nastavitev kontrolira Franc Debevc. Franc Debevc in Franc Gegorc iz Mengša Če avtomobil trese ... Elektronsko računalniško vam uredijo podvozje vašega avtomobila v Mengšu pri Gregorcu in Debevcu Dva mengeška zasebnika Franc Gregorc s Kamniške 66, ki je doslej opravljal servis avtogum in Franc Debevc sta pred nedavnim v Gregorčevem servisu (cesta iz Mengša proti Duplici) ponudila skupno pomembno storitev za vse voznike. Na mestu, kjer so doslej ponujali samo storitve v zvezi z avtogumami, vam bodo poslej pregledali in nastavili po najsodobnejši računalniško opravljeni tehnologiji podvozje vašega osebnega avtomobila, pa tudi tovornjakov. V pogovoru z obema zasebnikoma, ki sta na enem mestu zagotovila veliko pridobitev za vse voznike smo izvedeli, da je kontrola podvozja potrebna že tedaj, ko smo trše zapeljali v udarno jamo, povozili robnik, doživeli kako nepredvideno tršo oviro na cesti ipd. Veliko bi prihranili tudi s preventivnimi pregledi, saj se kasneje vsaka napaka pokaže na večji obrabi gum. Uporabnost gum bi lahko povečali za 50 odstotkov, povečana je stabilnost vozila, prednosti pa je še več. Cena storitve znaša za en par gum (os) 130,00 din. Za dve osi znaša meritev in nastavitev torej 260,00 din. Naročila za omenjene storitve boste lahko opravili po telefonu št. 738-412. Kdor želi privarčevati, komur se »smili« lastni denar, ta bo poiskal sodobno storitev v Mengšu. Pri Gregorcu in Debevcu. ... V Homcu je gasilsko društvo pripravilo že 4. gasilski kviz na temo gasilstvo, prva pomoč in različne spretnosti. Kviz pripravijo vsako leto drugje na sektorskem območju Rova, Radomlje, Homec. Tokrat so pokazali največ znanja in imeli največ sreče mladi gasilci iz Homca. Gledalci so tudi tokrat z zanimanjem spremljali prireditev, od katere je vsakdo lahko odnesel tudi kako uporabno informacijo. »Tale čevelj je iz uvoza, na vašo nogo pa paše kot ulit...« Predstavljamo oddelek čevljev Napredkove veleblagovnice Od naših do uvoženih čevljev... Napredkovega oddelka čevljev doslej v našem časopisu še nismo predstavili, čeprav se na tem oddelku »obračajo« velika sredstva, zaposlene delavke pa iz leta v leto ustvarjajo večji promet. »Ljudje morajo biti pač obuti, ne glede na čase in me smo tu, da jim obutev prodamo. V tem ni nobene filozofije, saj ljudje v glavnem ne hodijo bosi.« Pod vodstvom komunikativne oddelkovodki-nje Slavke OŠTERBENK, ki jo stranke že poznajo pomjeni sproščenosti in neposrednosti, se mali kolektiv na oddelku sooča z novimi in novimi prodajnimi zadolžitvami. Na oddelku prodajajo čevlje več kot dvajsetih proizvajalcev. Izbira je dobra, prodajalke pa pravijo, da so cene zmerne. Celo za uvožene čevlje pravijo, da so po enakih cenah, kot veljajo za domače čevlje. Tako ženski čevlji veljajo od 400 din do 1.000,00 din, cena moških pa se suče med 400,00 in 900,00 dinarjev. Prijazne prodajalke pokažejo še na bogato izbiro drugih artiklov. Izbiraš lahko v množici copat, usnjene galanterije, med modnimi dodatki, na policah so potovalke, kovčki, aktovke, torbice. Izbiramo lahko med množico vsakovrstnih dežnikov, med drobnarijami kot so denarnice, etuiji za potne liste, za čeke, različnimi prevlekami in še marsikaj boste našli. Samo pokukajte na oddelek in povprašajte za Slavko OŠTERBEN-KOVO: potem bo šlo vse tako, kot v dobri trgovini s še boljšim trgovcem mora ... b _ hj PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE Obvešča člane in prijatelje planin: 1. Občni zbor društva bo v torek, 24. aprila ob 19.30 v mali dvorani komunalnega centra v Domžalah. Pred občnim zborom bo prikaz športnega plezanja na novi steni za prosto plezanje v dvorani komunalnega centra. y 2. Društvo ima vsako sredo od 19. do 21. ure uradne ure v svoji pisarni v Domu športnih organizacij (pri kopališču v Domžalah). 3. Članarino lahko plačate tudi v Slaščičarni Kalimero pri železniški postaji vsak dan med 8. in 20. uro. Letošnja članarina je: - za člane 42,00 din, - za mladino 21,00 din, - za predšolsko in šolsko mladino 14,00 din. Planinski pozdrav Nova drogerija v našem mestu Šarm Alenke Lavrič Alenka Lavrič je domačinka, Domžalčanka. Na Ljubljanski ob frizerstvu JUHANT poleg postaje milice (med staro in novo postajo milice) je pred dnevi odprla zasebno drogerijo. »ŠARM« ji je dala ime. Ob obisku lično urejene trgovine se ponuja na policah ženska kozmetika, pa moška in otroška, modni dodatki in cela vrsta drobnarij, ki jih človek v hiši za nego potrebuje (očala, kreme za sončenje in drugo). Iz uvoza Alenka Lavrič ponuja negovalno kozmetiko, pove pa tudi, da bo iz uvoza vsak čas na policah tudi dekorativna kozmetika. Delovni čas v trgovinici je vsak dan od 10. —13. ure ter od 16.-19,30. Pomembno: za svoje stranke je zagotovila nasvete kozmetičarke JANJE ŠKRINJAR pripravlja pa tudi nagradno žrebanje za vse, ki bodo v njeni trgovini kupili za več kot 200,00 din. Pripravila je lepe nagrade: 1. nagrada SET RDEČIL ZA USTNICE CHRISTIAN DIOR v vrednosti 1.500,00 din 2. nagrada: praktično darilo v vrednosti 700.00 din 3. nagrada: praktično darilo v vrednosti 300.00 din 4. in 5. nagrada: nakup izdelkov v drogeriji »Šarm« v vrednosti 100,00 din. Šarmantna lastnica drogerije ŠARM '»ČRV Al.Ec L ri'! RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI Mali oglasi Kvalitetno in poceni opravljam keramična in zidarska dela. BENKO ALOJZ, Krakovska 10 b Domžale. Iščem službo v gostinstvu v kuhinji za pirpravljalna dela ali čiščenje. Telefon 315-^188 int. 257 Marija. Inštruiram matematiko, fizike in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-662. Izdelava, predelava sedežnih garnitur (oblazinjenega pohištva). Notranja dekoracija prostorov, tapison, itison, tapete, zavese. Tapetništvo dekoracije, telefon: 832-951. ZAPESTNICO SO NAŠLI... V centru Domžal so v mesecu marcu našli zlato zapestnico. Lastnik jo dobi proti opisu in navedbi imena, ki se na zapestnici nahaja v cvetličarni Omer- Za honorarno delo v prehrambeni stroki v dopoldanskem času (8 ur) rabimo spretno mlajšo upokojenko. Tel.: 724-131 Popravilo dimnikov, streh, žlebov, barvanje napiščev in salonitnih streh, pleskarska in so-boslikarska dela. Naslov v uredništvu. V Domžalah iščem varstvo za dva otroka (28 in 11 mesecev) od meseca julija dalje vsaj za eno leto. Kastelic, Ljubljanska 89, Domžale. Ugodno prodam barvni TV sprejemnik Grunding star 10 let in črno bel TV sprejemnik Gorenje. Naslov v uredništvu. Iščem samostojno frizerko j Salon M. AMBROŽ, Domža-, le, telefon 714-451 od 12. do 17. ure. ZAHVALA Ob smrti našega ata, starega ata, padedka LUDVIKA KOCMURJA St. se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje ter darove za svete maše. Najlepša hvala tovarni Helios, pevcem Planinskemu društvu Viharnik, trobentaču, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Kocmurjevi. ZAHVALA O smrti naše drage sestre in tete MARIJE KONCILIJA iz Topol pri Mengšu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom. prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, vsem ki ste namesto cvetja darovali v druge namene, ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju in sestram Doma počitka v Mengšu, povcem, G. D. Topole, predsedniku G. D. Topole Franciju Hribarju za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala gospodu Zajcu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. vsi njeni In memoriam: Valentin Breznik »Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na vlažna tla in jokala, ker tebe ni«. Poslovili smo se od Valentina Breznika, gasilskega tovariša, častnega člana in dolgoletnega predsednika Občinske gasilske zveze od človeka, ugledneg va- ščana, prijatelja ter vzornega kega očeta. družinskega Vest o njegovi nenadni smrti je boleče odjeknila ne samo med elani matičnega društva na Viru, temveč med vsemi pripadni- ki gasilske organizacije v naši občini pa tudi širše. Zlasti pa je bila ta vest boleča za njegove svojce, znance in prijatelje. Čeprav smo vedeli za njegovo težko bolezen, smo vseeno želeli in upali, da bo zmagala njegova trdna in neomajna volja po življenju in da se bo čez oas zopet vrnil med nas, med gasilske tovariše in prijatelje. Zal se naši upi in želje niso uresničili in zato se danes z bolečino v srcu poslavljamo od njega. Pokojni Valentin Breznik je vstopil v gasilsko organizacijo leta 1924 in se včlanil v Gasilsko društvo Vir. V naši organizadji je deloval in ji ostal zvest vse življenje polnih 66 let. Dolga leta je bil predsednik gasilskega društva Vir. Ob ustanovitvi občinske gasilske zveze Domžale je postal njen ustanovni član. V organih zveze je opravljal številne odgovorne dolžnosti. Bilje dolga leta predsednik občinske gasilske zveze Domžale, podpredsednik zveze in do nedavnega tudi predsednik nadzornega odbora. Deloval je tudi v republiški gasilski zvezi in njenih organih, gasilskemu skladu Skupfčine občine Domžale in kasneje v SIS za varstvo pred požari občine Domžale. Zaradi njegovih izjemnih zaslug za razvoj in delovanje gasilstva v občini Domžale, ga je Občinska gasilska zveza Domžale imenovala za častnega člana. Prejel je številna in gasilska priznanja: — Orden dela Plaketo so Domžale — Plaketo OGZ Domžale — Medaljo za gasilske zasluge OGZ l. stopnje — Gasilsko odlikovanje RGZ I. stopnje — Medaljo za posebne zasluge RGZ — vatrogasno zvezdo I. stopnje Vatr. saveza Jugoslavije in razna druga priznanja in plakete. Pokojni Tine pa ni bil samo dober in delaven gasilec. Svoje moči je razdajal tudi v svoji krajevni skupnosti na Viru. Ob vsem tem pa je še vedno našel čas za petje, saj je bil član cerkvenega pevskega zbora in Vir-skega okteta, skratka pokojni Tine je bil vsestransko aktiven in delavec, obenem pa ljubeč mož in dober oče. Dragi Tine! Ni te več med nami. To za trenutek čutimo z vso ostrino, ne da bi to prav mogli razumeti. Rad bi rekel tistim, ki ostajajo najbolj sami ob tvojem odhodu, rekel v tolažbo — če je taka tolažba v teh trenutkih sploh mogoča, da smo te iskreno imeli radi vsi, ki smo te resnično poznali in da šele zdaj začenjamo spoznavati, kako drag si nam bil. Med cvetje na tvojem grobu ase polagamo besede nase zahvale. Hvala ti, dragi Tine za vse tisto, kar si za življenje dobrega storil za gasilsko organizacijo in oprosti nam za vse tiste velike in male krivice, ki smo ti jih morda v času dolgoletnega sodelovanja storili, kajti nikdar več ne bo prilike, da ti sežemo v roko in ti izrečemo tisti tako težko izgovorljivi — oprosti. Odšel si, dragi naš tovariš in prijatelj, vendar bo tvoje delo živelo v nas, v naši organizaciji in spomin na te ne bo nikoli zbledel, gaS||S| ti njegovo življenje. h,al|ujem0*s«": J postojite ob lir. Vsem srn? za ^ hvaležni in izrek ^alc1 de naše globoke sin Jani vabilo za delo na polju: Vabljeni, pridni ljudje. 'en1 ^ KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE rabi Pfi ^ ^ jf skusnem delu z vrtninami in poljscin^n polj*1 sKusnem aeiu z vrtninami m blah pomoč ljudi, ki so vestni in jih ae'° veseli. i kflSiM S posamezniki bi sklenili delo po pogodu. ni izključena možnost redne zaposlitve. ^ macije pokličite Zavod za poljedelstvoljk narstvo na Kmetijskem institutu Slo bljana, Hacguetova 2, tel. 323-064 ing-oz. dr. Černetovo. KMETIJSKI INŠTITUT SLO^NJ V akciji minus deset odstotkov, vam v svoji ^ nudim brezplačne tehnične preglede, na v koles, vsako sredo od 16.00—19.00. L N Poleg tega vam nudim še: - barvanje In obnavljanje ze »trošenih k Po želji stranke, kolo tudi odpeljem in vr Ijenegal por KOLESARJI! „ Delavnica je odprta vsak delavnik ra 15.30—19.00. Servis koles ERDANI Cankarjeva ul. 3, Domžale. Tel. 737-1 (pod domžalsko cerkvijo) VABIMO VAS w VELIKO ZABAVNOGLASBENO PRIREDITEV ,, v?esmi je ljubezen, I ki bo v okviru akcije Nedeljskega »Iskrica v žalostnih očeh« VCETRITk' ">C i nnn —U -»/-» ■ .. . i ■ a I ■ •ČETRTEK, 26. aprila 1990 ob 20. uri v večnamenski HALI v Kamniku. Nastopali bodo: Ansambel krt — predstavitev kaset f »erto Gregorič Miha Dovžan jAsambei Bratje iz Oplotnice ostja — pevka iz Avstrije Karin VVeiss yabjanske mažoretke ^S|lska godba Kamniška Bistrica »esna skupina FLASH ^ - Viktor Silvo Teršek s JU,0?* Franc pestotnik-Podokničar sodelavkama Ivico Oštir in Nevenko Pavlovič "esalka Nataša špende ^vezovalci ttka Centrih-Vogelnik 11! ^rr^B l30d0 na-irl0vek?e kole, telef te^n'^ne stvar’’ oblačila, zabavno elektro-droK0118^6 aParate- fotoaparate, orodje, pred-p- aroya Salanterije ter že pripravljena darila za Predin!6' ^eveda boste našli še na desetine dru-^ — • • * l''P j J Miro BODLAJ ima odprto vsak dan med h'Ure OhUr°’ Popoldan pa ima odprto od 14. do Ur0. s°ootah bo EXTREME odprta med 9. in h iij ° ^rn,0JN0 'ooj,t'’* P 0 ■ 61234 MENGEŠ, GORENJSKA C 9 • 'SToog ~ —— . ...... ...... k* 221 737^73 dtrMUor 737-491 IM* 321M MIMET YU ^Uinisju %vlia Z* e <=? o°^ I /< £/£>£- r //'cruio .s. o ir * bi * 'rri- ?,'?.'■> * 'erfcb 3 v / CJfi 052Z5/2205 /'/o Oi>i. ?0?ocry£lO cO b9k*U ‘90; i--njj, s»6oaw 'SHUdVVOl; Ansambel »Marela« pozdravlja naše bralce. Z gostovanja po Evropi so se oglasili glasbeniki najbolj znanega mengeškega ansambla domače glasbe. V INNSBRUCKU so sodelovali na znani oddaji domače glasbe »MUSIKANTEN STADL«... KROKl: Noše tri valute. Naš denar ima tri valute. Konvertibilni dinar. Novi dinar in stari dinar. Vse tri valute so v rabi. Občani preračunavamo. Izračunamo. Seštevamo ničle. Odštevamo ničle. Postali smo že pravi računalniški stroji. Zaman. Številke nam migotajo pred očmi kot pokvarjen televizor. Vsa zadihana priteče hčerka iz trgovine. Pod nos mi tišči majhno plastično vrečko. »A veš, koliko sem dala za te kisle bonbone? Samo pet dinarjev!« »Samo pet dinarjev? nejeverno zmajam z glavo.« »To je en Tito, a ne?« hitro izračunam. »Ne! To je pet tisoč dinarjev. Novih seveda!« »Koliko je pa to starih? vrtam naprej, ker jaz računam še vse po starem.« »Pet milijonov!« je hčerka že nestrpna, ker se je že naveličala stalnega preračunavanja. »Kaaaj? Pet milijonov? zategnem osuplo.« Potem pa raje kupuj vse po konvertibilnih dinarjih. To je še najbolj poceni!« me prešine rešilna misel.. . Majda Bauer občin/ki , poročevalec Občinski poročevalec, glasilo občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Vera Vojska, glavna urednica, Matjaž Brojan, odgovorni urednik, Marjan Bolhar, Marjan Groza, Pavle Pevec, Cveta Zalokar-Oražem, Tone Orel, Ivan Kepic, Janez Stibrič, Bogdan Oso-lln, Ivko Hribar, Igor Lipovšek-Lenasi, Martin Grošelj. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-321, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 711-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841, fotografije: Vido Repanšek, tel. 737-660 popoldan. Glasilo izhaja v nakladi 15.500 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema. odgovorni urednik, Ljubljanska 70, Domžale p.p. 2. Poslanih rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodnje. Uredništvo z dnem 15. 3 1990 rokopisov in fotografij ne vrača Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24.4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. KJE JE KANDIDAT? Eden izmed možnih kandidatov za člana pedsedstva je nekaj časa »visel« na »telegrafarici« tik ob Kamniški Bistrici. Kar naenkrat je sktivnostno izginil in nekateri so resno zaskrbljeni, če ga ni odnesla Bistrica. Kako je v resnici, pa bomo videli po volitvah! VELIKA SREČNA DRUŽINA Kljub temu, da smo se zelo trudili, kako bi našli najprimemješi naslov za okroglo mizo našega uredništva STRANKE MED SEBOJ... je mnenje nekaterih, da bi jo upoštevajoč vse lepe besede, priznanja tolerantnosti in uspešnosti drug drugega ipd. lahko imenovali kar VELIKA SREČNA DRUŽINA. NOVA IGRICA Najbrž se še vsi dobro spomnite otroške pravljice o debeli repi, kjer so se tisti, ki sojo želeli izpuliti, držali drug drugega: dedek babico, babica vnučka, vnuček... itd. Predlagamo novo igrico, ki je zlasti primerna za te predvolilne la- ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i se: Demšar Pučnika, Pučnik Kučana, Kučan Krambergerja, Kramberger Demšarja... Vsako primerjanje s plakatiranjem je priporočljivo. KOMAJ ČAKAJO Če kdo, potem za naše krajevne skupnosti lahko rečemo, da komaj čakajo časov po volitvah. Glede na dejstvo, da je sedaj strank številčno včasih celo več, kot je bilo doslej ljudi na različnih zborih, so prepričani, da bo odslej vse drugače in da bo ljudstvo kar drlo na različne zbore, akcije ipd. Da jim le orodja ne bi zmanjkalo. IZRAŽAMO GNUS V zadnjem času poslušamo zelo veliko pripomb v zvezi s parkira- | njem pred gostinskimi lokali, kjer obiskovalci s svojimi jeklenimi konjički zapirajo pločnike in »omogočajo« pešcem, da se sprehajajo kar med avtomobili. Bi menda po mnenju nekaterih morali za red poskrbeti tudi lastniki lokalov, joj, kako ste naivni! Oni vendar skrbijo za svoje obiskovalce, kako je z njihovimi konjički pa ni njihova stvar! ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Iščem podatke o zgodovini slovenskih nogometnih klubov v naši občini Izdati nameravam knjigo o zgodovini slovenskih nogometnih klubov. Manjkajo mi informacije o zgodovini klubov v naši občini: Mengeš, Ihan, Radomlje in drugi, zato prosim klube, ki bi želeli, da so v knjigi tudi podatki o njih, prosim pa tudi posameznike, ki bi bili pripravljeni, te podatke posredovati, da se oglasijo na telefonsko številko 712-857 ali pismeni na moj naslov: Sašo Mirosavljevič, Ilirska ulica 5, 61000 Ljubljana in mi s tem pomagajo oblikovati knjigo. Vnaprej se vam zahvaljujem. --— . ZLATI SLAMNIK podeljujemo OSNOVNI ŠOLI ŠLANDROVE BRIGADE, ki je omogočila kulta iti im skupinam in Glasbeni šoli, da lahko izvajajo svoje programe. Takšno razumevanje, ki ga je pokazal kolektiv te šole, zasluži tudi materialno priznanje, saj podobnega sodelovanja v Domžalah ni bilo mogoče doseči na vseh šolah, čestitamo! Grajo GORJAČA ROKOVNJAČA podeljujemo vsem tistim, vključno lastniku lokala Deteljica Na Rodici, ki bi morali poskrbeti za prometni in vsakršen drug red pred in ob lokalu. Za stanje kot je — je tudi graja — gorjača rokovnjača — premila. Slovenija open 90 Teniški center Domžale, o njem smo v našem časopisu že pisali in bo v kratkem zgrajen in predan športu, ima ob edinstveni amfiteatrski zgradbi centralnega stadiona, ki sprejme 3000 gledalcev, še pet turnirskih igrišč, ob njem bodo urejena parkirišča za 500 vozil, da posebej ne omenjamo še vseh spremljajočih objektov, ki so vsi namenjeni čim boljšemu počutju in udobju tako gledalcev kot športnikov. V okviru cenu« bodo tudi restavracije, športni prostori, okoli 20 trgo; vin in poslovnih lokalov, v katerih bo mogoče naj vse, kar spada k modernemu športnemu centru. . V času od 7. do 13. maja 1990 pa bo prav v tern objektu po mnenju organizatorjev najbolj zanimiv športno tržni dogodek leta 1990 v Sloveniji ATP CHALLENOt teniški turnir SLOVENIJA OPEN 90, ki bo uvrščen tudi v okvir praznovanja letošnjega praznika naše občine, pridobitvijo turnirja smo se uvrstili med mesta ib® žele, ki so znali pravkočasno oceniti vrednost (spoj}”' gospodarsko, propagandno, turistično) teniskeg« športa in njegovo razširjenost skozi vse leto, sam tu nir, ki bo povezan z vrsto drugih kulturnih, šport"'" in zabavnih prireditev, pa pomeni tudi priložnost . propagiranje dejavnosti oz. izdelkov gospodarstva j ko naše občine kot od drugod. ? , Povejmo še, da bo direktor turnirja Nikola Spe ' naš proslavljeni teniški igralec in ugledna oseb j mednarodnih teniških organizacijah in da organi torji zagotavljajo kar najbolj zanimivo igralsko zase bo, o kateri bomo še pisali. [lrtt Zagotovljen je tudi televizijski prenos,^ saiJe uor organizatorji turnirja in TV Ljubljana dosežen dogo o sodelovanju televizije, ki bo prve dneve turnirja r sredovala v posnetku, zaključni del pa v direktni" P nosih, ki jih bodo po posebnem dogovoru prevze tudi nekatere televizijske postaje iz regionalnega v dročja Alpe Adria in JRT mreže. k Ki Obeta se nam torej prvovrstni športni dogode; bo obogaten s spremljajočimi kulturnimi, športni"' zabavnimi prireditvami, pomenil veliko popest življenja v naši občini. -mi, Zato velja vabilo tudi vsem našim bralcem: pr ” oglejte si novi Teniški center Domžale in doslej n J teniški turnir v naši državi! •Ivi* ::W •>V ::::::: 882 >vl; •>» i£: 1 I •I*X Saj smo samo ljudje Pirhi za vsakdanjo rabo i t* ič Poglejte, kakšen duhovit nesmisel: petinštirideset treba dihati usmerjeno, zdaj pa vsi pravimo, da je P, j prf' tro do kvalitetnih sprememb. Tako je tudi z veliko"® niki. Ljudstvo jih ni nikoli pozabilo, povoziti jih . druga ideologija, toda kar samo po sebi je bilo tisti, ki je barval pirhe v tem času, bil nazadnjak, za^rflv iih ^ benega razvoja, tako rekoč sovražnik sistema. Pa p i barval še tako rdeče in še tako na skrivoma. Pa z veliko nočjo ni šlo za prav nič drugega kot ^ vsakoletni kongres. Medtem ko so se enopartijci zbi skupnem mestu, zapravljali naš denar, se šli taks y ^ 1(,'< j11 njenih hčerk pokazala, da so pirhe barvali tudi s ^ fn voma, ob enajstih zvečer, da ne bi kdo prišel 1 vf(!« lj ugotovil, kakšne sovražnike sistema imajo v pe 9 prj|o^ ,j ugotovil, kakšne sovražnike sistema imajo v pe 0 pril^i tj, Ko sem ji rekel, da se mi kar smili, ker nimajo o Lai\ hm, tudi potice na mizi — velika noč je bila lepa . tudi ji tudi potice na mizi — velika noč je bila lepa jedil v velikonočnem žegnu, kamorje seveda s.P61 va potica — se mi je skrivnostno namuznila i" ' pouku domov v ™ impli