Žitne cene. Da se kmotom v nnsih dneh <^t" frda jpJ:, !: temu je pripomoglo več nemilih rečij, med katerimi ni poslednja vedno padanje žilnih cen. Možje, ki gospodarske razmere premišliujeio in raziskujejo,niso še pravna jasnein n.;Q tem, kdo je slabe žitne cene zakrivil, ne o tein, kako bi se dalo temu zlu v okom priti. Najvee jih je takih, ki trdijo, da }e žitne cene skazila tuja konkurenca, ker se v Amfcriki, Rusiji, Rumuniji, Indiji in drugih rodovitnih deželah preveč žila pridela, ki se potem v Evropo vozi in prodaje prav po ceni. Drugi spet raislijo, da žitne cene kazijo le bogati prekupci in borzijanci, ki na podlagi izmisljenih poročil žitne cene poviSujejo ali padati pustijo, kakor se jim poliubi in kakor jim več dobička kaže. Razdvojeni so ljudje J.udi zaslran poinočkov, s katerimi bi se žitnecene zboljSati in za stalno urediti dale. Eni priporočajo, naj se na tuje žito naloži visoka carina. Če bi moral luji trgovec na naSi meji od vsake vreče žita par goldinarjev plačati, potem bi tuje žito ne moralo tako po ceni k nam priti; kajli čc sc prišteje še voznina, potem bi moral rnski ali ameriški kmet svoje žito skoraj zastonj dati, če bi ga hotel za tisto ceno na Dunaj postaviti, kakor kmet iz Dolenje Avstrije. AH bi to res kaj pomagalo, je pa še le vprašanje. . . Bisroark je to za Nemčijo že poskusil, pa mu ni šlo po sreči. Pustil je od ruskega žita pobirati po 5 mark, to je okoli Iri goldinarje, od meterskega centa. Iz začetka je to res pomagalo; rusko žito se je na meji ustavilo, ko trgovci niso hoteli pri nizkih cenah toliko carine plačati, nemSki kmetje pa so svoje žito lahko prodali in več zanj dobili ko prej. Ker pa Nemčija za svojo potrebo premalo žita pridela, ga je kmalu zmanikalo in s tem se je še bolj podražilo; revni Ijudje si niso mogli več kruha kupiti in so se morali zadovoljiti s krompiriem. Vsled tega je nastalo hudo godrnjanje in tarnanje po celi državi. Ko Je pa žitna cena zadosti visoko prilezla, da se je splačalo carino plačati, so jo Rusi plačali in Nemčijo preplavili spet s svojim žitom. Ko je bilo pa žita že preveč v deželi, so cene spet padati začele, in nemški kmet ni bil nič na boljem ko prej, ob enem pa so bili hudo udarjeni nemški obrlniki, ker je Rusija od nemških obrtnih izdelkov ravno tako visoko carino pobirala, kakor Nemčija od ruskega žita. Bismark je spoznal, da jo je zavozil in je žitno carino spet odpravil, — V naSem cesarstvu bi se taka posku-nja s carino morda ne sponesla iako slabo, ker Avstro-Ogerska za svojo potrebo sama dovolj žita pridela, obrtnih izdelkov pa v tuje dežele tudi le malo izvaža. Drugi pa mislijo, da carine še treba ni, da bi se dale žitne t:ene tudi z drugimi pomočki zboljžati. To  »i i.ui.ireč iioii, ki praviju, da so le bogati prekupci in borzijanci skazili žitne cene. Eni iz njih predlagajo, naj bi vlada prepovedala žitno kupčijo na borzi ter naj bi vsako jesen določila žitne cene na podlagi poročil o letini, ki jih dobi uradno iz domačih in tujik dežel. Spet drugi pa vladi ne zaupajo in bi rajši videli, ko bi se osnule kmetijske zadruge, da bi tiste določevale žitne cene. Kateri iz teh nasvetov bi bil najboljši, o tem nočemo izreei svoje sodbe in si tudi ne upamo, ker se nam zdi, da mora še le izkušnj«fl pokazati pravo pot; to se bo zgodilo pa še le čez nekaj let. Eden ali drugi poraoček se mora ¦ pa na vsak način poskusiti ali pa tudi več pomočkov na enkrat, saj se bo kmalu videlo, kateri najbolje upliva. Naša misel je, da bi država, oziroma vlada kmetom lahko pomagala, ko bi le hotela. Najprej naj osnuje kmetijske zadruge, po dogovoru s temi zadrugami naj potem določi vsako jesen cene poljskih pridelkov, naj jira nastavi poSteno ceno in po tej ceni naj kupuje te pridelke najprej zavse vojaStvo ia sicer naravnost od kmetijskih zadrug. Ako bi to še premalo izdalo, naj pritisne na javne zavode, kakor so bolnišnice, hiralnice, sirotišnice, blaznice itd., naj so že v državni ali deželni oskrbi, ter naj jih prisili, kupovati poljske pridelke od domačih kmetiiskih zadrug po določenih cenah. Ako bi pa Se to nič ne pomagalo, potem naj država svojim mnogoštevilnim uradnikom in služabnikom en del njihove plače namesto v gotovini izplačuje v poljskih pridelkih, katere bi država za pošteno ceno od zadrug kupila. Uradniku mora vendar vse eno biti, ali kupi potrebno moko pri trgovcu, ali pa če dobi žito, ga da v mlin in pusti zmleti. Tako bi domači mlinarji več zaslužili, uradnik pa bi najbrž ne bil čisto nlč na zgubi, morda pa še na boljem. Ako se pa kateri uradnik ne bi hotel pečati z mlinarjem, naj pa bi šel k mokarju in zamenil žito za moko; 6e prav pri tem kaj malega zgubi, za splošni blagor smejo ludi uradDiki nekaj utrpeti, saj se njihove plače vedno povišujejo. Na tak način bi naši kmetje svoje pridelke lahko v denar spravili, ker bi imeli g o t o v e kupce; in ker bi prodajali po določenih, poštenih cenah, godilo bi se jim boljše, in ne bi bili vedno v strahu pred padanjem cen. Prekupcen in špekulantom bi se s tem zaslužek seveda skrčil, pa teh ljudij sploh nič treba ni; oni so le skodljivci, ker se mastijo od tujega dela, sami pa nič ne pridelajo. Ako iim barantija ne bo več zadosti nesla, si bodo že sami poiskali kak drugi, za občni blagor morda koristnejši opravek. To so torej reči, ki so resnega premišljevanja vredne. Modri in izkušeni možje naj bi o takih za3_vah pogosto premišljevali in jih ludi pri iavnih shodiB,v razgovor spravili; kmetie se moraio tudi sami bolj^za- nimati /,a svoje slanovske koristi, potcni se bodo ludi poslanei bolj pogoslo in bolj na drobno pečali s takiini vpraSanji. Ker več ooij voč vidi, bomo nazadnjo vcndar na jM-;tv.i pul pri.šli, da s[>oznamo, s kai.-rii¦.'. , . ":'. bi s(> dale zboljSati žitnc cene. Ko bomo enkrat na jasnein, potom bomo pa bobnali po časnikih, naši poslanci pa se bodo oglašali v državnem zboru in deželnili zborih, in lako utegnemo sčasoina vendar kaj doseči. Colo kmečko vprašanje s lem seveda So ne bo rešeno, vendar bo kmelu že precej poniagano, ako bo za svojc pridelke več skupil, ker bo potcin tudi davke, deželne doklade, obresti od dolgov in posebke plače lažje plačeval. Ne obupajmo torej, ampak ganimo se, in Bog nam bo pomagal!