576 Vida: l^jubezni! Ljubezni! Spisala Vida. 1. idela sem nekje v kmetiški sobi na smrt bolno dete. Ne za- vedaje se ni življenja, ni strašne opasnosti, je trpelo, trpelo... Tešili so je, negovali, ponujali zdravilnih čajev, a bolezen je davila, in dete se je premetavalo, zvijalo, krčilo ude .... »Idite po zdravnika, za Boga!« pravim. »Mrak je uže, a vol upehan od oranja . . . Zdravnik je gospod, poreče : jutri . . . Seveda, uro hoda v breg in noč ... Pa forint bi stalo . . . »Ne moremo . . .« Mučnim molkom so stali naokoli, čakali (smrti?), ter jeli plakati . . . Pa hotela sem to le povedati : Sanjalo se mi je, (a ne v nočnih sanjah) in videla sem množico ljudstva, neskončno morje glav . . . Bedni obrazi, ustnice zasinjele, oči plahe, upale, utrujene, lica izmučena. . . A česa želite? sem dejala za-se. Tedaj pa je v gnječi nastal .šum in nemir : pehanje, stok, proseči vskliki, kletvine, prepir, rova- nje, boj . . . ¦ Cemu pač? sem strahom vprašala. »Kruha, kruha!« je zagrmelo strašno in tužno . . . Zaskelelo me je tedaj nekaj v prsih, menda sočutja bolest . . . Vzbudila sem se, in v spomin mi je prišlo isto bolno dete . . . I vam, trpini, ne vedo zdravila: ljubezni... in vas gledajo ter plakajo . . , n. Sam ni vedel, kako je prišlo, da niso imeli niti enkrat v dnevu polne sklede ... Po leti mu je bilo to itak malo mar. Sel je po vrteh in iskal sadja. Po zimi je odhajal v šolo, škorjico kruha v žepu, uro hoda po snegu. Opoludne je ostajal tu, grizel kruhek in čakal popoludanskega pouka. Po 3. ali 4. uri se je vračal domov premrlih rok, prezeblih, mokrih nog — in lačen, lačen ! V izbi je sedela mati . . . »Pojdi v gostilno po očeta . . . pije, a tu ni moke, ni soli . . . Ne ve, da ni jedel, pa v žganji zabi glad . .. Zebe te . . . Prinesi i nama stekleničico, ogrelo naju bo . . .« Segel je v omaro po steklenici, zletel in našel očeta . . . kacega! Ah, takova mladost brez ljubezni ! Vida : Ljubezni ! , 577 III. Preminula je . . . Sredi nizke, vlažne izbice so ji postavili oder, pogrnili ga z belim prtom, pripeli papirnih rož, živordečih in belih, prižgali dve sveči. . . Vaščani prihajajo, odhajajo, a ne morda iz sočutne ljubezni . . . Kedo se je zmenil za revico! »Sedaj ji je dobro, prestala je . . .« »Pomislite leto dnij v bolezni, a omare prazne ! « »Kar je sestra pomagala . . . Zadovoljna bo sedaj ; kako naj streže tu, a doma v bajtici petero malčkov! . . .« »A pokop, kedo poplača?« »Edina sorodnica je, pa pokopati jo mora . . . Bo uže kako! IV. Učil je vero Kristovo . . . Svetišče je bilo napolnjeno prostakov. Starke so dremale, a drugi so slušali. Gledala sem vanj, a moj duh je bil pri Bogu. Videla sem v duhu Krista samega sredi množice slušalcev. Stal je ondi se svetim ponosom v čelu, čudežnim svitom v očeh, katerih izraz pa je nepopisen. Molče so ljubile te oči, kakor so usta ljubeče govorila : »Bodi ji odpuščeno! ... In videla sem njo, zgrujeno pred Njim, potrto, a z utešenim, ublaženim srcem — — — — — — —¦ — — Tedaj pa je on, ki je učil Njegovo vero, zakričal v Božji hram. Starke so dvignile brzo glave in čuli smo : »Ogibajte se jih, ker gobovi so na duši i na telesi !« In Bog ljubezni je to čul ... ' " ' V. , Setala je po Ring-u lenimi koraki, a sama. Ona je vedela zakaj tako, drugim se je dozdevalo . . . Zanimala me je ; motrila sem jo .. . Lep, mladosten obraz ; samo ta porog okoli usten! Smehljaj, ka-li ? — Zaničljiv, britkosten? — Ali naj bo vabljiv ! ! Parkrat je še premerila isto pot, malce postajala in se ozirala. Sedaj pa sem zapazila, da ji nekdo v enomer sledi. .Skoro starec, priprosto, da ne. beraško oblečen . . . Zdajci mu je namignila . . . Stopila je v bližnjo, malo razsvetljeno vežo (bilo je v noč), oni sivo- lasi za njo . . . .Slišala sem njun pogovor. »Idi, domov, oče, truden si!« »Pa te vidi morda samo policist, slutil bi . . .« 578 Dvorska: Vmakiiite se... »In jaz pojdem, nič ne bo . . .« »A pomisli, lačna sva ...« Zasmijala se je tiho, a grozno, potem vzdihnila in stopila iz veže, iskat ljubezni radi glada . . . Ljubezni?!