> > ,, . .!« Hin.1 VW I M 1 TJ 19i 3 BeilagQIl Marilar, dne 17. februarja 1916. / L sí ljudstvu v pouk in zabavo. L>;> k- ,t ••■> velja s. poštnino -red in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol tete 2 K m za cevi leta 1 K. Naročnina za Nemčijo t K, za druge izvenavstrijske dežele 8 K. ,v - ..r . , rt\egn'. •,'iač-i na !eto ..amo 3 K. - Naročnina sc pošilja na: UpravnUtvc. „Slovenskeg* Gospodarja" v Mwiboru. — List se dopošttja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega , : ;.,<• t>r-.7 •. fine nartKJiine. — Posamtmi lisa stanejo 10 vin. - Uredništvo: -,-iv. a štev. 5. — Rokopisi sc ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, sprejema n."-¡oa:!Tmist. V oddelku „Mala naznaniia* . V ,- i rt> ?at'v«i-: ; ¡xiirvrsxa 24 vi¡:,. i :.'.>•; in l'v ■UflC -S v':u. -- sprv-jema; :> •'■-> torna <■••<•>• - Nerapfe reSOv.? ■.:: so poštnine proste. Bolgarski car na Dunaju. Iz glavnega avstrijskega vojnega stana, kjer .je imel sestajnek z maršalom Friderikom in general-ains polkovnikom Konradom, je prišel bolgarski car Ferdinand v ponedeljek, dne 14. febr., na Dunaj, da rbišče in pozdravi svojega cesarskega prijatelja v :Šenbrunu. Dunajsko prebivalstvo je priredilo bolgarskemu carju izredno prisrčen in slavnosten sprejem, Koder se je vozil, so stale nepregledne množice, ki ,-ao ga navdušeno pozdravljale. Izražale so mu s tem sahvalo. da se je s svojim hrabrim bolgarskim narodom v težkih čaisih postavil ob našo stran ter s tem pomnožil in okrepčal naš odpor proti sovražnikom. Cesar je svojega gosta v Šenbrunu sprejel sila Iju-beznjivo„ Oblekel je gala-unifonno avstrijskega maršala ter odičil svoja prsa z bolgarskim redom sv. Cirila in (Metoda. Tudi bolgarski car je nosil uniformo avstrijskega maršala,. Oba. vladarja sta se prisrčno pozdravila in poljubila. Opoldne je bil car Ferdinand .gost pri cesarjevi mizi. Po obedu je obiskal bolgarski car našega prestolonaslednika, ki je potem dar j a opremljal v njegovo dunar' o palačo, ¡Tudi ob tej priliki je ljudstvo po ulicah dušeno pozdravljalo obe visoki osebi. Avstrijski narodi so h igarom hvaležni za njih pomoč na krvavih bojiščih, jcar izražajo sedaj s pri--jrSnostjo, s katero sprejemajo in pozdravljajo njiho-rega vladarja. Francoski ministrski predsednik v Rimu. Francoski ministrski predsednik Briand je pri-v petek, dne 11. iebr., v Rim na obiske, Tam se je posvetoval z italijanskimi ministri ter se ž njimi ifostil in popival. Godilo se mu je na vsak način veliko boljše, nego francoskim in italijanskim vojakom v strelskih jarkih. Pri slavnostnih obedih je bilo tej visoki laški in francoski gospodi lahko govoriti o tem, da se naj nadaljuje vojska do kjončne zmage, kajti ia gospoda ne trpi nič, le pri prosti francoski in laš-sd vojak trpita in umirata- Francoski in italijanski ministrski predsednik sta se dogovorila pri posvetovanjih, da se bo odslej vo jemanje na vseh frontah četverosporazuma vršilo ■ - ■ po enotnem načrtu. V to svrho se bo sestajal v Parizu zbor poveljnikov in diplomatov iz vseh četvero-sporazumovih držav. Vse četverosporazumovo vojaštvo, ki ne bo potrebno za obrambo lastne fronte, bo na razpolago poveljniškemu zboru v Parizu. Na ta način bi bilo mogoče zbrati na ¡eni točki velikansko število vojaštva in poskusiti predreti naše in nemške fronte, kar se dosedaj četverosporazumu ni nikjer posrečilo. Toda pomanjkljivo je v tem sklepu, da odločuje vsaka država sama za-se, koliko vojaštva je za lastno fronto potrebno. Tako ima general Kadorna še nadalje možnost, da se bo branil pošiljati vojaštvo na tuje fronte. Dogovorilo se je tudi, da si bodo četve-rosporazumove dežele medsebojno pomagale s topovi in strelivom. Briand (se je poklonil tudi kralju in poveljniku Kadorni v glavnem italijanskem vojnem stanu v Vidmu. Kadorna je imel ob tej priliki zopet veliko smolo. Kakor se uradno poroča, je v nedeljo, dne 12. t. m., peljal Kadorna Brianda na našo fronto, da bi mu pokazal, kako si bodo italijanske čete priborile nazaj dne 11, t. m. izigubljene strelske jarke. KO tej naši delni zmagi nam naš vojni poročevalni, urad ni poročal.) Toda, o sramota, Briand ii Kadorna sta- se morala vrniti, ne da bi videla izgubljene strelske jarke zopet v italijanitih rokah. Nto bi ne imeli carine,- ko bi bil kruh 30 let sem cenejši in žito pri stotu 2 do 4 K cenejše, bi ostalo danes še veliko več polja neobdelanega in ne vemo, ali bi ne umirali sedaj v vojski gladu. Avstrija je res zaostala v poljedelstvu. Par številk naj to dokaže: Na hektar se pridela v Belgiji pšenice 26 met, ječmena 27 m'ct, krompirja 211 met, v Nemčiji pšenice 24 met, ječmena 22 met, krompirja 159 met; v Avstriji pšenice 15 met, ječmena 16 met, krompirja 100 m^t; v Rusiji pšenice 9 met,. ječmena 10 met, krompirja 74 met. In zakaj smo zaostali? Zato ker čestokrat vse naše socialne naprave služijo le strankarstvu, ker nimamo velikopotezne vlade, ki bi odločno in, koder treba, brezobzirno nastopala. In vendar moramo, v-se storiti, da dvignemo ta zaklad, ki čaka dela — brez dela pač ni jela. Naše poljedelstvo l:\hko pr'dela iz naše zemlje danes že pri danih sredstvih celo milijardo vrednosti več. nego je pridelovalo dosec ¡j, ali predpogoj k temu je, da naraščajoči rod učimo delati, ne pa lenariti, da mlaldino navajamo k delu, ne pa k neplodovitemu pohajkovanju. Napolnili smo mladino z neko nesrečno domišljavostjo, da misli — škoda je, če bi delala, in da je za vse nekaj boljšega na svetu, samo za delo ne. Tukaj je treba prijeti. da pridemo zopet na trdno pot. V. Podgoro, Celovec, Vzdrževalne podpore družinam vpoklicanih. Vlada je sedaj izdala nova in obširna, določila takozvanim vzdrževalnim komisijam pri podeljevanju vzdrževalnih podpor. Po novin določilih im> jo pravico do podpore tudi očim in mačehe, pastorki, nezakonski otroci, katere jo imela mati že toda}, ko je stopila v zakon, posinovljenci in pohčerjenke, ;>o-sinovniki, starši nezakonske matere vpoklicanega, o-troci, ki so bili rojeni po odhodu očeta v v ji > . 'už-bo ter končno v vojni poročene žene. Vzd ralnim komisijam je naročeno, da se morajo pri do očevanju podpore ozirati na povprečni dnevni zaslužek v vojake jx)klicanega. Tudi se pojdpore ne sme, o zmanjšati ali celo odkloniti osebam, ki pri obdelovanju polja ali za časa setve in žetve mimogrede nekaj «zaslužijo, ker so taki zaslužki prehodni in niso dni. Isto velja o ženi v vojake poklicanega, če ima ak manjši postranski zaslužek, ki pa ne sme presegati vzdrževainine, če pa imajo tudi otroci pravic1 do podpore, sme v takem slučaju znašati postranski a-služek žene poldrugokratno, če so vsaj trije otroci, stari manj kakor osem let, pa sme znašati pos',- ski zaslužek žene dvakrat toliko, kolikor znaša vzdrževalna podpora. Nadalje se določa, da morajo dobivati žena in otroci podporo v polni višini, torej vzdr-ževalnino in najemnino. Končno so dobile vzdrževalne komisije nalog, da morajo pritožbe strank in svoje sklepe še enkrat hitro pregledati, preiskati in same popraviti, če bi se jim bila vrinila kaka tozadevna pomota. Nova določila, ki so jih dobile okrajne vzdrževalne komisije, določajo, da mora n. pr. tudi očim a-li mačeha vpoklicanega, ako ju je vpoklicani s svojim zaslužkom vzdrževal, dobiti vzdrževalno podporo. Vzamimo slučaj: Crnovojnik Florjan Nadan je 16. oktobra 1915 bil vpoklican k vojalkom. Podporo je dobivala po njem samo njegova mati, očim pa ne. Kal je storiti ? Očim naj gre k obč. uradu in naj tam napravi novo prošnjo in dobiti mora na dan vsaj 77 v podpore. Isto velja tudi tedaj, ako pastorki, nezakonski otroci, posinovljenci in pohčerjenke, stariši nezakonske matere-vpoklicanega, otroci, ld so bili rojeni po odhodu očeta v vojno službo ter žene, ki 'so se poročile za časa vojske, ne dobijo vzdrževalne podpor«. Napraviti je treba prošnjo in jo utemeljiti. Vzamimo slučaj: Oče, ki je bil vpoklican k vojakom, je zaslužil na dan 5 K. Ako se je torej za njegovo ženo in 3 lastne otroke (stare pod 8 let) priznala podpora v skupnem znesku 1 K 92i4 v na dan, še imata tudi pastorka (otroci njegove žene, stari pod 8 let) pravico do podpore v skupnem znesku 77 v na dan. Na Štajerskem je namreč temeljna podporna višina na dan za osebo nad 8 let staro, 77 v, za otroka pod 8 leti pa samo 38% v. Dosedaj so se komisije držale pravila, da pod-ppra ne sme biti višja, kot je bil povprečni dnevni zaslužek vpoklicanega, oziroma ne sme pr<"segiati tiste švote, s katero je vpoklicani podpiral dotično o-sebo. Odslej bo v tem oziru drugače. Ce je n. prim. mož poprej zajslužil na dan 4 K in je s tem preživljal sebe, svojo ženo, staro mater, 2 otroka nad 8 let stara in enega pod 8 leti ter dva paisforka, stara nad 8 let, imajo ti po novih določilih praviico do podpore v skupnem znesku 5 K 20% v na, dan. Komisijam se je namreč naročilo, naj upoštevajo, da bi mož sedaj, ko so delavske moči dražje, gotovo mnogo več zaslužil kot tedaj, ko je odrinil v črnovojniško službo. Radi tega naj družine, katere mislijo, da jim gre višja podpora, kot jo v resnici dobivajo, napravijo naknadno prošnje, v katerih se seveda mora pojasniti, da je dosedanja podpora iz tega ali drugega v» zroka prenizka. Važno je pri sestavljanju prošnje tudi to, da se preceni, kiolikb je n. pr. bilo vredno delo posestnika ali viničarja, ki sicer ni imel dnevnega zaslužka v denarju, a je s svlojim delom preživljal celo družino in še plačeval davek In obresti pd dolgov. Zupan namreč mora v prošnjo (tiskjano polo) zapisati v razpredelek „Dnevni zaslužek", koliko je vpokli-canec na dan zaslužil. Krivo se ravna, ako se tukaj ne zapiše nobena svota. Najboljše je, da se vrednost dela dotičnega preceni in vpiše, da je zaslužil dnevno 3 K, 4 K, ali kakor pač sploh žena ali župan s« poznata za, pravilno. Ce se. pa ne zapiše nobena s^o-ta. komisije navadno prošnje odbijejo. Seveda so mora pristaviti, da si je označeno svoto zaslužil mož trli sin na dan pri domačem delu. Posebne važnosti je tudi to, da morajo dolivati otroci in žena odslej popolno vzdrževalnino in še poleg tega popolnom/a najemnino za stanovanje. Dosedaj se je navadno priznalo le polovico najemnine. Priboljški glede podpor pa se ne dajejo nazaj, ampak le od dneva, ko se je vložila nova prošnja. Dosedaj se je tudi mnogokrat zgodilo, da je n. pr. žena ali kak drugi Član družine imela kak začasni zaslužek, n. pr. v poletju pri nujnem poljskem delu pri so-sedu. Zavistne osebe so takoj take slučaje naznani«-le, žandarmerija je preiskovala in v mnogih slučajih se je podpora — odtegnila. Odslej pa se taki prehodni zaslužki ne upoštevajo in komisije morajo taka zavistne ovadbe vreči v koš. Italijansko bojišče Italijani veliko govorijo o novi ofenzivi V go-če je že, dia se odločijo za eno ofenzivo še ¡ ve-lik,o splošno spomladno ofenzivo, za katero pripravlja ves Četverosporazum; kajti dne 1. n se otvori zopet italijanski državni zbor in ob ti m fcasu ie trebfo, bojev, da se poslalnci zazibljejo v upanje na skorajšnjo zmago. Za decembersko državnozborska zborovanje je hotel Kadorna priboriti Gorico. Spodletelo mu je. Sedaj ie previdnejši in ne pove, kaj ba cilj njegove ofenzive. Na Primorskem je nalstopilo dne 9. t. m. južno vreme, takozvani široko. Mrzel dež pada, zraven pa vedno veter. Navadno traja v teh krajih široko skozi tri tedne. V tem času ob soški fronti med Plava-mi in Tržičem ni pričakovati večjih dogodkov. Kadorna bi torej 3 svojo ofenzivo Šele zadnje dni mesca februarja pričel, ako si sploh še ne premisl Široko je tudi za naše vojaštvo neljub i Strelski jarki in kritja so neprestano mokra. V je mrzlo. Kuriti se po dnevu ne sme, ker se z dimom izdajo kritja. Kjer se dobi oglje, je sicer boljše, toda mokrota se ne da izsušiti. Zraven gre široko hudo na živce in stori človeka nemirnega» Naš položaj pa je vendar toliko boljši, ker smo tviečipoma na pečinah. Italijane ne obiskuje samo mraz in dež. ampak tudi voda se zbira v njihovih jarkih. Napad naših zrakoplovcev na italijanska me ta. V pondeljek, dne 14. iebr., je 11 naših zrakoplovov metalo bombe na gornjeitalijanska mesta Milan, Monza, Greco, Turro Milanese, Treviglio, Ber-gamo, Brescia in Schio. Nad Milanom so zrakoplovi zjutraj ob 9. uri krožili cele pol ure, dasiravno so jih od vseh strani silovito obstreljevali. Sovražni zrakoplovi so skušali v zračnem boju naše napasti, a so bili pregnani. V Milanu so napravile bombe ogromno škodo. Velik del mesta ob kolodvoru jo porušen. Na tovornem kolodvoru so bombe vse na • we grozno o-pustošile. Po dosedanjih poročilih j '.>itih samo v Milanu 12, ranjenih pa nad 100 oseb. \ xli v drugih mestih je škoda in število žrtev precej ..oliko. Avstrijski zrakoi lovci so isti dan popoldne ob 4. uri že /«pet pripluli nad Milan in z uspehom metali, bombe. Po 68 lotih je od časa. ko so Radeckijeve čete metale bombe na Milan, zopet priletela prva avstrii-ska bomba na to mesio. Zračni napad na italijansko obal. Dne 12. febr. so napadli avstrijski zrakoplovi na treh mestih italijansko izhodno morsko obal. V mestu Ra>veni (vštric Pole) so porušili dve skladišči na kolodvoru, hudo poškodovali kolodvorsko poslopje ter dve tovarni, v Kodigori in Kavaneli v Benečiji so pa poškodovali ondotne vodiie naprave-sesalke. Ubitih je bilo zavsem 15 oseb, povzročena škoda pa z-naša 3 milijone lir. Na gori Rom bon gremo naprej. Žapnik — žrtev italijanske granate. V petek, dne 11. febr., zvečer, je neka sovražna granata smrtno ranila ,v njegovem žunnišČu ori Sv. Luciji ob Soči župnika Fabiani-ja. Nezavestnega so prepeljali v bližnjo vojaško bolnišnico, a žalibog ni bilo več nobene rešitve. Se tisto noč je junak iz-dahnil svojo blaigo dušo. Župnik Fabiani ob času izbruha vojske ni hotel zapustiti svoje žjupnije, ampak je prostovoljno vstrajal roed svojimi župljani tam doli v tako kruto in Ijiito obstreljevani Sv. Luciji. Sel je junak za tolikimi junaki pot v boljši svet. Mnogi in mnogi so se čudili, celo častniki, da. je župnik Fabiani tako junaško vstrajal med svojimi občinami. Toliko in toliko mescev že sipajo lalški topovi svoje raz-dejujoče krogle na prijazno Sv. Lucijo, a on je le v-s t raj al med župljani, kakor angeljski dobri pastir, ki da življenje za svojo čredo. Župnik Fabiani je rekel večkrat:, „Dokler so ljudje tu, ostalnem tudi še jaz: ljudi ne pustim samih." Svojim ljudem je ostal zvest do smrti. Razbilo mu je cerkev, priredil je farovž zu cerkev. Dal je svojo klet Sk-etoluejjanom na razpolago, da so se zatekali ubogi vaščanl pred smrtonosnimi granatami v njo. Poškodovalo mu je večkrat stanovanje, a on je ostal, vstrajal v sovražjnem ognju, in sedaj padel kot prosto vol jec-junak. Po vzoru svojega božanskega Učitelja je položil svoje življenje na žrtvenik ljubezni do bližnjega. Ravno pred par dne- vi je pravil g. B., ki je pred kratkim obiskal ptokoj-nega., nekemu poročevalcu, da bo dobil župnik Fabiani vojajško odlikovanje za svojo hrabrost. No. prej kot od svetne oblasti ga je sedaj gotovo prejel tam gori nad zvezdami od Vsemogočnega. Major Turudija - podpolkovnik. Major Stanislav Turudija, častnik hrabrega 22. dalmatinskega pešpolka, je b!il v priznanje svojih iz-i ádnih zaslug nal bojišču povišan v podpolkovnika. Major Turudija velja med hrvatskimi častniki kakor nekaka bajna oseba, drzna in pogumna do skrajnosti, a za sovražne krogle nedotakljiva. O njem in o njegovem junaštvu se pojejo pesmi in pripovedujejo skrivnostne pravljice o njegovi zvezi z višjimi močmi, ki ga varujejo pred sovražnikom vsega zlega. Nemčija ho zgradila Gorico. Ker sta sklenili mesti Dunaj in Budimpešta, da '»osta zgradili s pomočjo zbirk po vsej Avstriji porušena sela v izhodnem delu Prusije, so sklenili sedaj v Nemčiji, da bo po vojski Nemčija zgradila poruše-o Gorico. Seveda, so to le neobvezne govorice, na ' atoro se vsaj v polni meri ne sme prav nihče zanašati. 17.000 socialistov padlo. Iz CuriJha se poročta, da je od 83.000 članov u-tili jamskih socialističnih organizacij do 1. jan. 1916 adío že 17.000. Ranjeni in bolani niso všteti, am-ak samo mrtvi. Eden Slovenec proti šestim Italijanom. G o r j a n c Franc, doma iz Konjic, piše č. g. vikarju Jurharju od koroške meje: Nekoč sem stal na straži. Bilo je ravno okrog olnoči. Mesec je bledo svetil po golem skalovju. Bila je mirna noč; niti enega strela niisem slišal od nikoder. Mislil sem na svoje ljube domače. Mirno zrem o polenfarskih gorah. Naenkrat zaslišim neki šum in neko praskanje po skalah prav blizu mene. Hitro pogledam iz svojega kritja^opazovališča in zagledam nekaj mož. Plazili so se po skalovju proti našim postojankam. Hitro pripravim puško za streljati in jih pustim prav blizu sebe. Tovarišem ob strani sem pa dal znamenje. Nato se jim prikažem in zakričim hitro: ..Stoj! Kdo fukaj?" — Ko so me zagledali, so se plaho pogovarjali, a nisem jih razumel. Vpraškm jih po geslu. Vse tiho. Mogoče so vedeli, da jim teče zadnja ura. Začeli so se umikati. Bilo jih je šest, a jaz sem bil sam. Hoteli so iti po skalovju navzdol, a jaz pa sem začel naglo streljati in sem dal vsakemu po en strel. Menda ni ostal noben živ. Zadel sem v-«akega. Tovariši bi mi bili pomagali, če bi bila sila. Polentarji so se kopicali navzdol po skjalovju in milo javkanje sem slišal iz kraja, po katerem so se Lahi valjali. Zadel sem prav lahko, ker niso bili daleč od mene, menda le do pet korakov. Prišli so po strmi, kameniti skali. Bil sem pohvaljen od našega gospoda stotnika. Zdrav sem, hvala Bogu! Vsa«, dan se priporočam ljubemu angelu varihu. Nekoč isem stal na straži: bilo je ravno tudi okoli polnoči, ker ob 11. uri po noči prevzamem stražo in sem na straži do 1 ure po polnoči. Bil mi je dolgčas. Nad menoj so jednako-merno tulile sovražne granate in treskale v skalovje. Pa pomagal sem si in sem si hifro pregnal dolgčas. Vzel sem iz žepa rožni venec in sem molil, in čas mi je minil in tako jdelam zmiraj. Žalosten je od tukaj pogled na S v. Viša r -j e. Kruti in hinavski polentar. je razstrelil slavno slovensko romarsko cerkev, da. je žalostno pogledati Bog daj, da bi bilo vojne kmalu kon«c. Vojne težave lahko prenašam, ker me vsaki teden obišče moj stari prijatelj „Slovenski Gospodar." To je veselje! Stari-ši, le narojSafite nam vojakom to izvrstno in lepo berilo. ..Slovenski Gospodar" nam je na krvavem bojišču vesela tolažba. Pozdrave iz visokih koroških gor. Gorjanc Franc. 200 korakov pred italijanskimi postojankami. Topničar Franc S v e n š e k od Sv. Trojice v Halozah nam piše s primorske fronte sledeče: Pred kratkim sem bil prideljen k nekemu artilerijskemu ooazovališcu, ki se je nahajalo kakih 200 korakov pred italijanskimi postojankami. Po dnevu je bilo še precej mirno, a proti večeru pa se je vnel na obeh straneh precej močan artilerijski boj. Slutil sem, di sovražnik nekaj namerava in nisem,se zmotil. Bilo je okoli Vi 11. ure po noči, kar javijo našie straže: „Polentar nas hoče presenetiti z naphdom!" Po kratkem času se zasliši iz nasprotne strani ,,'A-vanti!" Srdit boj, se je pričel! Naše strojne puške so delovale, vsak posamezni je dobro meril, prepričan, da ne zadene napačno: topovi pa so izvrstno ifruha-li polentarju i železne drobce v obraz. To streljanje je trajalo .poldrugo uro. Končno se je sovražnik z groznimi izgubami moral umakniti Sedaj si že precej časa celi rane, katere smo mu tokrat prizadeli mi slovenski junaki tukaj ob obali sinjega Jadranskega morja. D o k 1 e r b i j C živo srce v naših pr- sih. Lah ne bo teptal maše slovenske zemlje. Vam pa, dragi rojaki in bralH tega časnika, uošiljamo vsi tukaj se nahajajoči Slbvenci prav iskrene pozdrave! Italijanske granate ne razpočijo. Slovenski črnovojniki nam pišejo iz Pergine na južnem Tirolskem: Polentarji so nam poslali dne 20. jan. dve granati 32 cm kalibra v našo postojanko, a v naše veselje se ni nobena raz počila. Granate so naši vešča-k» previdno izpraznili in prepeljali v Pergine, kjer «o bodo postavile pred poštno poslopje v večni spomin. Granate sem osebno s svojim metrom zmeril. Od zunaj so dolge 120 cm, znotraj dolgost votline 82 cm, premer 16 cm ter so težke 320 kg. Najraje bi eno vzel seboj ob srečni vrnitvi v milo domovino in dal v Kozjem na trg postaviti za spomin, kakor imajo v Brežicah za spomin težko verigo iz stare zgodovine. Mi se le veselimo, da se polentarjem najmen večkrat ponesreči. Milim slovenskoštajerslkim rojakom iskrene pozdrave! Josip Gorišek. vodja; Martin Kink, A.. Kolbl, Tomaž Stampar, F. Grubič, F. Župevc, Stef. -lurman, Avgust Fila. .1. Stefur, Andrej Skerlec, Ja-kol» IMolan, Peter Senica^ Ivan Fekonja. Fr, Dola-mič, Kramberger in drugi slovenski črnovojniki. Godovni dan na bojišču. Z bojišča se nam dne 30. jan. piše: Bilo je dne 28, januarja. S tovarišem se po kratkem spanju Zbudina. Rekel sem mu: „Vidiš, moj France, jutri je najin god, glej, da ga bova prav lepo slovesno obhajala. Upala sva, da bo dan bolj miren. pa sva se goljufala. Nr«ši so namreč na desnem liribu ujeli več sto Lahov. To je bilo zjutraj, predno se je začelo daniti. Polentarja je to tako razkadilo, da je začel divjati na vse načine, metal je vse, kar je imel, pa mu ni nič pomagalo. Proti večeru mu je pa naša artilerija pomagala in so frčala polentarje-va kritja po zraku, da je bilo veselje. Boj je bil do-končlan in nastala je tema. Noč je kmaiu minila. V-stal sem zo ¡et v upanju, da bo danes bolj mirno, — ker je ravno moj god. In res je bil dan bolj miren, samo tupatam se je razletela kakšna granata. Zbudil sem svojega tovariša, podala sva si roke in voščila drug drugemu še mnogo let. Opoldne sva si v-zela priboljšek in vsak je imel malo svinjskega in sira za prigriznit. Drugo leto pa upam, da bo Bog dal, da obhajam a najino godovanje doma. Vsem tro-jičkim faranom in cenjenim bralcem „Slovenskega Gospodarja" mnogo iskrenih pozdravov! — Poddes. Franc Rozman od Sv. Trojice v Halozah in Franc Vertič iz Spuhlje pri Ptuju. Albanija. Vse je mislilo, da bomo prodirali pred Solunom, a v isti ni prodiramo v Albaniji, da očistimo albansko obal od Italijanov ter si osvojimo celo izhodno stran Jadranskega morja. Skupno z nami prodirajo Bolgari. Ali bodo Bolgari vsled tega hoteli imeti prosto pot na Jadransko morje ter si v to svrho osvojiti južno Albanijo z Valono, nam je neznano. Gotovo je že to vprašanje med Sofijo, Dunajem in Berolinom razrešeno, kajti carja Ferdinanda niso spremljali samo zaradi lepšega ministrski predsednik Radoslavov ter generala Žekov in Savov. Odkar bo se dovršili pogovori v nemškem in našem glavnem vojnem stanu, so Bolgari tudi kar hipoma začeli prodirati. Zasedli so Elbasan in Fieri ter stojijo sedaj v sredini med Valono in Dračem. . , Katoliški in mohamedanski albanski rodovi se prostovoljno pridružujejo našim Četam. Mi jih oboro-žujemo z orožjem, zaplenjenim na Crnigori. Naše izgube so malenkostne, skoro lahko rečemo, da še do-sedaj nismo za Albanijo žrtVovali niti življenja. Naše čete stojijo pred Dračem. Avstrijci zasedli Tirano in Bazar-Šjak. Dne 9. febr. so avstrijske čete zasedle srednje-allia.nsko mesto Tirano, kjer je „kraljeval" znani pustolovec Esad-paša. Istega dne so se naši polastili tudi višin med krajema Preža in Bazar-Šjak. Tirana leži izhodno od Drača; Bazar-Sjak pa je oddaljen od Drača (severo:zhodno) samo 15 km. Dne 11. febr. so italijanske čete skušale zahodno od Tirane zavzeti višinske postojanke, ki so jih naši dne 9, febr. zasedli. A že pri prvem večjem spopadu so bili Italijani vrženi nazaj. F 3 od izhoda in severa obkoljen Avstrijske čete so obkolile Drač od vseh strani. Oddelek, ki je prodiral ob morski obali in je za- Nad Bovcem je ob goriško-koroški-italijanski meji 2210 >v» visoka gora Rombon, za katero se vrši že delj <" ■ hud boj. Naši imajo zaspden vrh in še glavni del orskega pobočja. Italijalnske postojanke pa so na severozahodni strani trga Bovec (ki še je žal v italijanskih rokah) ob vznožju Rombona. Te postojanke, ki so posebno zavoljo nadaljnjega prodiranja proti italijanskim glavnim okopom zelo važne, so naši v soboto, dne 12. februarja, iztrgali Italijanom iz rok.. Pri tem so naši junaku ujeli 73 Italija-nov in uplenili tri strojne puške. PridobiteSv teh postojank je velevažna, ker iz njih naši sedaj popolnoma obvladajo sovražne postojianke v bovški kotlini. Iz Bovca spravljajo Italijani čez prelaz na zahodni strani trga živila in ¡strelivo na svoje višinske postojanke pri Rablju in Predilu (na Koroškem). Ce bodo torej naši šli še delj naprej, se Italijani na koroški meji pri Rablju in Preciilu ne bodo mogli dolgo držati Radi tega napeii j atio Italijani vse svoje moči, da bi svoje postojanke na Rombonu dobili zopet nazaj. Italijanski napadi se dan za dnevom ponavljajo z veliko srditostjo, a zaman. In tudi ni čudit, da Laji ne more naprej, saj čuvajo Rombon slovenski domo-branci-planinci! sedel Prežo, je dne 13. iebr. med mestecem Juba- ioI1 morju severno od Drača) in Bazar-Šjakom prekira-čil reiko Arzen in ogrožuje Drač o|d severne strani. Drugi naš oddelek, ki je zasedel Tirano, pa se bliža Draču od izliodne smeri. Od jugoizhoda pa >se bližajo Draču Bolgari, ki so zasedli Elbasan. Ko bo zveza med avstrijskimi in bolgarskimi četami med Elbasan om in Tirano golova in bodo naše Čete tudi na južni strani prodrle proti Adriji. pa bo Drač prost samo še od morske strani. Bolgari zasedli Ebasao in| Fieri. Iz Sofije se dne 13. febr. uradno poroča, da so Bolgari dne 12. febr. zasedli srednjealbansko mesto Elbasan (zahodno od Ohridskega jezera). Prebivalstvo je sprejelo Bolgare kot svoje rešitelje in jim je tu pripravilo izredno prisrčen sprejem. Iz Aten poročajo dne 14. febr.. da so Bolgari zasedli tudi mestece Fieri, ki leži 25 km severno od Valone, Poročilo iz Rotterdama 'dne 15, febr. pravi, da se bolgarski oddelek, ki je zasedel Fieri, bliža jadranski obali, od katere je odci ljen le še nekaj kilometrov. Ako bo ta vest uradno potrjena, potem so Bolgari zabili ostro zagozdo med Valono in Drač in (sovražna armada pri Draču je odrezana od one pri Valoni. , , B Agari se združijo z Avstrijci. Iz Sofije se dne 15. febr. poroča, da bolgarske čete, ki so zasedle Elbasan, prodirajo dalje naprej, da bi se pri Draču združile z Avstrijci, ki stojijo pod poveljstvom generala Kovessa. Dne 15. febr. je bila razdalja med obema armadama k večjemu še dva dnevna marša. Naše in italijansko vojno brodovje v boju za Drač. Cetverosporazumovi listi so pisali, da Avstrijcem prodiranje proti Draču in Valoni ne bo mnogo pomagtalo, ker za armado ne bo mogoče spraviti po suhem dovolj živeža in drugega vojnega gradiva. A naši so sovražne načrte takoj preprečiti. Naše vojno brodovje spravlja namreč po morju prav pridno živila za n;a,šo armado v Albanijo. Tn sovražno brodovje tega niti preprečiti ne more. larsi ravno se Italijani tako radi proglašajo pred svet' n za neomejene gospodarje Adrije. Nekatere italijanske, francoske in angleške vojne ladje sicer križarijo pred Dračem. da bi pomagale branilcem Drača, a dosedaj Še ni bilo slišati nobenega „slavnega"' Čina o tem sovražnem brodovju. Pred Solionaom, Pred Solunom je najnovejše, da so francoske čete pri Topčinu prekoračile reko Vardar in v izmeri 12 km izkopale strelske jarke. Nam se ne zdi verjetno, da bi Francozi in Angleži začeli z ofenzivo pred Solunom. 'Mi smo jih tam pošteno speljali na led, ker smo delali, kakor i bomo mi koj po zmagah v Srbiji navalili ria Sob n. Francoske in angleške čete so vsled tega porušil vse" mostove, razdrle ceste in železnice ter se vko; ale za obrambo, ne pa za napad. Sedaj čakajo našega ii: bolgarskega napfcda, a mi ne pridemo od nikoder. Sami pa tudi ne morejo prodirati, ker so si razdrli pota. Za) to se sedaj gledamo pred Solunom kakor pes in mačka, oboji pripravljeni na skok, a do skoka, ne pride. Vse izgleda, da smo Angleže in Francoze jošteno potegnili in jim izvabili mnogoštevilne Čete z drugih bojišč. Cetverosporazum je baje spravil 120.000 Srbov v Solun, da pomnoži svoje tarnošnje čete.. Toda Srbi so nezadovoljni s postopanjem angleškega vojaštva proti njim in prišlo je baje že do rabuk. ^ h p d ta ; nt» p elož^a „Daily Telegraph" ,roča iz Aten: Napad na Solun se je preložil na i>bo jo velikem napadu, ki se sedaj pripravlja n; iti '.janskf-avstrijski fronti. Mackcnsen v Bitolju. Iz Aten se poroča, da je nadzoroval general-feldmaršal Mackensi n drie 9. febr. avstrijske in nemško četo v Bitolju. Iz Bitolja je nafo odpotoval, da nadzoruje šie tudi druge nemške in avstrijske čete, ki se nahajajo v Srbiji. Rusk^ bojišče. Na ruski fronti še . dno le boji na posameznih točkah. Ruski listi prav da so naše čete v Gali- ciji in Besarabiji tako močne, da so sposobne tudi za ofenzivo. Nadalje pričakujejo Rusi tudi nemške ofenzive na severu pri Rigi in Dvinskem. Uščicko in Tarnopol. Na dveh mestih naše izhodno-gališke bojne črte so Rusi zadnji čas posebno poskušali svojo srečo: pri kraju Uščičko ob Dnjeslru (severozahodno od Za-leščykija) in v prostoru severozahodno od il arnopola. Naše čete so radi sovražne premoči morale dne 9. t. m. obmostje pri Uščičku zapustiti, a so te postojanke dno 11. febr. zopet iztrgale Rusom iz rok. Isto se je zgodilo tudi glede naših prednjih postojank na severozahodni strani Tarnopola. Ruska, artilerija je dne 11. febr. naše tamošnje postojanke tako silno obstreljevala, da so jih morali naši izprazniti. Naslednjo noč pa smo jih zopet zasedli. Dne 15. februarja so naši severozahodno od Tarnopola sestrelili ruski zrakoplov. Zrakoplovci ,so se ubili. S sredujegališke fronte. Piše L. K o r p a r, doma od S v. L e_n a r t a pri Veliki Nedelji. Naša baterija poljskega topništva se nahaja na srednjegaMiški fronti v bojni črti pri Burkanovi. Moška! nas je pri svoji zadnji ofenzivi hudo napadal, a brez uspeha. Moril si je lastne moči. Naša baterija je v vsej ruski ofenzivi zgubila slamo enega moža in par konj. Slovenskim fantom ne zmanjka poguma. 'Med kratkim odmorom stopimo slovenski fantje vkup v krog in zapojemo kako narodno, da se razlega lep glas slovenske pesmi po bojišču. Največje veselje pa nam napravi „Slovenski Gospodar", katerega dobim prav redno. Vsi moji tovariši segajo skrbno po njem. Iskrene pozdrave pošiljatmo visi prijatelji Vašiega lista. Lenart Korpar, Ivan Jurkos, Franc GlogoVšek Stefan Podkrajšek iz Štajerskega; Peter Hvala, Angel Ščukot, Andrej Kaučič iz Primorskega. Na Ruskem za mir? Novi ministrski predsednik Stürmer je prepovedal zborovanje stranke pravih Rusov, ki so hoteli v posebnem sklepu zahtevati, da se vojska proti Avstriji in Nemčiji nadaljuje do (skrajnosti. Veliki knez Nikolaj Nikolajevih, prejšnji ruski vrhovni poveljnik, se je proti prijateljem v Petrogra-du izrazil, da se je ves položaj, niednarodno-politični in notranje-politični v posameznih državah, spremenil na korist osrednjih držav, Avstrije in Nemčije. Nje «ovo mnenje je, da- pride do miru po prvi večji zmagi osrednjih držav. Odločilni spopad se bode po njegovem prepričanju vršil na francoskem bojišču. Ujetništvo mi dela sive lase. Zanimivo pismo iz ruskega ujetništva (Selo No-vo'e Račejko v sizranskem okraju simbirske guberni-je).. pisano dne 8, nov. 1915, je poslal Ruidolf R a n -t a š a svoji ženi, doma pri Kapelij ki že dolgi mesce nič ni vedela za usodo svojega moža.. Pismo se glasi: V začetku pisanja Vas vse vkup iz Idaljnjega Kuskega lepo pozdravljam, če ste še živi. Naznanjam Vam, da sem zdrav in da se mi ne godi preslabo. Sem pri precej dobrem gospodarju že pet mescev. I-me mu je Vasilij Grigorovič Cermošenko. Morda še osianem pri njem čez zimo. Imam dosti jela in dela, samo pijače ni kakor pri Vas. Belega.kruha in zvare imam dovolj. Črnega kruha še nisem videl pri tem gospodarju. Vedno jemo samo lep pšenični kruh, in vsak dan razven petka kurje ali račje meso. Teh živali je t'u vse polno. — Ljuba žena! Od Tebe nisem dobil še nobenega poročila. Morebiti tudi Ti od mene ne, zato ne veš', kam bi mi pisala. Lajhko me imaš že za mrtvega. Ali jaz še živim, kako, Ti vsega ne morem in ne smem pisati. Ce nam ljubi Bog da zdravje, bomo se že veseli ideli. Takrat Ti povem, kolikokrat sem Ti že pisal in vse drugo. Dpzdaj sem pisal samo karte, za pR :a nisem imel denar.a. Sedaj pa. mi je plačal gospodar za vsik mesec štiri rublje. Nakupil si bom, kar ajbolj potrebujem za zimo, da ne zmrznem. Mrzlo ,1 tu. da bi llaiiko imel kar dva kožuha. Preko ušes i n nositi kosmato kapo, da mi ne ozebeta. Ljubi omači, kako hudo in dolgočasno mi je po Vas, o< r sem Vas moral zapustiti, in oditi na bojišče, 1 sem bil tako nesrečen, da sem zdaj v u.etništvu, k,n'r nič ne vem, ali ste še živi in zdravi in kako se Vam kaj godi'. Ni mi tu i re-siabo, a zadovoljen nisem. Mučno je življenje ujetnika: pozna ga le, kdor si ga je sam izkusil. Srečna ura, kadar bom rešen. Ujetništvo mi dela sive lase. Misli, malo da mi glavo ne razbijejo. Utrujen sem od dela, da me vse boli, a spati ne morem. Cele noči si j premišljujem, kako ;e kaj pri Vfas doma in kako tu. Ali ste zmlat Ii-? Jaz sem tu pomagal mlatiti in sejati. Ali e doma meni kdo kaj (osejal. Ali še živi kdo, ali je vse pomrlo? Ab .e še kdo za delo, ali so vse pobrali k vo.nkm? Kako je kaj z jabolkami, kako z goricami, ali šte kaj nabrali, ali se ,iQ vse posmodilo? O vsaki stvari remišlju em. Oh, kdaj bo prišel čas, da se vrnem! Vsaka stvar hrepeni po svojem domo-vju. Ljube ptičice se, ko mine z rna, vrnejo. Škoda, j le, da nimam ; eruti, da , aletel k Vam. Ne morem i razodeti, kaka čustva i m. A j otrpeti moram, da pride čas\ ki ga vsi v ujetništvu željno pričakujemo. Bog, v Tebe imam zaupanje, da še vidim svoj rojstni kraj. Ljuba žena, kakor sem Ti pisal že večkrat, delaj kolikor moreš. Jaz Ti zdaj ne morem biti na pomoč. Sklenem svoje slabo pisanje. Zdaj veš, ako ga dobiš, da sem še živ, da ne storiš, kakor tukiaj nekatere Rusinje. Omožile so se, zdaj pa prihajajo pisma,, da možje Še živijo in sicer tudi v ujetništvu, še enkrat pozdrav vsem Vašim in našim, sosedom in pa Tebi. Tvoj mož in oče otrok, ujetnik na Ruskem, R. R. — Pripomba: Isti dan, kot to pismo, je dospela karta, pisana dva mesca pozneje. Japonska zalaga Rusijo s streli v m. iz Kodanja se dne 14. febr. poroča: V mesto Bergen na Norveškem je došla te dni japonska komisija, ki imia nalog proučevati vojne ra.zmere v Angliji, kamor bo odpotovala. Člani komisije so se izjjaivili, da je Rusija sedaj založena v obilni meri z japonsko municijo. Tudi na bojni črti v Bukovini se že nahajajo japonski topovi. Rusija je naročila vnovič na Japonskem velike množine rnuni-cije. Skoro vse japonske tovarne za izdelovanje municijo so četverosporazumu na razpolago. Rusija z-bira sedaj novo ogromno armado, v katero uvrščajo vojake v starosti od 20 do 25 let. Na spomlad se sme pričakovati nova ruska ofenziva, in sicer z istočasnim poskusom Francozov predreti zajpadno bojno črto. Rusija je tudi naročila na Japonskem veliko število novih zrakoplovov, ki ,so zgrajeni! po vzorcu nemških zrakoplovov. Novi japonski zrakoplovi bodo pluli mnogo hitreje in bolj vstrajno, kakor dosedanji japonski zrakoplovi. V ruski armadi se nahaja zdaj več sto japonskih artilerijskih častnikov. Francosko bojišče. Na francoskem bojišču razvijajo Nemci zelo živahno delovanje. Ne mine dan, da bi ne prišli z Au-gleži in Francozi na posameznih točkah v hude boje, Samoumevno, da tudi Francozi in Angleži ne držijo križem rok. Kaj pomeni to, da se je naenkrat začelo na tem bojišču tlako živahno nastopati, je težko razbrati, ker vsaka stran Skrbno zakriva svoje načrte. Mogoče, da se s takim postopanjem prikrivajo priprave za druga bojišča, mogoOe da se pripravlja ofenziva na tem bojišču, mogoče da se le delajo skr-bnejše priprave za obrambo, ako začne nasprotna stran napadati. \ Francija izgubila dosedaj poldrugi milijon mož. V Franciji so zelo nezadovoljni z Anglijo, kajti Anglija pošilja, veliko premalo vojaštva na francosko bojišče, kar je najbolj razvidno, ako se primerjajc francoske in angleške dosedanje izgube. Francija je izgubila dosedaj zavsem poldrugi milijon mož in sicer je padlo 700.000 mož,, invalidov ima pa 800.000 mož, dočim ima Anglija kbmaj 130.000 padlih in približno toliko ranjenih. Francija je že poklicala pod orožje vse moške osebe v starosti od 18 do 46 let, dočim je Anglija šele pred kratkim upeljala splošno vojaško obveznost. Boj obon ženini trgovskim IvM !h «F Naša in nemška vlada sta naznanili vsem nepristranskim državam, da bosta od 29. februarja naprej potopili vsako trgovsko ladjo, katera bo oborožena. Vi) < s a «nz i 'S* SHH«> piliK Ob izhodni angleški morski- obali je trčila angleška oklopna križarka „ArothuSa" na neko mino. Smatra se, da je križarka izgubljena. Od posadke, bro eče 400 mož, se je rešilo 10 mornarjev. Potopljena križarka je bila zgrajena šele ; red tremi leti in je bila z hrziro 54 km v e ii uri. Oborožena je bila z 22 srednjimi in manjšimi topovi. v Dve francoski kr žarki se po» topil?. Nemški podmorski čoln je poto; il ob sirski o-bali južno od mesta Beirut severno od Sv. dežele v Sredozemskem morju) francosko križarko „Admiral Char er." Križarka ise je poto ila tekom dveh minut. Na ladji je bilo 855 mož r os dke. Oborožena je bila s 44 topovi. Kolikor je dosedaj znano, se je rešil od posadke samo eden mož, ki je pravil, da se je kri- žarka potopila dne 8. fetr. tako naglo, da niso mogli spustiti v morje rešilnih čolnov. Istotako se je potonila v Sredozemskem morju francoska oklopn'a križanka „Dupleus." Zadela je na mino in se potopila s poslanko vred. Na. ladji, je bilo o09 mož posadke. Oborožena je pa bila z 22 brzo-strelnimi topovi. Amerika in Nemčija. Zadeva zaradi „Lusitanije", katero je potop 1 nemški podmorski čoln, ker je vozila strelivo za Angleže, zraven pa tudi par Amerikancev, še vedno ni končana. Nemčija, je voljna dati Ameriki odškodnino za potopljene Amerikance, čeprav so jih Angleži bržkone nalašč v svojo varstvo vzeli na ladjo, Amerika pa zahteva, naj Nemčija izjavi, da je po krivici napadla ,,'Lusitanijo" in jo potopila. Pišejo, da se je sedaj vendar našla poravnava, s katero bosta menda obe stranki zadovoljni. 2 K 60 v nazaj! Od 2«. nov., oziroma C. dec. 1915 naprej so plačevali nakupovale,i vojno-žitno'prometnega zavoda, oves za 10% ceneje, kot je bila temeljna cena, Tako je zapovedala graška podružnica \ojno-žitno-promet-nega zavoda podrejenim komisijonarie.ta in nakupo-■valcem. in kmetje so morali, četudi s težkim srcem, dajati svoj oves za 23 K 40 v, namesto da bi dobili 2(1 K za 100 kg. Naši posI\nci so sa radi tega pritožili na Dunaju. In nedavno je prišlo z Dunaja poročilo, da je to postopanje nepravilno. Cena. za oves bi bila morala biti še vedno 2G K za 100 kg. Svetujemo torej vsem posestnikom, ki so dobili zaoves saimo 23 K 40 vin., naj se potom svojih občin obrnejo na g r a š k o p o d r u ž n i c o v o j n o - ž i t n o-p r o m e t n e g a z a v o d a i n n -a j o d 1 o č n o z a-h t e v a j o, naj se jim manjkajoča s v o t a 2 K 60 v p r i 10 0 k g v r n e. Ob enem tudi naiznainjamo, da se morajo, dokler se drugače ne ukrene, vse vrste žita, ako se isto prostovoljno odda, plačevati po določenih cenah in brez odbitka. Le tedaj, ako se kdo brani oddati odvi-šne množine žita in se mu mora isto s silo odvzeti, se sme od zneska za rekvirirano žito odtegniti 10%. Oblast ima namreč po cesarski odredbi pravico, da sme z oboroženo silo zahtev to žito odvzeti. Torej pozor! Za s silo rekvirano žita se plačuje: pšenico 31 K 60 v, rž in ječmen 25 K 20 v, koruzo in oves 23 K 40 v in za fižol 36 K za 100 kg. Ako pa, četudi zaradi opravkov znabiti pozneje, kakor je bilo določeno, vendar prostovoljno oddaiš' za.htevane množine žita, se plačuje isto sledeče: pšenica 34 K, rž 28 K, ječmen 28 K, koruza 26 K, oves 26 K, ajda 28 K in fižol 40 Ako vam komisijonar ne ugodi, javite to podružnici vojno-žitno-prometnega zavoda v Gradcu. Slovenske žrtve za tiomouipp — Tonček Domanjko. Od S>>\ J u r i j a ob Sčavnici se nam poroča :| Smrt i pretrgala, nit življenja Tončku Domanjko, urajdniku v Drvarju v Bosni. Mlad junak je bil rojen let 18t>6 v Sovjaku in je prostovoljno vstopil v vo.: i,ko službo. Bojeval se je več mescev proti Italijanom; ponoči od 13. na 14. jan. 1916 mu je laška krogla zdrobila prsi. Težko ranjenega so ga prenesli v bolnišnico, kjer je z občudovlanjavredno potrpežlji\ostjo prenašal hude bolečine in je tudi tam izdahnil svojo junaško dušo. Nekaj dni pred smrtjo je pisal staršem, da. je s 50 voiaki v eni od sovražnika na pol n zstreljeni cerkvi so s ovedal in sprejel tudi sv. obhajilo, ki mu je bila zadnja popotnica v kraj miru, kjer ne grome topovi in ne pokajo puške . . . Poročilo o njegovi smrti od njegovega gospoda naJdporočnika priča, da si je s svojim lepim obnašanjem in s svojo pridnostjo naklonil srca vseh in da vsi žalujejo za mlaldim junakom. Vojaška gomila v Renčali pri Gorici krije zadn e ostanke junaškega ml udeniča. kateri je žrtvoval svoje mlado življenje za cesarja in domovino. Počivaj sladko v goriški zemlji! — Mihael Fcrčič. S sevi ,ega bojišča se nam piše: Nemila smrt nam je ugr »>ila vrlega mladeniča Mihaela Ferčič, doma iz Bv.kovjec niže Ptuja. Star je bil 25 let. Poslovlil od doma dne 27. jul. 1914. Bil je zelo priden in pošten. Tovja.riši mu ohranimo časten spomin. Njego 'o smrt hočemo kruto ma-ščo ati. Mirno spaivaj, dr J Mihael, v tfuji gališki zemlji! — Franc Glavnik. Iz jugozapadnega bojišča je nam došla žalostna ve|st, da je ^adel junaške smrti, zadet od solvrnžne granate, priden mladenič Franc Glavn k, ro.en v Radomerščaku pri Ljutomeru lefn 1887, torej v vasi, kjer je pred dobrimi sto leti rodil slaivni učenjak vitez dr. Franc Miklošič. Rami junak je bil vpoklicja™ dre 15. januarja 1915 kot Črnovojnik pri domačem p. olku štev. 87. Poslovil so je od svoiih domačih ze^ 'ež.ko, sluteč, da jih ne vidi nikoli več. Dne 20. febr. e že odrinil na se- jo s- jo V verno bojišče, kjer se je boril hramu tudi v Karpatih in ob reki Dnjester. Na fem bojišču mu je sovražna krogla prizanesla. Dne 10 avg. pa je moral na italijansko bojišče, kjer se je junaško bojeval do 22. okt., kateri dan je bil ranjen na glavi.. Zdravil se je v Kamniku, odkoder je ozdravljen odrinil v drugič dne 27. dec. proti besedoljomnemu zavezniku. Tokrat pa mu sreča ni več bila mila, kajti že dne 20. jan. t. 1. mu je pretrgala nit njegovega življenja sovražna granato. V prvi sili mu je prehitel na pomoč njegov zvesti tovariš Fr. Ivančič iz Veržeja, ki mu ie obvezal rano. Prišedši do zdravniške postaje pa revež že izdihnil svojo blago dušo. Dva dni pred rnrto je še bil previden s sv. zakramenti, kakor ¡ioročal njegov tovariš Anton Kojsi iz Noršinec. vsakem pismu je omenil, da bi Še vsaj enkrat rad videl svoje blage stariše, brata in sestro. Pristavil je pa vselej: „,In če to ni mogoče, naj se zgodi po volji božji!" Udan je torej bil vedno v voljo Najvišjega., Preselil si se torej v nebeško domovino, kjer v-živaš večno vesel(e kot plačilo za svoje vzorno mla^ deniško življenje. Tvoj miroljubni in trezni značaj je vsakomur zelo ugajal, zato Te ohranimo v blagem spominu. Domače naj tolaži ob nenadomestni izgubi edino le zavest, da je prelil svojo mučeniško-junaško kri za dom in cesarja. Naj Ti bodi zemlja goriška lahka! Na svidenje nad zvezdami! — Janez Paulič. Iz G o r n j e R a d g o n e se nam piše: Padel je dne 31. jan. t. 1. junaške smrti za domovino in cesarja na južnem bojišču mladenič Janez Paulič, kmečki sin iz Crešinjevca, star 21 let. Praporščak njegovega bataljona je pisal materi padlega junaka pismo, ki naznanja, kako priljubljen je bil pokojni pri svojih višjih in tovariših. Pred očmi svojih tovarišev je bil smrtno zadet od sovražne krogle. Pokopan je na pokopališču in njegov grob je s-krbno obvarovan. Naj počiva v miru vrli slovenski junak! — Janez Reiter. Od Sv. B e n e d i li t a v SI. gor. se porbča: Na južnem 1 ojišjču je padel, zadet po noči od sovražne kroglje mlaldenič Janez Reiter iz Trstenika. T.ovariši so materi domu poročali o nesreči, jo tolažili in priznali, kako so mrtvega junaka vsi ljubili in spoštovali. To upanje .v našem srcu tli. da se veseli enkrat vidimo nad zvezdami. Naj počiva v miru! Eaznc novice •¿tri®- * Duhovniške vesti. Župnijo Sv. Vid na Planini je dobil č. g4 Jernej Vurkelc, župnik v Dobjem. - Župnijo Gotovlje je dobil č. g. Robert Vaclavik, župnik pri Sv. Jederti nad Laškim. — C. g. Anton Peršuh, kaplan v Dolu pri Hrastniku, je imenovan za vojnega kurata v rezervi. — C. g. kaplan Anton Bratkiovič je iz Zibike prestavljen na Ponikvo ob južni železnici. * Iz vojnega ujetništva. Našemu premilostljive-mu Nadpastirju je včeraj .došla od 22, januarja. 1916 datirana vesela vest, da se nahaja bivši nemški pridigar v Celju, c. kr. vojni kurat č. g. dr. Ant. Je-hart, živ in zdrav v SasSa^i na Sardiniji in da bo čez nekaj dni prevzel dušoskrbje za avstrijske ujetnike na bližnjem otoku Asinara. Od 22. januarja naprej sme zopet redno maševati. * Novi grb na kovanih novcih. Pri kovanju novih novcev je določeno, da se bo nahajal v bodoče ma novcih, na. katerih je bil doseda.j stari avstriiski grb. novi avstrijski grb. Isto velja tudi za dežele o grške krone. * Kakor levi gredo v boj. Dr. Oton Perko opisuje v pismu, katerega je poslal nekemu prijatelju v Celju, noustrašenost in junaštivo vojakov 87. pešpol-ka sledeče: Nahajam se v kritju in čakamo, da nas napade verolomni Italijan. Italijani jo pobrišejo, kakor hitro zaznajo, da imajo opraviti z našim junaškim 87 pešpolkom, kajti vojairi našega pešpolka gredo proti dednemu sovražniku v boj kakor levi in se veselijo, če se Italijan samo ■ rildaže. — Taki so naši fantje ! * Pozdrav slovenskih smučarjev. S koroško-italijanske meje se nam dne 5. le.br. piš'e: Sedaj, ko nas pride „Slovenski Gospodar" obiskat v visoke koroške hribe, je tudi nam si« >> ikim smučarjem bolj kratkočasno. Snega tudi tu olinah nimamo veliko, le po hribih ga je dovoli ¡srčne pozdrave pošiljamo vsem bralcem „Si iskega Gospodarja-': Alo zij Zupanec, Ivan Man č. Martin Plohi iz Stojnc in Avgust Šlibar iz Vranskega. * Savinjčani pozdravljajo. Iskrene pozdrave v-sem čitatel em „iSlovenskega Gospodarja'" pošiljamo sledeči Savinjčte,ni: čjastniški sluga J a,k ob Rems od Sv. Frančiška, poddesetnik Franc Lichteneger, in pešec Ivan Robnik iz Luč. Vsi se že dolgo časa borimo na italijanski fronti in poprej z Rusi, pa smo še vsi zdravi. * Skrb za invalide. Ko oo vojska končana, bo v naših krajih mnogo invalidov, t. j. ljudi, ki so v vojski zgubili svo'e zdrave udi ali svoje zdravje. Že sedaj so mora misliti na fo, kako se bo tem ljudem, ki so žrtvovali svoje najdražje — ljubo zdravje — pomagalo, da bodo mogli pošteno živeti. V postavo-dajnih zborih vseh dežel sa že razmotriva to veleva-žno vprašanje. Žal, da. na3 d zbor ne posluje, da bi ljudski zastopniki mogl Ije in potrebe inva- lidov in njih svojcev spityviti do popolne veljave. V ogrski državni zbornici je poslanec grof Albert A-lonji dne 11. febr. v svojem govoru zahteval, da naj vlada skrbi, da bo vsak invalid dobil toliko podpore, da bo mogel preživljati sebe in svojo družino. Vlada pa naj ne oibrača s svojimi odredbami skrb samo Za dobrobit pohabljenih vojakov, ampak naj pravočasno poskrbi, da bodo tudi vOjlaki, ki so radi notranjih bolezni postali pohabljeni, dobili invalidne podpore, da no bo treba občinam in deželam skrbeti za nje. Govornik je izrazil mnenje, da bi se dalo menda tudi bolne vojake najbolje varovati pred jetiko, ako se jim tjotleli zadostna podpora, da se bodo mogli pošteno preživeti. Grof Aponji je vprašal vlado, koliko zdravilišč je že urejenih za jetične vojake in koliko se jih še bo ustanovilo. — Vprašanje preskrbe invalidnih in bolnih vojakov bode po vojski eno najvažnejših v-praŠanj. Od rešitve tegfa, vprašanja bo odvisna usoda mnogih družin. * Župani Ijodo oproščeni. Notranji minister princ Hohenlohe se je izjavil nasproti gornj,eavstrij-skemu deželnemu glavarju, da bodo vsi župani oproščeni, za katere so občinski odbori prosili in so res neobhodno potrebni. Zupani in občinski svetovalci, ki so bili pri na.knndnem prebiranju potrjeni, morajo dne 21. febr. 1916 odriniti v vojaško službovanje, če niso bili med tem oproščeni. Vnoklic se posameznim osebam ne bo dostavil, ker je za vse mierodajen spljošni vpoklic — „L-3." V Hoče! Spodnještajerski črnovojniki, ki niso dodeljeni deželni hrambi in so pozvani dne 21. t. m. k okrajnemu dopolnilnemu poveljstvu v Mariboru, se ne predstavijo dne 21. t. m. v Mariboru, marveč se morajo predstaviti v Hočah. Kolkovanje prošenj za oprostitev od vojaške ali črnovojniške službe. C. kr. finančno ministrstvo je odredilo, da morajo biti prošnje za oprostitev od vojaške ali črnovojniške službe kolkovane za. 1 K na vsako j olo, priloge pa po 30 vin. Nekolkovane prošnje se ne rešujejo ali pa kratkim potom vračajo do-tičnim strankam- * Sarže 48- do SOletnih črnovojnikov. Med črnovojniki, ki so bili dne 17., oziroma dne 21. jan. t. 1. upoklicani pod orožje, se nahaja cela vrsta takih, ki so svoj čas služili kot podčastniki (poddesetniki, desetniki, četovodje ali naredniki) v armadi. Na mno-gostransko popraševanje, ali imajo ti črnovojniki tudi sedaj pravico do svojih prejšnjih šarž, sledeče: Da, imajo pravico, izivzemši slučaj, če so radi kake kazni izgubili tozadevno šaržo. Tem črnovojnikom je treba samo, da se prijavijo k raportu in tamkaj predložijo tozadevno odpustnico ali kako drugo listino, iz katere je razvidno, da so služili svloj čas kot podčastniki v armadi. * Kdo kaj ve, kje se nahaja Ignac Gololf, ki je služil pri lovskem bataljonu štev. 9? Pisal je zad-n;okrat dne 6. jan. 1915 iz Gradca. Bil je pri marš-stotniji. Odgovor se prosi Pavli in Neži Golob, po-sestnici v Žikarcah, pošta Sv.. Barbara pri Mariboru. — Jožefa Š f i 1 i g o j iz Barbana štev. 14, pošta Bi-ljana z Brd pri Gorici, sedaj begunka v Steinklamu, pošta Rabenstein-Steinklamm, Lager-Baracke št. 59, išče .gvojega svaka Janeza Sfiligoj, ki je služil pri 97. pešpolku, 6. nadomestni sfotniji. Pogreba se od mesca maja 1915. Poštni zavoji za vojne ujetnike. Poizvedovalni urad za vojne ujetnike opozarja, da morajo svojci v ujetništvu se nahajajočih avstrijskih vojakov pošiljati poštne zavoje po poŠti naravnost na naslov doti-čnega vojnega ujetnika, ne pa na naslov poizvedovalnega urada za vojne ujetnike. Tozadevni poštni zavoji morajo biti zaviti v platno, najboljše v povoščeno platno. Naslov mora biti natančen. V zavoj ne devlji nič | lismenega in tudi nobenega časopisa. Poštni zavoji vojakom na bojišče. Opozarja se, da teža posameznega zasebnega poštnega zavoja, namenjenega vojaku na bojišče, ne sme znašati več kakor 5 kg. Tozadevni poštni zaVoji morajo biti s-krbno opremljeni, z vrvico dobro prešiti. Ne pošiljajte v zavojih vojaku na bojišče jestvila, kakor sveže meso, klobase, sir, vžigalice itd. Slovenski Sadjar." Izšla je prva številka 4. ietnika „Slovenskega Sadjarja." Kakor prejšnji letniki. ima tudi ta krasno barvane priloge, po katerih se prav lahko spoznajo posamezne sadne vrste. Že vsebina prve Številke kaže, da obravnava ta Ii,st za naše sadjarstvo prenotrebno in za sedanje čase še posebno važno tvarino. Sadje prinaša deželi vsako leto lere svote, ki se morejo smatrati skoraj za čist dehodek. Ko bi se pa malo bolj pobricrali za oskrbovanje že obstoječih sadovnjakov, v večji meri in z večiim premislekom zasajali nove nasade in bolj izkoriščali sadni pridelek, Ifi se dal ta dohodek še izdatno romnožiti. Sadje, zlasti na razne načine kon-servirano je .želela priti k Sv. Petru nazaj, da bi bila pokopana pri gorski Materi. V 83,-letu, svoje starosti se je zato odločala, da gre nazaj v, svojo rojstno vas. Komadi je prišla, je zt>olela. bila po noči ;»previden« in je čez tri dni umrla. Sedaj spi pri gorski Materi V bližini cerkve. Bog ji daj večni mir in pokoj! * Devica Marija v Puščavi. Umrl je Pet. Kar-ničnik, veleposestnik in cerkveni ključar. Rajni je bil vnet naš pristaš. Pogreba se je udeležilo več cč, gg. duhovnikov in velika množica ljudstva. Pogreb je vodil č. g. dr. Vraber iz Celja, Vrli mož, počivaj v miru! * Sv. Lovrenc nad Mariborom. Zlato poroko sta obhajala Anton Paulič in Marija, rojena Skerbi-nek, veleposestnika na Rudečem bregu. Želimo, da ljubi Bog zlatoporočencema podeli milost, da bi še obhajala diamantno poroko. Iskreno čestitamo! * Sp. Sv. Kungota. Dne 12. t. m, je umrl v 81. letu svoje starosti tukajšnji nadučitelj v p. veleposestnik Franc Sernec. "Blag mu spomin! * Sv. Benedikt v Slov. gor. Tukaj ljudje zelo umirajo. Dne 8. svečana smo imeli pogreb, dne 9. že zopet in dne 10,, febr. tudi. Tri ženske, vse tri zadete od kapi. — Pri ubožneiših otrocih v Šoli se vedno bolj pojavlja pomanjkanje ljubega kruha. Sicer še pa kmečki prinesejo vedno lepe kose seboj in od obil-nosti teh pomagamo ubogim. Lepa prilika, da se o-troci učijo usmiljenja do ubogega bližnjega in rado-darnosti. Jeruzalem v ljutomerskih goricah. Iz zvonika podružnične cerkve jeruzalemske so dne 23. januarja oznanili zvonovi tužno novico, da ležita vini-ar Andrej Žnidarič in njegova hëi na mrtvaškem odru. Rajni je bil rojen 1. 1833 in je na istem posestvu doživel kot vzoren viničar in družinski oče, visoko starost. Njegova smrt je bila lepa kot znak katoliškega, vzornega moža, očeta in viničar-¡a. Ginjeno in z razločnimi besedami se je v zadnjih trenctkih poslovil od svojih in na to mirno v Gospodu zaspal. Nekaj ur pozneje je njegova hči v 47. letu starosti in po prestani 26Ietni bolezni, ki jo je zadnje štiri leta držala priklenjeno na bolniško postelj, udana v božjo voljo in previdena istočasno z očetom s sv. zakramenti izdihnila svojo dušo. Isti dan je naklonila božja previdnost, da ¡e sin umrlega očeta, brat 261etne mučenice kot družinski oče osmerih otrok moral k vojakom, med tem, ko njegov sin že dolgo časa zdihuje težko ranjen v vojaški bolnišnici. Umrla 261etna mučenica n članica Marijine družbe je bila v družbi svojega očeta spremljena po sestrah Marijine družbe in mnogobrojnih îaranih k večnemu počitku. Tončika Pušenjakova ji je za slovo govorila v imenu Marijine družbe doma in na pokopališču pri odprtem grobu primerno slovo. Rajna naj počivata v slad-I em miru ! * Sv. Marko niže Ptuja. Na potu iz Ptuja proti Sv. Marku si je prereza! žile na levi roki in se tudi ranil na prsih yojak-rekonvalescent Jožef Mora s Celja. Storil je to najbrž v duševni zmedenosti. Privlekel se je proti večeru še do neke hiše blizu cerkve, kjer je obležal. Bil je tam s "revialen na lastno prošnjo. Domači občinski predstojnik je nesrečo takoj javil vojaški oblasti v Ptuju in še isti večer je dospel vojaški zdravnik; ki ga je obvezal in potem so ga odpeljali v Ptuj. Tje so ga pripeljali še živega. Ce je pozneje umrl, ali so mu rešili življenje, se ne ve. * Sv. Lovrenc na Dravskem polju, V nedeljo, dne 20. febr., popoldne po. večernicab, se vrši v šoli (IV. razred) občni zlx>r Strojne zadruge in Ljudske hranilnice in posojilnice ter skupno zborovanje tudi drugih tukasjišinjih društev in zadrug o priliki 501et-nic.e in odhoda č. g. župnika in deželnega poslanca. Vsi župljani se prav uljudno vabite k mnogoštevilni udeležbi i * Majšperg. Obče spoštovano obitelj Sagadino-vo v Sestržah je dne 9. svečana obiskal angel smrti ter na veliko žalost starišev in sester ugrabil 181etno hčerko Milko. Rajna je bila vsled svojega mirnega značaja in lepega vedenja povsdd priljubljena. Kot vzgledna družbenka Marijina je ona prva cvetka iz tukajšnjega vrtca Marijine družbe presajena v nebeški vrt. Sosestre družbenke so jo s spremstvom mnogoštevilnega ljudstva nosile k zadnjemu počitku. V imenu sodružbenic se je lepo poslovila od nje družbena prednica, H koncu ji je Še pevski zbor zapel ža-lostinko. Blagor Ti na veke! * Celje. Orglarska Šola šteje v letošnjem tečaju 11 gojencev iz lavantinske in 3 iz zagrebške škofije. K glavnem izpitu so se oglasili: Balog V., Florjane Ferdinand. Ranôigaj P., Rojten Fr,- in Rodik Fr. Tonsko leto je odšlo 12 krepkih mladeniite\J-orga-nistov k vojakom, ki na državni meji stražijo, da ne vdere kruti sovražnik v starodavno in mogočno našo Avstrijo. * Celje. Vsled ran, zadobljenih na bojišču, so umrle v tukajšnjih vojaških bolnršnicalh v zadnjem času sledeče vojaške osebe: Pešci Jurij Sire od t ešpalka:. Ljudovik Spendeljhofer. Fr. Mykieta in Ferdinand Wagner. Pokopani so bili na tukajšnjem mestnem pokopališču. * Braslovče. GrobOvi tuli[jo. Ne le krogle .n granate nam napravljajo nove grobove, ampax pride slučaj: danes doma zdrav, Čez malo dni pokopan, in tak slučaj se je zgodil v Braslovčah pred mailo dnevi. Vsem Braslovčanom v veselje je naš prijatelj Iv. Sternad pel v cerkvi svoj nedosegljivi prvi tenor že skozi 25 let in bil steber in večkratni predsednik našega pevskega društva in sploh sopomočnik pri vseh naših organizacijah. line Sternad je zaslovelo med nami in vsak si ga je želel v družbo in se štel srečnega, če je bil v njegovi tovaršiji, V nedeljo, dne 30. jan., je še pel v cerkvi in v sOboto potem se je vršil že njegov pogreb. Spremljalo ga je na zadnji poti veliko občinstva, ki je kakor v sanjah, da to ne sme biti resnica, šlo za njim, ki je bil prisrčno priljubljen in nenadomesten. Pole bi porabil, da bi vsaj nekaj označil njegovo delovanje in dobrote, a naj to zadostuje. Z družino Matijevo žalujejo vse Braslovče. N.p. v m.! ? * Mozirje. Občinski odbor občine „¡Okolica Mozirje" je šolskega vodja v Smihelu, g. Ivana PuSen-jak, kateri si je kot načelnik tukajšnje kmetijske to-družnice in kot vstrajno delavni in neumorni pospe-šitelj splošnih ljudskih koristi veliko zaslug pridobil, enoglasno imenoval častnim'občanom. Mi mu k temu tako zasluženemu odlikovanju prav iz srca Čestitamo ter samo želimo, da bi še mnogo let pri najboljšem zdravju tako uspešno deloval v blagor in prid svojih občanov. Njemu samemu pa bodi to tako častno odlikovanje v ponos, kajti mu je isto jasen dokaz, kako so mu ljudje udani, kako ga ljubijo in spoštujejo kot svojega blagega učitelja in velikega dobrotnika, in kako visoko cenijo njegove vrline in njegovo tako ob-čekoristno in blagonosno delovanje na gospodarskem polju! • • * 27.000! Zadnja in današnja številka „Slov. Gospodarja" ste se tiskali ž e v 2 7.0 0 0 izvodi h. \7aše delo in delo naših prijateljev je blagoslovljeno. Hvala vsem, ki so pripomogli glasilu slovenskega ljudstva na Slovenskem Stajerju do takega sijajnega napredka! * Bakrena galica. Poljedelsko ministrstvo je z odlokom z dne 3. februarja nakazalo za Štajersko 35 vagonov bakrene galice. Cena 2 K 90 v i kg. Zadnja p^miiia doDa f četrtek, 17« februarja. lajnovejše avstrijsko uradna porodilo Dunaj.. 16. Jefcruarja, Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Položaj je nespremenjen. Črnogorsko-albansko bojišče. Položaj je nespremenjen. Italijansko bojišče. Artilerijski boji na primorski f rx> n t i in delu koroškega bojišča, ki se drži primorskega, se nadaljujejo. V prostoru na Doberdobu je prišlo do bojev z metalci min in ročnimi granatami Na Jj a v o r č e k u je biLa italijanska ]) o 1 j s k a straža osmikrat vržena nazaj. Ozemlje pred našimi novimi postojankami na Rombomt je pokrito s sovražnimi mrliči. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, podmaršal. Najnovejše nemško uradno poročilo. Berolin, 16. februarja. Francosko bojišče. Angleži so napadli včeraj zvečer, dne 15. februarja trikrat brezuspešno postojanko južno-izhodno od Yi p e r n a, katero so zavzele nemške čete. Izgubili so zavsem oklroglo 100 ujetnikov. V S a m p a n j i so ponovili Francozi pos'-*as, da bi pridobili nazaj svojo postojanko severno-zatio-dno od T a h u r e, toda ravnotako b r e z u s p e š -n o. kakor prejšnjega dne. Vobče ovira viharno deževno vreme vojna podvzetja. Rusko bojišče. S n e ž e' n i z a m je t i načeli f r o n t i. —; Nobenih pomembnih dogodkov, * Ljsoform. Opozarjamo Skatelje na danaSnjl faiMrai h >torm je najboljSe ln najcenejše razkuževalno sredstvo. * Govori se, da je za nakup varnih fai prtporoilJMh sreil s . .jamfienimi dobitki (do 630.000 K) sedaj U radi ieg* najugo*« lejM ti as, ker dobi vsak naročnik v srečnem sluCaju 4000 tra» tov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na dana&nj! tot&d imJ m ?laa --"kovnega zastopstva" v Ljubljani. 17,. februarja 1916. SJLiOVJfiNS&lI GOSPOD i I fiiraa L uteris ake Stertlfee. Trst. da« 9. februarja 1916: 59 40 26 Dunaj, dne 12. februarja 1916: 71 11 6 i) 88 26 13 16 Kshario«, rkoti 46 iet mara, go spjdarsko izurjena, se sprejme v žapniščo. Naslov v Ui>r»vništ»a. 88 Posastvo bl.zo železnice z velikim gozdom, tudi gozd za se ne išče za uakup »roti takojšnji plači. Ponudbe pod št. IOjiOO ad 94 „81ov. Gospodar" Maribor. d «dna diui nsk.. hlia, z razgledom, Tiijofco pritlična b 3 toba-mi in 2 kul injumi in lepim vrtom. Cena 18.600 K. Maribor, Kdrner-giiie 8. 95 H šs na voflu v Mariboru, 2 nad a ropna, 6 ddeljenih stanovanj. Cena 40.000 K. Ponudbo na Sod-n jska ulica št. 80 vrata št. 2. 98 Prodam radi odpototanja vso hišno , c pravo iz trdega lesa in en pa- j viijon z 88 dunajs (ini stoječimi j praznimi panji; vse je dr.bro obra- t njeno. Franc Bajt, Roipak, pošta ■ Pssnica, 97 jj Fhitba mežnarja in organlsia pri 8v. Nikolaja v Pol» p. Podčetrtek je zaradi odhoda prejšnjega v vojsko ra pisana. Za plačo je: prosto stanovaiije, nekaj posestva, dvojna žitni in vinska zlirca in ša v denarju, vsega skupaj 700 do 800 kron, če je pa Bamo mežnar, do I bi samo polovico plačila. Kaj se t zglasi pr. župnem uradu ali osebno i ali pismeno z dobrimi spričevali ) Nastopi lahko takoj. 8) v ■ ...... Vsi oni, kateri so naročili novi j cenik ali vzrrce za spom'.*d j pri t«rdki R. Stermecki Celje, j Štajersko, naj blag., volijo potrpeti > do ztčetka marca, ker se je letos zgotovitev istih zaradi pomanjkan-ja osobja in surovin nekaj zakasnila. 70 V n.car ss takoj sprejme 8-6 delfskih moči Ludvik Zabnkošek, Maribor, Edmuad Schmiedgacse št 9. S8 Sisgerjev šivalni Stroj se radi priložnosti ceio proda. Maribor, Goihestrasee štev. 2, It. nadstr, vrsta št. 12 Martiuzi of. 100 Dekli (staro 18 L) vajeao vsakega cela, išče službo v kakšnem žup-iiišod. NasLv v upravništvu. 101 U-anec, priden, pošten te sprejme ?o pri T. Solin, krojaški moj-»t zeljo kupuje trgovina P oseh Maribor, Koroška cesta 20 106 Oznanila. Amerikan* ih divjakov od Rip. Tortalis in Ra?. Montikola, zelo dobro vkoroninjtne, ima na prodaj Matevž Str.šek, sadjar in tr:n:čar p i Sv E.ui (v Jerčinu), pošta Pr sta a, i p Staj. Priporoča se ?in »radoi; m v nakupovanje svo-j> š> ne iztopano zalego trt (čez iO tisoč komadov). D«m radi ttu-dega vojne i a čas» prav po nizki cen', (p». dogovora pitmeno ali astmeno). !'ričakn]e se obilne na-rcči.ve M.itevž S rašek. 109 Učenec iz poštene hiše, kateri zna dobro račuriti in pitati kakor tudi nekaj nemšii, se takoj sprejme, ali pa s prvim marcem v trg» vini mešaneg« blaga Franc Korošec, Gornja Radgona. 71 Hiša s posestvom, 5 sob, kuhinja, kleti, dda proti dobre mu plačila uiedn štvu tega lista. Pred nakupom se svari. 75 Zrn sljr» hišnik oziroma hišinja se sprejme v dobro hišo v Maril ora. Ponudbe na uprava šiv lista pod ,Hišnik, A. 8. štav. 76". za stalno in zimsko delo se spre; mejo za vojaške stavbe v Ljubljani. Sprejmejo se tudi tesarji za stalno delo. Za potovanje ec potrebni uradno izdani potni listi. Stavbenik Julij Glaser, Maribor, Mellinghof. — Kupi se tudi vsaka množica stavbenega In rezanegt lesa po najboljših cenah. 68C Cepljene trte. Naznanjam posestnikom vinogradov, da imam na prodaj enoletne cepljene trte fine kakovosti na podlagi Rip Portalis. Cena je I. vrste 100 komadov 8 kron Vrste: Laiki rizling, ž ahtnina bela in rudeča, šipon, beli ranful in trun-18. Oglasiti se je pismeno ali ust-meno pri Francu Muruč, posest., trtnar in župan v Senčaku, pošta Juršinei pri Ptaju._M Les od žlahtnega ktst nja kapaje po najvišjih cenah Lovro Kirošec, Mar bor, Rei ser jeva ulka št. 28. Učenca iz poštene hiše sprejme takoj dobroznaua trgo ma Fiije-rik Saušek, Metlika, Dolenjsko. 56 5 JDOLF PEVEC trgoveo v Mozirju kupi več vagonov krompirja ter jabolk, vsako množino maBla, snbih gob. Cene po dogovora. 74S !KAVA! 50% cenejša: Amerikanska štedilna kava, vele aromatična, izdatna in štedilna 6 kg poskusna vreča 12 K franke po povzetju. Pol kilogram vele prima najfinejši čaj K 2"40. 50 ko madov različnih lepih pohladnu i K oddaja A. 8apira, eksporl kave in čaja Tigzabogd&n Ogrsko. kron! Vam plačam, ako Vaša knuje o6e*&, bradavio«, obtliftano! r trel dneh broz bolečin ne isgl-a«Jo g korenino vred Bla bal- zamom. Lonček 1 garancijskih pismom 1 K, 8 lončki S'60, 6 lonč kov 4-50. Kemenv, Ko»io* (Kaosal I Footf^oh 14, Odrsko. ifri ' in .Straža' se^prodajata v naslednjihjprodajalnah in tobakarnah: Kosle V Mariboru: __ Prodajalna tiskarne sv. Cirila, Koroška ulica ši 5. Papirna prodajalna g. Pristernik, Tegett-hofi-ova uhca. Trgovina g. Czadnik v Stolni ulici. Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). » v Gosposki ul. (nasproti hotelu nadvojvoda Ivan). Trafika v Grajski ulici. » g. Coretti, Grajski trg 7. > v Tegetthoff-ovi ulici (g. Žifko, blizu glavnega kolodvora). Trafika a. Handl v Tegetthoff-ovi ulici, » Žifko, Melje. Trgovina g. Korenta, Klostergasse (baraka.) Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-dalenski cerkvi). Trafika Nerat, Franc Jožefova cesta 31. Breiice s Trgovina g. Antona Umek. Celje: Papirna trgovina Goričar & LeskoSek. Trafika v Narodnem Domu, Knjigarna gosp. Adler. Ceionec: Trgovina g. J.Vajuceri, VelikovSka ce3ta 5. Sv. Ouh-Loie: Gosp. Josip Zalar (organist). Ooble pri Planini: ____Trgovina g. Amalije Tržan. FramC Trgovina gosp. Janeza Kodrič.J Fohnsdorf l ; Trgovina gosp. Jurija Gajšek. Gornja Radgona: Trgovina gosp. Antona Korošec. Franca Korošec. Gradec: Zeitungsstand A. Klockl, Jakominiplatz. GuŠtanI (Koroško): | Trgovina g. Vinko Brundula. Št. lij v Slov. gor*: Organist g. Anton Rozman (stara šola). Sv. Jakob v Si o v,gor,: Trgovina g. Frid. Zinauer. \- Jurkloiter: Organist g M. Hvaleč. Sv. Jurij ob iuž. zel.: Trgovina g. Janko Artmana. Trgovina gospoda DruškovičaJ Sv. Lenart v^Slov." gor. Trgovina gosp. Antona Zemljič.] Ljutomer: Trgovina g. Alojzija Vršič. Lufe v Sav. dol.: Posestnik g. Franc Dežman Muta: Trgovina gosp. Miloš Oset. Novacerke» pri Celju: Trgovina Marije F. Okrožnik. Petrinja: (Hrvatsko). Gosp. Stepan Škrlec. Papirna trgovina g. J. N. Peteršič | Podlehnik pri Ptuju: Trgovina gosp. Mateja Zorko. Ruše pri Mariboru: Organist g. Ivan Nep. Slaček. V Slov. Bistrici: Prodajalna g. Roze Piči. Slov. Gradec: | |7rgovina g. Bastjančič. Stari trs prfsiTv GradoT: Gosp. Ignac Uršič. Stridova (Prekmursko): (}osp. Peter Kovačič. . «A Smartin na Pohorju: _ Trgovina g. Janeza Kos. ŠoiltanJ: Trgovina g. Ane Topoinik. Sv, Trojica v Slov. gor.: Trgovina g. Terezije Cauš. Sv. Tomai pri Ormožu: Trgovina g. J. Kegel. Sv. Vid pri Ptuju t Mostninar g. Anton Kmetec. Verlej • Trgovina gosp. Marije Koroša. Voinik: Trgovina g. A. Brezovnik. Žetale: Trgovina gosp. MaL Berlisg. Cncnsiil a r« izhaia vsak četrtek in stane za celo „oiu v cn^iii mar !et0 4 ^ za pol leta 2 za četrt leta 1 K. Naročnina ae najlozje pošilja po poštni nakaznici pod naslovom: Uprav-ništvo „Slov. Gospodarja", Marti r. .Straža" izhaja vsak pon ie m petek popoldne. Naročnina za »Stražo« znaša za celo leto 1 > K. r.a pol leta 5 K in za četrt leta K 2 50. Naslov za pošiljatev naročnine: Upravi ištva lista ,,Straža", Maribor. Kdor še ni naročen na »Slov. Gospodar« in »Stražo«, naj to takoj stori. Oba lista prinašata zanimive novice iz do malih krajev, z boiišfi, iz tujine, objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom itd. itd. ^'očajte naše liste voj ako m na bojišču vsaj za cetrt letal Ako hočeš kako reč dobro prodati ah najti kupca, inseriraj v »Slov. Gosp.« in »Straži«. Stran 8. EUOVENSBIGOSBOIJHB. 17, februarja 1916. ■W^^fiSBa^^SSWSStrJ anufakturno trgovino l FAÜÜNP v Ptuin senajbolj priporo >s Vabilo na redni *>feeni wM01 Hiaiilnice in poejilnie« v nn < ti pri Rim kih Toplicah r. z. z. u. z. ki se vrši v nedeijo dne 27. februarja 1916, ob 3. popoldne v pisarniških prostorih. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poroč lo računskih pregledovalcev. 3. Odobrenje letnega računa za leto 1915 ter z- delitev čistega dobička. 7. Slučajnosti. )(H N a č e 1 s t v o. AHILO na redni občni zbor Hr&iiilnice m posojilnice Sv. Primož nad Muto, ki se vrši v nedeljo dne 20. februarja 1916 ob pol 12. ur/ predpcldre v gostilni Peruci na Muti. DNEVNI RED: 1. Poroči o načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev računskega zaključka za lelo 1915. 5. Razdelitev čistega dobička. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Ako bi ob določeni uri ne bilo zadostno število zadružnikov zastopanih, te vrši občni zbor po smislu § 35. io, N a č e 1 s t v o. Oj iavihoa številka: E 2750/15 6. Dražbeni oklic. Dne 1. apiila 1916. predp. ob 10. uri bo p» i tem sodifču, v izbi št. 27 na podst vi s iein odo-br»nib pogojev dražba sledečih nepremičnin: Zemljiška knjiga Gornje Hoče v!, št 92 (označba nepremičnin) hiša št 43 v Gor. Hočah, hlev, drvarnica in dva travnika, v obsegu skupaj 5223m2, cenilna vrednest 4094 K 08 v., najmanjši ponudek 2720 K vadij: 410 K. Pod najmanjšim ponudfcom ¡-e ne prodaje. C. kr. okrajno sodišče v Mariboru, cdd. IV. dne 9. februarja 1916. io> in to nemudoma stornc. *-rediio avstrijskega Rudečega križa ■»račko ogrskega Ruaečega križa srečko bndiiippoSteEBke bazilike dobitni list 3% regij, srečk iz 1 1880 kbitci list 4% ogrske hip, srečk «¡1. 1884 J: 2_ žrebanj vsako leto, «flavni dobitki 630.000 S igralno pravico do dobitkov ene torške srečke v znesku do frarefciv BOO£i*?ORta zmasm^L ■M Mesečni oferoi is vseh pet srefik osir. ^obitnih lisiot samo 5 krop Naznanilo Dovoljujem si p. n. občinstvu naznaniti, da sem svojo zalogo izdelanih mrliških rakev preložil k Sv. Magdaleni Tržaška cesta št. 11. Velika izbera. Nizke cene. Se priporočam za obilen obisk. 89 Anton Nudi, mizar Pejnsoilfi in igrslnl anžrt pešiljs braspkiso Srečkovno zastopstvo 15. Lfufciiang Pozor kmetovalci! _ j *SKjti alpski zeliščni liniment. Najboljše bolečino utehujeée »redsiv« 2» vt, Mestna lekarna ,pn c. k. orlu' m o i Ne zamudite takojšni nakup zanesljivih in kaljivih semen na primer: domača detelja nemška detelja (lucerna), pesa rumena in rudeča, trava sploh vsa semena kaker tudi vrtna in cvetlična o i znane tvrdke Mauihner, k; se dobijo pri domači tvrdki 4, I mm Ravnikar» Celje* ? ¿akarsar v Maribora, Glavni trg, ^rave« rou>*¿> ENAKJ 1 Za oi iie dokaze is^rfneg* .vofutja, ki so esm dcšU < b smrti rašegs ljabjenega st proga i a oifta Ivana Ste n ad, posentnlsa. v Gom ih Goroih, kakor tudi za muogoUotilno f-premet^o na zsd nii poti izrffcan o vsein najs.-enejSo zahvala. Posebna zahvala bodi čast. dohovficmi, zls»ii preč. g. dek*nn za krif-ne tolaž )re besede ob grobu, slavi)* hid pevskemu dnštvD za utiio in ganljno pelje, i-la ni potojiluiei in slarai požarni hramb;, vsi-m darovi- teljem vencev, kakor tudi vsem sorodnik« m sosedom in pri-ja'eljem, ki so prišli od biku in daleč ter ne pozabnemn rarjkemt) iskaaali 2adnj» tast. Braslovče dce 7 STečana 1916. 108 Žalujoča rodbina Srernad. draginj s je vedno večja, žaslažefe p& majhen. Ako hočete z malim trudom , doma v svojem kraju gotovo 10 E Efc das saoiožitl, mi pošljite v- pismu svoj natančni naslov in znamko za odgovor Zaslužek je pripra ven za moške in ženske. &m. BATIC,. Ilirska Bt?WU® M m aria t Junaške smrti je umrl v 20. letu svoje dobe gospod Tcnček Domanjko poddesetnik v bosansko herregovačkem polku, bivši uradnik tovarne Celuloze v Drvarju, rojen v Sovjaku, župnija Sv Jurij ob Ščavn ci. Prostovoljno je oblekej vojaško suknjo in se boril več mescev na jugu. Dne 13. jan mujeliška kroga prebila prsi; vsled ran je v bolnišnici umrl. Sorodnikom in znancem v domovini priporočamo miadega junaka, ki počiva na vojaškem pokopališču v Renčah pr( Gorici, v molitev. Drvar, Bosna, 10. svečana 1916 Jula Sijanec Jakob in Marija Domanjko ut-ad-.ica u> uiue ».ar Si. lellaoie, ses'ra. f-9 naprej se za okrog za enkrat zviša cena naslednjim izdelkom in sicer radi zvišanja cen vsem maščobam, embalažam, stekla i. t. d. Nove nadrobne cene so za Avstro-Ogrsko v vseh lekarnah in drožerijah sledeče: Lysofonn v originalnih steklenicah (zeleno steklo) alOOgr. 250 gr._______ 500 gr. K 1- 2- 3*50 Ly3(farm-mlo v elegantni škatljici komad PfefTeriiMii z-Lysoforrfi ustna voda steklenica J000 gr. 5*50 K 160 v, K 160 «Si Kupujte Lysoformove izdelke samo v originalnih zavojčkih znano varnostno znamko. Dr. Keleti & Muranyi, kmt*Hnm tovarna Lysoffoiin-delavni€€ pest I*da]at«l] Id saloSnlk: X»tollfiko Oikovno druitvOi Sigarora^ Ridialte:. Itiipas- V «kATM rv, (HrfUt x Mtvrít>»í^. • J -