Št. 24 (899) L. XVIII. NOVO MESTO, četrtek, 15.6.1967 DOLENJSKI LIST Boljše zveze s Črnomljem Pretekli četrtek je kolektiv strokovnjakov iz novomeškega ptt podjetja v Črnomlju izročil v uporabo nov, 12-ka-nalski VF sistem, s čimer se je povečalo število telefonskih zvez Novega mesta in Dodenj-ske s Črnomljem. S tem je bila uresničena še ena izmed obljub s I. zbora ptt delavcev Slovenije, ki je bil 19. in 20. avgusta 1961 v Črnomlju, ko so novo poštno poslopje in ATC posvetili padlim kurirjem in vezistom NOV Nakupovalna mrzlica Pri nekaterih nepoučenih ljudeh iz ribniške občine je vojna na Srednjem vzhodu povzročila pravo potrošniško mrzlico. Ti ljudje so se dobro založili z moko, sladkorjem in podobnim, *.esar so bili trgovci prav gotovo veseli. Nakupovalna mrzlica pa je kmalu ponehala. 5.000 obiskovalcev na razstavi suhe robe Kolikšno zanimanje Je vzbudila razstava suhe robe v Ribnici, pove podatek, da je bilo zadnji dan na razstavnem prostoru okoli 5000 ljudi. Prav bi bilo, da bi orga-nizator razstave Muzejsko društvo prirejalo razstavo vsako leto ob določenem času, da bi tako prireditev postala tradicionalna. -r Priprave na veliki letalski miting V kratkem se bodo sestali predstavniki Letalske zveze Slovenije, Dolenjskega letalskega centra in predstavniki obeh belokranjskih občin, da bodo ustanovili pripravljalni odbor za izvedbo velikega letalskega mitinga, ki bo konec julija na nekdanjem partizanskem letališču v Krasin-cu. Za pokrovitelja te prireditve, na kateri pričakujejo več tisoč gledalcev iz vse Slovenije, so zaprosili predsednika glavnega odbora ZZB Slovenije Franca Leskoška Predavanje V. Hafnerja Jutri bo ob 16. uri v sindikalnem domu v Novem mestu predavaj podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Vinko Hafner o najpomembnejših družbenih problemih sedanjega časa v Sloveniji in v gospodarstvu. Tov. Hafner prihaja v Novo mesto na vabilo občinskega sindikalnega sveta Novo mesto. Volčje jame: zaradi elektrike ob tri konje Sobotno popoldne 10. junija je bilo za družino Jožeta Kastelca iz Volčjih jam pri Selih-šumberku zelo žalostno. Električni tok jim je u-bil v hlevu par lepih konj in žrebe. V ponedeljek si je posebna strokovna komisija ogledala kraj nesreče in ugotovila, da je slabo izolirana električna napeljava povzročila prehod električnega toka Po vodi v avtomatskem napajalniku, kar je bilo za živino usodno. POZDRAV DOLENJSKE PARTIZANSKIM KURIRJEM IN VEZISTOM »HITROST, ZANESLJIVOST IN TOČNOST — to je bilo glavno pravilo za službo zvez v NOB!« je med drugim dejala pretekli četrtek tov. Dragica Rome, direktorica PTT podjetja iz Novega mesta na srečanju planincev-poštarjev v Črnomlju, kamor so prišli na svojem pohodu s Senovega prek Brestanice, Kostanjevice, Gorjancev in Suhorja. V imenu vseh PTT delavcev Dolenjske, Spodnjega Posavja in Bele krajine bodo po partizanskih poteh prinesli v soboto in nedeljo pozdrave naše pokrajine na srečanje kurirjev in"vezistov na primorskih Lokvah. Slavja v Črnomlju so se udeležili tudi predstavniki občinske skupščine, obč. konference SZDL in Zveze borcev, kulturni program pa je pripravila črnomaljska mladina, še isti dan so naši planinci-poštarji izročili zastavo in štafetno palico ljubljanskim PTT delavcem v Občinah pod partizanskim Rogom (Foto: T. Gošnik) Obsojamo netilce požara! Zdaj ve že ves svet: bojevi ti Izrael je začel prejšnji te- bi radi poročali, kako so prebivalci širše Dolenjske po- den svojo »bliskovito« vojno vsod ostro obsodili izraelski proti Združeni arabski republiki po naročilu in za račun anglo-ameriških imperialistov. S politiko sile hočejo napad na arabsko republiko. Naši ljudje niso pozabili strahot druge svetovne vojne! Še hodijo matere oble- imperialisti uveljaviti svojo c.ene v crnm0> se niso zace- nadvlado tudi na Srednjem vzhodu. Ni jim všeč svoboda in samostojnost arabskih držav, požar na tem delu sve- ljene rane iz bojev za svobo do — pa že grozi naši mladini in vsem nam, da bi se morali znova postaviti v . ’ .. . . .. . bran za dostojno in samo- ta pa „m Ufa.,a tud, s,cer, stojno y ^ prizadevanjih za mir, hočemo živeti v tvornem sožitju z vsemi narodi na svetu! Sočustvovali smo z napadenimi arabskimi narodi in zdaj, ko prihaja drugo obdobje v reševanju nevarne krize, se zavedamo, da bo to dolgotrajen in zapleten boj, v katerem je potrebna čvrsta (Nadaljevanje na 2. str.) Za cestno razsvetljavo: da, kaj pa obveščanje? DRAGI NAROČNIKI IN BRALCI DOLENJSKEGA LISTA! Prej kakor druga leta uvajamo z današnjo številko skrčen ali »poletni obseg« našega tednika. Tudi pri 16 straneh lista bomo obdržali 2 pokrajinska izdaji, tako da jih boste dobila vsak četrtek v roke dejansko 18. Morda pa bo potrebno še nadaljnje krčenje obsega domačega tednika (na 12 in 8 strani), če občinske skupščine in delovne organizacije ne bodo spremenile odnosa do našega glasila SZDL. čemu? — boste morda vprašali. Prosimo, oglejte sd nekaj podatkov: 1. junija letos so nam bila dolžna razna podjetja in ustanove nad 6,600.000 S din za objavljene oglase, razpase in razne objave. Področne občinske skupščine nam danes dolgujejo nekaj nad 4,400.000 S din za pogodbeno sofinanciranje komunskih prilog v našem listu, za objavljene odloke in druge uradne objave pa nad 2 milijona S din. Seveda sproti terjamo in moledujemo za ta denar, a tiskarni vendarle dolgujemo ta hip nad 5 milijonov S din za neplačane račune, ker nas tako v podjetjih kot na upravah nekaterih ObS sicer poslušajo, a odpravijo — z obljubami: »Bomo že plačali!« Naš tednik nima skoraj nič lastnih obratnih sredstev. Vse občine zahtevajo, da mora redno in točno izhajati, svojih obveznosti do lista pa žal ne izpolnjujejo; slednje velja tudi za mnoge delovne organizacije. Naročnina za I. polletje je že porabljena, tako da živimo zdaj samo od oglasne službe, naročnino za II. polletje pa bomo pobrala šele čez nekaj mesecev. Je že tako: za cestno razsvetljavo denar mora biti, za obveščanje — kot vse kaže pa ga ni treba zagotoviti... Zato bo odslej naš tednik izhajal začasno na 16 straneh, morda pa tudi samo na 12 ali 8 straneh, kolikor bo pač denarja oz. razumevanja vseh devetih ObS našega področja, ki pogodbeno sofinancirajo svoje stalne komunske priloge v Dol. listu. Prosimo vas za razumevanje! Potrpite z nami vred, da se nam izboljša finančno stanje. Mar naj tožimo prek sodišča, da bi nam ObS nakazale zapadli denar? Ne — saj nismo podjetje za cestno razsvetljavo ... UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA saj bi se iz njega kaj hitro lahko rodila tretja svetovna vojna. Vendar — mir ne sme biti plačan z žrtvami napadenih! Več o tem pišemo danes na 2. strani našega lista, tu pa vojni smo pretrpeli največje človeške in materialne žrtve. Odločno kot vedno so naši delovni ljudje pritrdili besedam tovariša Tita in povsod jasno in nedvoumno dodali: smo in ostanemo čvrsti v PRED SREČANJEM IZSELJENCEV Celjski grofje'' v Kostanjevici V soboto, 24. junija ob osmih zvečer, bo v kostanjevi- sebne prevoze na predstavo, Posvet predstavnikov 4 občin V ponedeljek popoldne so javnega tožilstva, o vlogi in se v Kostanjevici na Krki se- pomenu Dolenjskega lista in šli odgovorni predstavniki drugem. Sklenili so, da bodo občinskih skupščin, obč. kan- nekatera načeta vprašanja še ferenc SZDL in obč. komite- podrobneje obdelali, saj zah-jev ZKS iz Brežic, Krškega, tevajo to tako koristi našega Novega mesta in Sevnice na področja kot skupni interesi posvet in dzmenjavo mnenj občanov vseh dolenjskih in o nekaterih skupnih medofo- spodnjeposavskih občin, činskih in pokrajinskih javnih škem gradu višek letošnjih jemen in nepozaben umetni prireditev Dolenjskega kul- ški užitek, turnega festivala. Celotni ansambel Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja bo v režiji Branka Gombača in insoe-neraciji akad. slikarja Avgusta Lavrenčiča uprizoril Kreftovo dramo »Celjski grofje«. Prireditev je naštudirana za izvajanje na prostem in jo bodo dajali kot osrednjo prireditev Celjskih grajskih iger, gostovali pa bodo Pred srečanjem »Kozjancev« v Brežicah V Brežicah se pripravljajo na veliko slavje — na srečata bo slehernemu nudila iz- nje borcev Kozjanskega odreda. Proslava bo 2. julija. Ob tej priložnosti bodo občine Brežice, Krško, Sevnica, Šentjur, Laško in Šmarje podelile domicil Kozjanskemu partizanskemu odredu. V nje. govo počastitev objavljamo prispevek profesorja Stanka škalerja, v katerem nas seznanja z zgodovino odreda od njegove ustanovitve dalje. Srečanje vinogradnikov v Mariboru 16. in 17. junija bo v Mariboru plenum slovenskih vinogradnikov. Udeležili se ga bodo štirje predstavniki kmetijske zadruge na Bizeljskem. Na dnevnem redu bo razprava o problematiki vinograd- tudi na Ljubljanskem festi- ništva na Slovenskem. TTde- službah. Kakor smo bili ob- Sindikat petih pokra* valU- v Kostanjevici bo prva leženci bodo na plenumu iz-veščeni, (na posvet žal nismo .. x ~—'• jin v Črnomlju izvedba tega dela v novi re- oblikovali stališča in pred- bili povabljeni), so na srečanju načeli vrsto zanimivih V petek, 16 junija, bo v vprašanj, k sodijo v gospo- Črnomlju srečanje sindikal- darstvo, politiko in kulturno- nih delavcev petih slovenskih prosvetno področje naštetih pokrajin: Gorenjske, Zasavja, občin in celotne pokrajine. Spod. Posavja, Dolenjske in Razpravljali so tudi o enotni Bele krajine. Na srečanju bo- sindikalne podružnice indruž- zaščiti Krke, o spomeniškem do izmenjali izkušnje iz sin- bene organizacije, da organi- žiji in inscenaciji. Opozarjamo vse prebivalstvo Dolenjske, Bele krajine in Spodnjega Posavja na to loge za vinogradniški kongres v Ohridu, ki bo sklican jeseni. Na mariborskem srečanju izjemno prireditev. Obenem bo po uradnem dedu poskuš- vabimo delovne kolektive, varstvu, problemih sodišč in dikalnega dela. nja vina, za katero pripravljajo udeleženci najpomeb-nejše vzorce s posameznih žira jo skupinske obiske in po- vinogradniških področij. OD 15. DO 25. JUNIJA Nekako od 20. do 24. junija nestalno s pogostnimi, po večini kratkotrajnimi padavinami. V ostalem lepo vreme, vendar večkrat manjše krajevne nevihte. Dr. V. M. BAGAT TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV ZADAR vam sporoča, da je odprla v NOVEM MESTU, Prešernov trg 15 svojo novo poslovalnico. Razen šivalnih strojev dobite v prodajalni tudi bogato izbiro pribora za krojenje. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje s 1. str.) pomoč napadenim! Tu smo že zastavili odločno besedo pred vsem svetom — in spet so naši ljudje pozdravili odhod tovariša Tita v Moskvo, kjer so socialistične države opozorile napadalce in ves svet, da bodo pomagale arabskim narodom. Te dni so se začeli v vseh občinah sestanki Socialistične zveze, na katerih razpravljajo ljudje o vzrokih in posledicah sedanjega napada Izraela na ZAR. Resnice nihče ne skriva, pošteno ji je treba pogledati v oči. V novomeški občini je bilo v torek 13 takih zborovanj, v ponedeljek pa tri. V kočevski občini so v vseh večjih delovnih organizacijah ostro obsodili izraelski napad. V občini Trebnje se od ponedeljka naprej vrstijo posveti in sestanki: politične organizacije bodo občanom osvetlile spopad in zlasti njegove globje vzroke. Tudi v Spodnjem Posavju so ta teden začeli s sestanki v delovnih kolektivih in organizacijah SZDL, kjer pojasnjujejo ljudem dogodke, ki so zadnjih 10 dni pretresli ves mirolju- ben svet. S sestanki so začeli tudi v Beli krajini, saj ljudje povsod sprašujejo, kaj je v ozadju tega napada in kdo se skriva za njim. Na sestankih ljudje tudi obsojajo posameznike, ki so zadnje dni splašeni hiteli nakupovati zaloge hrane in dvigati hranilne vloge. Ostanimo mirni in disciplinirani, to naj bo naš prispevek za mir na svetu, pomagajmo pa tudi po svojih močeh žrtvam zadnjega napada! Kako bedni so ob vsem tem posamezii primeri belogardističnih parol, ki smo jih te dni tudi slišali: »Šli bomo brez potrebe umirat v Egipt! Amerikanci bodo tem Arabcem zdaj že pokazali! Zdaj se bo tudi pri nas spremenila oblast!« S takimi neumnostmi in zlobnimi pripombami so hoteli redki posamezniki kaliti miroljubno vzdušje ljudstva, ki je obsodilo napadalce! Delovni ljudje širše Dolenjske te dni znova izpričujejo: Smo proti vojni, a smo hkrati tudi nepopustljivi borci v boju za mir na svetu! Taki smo bili, taki tudi ostanemo — enotni in neodvisni na naši poti v socializem! KAJ JE S POTROŠNIŠKIMI POSOJILI Ali bodo po novem tudi pri nas brez porokov? Leta 1965 je bilo v Sloveniji odobrenih 306.000 potrošniških posojil v skupnem znesku 41,5 milijarde starih dinarjev. Hkrati je bilo v SRS 920.000 zaposlenih. Potrošniški kredit je torej imel več kot vsak drugi zaposleni. Ker potrebuje vsakdo za posojilo 2 do 3 poroke, je balo med poroki za teh 308.000 potrošniških posojil prav gotovo precej takšnih, ki niso garantno sposobni. Zakaj torej s prevaro, če se da brez tega? Posojilo brez prevare s poroki vam omogoča zavarovalna služba, ki vaše potrošniško posojilo zavaruje. če ste za to, ga lahko dobite brez porokov! V trgovini, kjer boste naje mali potrošniško posojilo, mn bodo dali na voljo: ali s ali z zavarovanjem, se boste odločili za posojilo s zavarovanjem, boste morali plačati nekaj več v go- tovini, kot bi sicer. Pri potrošniškem posojilu 300.000 S din najetem za dve leti, bodo znesli stroški zavarovanja 9.311 Sdin (2,6% premija od posojila je 7760 Sdin in 20'>/0 režijski pribitek nanjo 1552 Sdin). Ta znesek morate plačati ob najetju posojila. Zavarovalna premija je toliko večja, kolikor večje je posojilo in za kolikor daljši čas je najeto. Račun je zelo preprost: od najetega posojila odbijete polog v gotovini in k preostanku prištejete kreditne obresti. Od tako dobljenega zneska računate zavarovalno premijo: pri posojilu na 6 mesecev je premija 0,8%, na 1 leto 1,4%, na 18 mesecev 2%, na 2 leti 2,6% in na 3 leta 3,2%. To premijo morate povečati še za 20% (režija zavarovalnice) In račun je narejen. Novomeška trgovska pod- Topovi na Srednjem vzhodu so končno le umolknili, položaj pa je še vedno napet in ključni problemi niso nič bolj rešeni, kot so biH prej. Izraelska agresija se je končala potem, ko je Izrael dosegel vojaško zmago in zasedel obsežna ozemlja v Egiptu, Jordaniji in Siriji. Toda vojaška zmaga ni prinesla tudi političnega poraza Arabcev. Kot smo na tem mestu že pisali, je bil eden glavnih ciljev Izraela in njegovih zaveznikov, zadati smrtni udarec naprednim težnjam v arabskem svetu in silam, ki so njihov nosilec. Zato je bila teža vojaškega udara naperjena proti ZAR, teža vzporedne politične akcije pa proti predsedniku Naserju. V petek popoldne je predsednik Naser v govoru po radiu in televiziji sprejel krivdo za vojaški poraz nase in sporočil sklep, da odstopa. To je bil trenutek zmagoslavja za Tel Aviv in njegove zaveznike v VVashingtonu in Londonu. Toda tisto, kar se je zgodilo v naslednjih urah, je zmagoslavje spremenilo v vse kaj drugega. V Kairu in po vsem Egiptu so se nepregledne množice vsule na ulice in zahtevale, naj Naser prekliče odstop. Isto se je zgodilo v drugih arabskih državah. Zahtevi ljudstva so se pridružili tudi državniki ZAR in ostalih arabskih držav, ki so od Naserja odločno zahtevali, naj ostane na položaju predsednika. Naser se je enotni volji vsega arbskega sveta uklonil in odstop preklical. S tem se je začela povsem nova faza v dogodkih na Srednjem vzhodu. V boju za zrušitev Naserja, kar je bil eden od ciljev agresije, ni šla samo za osebnost egiptovskega predsednika, ampak je šlo za pre- iiušljeni udarec naprednim silam v arabskem svetu, silam, ki se že vrsto let odločno borijo proti imperializmu, za neodvisno in suvereno arabsko politiko, za napredno usmeritev v notranjem razvoju. Naser je eden glavnih dejavnikov teh sil in kot tak trn v očesu imperialističnih krogov na Zahodu. Podpora, ki jo je dobil v spontanem arabskem referendumu, je hkrati podpora vsem težnjam katerih nosilec je. To pa je velika zmaga ne le za Naserja osebno, ampak predvsem za ves napredni arabski svet in za vse napredne sile drugod po svetu Napadalec ne sme biti nagrajen! »Zgubili smo bitko, nismo pa zgubili vojne« je te dni pogosto slišati med Arabci. Pri tem je mišljeno obdobje, ki prihaja, obdobje diplomatske vojne proti poskusom Izraela, da bi z vojaško silo pridobljene položaje ohranil. Izraelski državniki in vojaški voditelji že postavljajo ozemeljske zahteve in grozijo, da se ne bodo umaknili iz okupiranih področij okrog Gaze, iz Jeruzalema in z zahodnega brega reke Jordana. V politični bitki, ki se zdaj začenja, gre za važno vprašanje, ki se tiče vseh: ali bo napadalec »nagrajen« ali pa mu bo svet preprečil, da bi užival prednosti, ki jih je dobil s silo. Če mu tega ne bodo preprečili, tedaj bo nastal sKrajno nevaren zgled za vse, id jih mika, da bi sporne probleme reševali z orožjem. V težavnem boju, da bi Izraelu preprečili uživati plodove vojne, lahko arabske države računajo z vso podporo napredne svetovne javnosti in številnih držav, predvsem socialističnih in nevezanih. V luči politične bitke, ki se zdaj začenja, je zlasti pomemben skupen nastop sedmih socialističnih držav, ki so na sestanku v Moskvi izrazile odločenost, da ne dopustijo, da bi Izrael zadržal tisto, kar si je pridobil z orožjem. Izjavo je podpisala tudi Jugoslavija in s tem ponovno izpričala odločnost, izraženo že v Titovi izjavi ob začetku agresije, da si bo aktivno prizadevala za skupno akcijo vseh miroljubnih sil za zaščito ZAR in drugih arabskih držav ter s tem za zaščito miru in pravic narodov. Nekateri krogi bi radi v tem videli tudi stvari, ki jih ni. In vendar je stvar tako jasna: Jugoslavija je nevezana država, kar pa ne pomeni, da mora ostati prekrižanih rok, kadar sta ogrožena mir in neodvisnost narodov. Moskovska izjava je pomemben sestavni del boja za tisto, kar smo omenili kot glavno — prizadevanje, da napadalec ne bi požel koristi od vojaške akcije. V tem boju na strani ZAR in drugih arabskih narodov, bo Jugoslavija aktivna povsod, kjer njeno sodelovanje lahko prispeva k uspehu pravične stvari Arabcev. V položaju, ki je nastal zdaj, ko vse napredne in miroljubne sile čaka huda bitka, je vloga Jugoslavije, kot nevezane države in kot aktivnega borca za mir in spoštovanja zakonitih pravic vseh narodov, hkrati z vsemi drugimi, ki se zavzemajo za iste cilje in načela, še posebno velika. jetja MERCATOR, DOLENJKA in NOVOTEHNA so se za tak, za potrošnika neobvezen način zavarovanja, že ogrela. Ce potrošnik ne plača svojega mesečnega obroka, ga plača zanj zavarovalnica, ki ga nato od dolžnika sodno izterja. Trgovina se s tem izogne sodni izterjatvi, to pa je tudi njej v prid. Trgovska podjetja se bodo morala dogovoriti še z banko, ki je doslej vztrajala pri porokih. Kot smo neuradno izvedeli pri DBH Novo mesto, so tam naklonjeni zavarovanju potrošniških posojil. Upamo, da bo tudi pri nas šlo kmalu brez porokov in da se bomo lahko izognili nemalokrat mučnemu iskanju porokov in prevaram pri garantnih izjavah! m M. JAKOPEC GIMNAZIJA BREŽICE, Milavčeva 8 a razpisuje vpis v prvi razred gimnazije za šolsko leto 1967/68 Na ta razpis se lahko prijavijo učenci, ki so uspešno dovršili osnovno šolo in niso stari več kot 18 let. Za sprejem v I. razred gimnazije morajo kandidati predložiti do 20. junija 1967 naslednje dokumente: 1. izpolnjeno prijavo za sprejem v srednjo šolo (obr. DZS 1,20), kolkovano s 50 Sdin, 2. spričevalo o dokončani osnovni šoli, 3. mnenje osnovne šole o kandidatovih sposobnostih. Kandidati bodo opravljali preizkus znanja, in sicer: 23. junija 1967 od 8.30 do 9.30 iz slovenskega jezika, od 10. do 11. ure iz angleškega jezika. 24. junija 1967 od 8.30 do 9.30 iz matematike. Vsi prijavljeni se morajo javiti v šoli 23. junija 1967 ob 8.15. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED ■ SEJA PREDSEDSTVA IN IK CK ZKJ. Na skupni seji predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ so v nedeljo pod vodstvom predsednika ZKJ tovariša Tita obravnavali poročilo o sestanku voditeljev socialističnih držav v Moskvi, na katerem so sprejeli izjavo o agresiji Izraela na ZAR in druge arabske države. Na seji so izrazili vso podporo stališčem, izraženim v besedilu izjave. Poudarili so, da je izjava v duhu tistega, kar je o agresiji rekel tovariš Tito neposredno po napadu Izraela na ZAR. Na seji so govorili tudi o nadaljnjih ukrepih, ki jih bo storila Jugoslavija skupaj z vsemi drugimi naprednimi, neangažirani-mi in socialističnimi državami za pomoč ZAR in drugim državam v njihovem pravičnem boju. Vodstva družbenopolitičnih organizacij so naslovila na vse Jugoslovane poziv za zbiranje pomoči arabskim deželam in za podporo pravičnemu boju arabskega sveta proti agresiji. Pobuda je prišla že prej od spodaj, saj so bili po vsej Sloveniji, podobno kot v drugih naših republikah, številni protestni shodi, na katerih so ljudje izpričali svojo pripravljenost, podpreti arabsko ljudstvo v njegovem pravičnem boju in mu pomagati, da bo čimprej zacelil rane, ki mu jih je prizadejal imperialistični napad. Beograd je bil v času agresije priča številnim pomembnim dogodkom, ki so dokazovali, da je Jugoslavija budna in da se zaveda nevarnosti izsiljevanja, ki preti naprednim silam v svetu. Najprej sta se sešla Tito in prvi sekretar CK bolgarske KP Todor Živkov; v skupni izjavi sta obsodila agresijo na arabske dežele. Na poti v Moskvo se je w Beogradu ustavil predsednik Alžira Bu- inedien, ki je nadaljeval pogovore s Titom tudi na povratku iz Sovjetske zveze. Alžirski predsednik je izrazil globoko zaskrbljenost alžirskega ljudstva spričo tega, kar se dogaja na Bližnjem vzhodu. — Te dni se je sestal tudi svet narodne obrambe, ki je razpravljal o mednarodnem položaju; ob tej priložnosti je sklenil, da Ivan Gošnjak nadomešča predsednika republike v poslih sveta. Vsesplošna obsodba agresije ■ USTVARITI MATERIALNE TEMELJE DOLGOROČNEGA RAZVOJA SRS. Na seji izvršnega komiteja CK ZKS je predsednik izvršnega sveta Skupščine SRS Stane Kavčič poročal o aktivnosti izvršnega sveta v prihodnjem obdobju. Med drugim je rekel, da bo aktivnost usmerjena na štiri širša, temeljna področja: notranjo politiko, gospodarstvo, šolstvo in zdravstvo. Cimprej bo treba izdelati plan dolgoročnega razvoja SRS, tako da se bo vedelo, kaj je perspektivno in kaj to ni, kaj se izplača naprej razvijati in kaj je tisto, kar nima perspektive nadaljnjega razvoja. Nujna je tudi večja koncentracija kapitala, se pravi prostih sredstev, ki bi morala biti osredotočena pri eni banki, ker bo le tako mogoče ustvariti solidne materialne temelje za razširjeno re- produkcijo Slovenije. V manjših bankah naj bi ostalo le okoli 20 do 25 odstotkov bančnega kapitala. — Glede šolstva in zdravstva je predsednik IS med drugim poudaril, da bo tudi na teh dveh področjih potrebna večja selekcija. Ne bi se smeli vedno samo spraševati, ali je dovolj denarja ali ga ni dovolj, temveč bi morali tudi vedeti, česa imamo sedaj preveč. ■ NESREČA V LAZAH. Na zadnjem ovinku pred železniško postajo v Lazah je v soboto, nekaj minut pred 23. uro, motorni vlak številka 430, ki je vozil iz Zidanega mosta proti Ljubljani, trčil v tovorni vlak številka 474. Pri silnem trčenju je izgubil življenje sprevodnik motornega vlaka, trije ljudje pa so bili hudo ranjeni. Vzroke nesreče še raziskujejo. ■ NOVI REPUBLIŠKI FUNKCIONARJI. Republiški zbor je na svoji zadnji seji razrešil pet republiških sekretarjev, ki jim je potekla funkcija, in na njihova mesta imenoval nove. Novi- republiški sekretar za delo je Jože Božič, za urbanizem inž. Drago Lipič, za zdravstvo in socialno varstvo Majda Gaspari, za pravosodje in občo upravo dr. Viktor Damjan in za narodno obrambo Rudolf Hribernik. Novi sekretar izvšnega sveta je Franjo Turk. ■ BEOGRAJSKI SEMINAR O REORGA-NIZACIJI ZK KONČAN. Na beograjskem seminarju o reorganizaciji ZK, na katerem so predavali ugledni partijski voditelji, je potekal odkrit dialog o vseh aktualnih vprašanjih preobrazbe Zveze komunistov v razmerah samoupravne družbe. V takem sproščenem pogovoru so sodelovali tudi Edvard Kardelj, Mijalko Todorovič, Stane Kavčič in drugi. NIKEZIC v INDIJI — Državni sekretar za zunanje zadeve Marko Nikezič je v torek odpotoval v New Delhi, kot posebni odposlanec predsednika Tita. Z indijskimi državniki se bo pogovarjal o položaju na Srednjem vzhodu. PREPOVED IZVOZA ZEMELJ SKEGA PLINA — Alžirska vlada je prepovedala dobavo zemeljskega plina Veliki Britaniji. Za britansko gospodarstvo bo to resen udarec, kajti iz Alžirije uvaža letno okrog milijardo in pol kubičnih metrov zemeljskega plina. ARABSKA KONFERENCA NA VRHU — Arabske države so na-vezale prve stike s ciljem, da bi preučile možnosti za sklicanje vrhunske konference vseh arabskih držav. Na konferenci bodo razprav. Ijali o najboljšem načinu za združitev vseh arabskih sil, da bi premagali posledice izraelske agresije. SKLICANJE GENERALNE SKLI*. SCINE OZN — Iz New Yorka po ročajo, da sc Sovjetska zveza zavzema za to, da bi sklicali izredno zasedanje generalne skupščine OZN, na katerem bi razpravljali o umiku izraelskih čet z okupiranih ozemelj. NOČEJO NATOVARJATI NAFTE — V pristaniščih Saudske Arabije, Iraka, Kuvajta in Bahreina pristaniški delavci nočejo natovarjati nafte na ladje. Ta sklep so sprejeli zato, da arabske nafte ne bi mogli prevažati v ZDA, ki podpirajo Izrael. SESTRELJENO AMERIŠKO LETALO NAD KITAJSKO —V Pekingu so sporočili, da je bilo nad provinco Kvangsl sestreljeno ameriško letalo brez pilota. TakSna letala ZDA pogosto pošiljajo nad Kitajsko v izvidniške polete. Agencija Ilsinhua poroča, da so kitajska letala od novembra 1964 do aprila leto« sestrelila že 12 ameriških vohunskih letal brez pilotov. RASNI NEREDI — V mestu Tampa na Floridi v ZDA je policija v nedeljo ubila nekega devetnajstletnega črnca. Zaradi tega so se začele hude demonstracije, ki trajajo že nekaj dni. 500 vojakov In 400 policajev sl zaman prizadeva, da bi jih zatrli. Črnski del mesta je policija povsem blokirala bi mnogo ljudi aretirala. Demonstracije so se iz Tampe razširile tudi v številna druga mesta na ameriškem jugu. KONFERENCA ZUNANJIH MINISTROV — V torek se je v Luksemburgu začela konferenca zunanjih ministov držav članic NATO. Ministri sc pogovarjaj« o položaju na Srednjem vzhodu in o odnosih med državami Atlantskega pakta. DEMONSTRACIJE V JUŽNI KOREJI — Več tiso« Študentov je * glavnem mestu Južne Koreje Seulu demonstriralo proti južnokorojsklm oblastem, češ da so potvorile rezultate volitev, ki so bile prejšnji teden. V demonstracijah, med katerimi je policija uporabila soMln* plin, je bilo več Študentov ranjenih. etnika 100 JAX MIRNA Tovarna šivalnih strojev »MIRNA« z Mirne na Dolenjskem praznuje od 15. junija do 31. julija 1967 stoletnico šivalnih strojev »JAX-MIRNA«. Ob jubileju tega znanega šivalnega stroja in lepem razvoju domače tovarne šivalnih strojev na Mimi dajemo javnosti nekaj zanimivih podatkov. Tovarna JAX je bila ustanovljena v Linzu v Avstriji leta 1867. Kot zelo kvalitetna proizvajalka šivalnih strojev je bila znana tudi v Jugoslaviji. Precej je sodelovala s firmo Diirkopp in skupaj z njo razvijala nove tipe šivalnih strojev. Izdelki tovarne JAX so bili znani po zelo solidni kvaliteti, kakor tudi tehnični dovršenosti. Tovarna šivalnih strojev »MIRNA« je bila ustanov- CENJENE GOSPODINJE! V času, ko praznuje tovarna šivalnih strojev »MIRNA« 100-letnico izdelovanja šivalnih strojev, bo prodajala svoje izdelke »MIRNA« IN »MIRNA-VERITAS« V RAZLIČNIH IZVEDBAH s popustom! Vsak kupec, ki bo v času od 15. junija do 31. julija 1967 kupil naš šivalni stroj in poslal en izvod garancijskega lista tovarni najkasneje do 7. avgusta 1967, bo dobil od tovarne po pošti na svoj naslov nazaj 100 Ndin. — Prav tako bo imel vsak kupec pravico sodelovati pri nagradnem žrebanju, ki ga bo priredila »MIRNA« v svoji tovarni 8. avgusta 1967. Izžrebane bodo naslednje nagrade: ljena na Mirni 1954. Že takoj po ustanovitvi je navezala s tvrdko JAX ozke komercialne in tehnične stike. Sodelovanje je trajalo do 1959, ko je »MIRNA« odkupila od tovarne JAX licenco z vso tehnično dokumentacijo, prav tako pa večino strojne opreme. Takoj po odkupu licence je »MIRNA« začela popolnoma sama izdelovati šivalne stroje z znakom »MIRNA«. Šivalni stroj »MIRNA«, ki je naslednik JAX, se je od 1959 pa do da-nes zaradi visoke stopnje kvalitete, tehnične dovršenosti in moderne oblike močno uveljavil na domačem kakor tudi na tujem trgu, kar je veliko priznanje celotnemu kolektivu na Mimi. Razen šivalnih strojev »MIRNA« izdeluje mirenska tovarna v kooperaciji z nemško firmo VERITAS zelo kvalitetne šivalne stroje »Mirna-Ve-ritas« cik-cak in avtoma-tik, ki danes znani že po vsem svetu. Za nadaljnji razvoj podjetja pa imajo velik pomen tudi industrijski šivalni stroji. Tovarna MIRNA proizvaja in dobavlja (za zdaj še v kooperaciji s tujimi firmami) najrazličnejše industrijske šivalne stroje za industrijo konfekcije, obutve in trikotaže. mirna 51» 1. NAGRADA: šivalni stroj »Mirna-Veritas« ki. 8014/33 avtomatik v kabinetu 2. NAGRADA: šivalni stroj »Mirna-Varitas« ki. 8014/22 cik-cak v kabinetu 3. NAGRADA: šivalni stroj »MIRNA« ki. 03 v kabinetu 4. NAGRADA: šivalni stroj »MIRNA« ki. 03 v kovčku in 10 NAGRAD: elektromotorji »ISKRA« (komplet) Z NAKUPOM ŠIVALNEGA STROJA TOVARNE »MIRNA« SE BOSTE PREPRIČALI O DOBRI KVALITETI, KI JE BILA DOSEŽENA Z VEČLETNO PRAKSO IZDELOVANJA ŠIVALNIH STROJEV! CENJENI KUPCI! če v vašem kraju ni na zalogi naših strojev, nam pišite — poslali vam bomo prospekt šivalnih strojev. Stroj, kd si ga boste izbrali, vam bomo poslali po povzetju. Stroške prevoza po železnici bomo plačali mi. Tovarna šivalnih strojev »MIRNA« ima servis v vseh večjih krajih. Vedno ima na zalogi vse rezervne dele. S šivalnim strojem »Mirna-Veritas« avtomatik lahko Šivate 60 operacij. Danes je tak šivalni stroj že v vseh razvitih deželah nepogrešljiv vsaki gospodinji. TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV »MIRNA« MIRNA NA DOLENJSKEM ri3L\ (/ /m wi' WNjy PRVA SEJA NOVEGA NOVOMEŠKEGA SVETA ZA URBANIZEM Še 400 parcel in dražja voda V petek se je prvič sestal ftovi svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve novomeške občane. Predsednik sveta Marko Ivanetič je °Pozoril člane sveta na povedne pristojnosti in s tem tudi odgovornost sveta, potem so obravnavaj! osnutek ur-"S-nističnega načrta za Šmarješke Toplice. Predračun za ^gradnjo zdraviliškega in turističnega področja okrog Toplic znaša 10 milijard starih dinarjev. Obravnavali so tudi osnut-zazidalnih načrtov za Montažno naselje žabja vas, služno<5tni obrtni center Go tna vas, stanovanjski predel Regerča vas ter zazidalna načrta za severni del Gotne vasi in stanovanjsko sosesko ob Cesti herojev v Novem mestu. Po vseh teh načrtih bi bilo po sprejetju v občanski skupščini na razpolago več kot 400 gradbenih parcel. Razpravljali so tudi o zazi- NE HODI DOMOV BREZ dalnih načrtih za vas Otočec, za Gornjo Stražo ter za gostišči na Vahti na Gorjancih in v Dobruški vasi ob avtomobilski cesti. Na predlog podjetja VODOVOD Novo mesto bo svet predlagal občinski skupščini, naj poviša ceno kubičnemu metru vode enotno za vso občino na 50 par za osebno potrošnjo (do zdaj 40 par), na 80 par za družbe-• ne službe (do zdaj 60 par) in na 1,30 Ndin (do zdaj 85 par) za gospodarske dejavnosti. Cene vode v novomeški občini so bile do zdaj med najnižjimi v Sloveniji. f* • • VV je/misca Novo mesto 12. junija so pripeljali kmetovalci na novomeški sejem 768 pujskov, zaradi slabega vremena pa je bilo kaj malo prometa: prodanih je bilo le 508. Za manjše prašičke so zahtevali 10.000 do 18.000 Sdin, za večje pa 19.000 do 30.000 Sdin. Cene so bile tokrat nekoliko nižje ko pretekli teden. Brežice V soboto, 10. junija, je bilo na brežiškem prašičjem sejmu naprodaj 795 pujskov, prodali pa so jih 412. Manjši so šli v denar po 800 do 850 Sdin kg, večji pa po največ 680 do 700 Sdin kg. Cenjene interesente obveščamo, da je sedaj najugodnejši čas za nakup in montažo sodobnih naprav za CENTRALNO KURJAVO 4 r Mr Vse dele, montažo, kasnejši servis in rezervne dele vam nudi METALKA, Ljubljana. Zastopamo zahodnonemške firme VIESSMANN — THYSSEN -GEA, ki proizvajajo KOTLE, GORILCE, KON VEKTORJE, SOBNE GRELCE in ves ustrezni pribor, ki je potreben za sodobno centralno kurjavo. Gorivo: OLJE in PREMOG. Gorilci na olje so primerni za štedilnike v gostinskih podjetjih. Izkoristek do 90%. Cena od 222 do 1081 USA $ in 1180 do 6074 novih dinarjev sorazmerno velikosti in stopnji avtomatike. (Dinarske cene so: carinski stroški, prometni davek in stroški podjetja.) NAPRAVE VAM DOBAVIMO TAKOJ po vplačilu deviznih in dinarskih stroškov. Cenjene kupce še posebej opozarjamo na lastno konsignacijsko skladišče v Ljubljani, Topniška 9, kjer so zagotovljeni rezervni deli in servis. Devizna sredstva lahko vplačate pri NB Ljubljana, vplačljiva pa so tudi iz tujine. Ce ste se odločili za sodobno ogrevanje stanovanja ali hiše, se izvolite obrniti oa METALKO, Ljubljana, Dalmatinova 2/IX, soba 4, tel. 311-155 in 312-044. metalka EKPORT-IMPORt LJUBLJANA r DALMATINOVA 2 Cenjene potrošnike vabimo v naše trgovine v Ljubljani na Titovi cesti 24 in Stritarjevi ulici 7 (odprto od 7.30—12. in od 16.30—19.30, ob sobotah od 7.30—12.30) na UGODEN SEZONSKI NAKUP naslednjih artiklov, s katerimi lahko opremite vaše stanovanje: Stara cena Nova cena (S N-din N-din • Hladilniki AT 80, absorpcijski 925,00 799,50 • Hladilniki KT 130, kompresorski 1.470,60 1.179,50 • Električni štedilniki tip 165, 4-pIoščni 727,56 663,50 • Centrifuge CN-03 527,50 467,00 • Električni kuhalniki E-230, 2 ploščni 196,10 123,00 Se posebej pa vas opozarjamo na IZREDEN POPUST DO za naslednje blago široke potrošnje: 60% Stara cena Nova cena N-din N-din • Hladilniki Silesia 2.134,00 1.400,00 • Sesalci Omega — uvoz 502.60 350,00 • Brivniki Bebo-scher 219,65 105,00 • Svečniki alpaca art. 122232 157,30 75,00 • Podstavki alpaca za kozarce 60,00 27,00 • Servisi alpaca za vino 267,10 160,00 • Jedilni pribori ABS art. 361 20,25 11,00 • Jedilni pribori ZRN — 4 del. 17,70 10,00 • Jedilni pribori SSSR — 4 del 18,44 10,00 • Jedilni pribor ABS art. 140 16,65 8,30 • Lonci econom — 5 litrov 186,56 115,00 • Lonci econom — 7 litrov 208,04 135,00 PRIPOROČAMO SE ZA OBISK in upamo, da boste z nakupom zadovoljni. metalka Prva samopostrežna trgovina v Kočevju Odprta je bila včeraj v Kidričevi ulici - V njej si boste postregli z vsemi živili, pijačami in drobnim industrijskim blagom - Za obisk se priporoča tudi bife v samopostrežni trgovini - Za novo trgovino je kolektiv Trgo-prometa odštel 90 milijonov Sdin - Pred vrati je še obnova in gradnja nekaterih poslovalnic Včeraj je TRGOPROMET odprl v Kidričevi ulici v Ko. čevju prvo samopostrežno trgovino. Odprta bo vsak delavnik od 7. do 19. ure. Če bo potreba, bo samopostrežna trgovina odprta v poletni sezoni po 2 do 3 ure budi ob nedeljah. V samopostrežni trgovini so naprodaj vsa živila, drob. no industrijsko in nekatero drugo blago, ki je primemo za prodajo v takih trgovinah. Razen osnovnih živil, kot so moka, sladkor, mast itd., so v samopostrežbi naprodaj še mleko, kruh, piščanci, maslo itd. Potrošniki dobe v tej trgovini tudi pomaranče, jabolka, limone in drugo sadje ter zelenjavo, ki je primerna za pakiranje. Seveda so kupcem poleg tega na razpolago vse vrste alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Samopostrežna trgovina je založena tudi z drobnim industrijskim blagom: čistilnimi sredstvi, milom, pralnimi praški, izdelki iz plastičnih mas (škafi, vedri, siti itd.), lesenimi izdelki (obešalniki itd.), otroškimi igračami ter ostalim. Ima tudi svoj bife, kjer so kupcem in gostom na razpolago vse vrste alkoholnih in brezalkoholnih pijač, ex-pres kava in jedila (sendviči, hrenovke itd.). Nova samopostrežna trgovina je veljala »Trgopromet« okoli 90 milijonov S diin. Zgradil jo je pretežno z lastnim denarjem, manjši del pa s krediti. Kolektiv je prisluhnil željam potrošnikov in zgradil KMETIJSKA ZADRUGA BREŽICE bo prodala NA JAVNI LICITACIJI 21 vinskih sodov z naslednjo litražo: 317 1, 365 1, 420 1, 535 1, 650 1, 833 1, 15001, 17001, 17941, 22501, 23921, 32001, 40201, 45101, 45701, 46301 in 6025 1; 2 soda držita po 7001, 2 soda pa po 34001. Prodana bo tudi 1 LAKOVNICA in 1 ELEKTRIČNA VINSKA ČRPALKA. Licitacija bo v četrtek, 22. 6. 1967, ob 9. uri v prostorih obrata KZ, centralno skladišče Brežice, šentlenart 72 (kolodvor): najprej za družbeni sektor, eno uro pozneje pa za zasebni sektor. — Sode si lahko ogledate od 15. do 22. 6. 1967, vsak dan od 7. do 10. ure v obratu KZ, centralno skladišče — kolodvor. sodoben lokal, seveda pa je ta izgradnja terjala, da se je marsičemu odrekel. Kolektiv namerava za kul-tumejšo postrežbo on za boljše počutje potrošnikov še letos prenoviti poslovalnico »Potrošnik« na Reški cesti v Kočevju in zgraditi novo trgovino v Fari. V prenovljeni poslovalnici »Potrošnik« bodo povečali tu- Nagrada za najboljše šolsko igrišče Svet za prosveto in kulturo je na nedavni seji v Novem mestu priporočil osnovnim šolam, naj v nakraj-šem času urede svoja igrišča, in hkrati predlagal, da bi šole, ki se bodo pri tem najbolj potrudile, nagradili. Komisija štirih bo po sklepu sveta pripravila poročilo o telesni vzgoji v šoli in zunaj nje. Priporočeno je bilo tudi, naj se do 1. sepetm-bra urede odnosi med društvi Partizan in šolami na Otočcu in Mimi peči tako, da bodo šole lahko nemoteno uporabljale dvorane za pouk telesne vzgoje. G. Bandaranaike na obisku v Sevnici 10. junija je obiskala Sevnico nekdanja predsednica Ceylona g. Sirimavo Bandaranaike, ki je ta čas pri nas na zdravljenju v Cateških toplicah. V spremstvu predstavnikov občinske skupščine in družbeno-političnih organizacij si je ogledala sev-niško osnovno šolo, Kopitarno, Lisco in Jutranjko ter se zanimala za njihove uspehe in težave. dii prodajni prostor. Trgovino bodo obnovili in povečali predvsem zato, da bodo ustregli željam sedanjih potrošnikov in novih potrošnikov iz območja novega naselja, ki nastaja v Podgorski ulici. Z novo trgovino v Fari bo ustreženo potrošnikom in 8-letki v Vasi-Fari. Sedanja prodajalna je namreč v stav. bi, ki je last šole. V bližnji prihodnosti bo Trgopromet obnovil še poslovalnico »Špecerija« na Roški cesti v Kočevju in zgradil nov lokal za trgovino v Livoldu. Vsem potrošnikom se priporoča za obisk trgovsko podjetje »Trgopromet« s pošlo, valnicami v mestu in na podeželju. Stiplovšek v Dolenjski galeriji V ponedeljek zvečer so v Dolenjski galeriji odprli razstavo pok. akademskega slikarja Franja Stiplovška. Bo-gait izbor olj, grafik in risb, ki jih je v glavnem posredoval Posavski muzej iz Brežic, vabi k obisku zanimive in privlačne razstave. Včeraj je bila v Kočevju odprta prva samopostrežna trgovina, ki je poslovalnica podjetja »Trgopromet« iz Kočevja (Foto: Primc) KAJ UGOTAVLJAJO BORCI V NOVOMEŠKI OBČINI? Zdravje se jim je izneverilo Težka je tudi pot do primernega stanovanja in štipendiranja ali zaposlitve otrok Srčne bolezni, obolenja žil, revmatizem in druge hude bolezni prevladujejo med boleznimi, ki tarejo nekdanje borce in aktiviste NOV v novomeški občini. Organiziranih zdravniških pregledov ni, zdravljenje je zaradi pomanjkanja denarja omejeno. Na velike težave zadenejo, če hočejo poslati na zdravljenje člana borčevske družine. Posledice vojne so borcem razrahljale zdravje. Obolenja so pogostna. Razen za zdravje pa se morajo boriti tudi za primerno življenje. Družba jim je marsikaj dala, jim marsikaj omogočila, toda še premalo. V neprimernih stanovanjih prebiva še vedno precej borcev z družinami. Večinoma so to kmetje in upokojenci v mestu. Na letnih konferencah krajevnih organizacij ZB so navajali, da je premalo denarja za obnovo hiš kmečkih borcev. V večjih naseljih, zlasti v Ivovem mestu, pa nekateri borci, med temi največ upokojencev, že leta in leta čakajo na dodelitev zemljišč, na katerih si nameravajo postaviti boljše domove, ter na kredite in druge vloge, ker jih pristojni organi rešujejo prepočasi. Mnogi borci iz Novega mesta bi si radi postavili hišo zunaj mestnega hrupa, pa si jih ne morejo, ker onstran meje gradbenega okoliša ni dovoljeno zidati. Ne zdi se jim prav tudi to, da lahko dobijo zemljišča predvsem na dražbah. Na sestankih in drugih zborih pogosto vprašujejo, zakaj je tako malo možnosti, da bi njihovi otroci dobili štipendije in primerno zaposlitev. Prenekatereanu očetu ne preostane drugega kot povedati sinu, da bo pač doma. Taki in podobni problemi so se zagozdili v vsakdanje življenje nekdanjih borcev in aktivistov NOV. Nekaj bo rešenih, več pa se jih bo vleklo iz leta v leto. Tega se zavedajo. Pričakujejo pa, da bo naposled sprejet zakon, ki bo reševal vse njihove probleme. Sedanji zakoni in predpisi, ki se često spreminjajo, mnoge borce begajo, jih delajo mlačne in naveličane. CESI HOČETE OLAJŠATI DELO IN ŠKROPITI POCENI NAPREDEN KMETOVALEC ORJE DANES S TRAKTORJEM, ŠKROPI PA S CUPRABLAU-om CUPRABLAU škropivo pripravite brez apna in čakanja CUPRABLAU je' najcenejše, bakreno sredstvo CUPRABLAU je izredno odporen proti izpiranju CUPRABLAU ne maši škropilnih šob CUPRABLAU lahko mešamo z drugimi sredstvi za varstvo rastlin (prednost dajemo močljivim praškom), razen z žvepleno apneno brozgo V VINOGRADE, NA HMELJIŠČA, NA POSEVKE SLADKORNE PESE, NA KROMPIRIŠČA CUPRABLAU C C CINKARNA CELJE METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA GLAVNA NALOGA PODODBORA IN OBRTNIKOV: Ugotoviti, kako je z obrtjo Medobčinski strokovni pododbor za obrt, ki deluje kot organ republiške gospodarske zbornice pri novomeškem Zavodu za izobraževanje, je na seji 27. maja razpravljal o sektorskih konferencah obrtnikov. Tako družbena kot zasebna obrt sta doslej pogrešali organ, ki bi živo problematiko obrti na terenu približal delu gospodarske zbornice, pa tudi občinskim skupščinam. Kot vse kaže, bo tudi naš strokovni pododbor imel obilo dela, saj je bilo v razpravi naštetih veliko problemov: od šušmarst- va, davčne politike, špekulacij z dopolnilno obrtjo, strokovne usposobljenosti posameznih obrtnikov pa do vajencev in šolskega vprašanja v obrti. 2e na ustanovnem zboru aprila letos, ko je bil izvoljen strokovni pododbor za občine Novo mesto, Metlika, Trebnje in Črnomelj, pa tudi na prvi in drugi seji pododbora se je pokazalo, da so obrtni delavci dolgo molčali o svojih težavah. V razpravi na vseh treh sestankih se je namreč zlila prava povodenj dolgo zatajevanih besed in stališč. Obrt je brez dvoma dejavnost, ki postaja v našem družbenem razvoju vedno bolj pomembna, vendar žal vedno bolj zaostaja. Obrt je panoga, ki naj bi v času delovanja reforme po zamisli sestavljavcev programa perspektivnega razvoja SRS zaposlila odvečne delavce iz drugih panog. V praksi pa je drugače: število družbenih obrtnih obratov se zadnja leta zmanjšuje vsako leto za 50, ndč boljše pa ni z zasebno obrtjo. Obrtniki menijo, da je zakon o dopolnilni (popoldanski) obrti zgrešil namen, saj je v vseh občinah na njegov Odlok o pospeševanju živinoreje V Krškem je za danes sklicana seja občinske skupščine. Odborniki bodo razpravljali o smernicah za razvoj kmetijstva v občini in sprejeli odlok o ukrepih za pospeševanje živinoreje. Na vrsti bo tudi razprava o proračunskih dohodkih in izdatkih v zadnjih petih mesecih. Skupščina bo nato sprejela odlok o sestavi in številu članov svetov ter odlok o varstvu reke Krke in njene okolice. Sklepala bo o potrditvi zaključnih računov skladov za leto 1966. račun brez števila očitnih špekulacij. Davčna politika do obrti je premalo premišljena in ne ustreza namenu, šušmarstvo se vedno bolj bohoti, obrtne delavnice pa odpirajo ljudje, ki nimajo strokovne usposobljenosti. Tudi glede predpisov o vajencih in poklicnega izobraževanja imajo obrtniki kopico pripomb. Na seji pododbora, o kateri poročamo, so ugotovili da je treba najprej ugotoviti dejansko stanje v obrti in nato začeti z resnim delom za odpravo težav. Pri tem ne bo šlo brez sodelovanja obrtnikov, pododbora, inšpekcijskih služb in referentov na občinskih skupščinah. Najpomembnejša vprašanja obrti v posameznih občinah bo skušal pododbor izluščiti iz razprav na sektorskih posvetih obrtnikov, ki bodo na jesen sklicani po posameznih občinah. Vodič po prostranem parku Gostišče GRAD MOKRICE bo izdelalo brošurico z opisom vseh vrst drevja, ki raste v grajskem parku. Vodič skozi park bodo obiskovalci lahko kupili v gostišču. Brošurico sestavlja inž. Ogorevec, direktor ARBORETUMA v Volčjem potoku. V ZAČETKU JE BILA »IZBIRA« „Dolenjka" in njenih petnajst let Vrh praznovanja obletnice: otvoritev prvega dolenjskega D-marketa v Bršlinu V soboto, 24. junija, bo »DOLENJKA«, trgovsko podjetje iz Novega mesta, odprla ob Ljubljanski cesti v Bršlinu svojo najmodernejšo trgovsko hišo, imenovano tudi samopostrežni D-market. Na otvoritvi se bo poleg predstavnikov družbeno-političnega življenja ter poslovnih partnerjev in prijateljev zbral tudi »DOLENJKIN« kolektiv, ki mu bo ta dogodek vrh praznovanja 15. obletnice ustanovitve podjetja. Ta dan bo še pomembnejši za okolišne potrošnike, zlasti prebivalce Bršlina, saj jim bo »DOLENJKA« izročila eno svojih najbolje urejenih in opremljenih hiš. Bršlinski market bo triinštirideseta »DOLENJKINA« prodajalna oziroma sedemnajsti poslovni prostor tega podjetja v Novem mestu. Z njim bo podjetje še povečalo promet, ki je za letos ocenjen (brez prometa v grosističnem oddelku) na 4 milijarde S din. če se bo posrečilo v predvidenem času postaviti tudi samopostrežni paviljon ob Cesti herojev v Novem mestu, za katerega je denar zagotovljen, bo letošnji promet še večji. LETOS IZBOLJŠAVE V VSEH PRODAJALNAH Letošnje »DOLENJKINE« investicije bodo celo nekoliko večje kot 160 milijonov S din. Vštete so tudi adaptacije prodajaln v družbenih prostorih in najnujnejše izboljšave v lokalih pod strehami zasebnikov. To bo na- P0TR0SNIK0M OB JUBILEJU EQUENCE 0 ZNIZANJE CEN kot rezultat modernizacije proizvodnje in sodobne tehnologije 40 rejeno v počastitev jubilejnega leta. KOLEKTIV JE RAZUMEL V prejšnjih letih je »DOLENJKA« s 108 milijoni Sdin preuredila in posodobila vrsto prodajaln na območju novomeške in trebanjske občine, kjer je razpredla gosto mrežo trgovskih lokalov. Za preureditev prodajnih in drugih prostorov je precej denarja prispeval kolektiv, ki si je leta in leta, zlasti pa v letih 1963 do 1966, pritrgoval od ust in nalagal sredstva na sklade. PRVA SAMOPOSTREŽNICA V NOVEM MESTU S tako zbranim denarjem je »DOLENJKA« posodobila vrsto prodajaln v obeh občinah. 1963 je dala Novemu mestu prvo samopostrežno trgovino. Uredili so jo pri kandijskem mostu v prostorih, ki so bili podobni vsemu, samo trgovini nič. Takoj zatem je bil na vrsti žužemberk, kjer so ruševine spremenili v moderno prodajalno z živih in drugimi predmeti. Kasneje so se lotili urejanja na Mirni in v Mokronogu. V novem mestu pa so hiteli v zadnjimi deli za delikatesno prodajalno, blagovnico »TEKSTIL« in z obnovo »ŠPECERIJE« na Glavnem trgu. Preureditvenih del je bilo toliko in so bila tako obsežna, da je treba dandanes kar pošteno prelistati po zapisnikih, kjer so zbrani podatki. NI ŠLO VLESEJ GLADKO V podjetju je več ljudi, ki se spominjajo, kako je bilo v vseh petnajstih letih. Vedo, da temu NE POZABITE: od 1. januarja 1967 dalje sprejemajo in izplačujejo j VSE POŠTE V SLOVENIJI hranilne vloge na c hranilne knjižice DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE NOVO MESTO! kot drugim trgovskim podjetjem ni šlo vselej gladko. Nemara bi bilo primemo imenovati zlasti polovico poti, ko »DOLENJKA« Se ni bila »DOLENJKA«, pot hudih naporov. ZAČETEK JE BILA »IZBIRA« Začelo se je s podjetjem, ki so mn dali ime »IZBIRA«. Ustanovili so ga 1. aprila 1952 — ta dan se Šteje tudi za ustanovni dan »DOLENJKE« — in je imelo sedem prodajaln. »IZBIRA« je delala, kot se je delati dalo oziroma podobno, kot so delala Številna majhna podjetja v majhnih občinah, ki so se kasneje združile v novomeško občino. Združevanje občin je sprožilo tudi združevanje trgovskih podjetij. To pa so narekovale tudi gospodarske spremembe in, ne nazadnje, čedalje večje zahteve potrošnikov po boljši izbiri. Za podjetja je to pomenilo, da morajo začeti investirati in povečevati oziroma izboljšati prodajalne. Manjša podjetja si ob tej zahtevi niso mogla pomagati, saj ob akumulaciji, kakršno so lahko ustvarila, niso zbrala denarja. Vse to pa so zmogla večja, združena trgovska podjetja. 1962 REORGANIZACIJA ALI LETO ZDRUŽEVANJA Predhodnice »DOLENJKE« je reorganizacija zatekla v letu 1962. V eno podjetje, ki so mu nadeli ime »DOLENJKA«, so se združila trgovska podjetja »GORJANCI« (Šentjernej), »PREHRANA« (Novo mesto) in »SUHA KRAJINA« (Dvor). Združeno podjetje je imelo 31 prodajaln, ki so ob koncu 1962 ustvarile 1 milijardo 173 milijonov dinarjev prometa, 194,5 milijona dinarjev dohodka, 18 milijonov dinarjev skladov. V tem letu je podjetje ustanovilo grosistični oddelek s skladiščem. V naslednjem letu se je k »DOLENJKI« pripojila novomeška »DROGERIJA«, podjetje pa je ustanovilo v Mokronogu tri in na Mirni eno prodajalno. V letu 1965 Je »DOLENJKA« uredila svojo prodajalno v Mimi peči. V ŠTIRIH LETIH 2,5-KRAT VEČ NA POSAMEZNIKA Uspeh reorganizacije se je pokazal že v letu združitve, v naslednjih letih pa se je znatno izboljšal. Lani je »DOLENJKA« ustvarila za 3 milijarde 451 milijonov Sdin prometa, 833,5 milijona Sdin dohodkov in 150 milijonov Sdin skladov, povprečni osebni dohodki pa so bili 82.789 Sdin. Od 1962, ko je bilo v podjetju 108 zaposlenih, do lani, ko je kolektiv Stel 130 delavcev, se je promet na posameznika povečal za več kot za 2,5-krat. DEJAVNOST, VREDNA OMEMBE OB OBLETNICI Razume se, di vse to ne bi imelo tolikšnega pomena, če ne bi »DOLENJKINE« pridobitve in izboljšave koristile potrošnikom. Preurejene in in povečane oziroma posodobljene prodajalne imajo namreč znatno boljšo izbiro Blagovnica »TEKSTIL« na novomeškem Glavnem trgu je med najbolj obiskanimi trgovinami Je vrste. Konfekcijski oddelek ima stalno na zalogi obleke, ukrojene po zadnji modi. Preden se stranka odloči, obleko večkrat pomeri. V sodobno urejeni in opremljeni prodajalni ob kandijskem mostu v Novem mestu so med prvimi na Dolenjskem uveljavili način samopostrežne prodaje. Stranka dobi pri vhodu košarico, v katero nalaga predmete, ki jih hoče kupiti, nato pa na blagajni pri izhodu plača. Ni potrebno posebej poudarjati, da se je samopostrežni način potrošnikom priljubil. in hitrejšo postrežbo, kot jo je bilo možno organizirati v nekdanjih neprimernih, tesnih in preperevajočih mestnih in podeželskih lokalih. Omeniti je treba tudi, da so zunaj in znotraj preureje- ne prodajalne dale naseljem lepšo podobo, s čimer je bilo povsem zadoščeno zahtevam po ureditvi krajev. Kolektivu »DOLENJKE« torej ni treba zardevati nad doslej opravljenim delom. Dr. Minka Maležič: 10 Higiena v življenju žene Občutja žene v spolnem življenju so lahko normalna, zmanjšana, povečana, lahko pa tudd spremljana z bolečino (dispareunia). Žene so torej normalno občutljive, napol frigidne in pa popolnoma neobčutljive (frigidne), žene, ki spadajo v prvo skupino, zadovolji spolna združitev vsakokrat aM skoro vsakokrat. Seveda pa je stopnja, bolje rečeno višina zadovoljitve, tudi pri isti ženi lahko različna, torej ni pri vsakem spolnem združenju enaka. Odvisna je od mnogih činiteljev, kot so zdravje, razpoloženje žene in od časa spolnega akta glede na menstruacijo. Menstruacija in ostale spremembe v ženinem telesu so pod vplivom dveh hormonov: v času po menstruaciji (10—14 dni) prevladuje hormon, ki so mu Francozi nadeli ime »hormon ljubezni«; 10—14 dni pre(j pričakovanim Perilom pa prevladuje »hormon materinstva«. Vzporedno z izločanjem teh dveh hormonov se spreminjajo občutja žene v njenem spolnem življenju. žene, ki so spolno popolnoma hladne in niso nikoli doživele orgazma, včasih ne žele pomoči, ker pravzaprav ne vedo, za kaj so prikrajšane. V to, da bi si pomagale, jih prisili nekladnost, ki nastane v mnogoterih zakonih zaradi že. nine spolne hladnosti. Nekatere žene pa žele pomoč, ker zvedo od svojih prijateljic, da je spolno občevanje zelo prijetna stvar. Največ žena, ki iščejo nasveta in pomoči, pa je ta»kih, da le včasih dožive orgazem ali pa so postale spolno hladne šele po nekaj letih normalnega spolnega življenja. Razumljivo je, da prav te žene največkrat čutijo potrebo, da bi si pomagale iz takega stanja. Popolnoma frigidna žena ži- vi brez želje po združitvi z možem ali je do nje popolnoma ravnodušna, lahko pa ji je spolno življenje celo ‘odvratno. Da je žena frigidna, je normalno v zgodnji mladosti, lahko v času višje nosečnosti, nekaj časa po porodu ali po dolgi spolni vzdržnosti, žena običajno ne doživi orgazma pri prvih spolnih občevanjih; ta lahko nastane šele po nekaj tednih ali celo mesecih. Tukaj je treba povedati tudi to, da žena, ko pride v klimakterij, ne izgubi spolne sle niti orgazma. Prav tako se ne zmanjšajo občutki po operaciji, ko so ji bili odstranjeni maternica in jajčniki. Ker se pri takih operacijah nožnica ne odstranjuje, je tudi spolno občevanje nemoteno in prav tako kot pred operacijo. Seveda pa je po operaciji zaradi rane nujno potrebna nekajtedenska vzdržnost. Omenila sem že, da žena, ki po krivdi moža (sebičnost, slaba tehnika, bolezni moža) ne doživi orgazma, v bistvu ni frigidna. Seveda pa prav zaradi tega sčasoma lahko postane frigidna. Nimfomanija, ko je žena stalno spolno vzdražena, ker nikdar ne doživi zadovoljitve in si je zaradi tega nepretrgoma nenasitno želi, je pravzaprav ena od oblik frigidnosti. Ta bolezen je sorazmerno redka; kot zanimivost naj omenim, da nekatere teh žena postanejo prostitutke, ker si iščejo zadovoljitve. Frigidnost ima mnogo vzrokov; dostikrat jih je tudi pri eni in isti ženi združenih več: različne bolezni, razvojne napake in bolezni samih spolnih organov, motnj.e v delovanju hormonov, napačna prehrana itd. Najčešče pa so duševni vzroki: strah pred nezaželeno nosečnostjo, nekladnosti zakona, pomanjkanje ljubezni, ljubosumnost, napačna vzgoja v mladosti, in kot sem že ponovno omenila, je največkrat vzrok mož. Možu velikokrat zadostuje za spolno zadovoljitev zelo kratek spolni akt; tedaj je žena prikrajšana za spolno zadovoljitev prav zaradi prekratkega kontakta z možem. Frigidnost ima torej mnogotere vzroke, zdravljenje je težko. Medicina in psihologija se intenzivno bavita s tem področjem; upam, da bomo kmalu lahko uspešno pomagali pri odstranjevanju te velike teža- ve, kot je spolna nezadovolji-tev žene. — Važno je, da skušamo odkriti vzroke frigidnosti in jih po možnosti odstraniti. S tem pozdravimo tudi frigidnost. Ponovno naj omenim vlogo, ki jo morajo odigrati starši in vzgojitelji pri vzgoji deklic, kajti pogosto nastane frigidnost tudi zaradi napačne vzgoje (podcenjevanje ženskega spola). Telesni vzroki za frigidnost se lahko odstranijo z zdravili ali morda celo z operacijo; tukaj lahko pomaga ginekolog; če pa so vzroki duševni, je potrebna psihoterapija. Frigidne žene (seveda je to priporočljivo za vse žene) naj žive po vseh načelih osnovne higiene, pazijo naj, da niso nikdar niti telesno niti duševno preutrujene, da niso nerazpoložene. Važna je tudi prehrana; vsebuje naj dovolj vitaminov, beljakovin in začimb, kajti taka hrana povečuje željo po spolnem življenju. To je le nekaj besed o težavah v življenju žena. Več bo morda lahko pomagal ginekolog. Z njim naj se prizadeta žena pogovori brez sramu. Ta ji bo svetoval tudi obisk pri psihiatru ali psihologu. ®J A NKO ŠKALER: KOZJANSKI ODRED Razvoj narodnoosvobodilne borbe na Kozjanskem je dosegel največji vzpon z ustanovitvijo Kozjanskega odreda spomladi 1944. Osvobodilno gibanje na Kozjanskem zavzema seveda dosti večji prostor, kot to pove zemljepisni pojem. Kozjansko partizanstvo namreč ni omejeno samo na ožjo okolico starodavnega trga Kozje, temveč obsega široko področje vzhodne Slovenije med Sotlo, Savo in Savinjo, na severu pa zajema še gozdove Boča. To ozemlje je omejeno s prirodnimi in modernimi prometnimi potmi, z nekdanjo Južno železnico, ki se v križišču Zidanega mosta povezuje z železniško potjo na Balkan. Na vzhodu je to ozemlje omejevala reka Sotla, ki je bila v času okupacije tudi državna meja. Pomembnejša mestna in tržna naselja so le na robovih te zemlje v dolini Save, Savinje in Sotle. Osrednji del, precej z gozdom poraščen, pa naseljuje kmečko prebivalstvo. Nekako v središču tega gozdnatega sveta so tudi najvišji vrhovi, ki dosežejo okoli tisoč jnetrov. Pod njimi je bilo skozi vsa štiri vojna leta žarišče partizanstva na Kozjanskem. Od tu so kozjanslu partizani s svojimi akcijami v vsem voi-nem obdobju - enkrat bolj, drugič manj — vzne-mirljali okupatorjevo oblast prav do neposredne okolice Celja, Rogaške Slatine, Sevnice, Brežic in Krškega. Večji del tega ozemlja je v nekaj mesecih po svoji ustanovitvi spomladi 1944 osvobodil Kozjan ski odred. To je bil nedvomno največji uspeh te slo-venske partizanske enote, toda pot do teh zmac ie bila dolga m krvava. Pripravljali so jo od leta 1941 naprej mnogi prvoborci, ki sadov svojega boja žal niso dočakali. Bili so to borci prvih slovenskih parti- ™"g£im°Lk' 80 bni 1eta 1941 ’brani v ~8. novembra 1941: štirje padli borci Brežiške čete. Na puški je vrezano geslo »Smrt fašizmu — svobodo narodu!« ter v španščini »No pasaran fasistas«. Prva partizanska enota na skrajnem severnem robu kozjanskega partizanskega ozemlja je bila Celjska četa. Njen prvi komandir je bil Franjo Vrunč sekretar okrožnega komiteja KPS v Celju. Ustanovljena je bila 20. julija 1941 Njeno prvo taborišče je bilo blizu kmeta Muleja na hribu Resevna pri Šentjurju. V io-či na 4. avgust je četa izvedla svojo prvo sabotažno akcijo: požgala je kozolec na čatro-vem posestvu v Bukovem žla-ku pri Celju. V kozolcu — njegovega lastnika so izselili so imeli Nemci uskladiščene pridelke in poljedelske stro-je. Ker je četa nameravala napasti žandarmerijsko postajo v Slivnici, sta šla Franjo Vrunč in Peter Stan te ogledovat kraj. Pri tem sta padla v povražnikovo zasedo, iz katere se je Stante sicer srečno rešil, Vrunča pa so na begu zasledovali in ranjenega ujeli v strugi Voglajne. Komandir čete je bil nato Peter Stante; ta se je s četico takoj umaknil v taborišče v Langerjevih pečeh na Javorniku. V poznem popoldnevu 16. avgusta so policisti obkolili njihovo novo taborišče. Borcem se je posrečilo umakniti se iz obroča, komandir Stante pa je na begu padel v skalnato grapo in nezavesten obležal Stante ta je nasledil kot komandir čete Vilko Šlander, ki se mu je posrečilo združiti spet nekaj borcev v četo. Čez nekaj dni je Šlander s skupinico kakih sedem borcev krenil proti Bohorju. Pri Pustih njivah na Dolu pri Planini so obračunali z vod-jo žandarmerijske postaje, ki jih je zasledoval na pohodu. Nato so se umaknili proti Šentrupertu in se ustavili v Zavškovem mlinu. Ker je sovražniku pomagal iriaja-lec, so policisti 27. avgusta obkolili mlin, v katerem je taborila četa. Na sovražnikov poziv se borci niso hoteli predati, zato so policisti mlin zažgali. Iz gorečega mlina je skoči] eden partizanov in smrtno ranil bližnjega žan-darja, toda nato tudi sam smrtno zadet omahnil. V mlinu pa je zgorelo — tako pripovedujejo očividci — pet borcev, med njimi tudi komandir Vilko Šlander. Nastajanje Brežiške čete Brežiška četa je nastajala v poznem poletju 1941, ista-novljena pa je bila v dneh splošnega preseljevanja prebivalcev iz Posavja dne 28 oktobra 1941. Njeni borci so bili mladi, napredno usmer jeni fantje iz okolice Brežic in iz Rajhenburga (Brestanice), nekateri od njih so bili skojevci. Teh 18 fantov, zbra nih v četi, sta smelo vodila v akcije proti okupatorju komandir čete Dušan Kveder in komisar Rudi Janhuba V pozni jeseni 1941 je četa dan za dnem izvajala drzne akci je; osvobodila je politične zapornike iz sevniškega zapora, požigala okupatorjeva skladišča, minirala progo, likvidirala izdajalce. Dne 28. novembra, natanko en mesec po njenem nastanku, so taborišče čete izdali okupatorju. Na Kunejevem hiamu v Gor- janah pri Podsredi je policija iznenada obkolila 15 borcev. V boju so padli štirje borci, enajst so jih ujeli in v Mariboru 27. decembra obsodili na smrt. * Prav tiste dni, ko je začela izvajati svoje akcije Brežiška četa, so se prebijali na Kozjansko borci I. štajerskega bataljona, ki jih je vodil na znani »brežiški pohod« Tranc Rozman—Stane. Pohod so začeli v poznih večernih urah 28. oktobra 1941 in 1. nov. prispeli na Kozjansko. To je bil za bataljon najtežji dan na vsem pohodu. Sovražniku se je pri Sveti Leni posrečilo borce obkoliti in le s težavo so se v visokem snegu prebili skozi gosto točo sovražnikovih krogel. V borbi so padli štirje borci, med njimi Peter šprajc sit. in Angei Besednjak — Don. Na Kozjanskem se je bataljon zadrževal do 5. novembra. Imeli so namero, da se združijo z Brežiško četo, ki je bila ustanovljena praiv tisti dan, ko je štajerski bataljon iz Griž pri Celju krenil na svoj »breži-ški pohod«. S skupno pripravljenimi akcijami bi bili obe enoti lahko bolj učinkovito ovirali okupatorju preseljevanje Slovencev iz Posavja. Zal, do predvidene združitve ni prišlo, ker borci štajerskega bataljona niso mogli "zdr žati stalnih napadov in zasledovanja sovražnika. Njihov že tako težki položaj pa je poslabšal še visok sneg in nepoznavanje krajev in Mudi. Po desetih dneh izredno napornega pohoda, na katerem so izgubili pet borcev, se je I. štajerski bataljon s Koz. janskega spet vrnil v Iriže Na Kozjanskem področju je torej v pozni jeseni 1941 ostala Crežiška četa sama. Ko pa je bila ta uničena, je bil oku pator prepričan, da bo Koz-jansko ostalo mimo. Tako bi torej v ravninskem svetu med Sotlo in Savo lahko v miru živeli Kočevarji, Buko vinci in Besarabci, ki so jih na izpraznjene slovenske domove naselili jeseni 1941 Toda okupatorjeva pričakova nja se niso uresničila. Kozjansko ni ostalo mirno Aprila 1942 je na Kozjansko prišla iz revirske čete skupina petih borcev, v kateri sta bila Ciril Škvarča—Modras in Pavle Baloh—Peter Konec maja pa je na Kozjan sko pripeljal skupino sedmih borcev Anton Vratanar—An-tonesko. Iz teh dveh skupin je nastala četica, ki je poleti 1942 izvedla na Kozjanskem več akcij, tako v Zagorju, Le* ki, Zabukovju, na Plešivcu in v Kozjem. To je bil tudi čas živahnega delovanja kozjanskih političnih aktivistov Na Kozjanskem so bili v letu 1942 najbolj znani politični delavci sekretarka kozjan skega okrožja Tončka čeče va, Pavle Baloh, Svetozar ča-porda, Peter Šprajc ml., Jože Preskar in Rudi Rožanc Kozjanska četa je v tem času pridobila v svoje vrste tudi precej novih borcev iz krajev na Kozjanskem. Ta obetajoči razvoj osvobodilne borbe na Kozjanskem pa so za nekaj časa prekinili dogodki v noči med 27 in 28 avgustom 1942. Zaradi izdaje je sovražnik zvedel za kraj, kjer naj bi se bili v tej noči sestali borci Antoneskove čete in politični delavci Kozjanskega. Sovražnik jim je pripravi! zasedo severno od Zagorja pri Topolovem ir tako mu je tisto noč uspelo uničiti Antoneskovo četo in ujeti nekatere ranjene politične delavce, med njimi se- kretarko kozjanskega okrožja Tončko Čečevo. Rešilo se je le nekaj borcev, ki so se zatekli v varsbvo k prebivalcem kozjanskih vasi. Rojstni dan Kozjanskega bataljona: 17. 9. 1942 17. septembra 1942 je bil na Dobrovljah v Savinjski dolini zbor II. grupe odredov, na katerem so ustanovili Kozjanski bataljon. V sestavu bataljona sta bili dve četi iz II. grupe odredov, kot III. četa pa je bila predvidena Antoneskova skupina borcev, ki se je že od pomladi 1942 nahajala na Kozjanskem Štab II. grupe odredov namreč ni vedel, da je bila Antoneskova četa 28. avgusta skoraj popolnoma uničena. Iz Dobrovelj se je takoj po zboru novoustanovljeni Kozjanska batuljon napotU na Kozjansko. Za komandanta bataljona je bil imenovan Franc Mazovec—Risto iz Polja pri Ljubljani, s.a komisarja Jože Babič—Vojteh iz Hrastnika V I četi je bil komandir Tone Ljubič—Zidar, komisar Božidar Gorjan—Bogo, v II. četi je bil komandir Hinko Zakšek—Miloš, komisar Janez Slovenc—Popa j Bataljon je štel 32 borcev. Po nekaj dneh napornega po hoda ter nenehnega sovražnikovega zasledovanja so se prebili na Kozjansko. Pri Prevorju se je bataljonski štab odločil, naj se četi ločita. Začasno naj ena ostane v gozdovih okoli Kozjega, druga pa naj nadaljuje r ihod proti Bizeljskem. S I. četo, ki je ostala v go-zdovih Pokojnika nad Kozjem, je ostalo tudi bataljonsko vodstvo. II. četa, ki je nadaljevala pohod proti Bizeljskem, se je nameravala nekaj časa zadržati med Piše-cami m Sromljami. Pri navezovanju stikov z ljudmi pa ni imela sreče. V roke policije je padlo nekaj borcev in celo sam komandir čete Hinko Zakšek—Miloš. Tako je ostalo v začetku oktobra 1942 v četi samo šest borcev, ki bi se bili kaj težko obdržali, če jih ne bi bila odkrila politična delavca tega področja Jože Preskar in Svetozar ča-porda. To srečanje je skupinico v neznanem kraju rešilo. V jeseni ter pozimi 1942/43 je precej poraslo Število borcev v četi. Prejšnjim borcem iz II. grupe odredov so se pridružili fantje iz vasi na preseljenem ozemlju, ki so bežali iz nemških preseljeni, ških taborišč, slovenski delavci iz Gradca, Trbovelj ter iz taborišča pobegli grški vojni ujetniki. V začetku februarja 1943 je iz skupinice šestih borcev, kolikor jih je bilo v oktobru, nastala "eta 29 borcev. Njihovo dejavnost je bilo čutiti v neposredni bližini Brežic. Dvakratna akcija v trgovinah na Zdolah, vedno pogostejše rekvizicije pri Kočevarjih, strahovanje okupatorjevih sodelavcev in obsodba izdajalcev so bile akcije čete, zaradi katerih je okupator poskušal vse, da bi to partizansko skupino čim prej uničil. Pri svojem prizadevanju se je gestapo iz Brežic poslužil podle vohunke, slovenskega dekleta iz okolice Celja, ki so jo v Brežicah pripravili na Judeževo deja nje. Vohunki se je sredi februarja 1943 posrečilo pridružiti se četi, ki je takrat taborila v Trobojniku nad Sromljami. 2e čez tri dni pa je zvijačno izginila iz taborišča in v Brežicah izdala položaj in oborožitev čete. "večer 18. februarja 1943 sta polioija in vermaršaft obkolila četo, ki je doživela podobno usodo kot nekaj tednov prej Pohorski bataljon. V obrambi je padlo 14 borcev, 7 je bilo ujetih, le 5 se jih je rešilo. (Nadaljevaje sledi) rfTia SPREJEMA IN ODDAJA VAŠE ŽELJE ZAPIS OB SREČANJU BORCEV I. SAB V DOLENJSKIH TOPLICAH Prva slovenska artilerijska brigada 18. junija se bodo zbrali v Dolenjskih Toplicah borci I. SAB. — Tam se bodo srečali z borci XII. SNOUB, kajti obe brigadi imata domicil v Novem mestu. Takšna srečanja pomenijo za borce praznik, saj se v osebnih stikih in živih pomenkih radi spominjajo dogodkov in doživetij iz velikih dni narodnoosvobodilnega boja. Srečanja so danes še posebno pomembna zaradi razvijanja tradicij NOB, obenem pa koristijo piscem zgo dovine brigad, da osvežijo včasih že malo zbledele spomine na zanimiva in pomembna obdobja partizanskih enot ali posameznih borcev. Partizansko topništvo ima v zgodovini narodnoosvobodilnega boja svoje posebno mesto. Maja 1944 je bila ustanovljena Prva slovenska artilerijska brigada (I. SAB). Ob ustanovitvi je štela okoli 500 borcev in je imela naslednje enote: štab, tri divizione, zaščitni bataljon, inženirsko četo, četo za zvezo ter obveščevalni, sanitetni in transportni vod. Enota je imela okoli 100 konj, strelne zaloge pa so znašale več kot 2000 granat raznih kalibrov. I. SAB je bila po svoji formaciji, številu topov in organiziranosti prav gotovo ena prvih jugoslovanskih topniških enot in le redki so bili v tem času korpusi v NOV in POJ s takšno udarno silo. I. SAB je bila formirana iz topništva XV. divizije (dva diviziona) in iz topniškega diviziona XVIII. divizije. Začetki artilerijske brigade pa segajo pravzaprav že v september 1943. Ob kapitulaciji Italije 9. septembra 1943 je padlo v partizanske roke večje število raznih topov in havbic s konjskimi vpregami, precejšnja količina streliva, oprema za zvezo in tako dalje. S tem orožjem so ustanavljali in opremljali brigadne baterije in divizione. V XIV. in XVIII. diviziji so ustanovili po en divizion. Najštevilnejše in organizacijsko najbolj urejeno pa je bilo topništvo XV. divizije, ki se je formiralo 15. septembra 1943 v žabji vasi pri Novem mestu. Ta enota je imela tedaj dva diviziona po tri baterije. Vsaka baterija je razpolagala z 2 do 4 orožji raznih kalibrov, od gorskih topov 65 milimetrov do havbic 100 milimetrov. Topniški oddelki I. SAB so se udeležili v dvanajstih mesecih približno 50 napadov na razne postojanke, občasno pa so delovali tudi kot pehotne enote. V teh akcijah so topničarji iznajdljivo in hrabro uničevali sovražne postojanke in utrdbe, obenem pa spretno izpopolnjevali svoje orožje in znanje. To jih je usposobilo, da so v poslednjih bojih zadali sovražniku odločilne udarce in tako pospešili osvoboditev slovenske zemlje. Dol, Kal, Šentjanž, Bučka, Bo-štanj, Kočevje, Trška gora, Zdenska vas, Žužemberk, Trebnje, Mirna peč, Tržišče, štempetov most, Ribnica, Pijava Gorica, Škofljica in tako dalje — povsod so topničarji skupaj s slavnimi pehotnimi brigadami zadajali sovražniku odločilne in smrtonosne udarce. Težko je v skopih besedah opisati razvoj in borbeno pot I. SAB. Danes lahko le trdimo, da so topničarji slovenske artilerijske briga-ge prispevali pomemben delež v boju slovenskega naroda za njegovo zmago in svobodo. MILOŠ JANČIČ vo mesto, Otocec, Semič, slušna slovenska umetnika Šmihel pri N. mestu, Vilmo Bukovec in Vladka šmarjeta, Šentjernej, ško- Korošca. Zapela sta več cjan, Trebnje, Vavta vas znanih skladb in nekaj in Žužemberk. Pokazali so opernih arij ter požela pri-lepo mero znanja in goto srčno zahvalo hvaležnih vo bi bil njihove vneme za poslušalcev. — Zanimivi lepoto in muziko najbolj spored večera in prizade-vesel prav skladatelj, saj vanje glasbenih pedagogov je veliko svojih del posve- sta potrdila, da je taka til mladini in našim naj- vzgoja •mladine hvaležno mlajšim. in koristno delo ter ga Posebno toplo pa so vsi kaže samo nadaljevati! v dvorani pozdravili za- Tg. Prireditve v spomin slovenskega skladatelja Marjana Kozine 18. junija ob 20. uri bo odkritje spominske plošče na Trški gori; 19. junija ob 20. uri bo v Dolenjski galeriji Večer Marjana Kozine. Glasbeno prireditev izvaja Zavod za glasbeno in baletno izobraževanje iz Ljubljane. Od 18. do 31. junija bo v Študijski knjižnici razstava del Marjana Kozine. Za glasbeno prireditev bo predprodaja vstopnic v glasbeni šoli in eno uro pred pričetkom v Dolenjski galeriji. Vabijo: Občinska skupščina Novo mesto Glasbena šola Novo mesto Dolenjski muzej in Študijska knjižnica Literarni večer v Novem mestu Glasbeno srečanje, ki sta ga v počastitev prve obletnice smrti akademika in skladatelja Marjana Kozine priredila Zavod za prosvetno-pedagoško službo in Zavod za kulturno dejavnost v Novem mestu, je 8. junija izzvenelo v čudovit večer muzike in toplega spomina na nepozabnega umetnika. Dvorano v novomeškem Domu kulture so napolnili do zadnjega kotička učenci dolenjskih osnovnih šol, domačini in gostje iz Ljubljane, toplo pa sta bili pozdravljeni tudi mati in soproga pokojnega rojaka Marjana Kozine. Uvodno besedo z zgoščenim orisom življenja in umetniškega ustvarjanja pokojnega skladatelja je podal prof. Janko Jarc. S toplimi besedami se je spominjal Kozinove mladosti, njegove neusahljive ljubezni do muzike, njegovega partizanstva in zaslužnega dela, ki ga je vnesel v zakladnico slovenske kulture. Spet je za. živel • pred nami lik vsestransko razgledanega umetnika, ki svoje dolenjske deželice in Trške gore ni pozabil do zadnjega diha. Sledil je zanimiv in bogat spored, ki so ga pripravili učenci osnovnih šol iz Trebnjega, Šentjerneja, novomeške glasbene šole, iz Črnomlja in folklorna skupina iz Dragatuša. V spoznavanju glasbenih del so tekmovali učenci osnovnih šol Črnomelj, Dol. Toplice, Metlika, Mirna, No- Akvareli novomeškega gimnazijca 10. junija so v Domu JLA odprli razstavo likovnih del novomeškega gimnazijca Branka Suhyja. Mladi ustvarjalec je razstavil 21 akvarelov. Razstava je bila odprta do 14. junija. V Su'yjevih akvarelih prepoznamo sočno pomladansko podobo Novega mesta in okolice, iz katere zajema mladi ustvarjalec še in še. Težko je reči, ali razstava že izpoveduje to, kar je hotel Suhy povedati, velja pa zapisati, da je lep obet in da bo z izpopolnjevanjem in vztrajnim delom lahko še precej dose-gefi. Razstavo je organiziral občinski komite ZMS v sodelovanju z Domom JLA. Kot je bilo rečeno ob otvoritvi, si bomo lahko še ogledali podobne razstave. Kulturno-umetniška skupina Janez Trdina je v soboto, 10. junija, pripravila literarni večer, na katerem je bralo svoja dela ved znanih slovenskih književnikov: Edvard Kocbek, Dominik Smole, Peter- Božič in Dane Zajc. Skupina, ki je večer priredila, je obetala še prihod Pirjevca, Kermaunerja ter Hvalioe, vendar se prvi zaradi zadržanosti večera ni udeležil. V dvorani je bila že postavljena razstava Stiplovškovih del, pripravljena za ponedeljkovo otvoritev. Edvard Kocbek je najprej prebral pet pesmi iz zbirke Groza. Dominik Smole, avtor Antigone, Je prebral odlomek iz igre Cvetje zla. Drugi pesnik, ki je spregovoril ta večer pred maloštevilnimi obiskovalci, je bil Dane Zajc. Prebral je pesmi Ubijalci kač, Ni te, Senca, v drugem delu pa še Lupine IV, Kralj mrtvih ter Ozka jama. Peter Božič se je predstavil z zanimivim odlomkom iz knjige Izven. Potem je Dominik Smole prebral odlomek iz daljše proze, Edvard Kocbek pa je večer zaključil z branjem odlomkov iz Listine, ki je pred pratkim izšla pri Slovenski matici. Prebral je nekaj dnevniških zapiskov, začel pa je s tistim z dne 22. maja 1943, ko si Je umislil svojevrstnega medija svoje izpovedi, Dizmo. Pripoved je končal z zanimivim zapiskom bombnega napada na Novo mesto. Menda bi se morala po večeru razviti še razprava, ker pa sta bila Pirjevec in Kermauner odsotna, je ni bilo. Lahko rečemo, da je bil večer na moč zanimiv, Dolenjska galerija pa je tokrat odstopila svoje prostore zanimivi prireditvi. UPORNIK Kot 92. zvezek knjižnice Kondor (izbrana dela iz domače in svetovne književnosti) je izšla knjiga Upornik, ki ima podnaslov Slovenska ekspresionistična enodejanka in prizori. Zbrani teksti ustvarjalcev ekspresionistične smeri so tokrat prvič zbrani v knjižni obliki. To so: V kaverni (France Bevk), Apokalipsa (Stanko Majcen), Dediči nebeškega kraljestva (tudi Stanko Majcen), Ognjeni zmaj (Miran Jarc), Berači (Ivan Fregelj), Zamorka (Stanko Majcen), Tiberij Grakh (Bratko Kreft), Magda (Alojzij Remec), Kraljična Haris (Anton Leskovec), Upornik (Slavko Grum) ter Vergerij (Miran Jarc), študijo o ekspresionizmu v drami je napisal dr. Pran Zadravec, ki se kot slavist posa-bej zanima prav za ekspresionizem v književnosti ter za njegove umetniške dosežke v poeziji, prozi ter drami. Odlična Kondorjeva knjiga nosi na ovitku Nevihto Franceta Kralja. Obsega 214 strani, od tega Zadravčeva študija 47 strani. V študiji je dr. Zadravec poglobljeno predstavil slovenski ekspresionizem v drami, prav tako kot je futurizem ln ekspresionizem v slovenski poeziji v delu. Nasmejani in zadovoljni po petih uspešnih uprizoritvah. Dijaki IV. a razreda so z velikim smislom za humor zaigrali Nušićevo komedijo »Sumljiva oseba« v Kostanjevici, Krškem, Sevnici in Brežicah. Na sliki s profesorji, ki so jim pomagali pri pripravah. (Foto: Baškovič) Razstava otroške APZ »TONE TOMŠIČ« V KOSTANJEVICI Pesem po 182 letih Dne 11. junija je bil v Kostanjevici v gosteh akademski pevski zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane. Gostje so si ogledali kostanjeviške znamenitosti, nato pa so zapeli v Lamutovem likovnem salonu, potem pa še v samostanski cerkvi, ki je letos dobila streho. Izza leta 1785 je bil to najbrž prvi nastop v tem prostoru. Vsi smo bili radovedni, kako bo zvenela pesem med stebri znamenite gotike. čeprav je cerkev pri koru še vedno odprta, je bilo renesančne pesmi, s katerimi je zbor nastopil, tako lepo slišati, da so bili vsi navzoči začudeni. Zbor se je tudi v največjih pdandsimih slišal v grafike V soboto, 17. junija, bodo ob 18. uri odprli v krški galeriji razstavo otroške grafike, delo učencev višjih razredov krške in leskovške osnovne šole. Pripravlja jo akademska kiparka prof. Vladka štoviokova, ki bo imela na razstavi uvodno besedo. Razstava bo odprta do vključno 25. junija vsak dan od 10. do 12 in od 16. do 19. ure, ob nedeljah pa neprekinjeno od 8. do 18. ure. Vabimo starše otrok in pri j p. tel ie mladine, naj si razstavo ogledajo! s- s- »Mlinarjev Janez« na sevniškem gradu Občinski svet prosvetnih društev iz Sevnice bo organiziral dve upriroritvi »Mii- j narjevega Janeza« v izvedbi Svobode iz Brestanice. ! ^■edstavi bosta v soboto, 17. j ob 8. uri zvečer in v nedelJo ob 19. uri. Ker tovr- j stne prireditve na prostem v Sevnici do sedaj še ni bilo, se bo predstav udeležilo prav gotovo zelo veliko ljudi. sleherni kotiček cerkve, kar potrjuje edinstveno akustiko tega poslopja. Kostanjevica je s tem pridobila nov prostor za koncerte in že letos bo v njem Dolenjski kulturni festival priredil prvi koncert izbrane renesančne in baročne glasbe. Tako se obeta prijateljem kostanjeviških prireditev nov umetniški užitek, ki ga bodo deležni v prvi polovici septembra. Čez poletje sedem kulturnih prireditev V okviru turističnih prireditev julija in avgusta na Otočcu in v šmarjeških Toplicah bo novomeški Zavod za kulturno dejavnost organiziral sedem pomembnejših nastopov raznih domačih in tujih umetniških skupin. Razen domačega Odra mladih," ki pripravlja igro »Otok in Struga« po istoimenski Tavčarjevi povesti, bodo predvidoma nastopili solisti ljub-ljanske Opere na večeru opernih arij, tamburaška skupina »Tamburica«, ki jo sestavljajo naši rojaki iz Pittsburgha (ZDA) pod vodstvom Violet Ruparčič, bolgarska folklorna skupina iz Plovdiva, pevski zbor »Gal-lus« iz Ljubljane in druge "kulturno umetniške skupine. »Kraljevski lov« o lovu na sulca 7. junija so v Novem mestu prikazali turističnopropa. gandni film v barvah »Kraljevski lov«, ki ga je na Dolenjskem posnela ziahodno-nemška firma Balzer iz Lau-terbacha. 350 m dolgi fiflm prikazuje razen lepot v dolini Krke predvsem lov na sulca na kaskadah v Kotih Pri snemanju so pomagali domači ribiči in delavci gostinskih podjetij z Otočca in iz Dolenjskih Toplic. Film bodo predvajali ribiškim organizacijam v Zahodni Nemčiji, Franciji ter državah Be-neluxa. Pogovarjajo se tudi, da bi film prikazala francoska televizija v poskusnem barvnem progamu. Kopijo filma bi rada odkupila tudi Dolenjska turistična zveza za propagando Krke v Jugoslaviji. Pot skozi noč, ki Je 93. knjiga knjižnice Kondor ter se navezuje na prejšnjo. Knjiga je izbor iz slovenske futuristič ne in ekspresionistične lirike, ki so ji šele povojni raziskovalci pridali, važnejše mesto, saj se nekje sklada s sodobnimi poizkusi umet niškega oblikovanja Tekste uvaja Kosovelova pesem Moja pesem, ki Je moto zbirki. Slede tematsko razporejene pesmi v ciklih Pred viharjem (Vladimir Levstik, Anton Debeljak, Joža Lovrenčič ter Izidor Cankar), Vojna in smrt »pesmi Otona 2upančiča, Prana Albrehta. Stanka Majcna. Franceta Bevka. nAtona Podbevška, Vladimirja Premruja, Boža VoduSka in drugih). Krik samote, Ljubezen, Mesto, rudnik, fabrika ter Rdeči atom. Naslovna stran zanimive zbirke Pot skozi noč je opremljena s Cargovim Avtoportretom. ’ Lojzka Kotarjeva iz Kostanjevice je najstarejša igralka pri domačem prosvetnem društvu. Nastopila bo v DIVJEM LOVCU, lani pa je igrala v MI-KLOVI ZALI. Četudi podnevi trdo dela, je zvečer utrujenost ne premaga in zelo redno hodi na vaje. (Foto: J. Teppey) Ciril Plut predsednik izobraževalne skupnosti 10. junija je bila v Krškem seja ustanovne skupščine temeljne izobraževalne skupno- sti. ki šteje 27 članov. Za Predsednika Je bil soglasno 1Zvoljem Ciril Plut, ravnatelj °snovne šole v Leskovcu. Iz- volili so tudi 9-članski izvršni odbor, katerega člani so: Ciril Plut, Rudi Druškovič, Oton Mikulič, Rezi Pirc, Franc Junkar, Jože Knez in Slavko Smerdel. V svet za skupno financiranje srednjih šol ter dejavnosti prosvetno-pedagoške službe je bil izvoljen Lojze Štih, direktor TSS Krško. Vse tri temeljne izobraževalne skupnosti posavskih občin Sevnica, Brežice in Krško pa so v svet republiške izobraževalne skupnosti izvolile Cirila Pluta. Na seji so razpravljali še o prihodnjih nalogah ter poudarili. da je treba zaposlenim v družbenem in zasebnem sektorju kmetijstva omogočiti strokovno izobraževanje S. S. MARJAN ROZINA BI JIH BIL VISEL NOVA ŠTIFTA ZANIMIV KULTURNI SPOMENIK če se ozremo po samotnih vaških poteh, po gričkih naše domovine, vidimo precej nabožnih znamenj, ki so delo ljudskih umetnikov, pa tudi cerkva. Pri tem prav gotovo ne bomo prezrli v pravilnem osmerokotniku grajene novoštiftske cerkve. Na 622 metrov visokem hribčku pod Travno goro poveličujeta cerkev dve mogočni lipi. Ena nosi uto že od leta 1870. Sedanja uta je od prejšnje nekoliko večja. Z vrha novoštiftovskega griča je lep razgled na dolino vse do kočevskih hribov. Upravitelj-stvo samostana vzorno skrbi za cerkev in okolico, ki je zelo privlačna. Stavbo cerve so v desetletjih in stoletjih dopolnjevali. Tako je dobila pločevinasto streho, »svete stopnice« itd. Notranjščina napravi na obiskovalca močan vtis. Baročni oltarji, prižnica ter mogočne orgle dopolnjujejo bogato arhitektonsko stvaritev iz 17. stoletja, čeprav bogato poslikana 26 metrov visoka kupola nima prave umetniške vrednosti. Slikarije so iz novejše. ga časa (1922-23). Zob časa in požar jih je pred nekaj desetletji poškodoval. Da bi morda odkrili prvotne slike, bodo odstranili del sedanje poslikane' ploskve. Ce bodo freske našli, bodo sedanje slike popolnoma odstranili. Cerkev obiskuje veliko turistov. škoda, da v neposredni bližini ni nobenega gostišča. Tudi ceste so še vedno slabost ribniške komunalne dejavnosti. Čeprav je ce-sta k Novi Štifti speljana, je slabo vzdrževana. I. ŠEGA Komisija za razpis delovnih mest PODJETJA »KOVINAR« KOČEVJE razpisuj e prosto delovno mesto samostojnega VK ali K monterja centralne kurjave Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. V mesecu avgustu na razpolago družinsko stanovanje. Avto-moto društvo KRŠKO proda ■> 2 rabljena osebna avtomobila znamke Zastava 750 Ogled bo v prostorih društva. Licitacija bo 21. junija 1967 ob 9. uri v pisarni AMD Krško, CKŽ 4. ČE ŽELITE odgovor ali naslov iz malih oglasov, priložite vašemu vprašanju dopisnico ali znamko za 30 din. UPRAVA LISTA PONUDBA KMETIJSKA ŠOLA GRM daje v pleskanje okna in vrata šolske zgradbe Ponudbe pošljite do 24. junija 1967. Ogled prostorov je vsak dan od 7. do 12. ure. S a S: 1969: na svienje v Bihaću! Pogled na del obale »Zlati peski«, ki je zaslovela daleč po svetu (Foto: S. Dokl) Bolgarija - dežela presenečenj Ste se tudi vi odločili preživeti počitnice na Črnem morju? Po sklepu delavskega sveta podjetja sprejmemo v UK 20 MESARJEV Pogoj: uspešno končana osemletka. Prošnji je treba priložiti šolsko spričevalo o končani osemletki. Kadrovska služba, ki daje tudi vsa pojasnila, bo sprejemala prošnje do 20. junija 1967. PREHRANA, izvoz-uvoz, Ljubljana Kersnikova 2 Naša soseda Bolgarija je v zadnjih letih na široko odprla vrata vsem, ki jo obiščejo kot prijatelji. Teh pa je vedno več. Tisti namreč, ki pride k našim vzhodnim sosedom enkrat, se bo rad še povrnil tja. Prav gotovo bo s pripovedovanjem o deželi, ki je turistično, zgodovinsko, etnografsko in etnološko samosvoja in zanimiva, za obisk navdušil tudi prijatelje. Kdor nameni nekaj več denarja za dopust in ima tudi svoje prevdzno sredstvo, naj obišče znano plažo Zlati pesek. Ne, to ni Nica, Monte Carlo ali Dubrovnik, to je idila črnomorske obale, ki jo je okitila narava! Lepo je kot malo kje. Denar ne kopni tako kot drugod po svetu, če se turist sprijazni z no- Valvasor o gradovih v dolini Krke (v j CATEZ Vsebina: Lega in okolica gradu ćatež. V njegovi bližini stoji velika hrvaška vas. Dvorec z imenom Dragavanić. Kaj pomeni po hrvaško Dvoritz. Majhen hrvaški grad z imenom Dvoritzhof, ki ga Kranjec piše s Za-tesch, Hrvat pa Csatesh, leži na Dolenjskem ali v Slovenski marki, dve kratki milji od Krškega in dvanajst milj od Ljubljane. Gradič stoji ob reki Savi, v katero tik nad njim priteče Krka ter se izliva v njen puhajoči ali rohneči rilec. Okolica ima dobra in rodovitna tla in prav blizu gradu stoji velika vas z enakim imenom kakor grad, namreč Čatež, ki ima svojo farno cerkev. V Čatežu stoji tudi hrvaški dvor z imenom Dragavaničev dvor, imenovan po neki rodbini, ki se piše Dragavanić ter je bila njegov lastnik. Sele pred nekaj leti je grad kupil ko- stanj e viški opat od enega gospodov Dragavaničev in ga tako pridobil za samostan Kostanjevico, ki je še danes njegov lastnik. Tu je že vse hrvaško, kakor je tudi prvi del imena te velike vasi, namreč Dvoritzhof, hrvaški. Ime namreč izvira od hrvaške besede dvor, kar pomeni dvor, kakor pomeni dvorec majhen dvor, in tako pomeni Dvoritzhof dvorec — dvor. Dvorec Čatež ali Draganičev dvorec je stal vzhodno od Cate-. ža na desnem bregu potoka Dvo:rce. V Valvasorjevi dobi ga je kupil kostanjeviški samostan. V matrikah se je dvorec imenoval »Dvorica«. madstvom. To, kar si danes lahko privoščijo ne preveč zahtevni turisti-nomadi, bo v kasnejših letih verjetno dobilo višjo ceno. Tedaj bo treba nekoliko globlje seči v žep. Pa pustimo napovedi. Naj zapišem misel o Bolgariji, o deželi, ki kljub legi v srcu Balkana — ni Balkan. Tisti, ki pričakuje, da bo tu priča srečanja vzhoda z zahodom (kot pri nas v Sarajevu), bo razočaran. Lepa in čista naselja so zgrajena v srednjeevropskem stilu. Vasi so lepe, vsak košček zemlje, ki ni za kmetijstvo, je urejen in ves v cvetju. To je resnično dežela rož in svetovno znanega rožnega olja. Ko da v naravo ne bi posegla človeška roka — vse je čisto, prvotno; človek je prirodi pomagal. Naselja, ki jih sreča turist na poti, pričajo, da narod ni sprt z redom, disciplino in čutom za človeka. O tem je vredno spregovoriti. Izredno slikovita, skrbno obdelana polja so kot vrt. Ljudje v teh cvetočih parkih nimajo pretežkega dela, saj so mehanizaciji na stežaj odprta vrata. Delajo organizirano, po nekakšnem brigadnem sistemu. Turista spresene-ti. da Bolgarke med odmorom po napornem delu ne ležejo v senco, ampak vzamejo v roke pletenje ali vezenje. Tako je tudi s pionirji, ki pridejo v kolonije: delovni red obsega tudi delo na polju, že mladi spoznajo, kpliko je vredna zemlja, ki za Bolgare veliko pomeni. Na potovanju ni opaziti, da je ljudi preveč: vsi se gibljejo. Po cestah ni videti mladine. Človek nehote dobi občutek, da je za mladino poskrbljeno, da varstvu in vzgoji mladih posvečajo veliko pozornosti. Ljudje so pri srečanju vljudni in ustrežljivi. Razlike med narodi ni — vsakdo jim je dobrodošel, posebno tisti, ki kaže, da ceni njihove pridobitve, navade in običaje. Bolgari so vljudni zato, ker je gost prišel. Denarja ne izsiljujejo. Usluga ni vezana na denar ali darilo, prijazen nasmeh je plačilo zanjo. Lahko bi opozoril na lepo, žal pozabljeno slovansko navado, ko so gostu ob sprejemu postregli s kruhom in soljo. Tega sicer nisem zasledil, občutil pa sem gostoljubje, ki pri nas živi le še na jugu. Pot, dolga tisoč kilo- V nedeljo, 11. junija, se je v Banjaluki končal IX. b*** bratstva in enotnosti, ki J* nadaljeval tradicijo, skovano že v NOB. Avgusta 194* je jj}1 na osvobojenem ozemlju nanije, v Trnovcu, I. zlet mladine, prebivalcev in partizano Banije, Bele krajine, BosansKe krajine, Korduna, Lake Moslavine. LetoSnji izlet bratstva in enotno- sti se je pričel že prejšnji teden, ko je mladina Banjaluke pnredua pohod na Kozaro. Na Kozari _ je mladina treh bratskih republt« — Bosne in Hercegovine, in Slovenije — ogledala veličasten spomenik padlim žrtvam ter tamkajšnjimi borci obujala sporn-ne iz najtežjih trenutkov nase zg , dovine. V Banjaluki so pnreou* tudi tek z baklami, na kateran so sodelovali tudi Novomešcani. oa-njaluka je pretekli četrtek slovff5f sprejela nekaj tisoč gostov, nua -ne in športnikov iz Karlovca, o-hača, Siska ter Novega mesta, petek so se začele zagrizene bor pod koši, na streliščih, v plavalnin bazenih, na rokometnih metnih igriščih ter v telovadrucan. Vsi nastopajoči so se zvrstili 20 panogah. -Organizatorji letošnjega zleta metrov, ki pelje od Dimi-trovgrada na jugoslovanski strani preko Sofije, Lovetča, Kolarovgrada, Vame, mimo Zlatega peska, Burgasa, Stare Zagore, Plovdiva in spet preko Sofije domov, je polna zgodovinskih zanimivosti, ki dobivajo bolj in bolj lepo podobo. Sofija, glavno mesto republike, je odeta v zelenje in pogled z bližnje Vituše ne nudi ravno velemestnega pogleda. Res je tako. Sofija ni velemesto: razvlečena je in visoke zgradbe ter široke avenije ne pridejo do izraza. Zato pa je tem bolj zanimiva s starodavnimi spomeniki, številnimi cerkvami, med katerimi je ena naj lepših cerkev Svete Sofije, z muzeji ter gledališči in ne nazadnje z mavzolejem velikega revolucionarja Georgija Dimitrova. Dvakrat tedensko lahko obiskovalci vidijo posmrtne ostanke velikega sina bolgarskega naroda, revolucionarja in borca za delavske pravice. Veličasten je pogled na mavzolej in množico ljudi, ki čaka na obisk. Po petstotih kilometrih vožnje je pred nami črnomorska obala, prijazno mestece Varna in streljaj oddaljena obala sonca in zlatega peska. Nekoč neobljudena pokrajina je postala več kilometrov dolga plaža z modernimi hoteli, lepimi parki in camipingi. Črnomorska klima, ki je podobna naši na Ohridu, je izredno prijetna, le morje precej zaostaja za kvalitetami Jadrana, še posebno za ljudi iz srednje Evrope in alpskega sveta, ki težko prenašajo suho vročino, je tu prav prijetno. Črnomorska obala dobiva novo podobo, kajti okusi turistov so različni, vse-zahtevni. Bolgarija razvija razen kmetijstva, ki zavzema vidno mesto v Evropi, vedno bolj tudi turizem. Lahko trdimo, da Bolgari nudijo več, kot pa zahtevajo — zaenkrat, kajti bati se je, da se ne bi navzeli navad svojih sosedov. Razumljiv je torej vedno večji obisk te dežele, saj so življenjski stroški zlasti za tiste ,ki ne zahtevajo preveč, izredno nizki. Marsikaj si je vredno zapomniti pri Bolgarih: vzgojo, gostoljubje, humanost, disciplino in čistočo ter še marsikaj. Bolgarija, polna presenečenj, je res vredna obiska. SLAVKO DOKL Delavska univerza v Ribnici razpisuje VPIS v I. letnik ekonomske šole, I. letnik gozdarske šole in v gostinsko šolo Vpisuje tudi v naslednje tečaje: — v tečaj za varstvo pri delu, — gospodinjski tečaj, — šiviljski tečaj, — v jezikovne tečaje nemščine in angleščine. Vpisovanje in sprejemanje pismenih prijav za šole bo do 15. avgusta 1967, za tečaje do 21. julija 1967. Vsa pojasnila daje Dei»v' ska univerza v Ribnik (telefon 88-079) vsak dan dopoldne, ob sredah tudi popoldne. GOSTINSKO PODJETJE BREŽICE vas vabi v gostišče in kopališče Gostišče je na novo preurejeno in vsak dan odprto. Postreženi boste z domačimi jedili, specialitetami na žaru in pristnimi domačimi vini. Glasba in ples! Cene zmerne! Pridite! ¥turnih in za-^^^•j^ahljenci so sag ^ečari banjaluškem □ kat«* * bil ^ ^ademija, “Lh ,številnimi £fcK*8iH Predsed- S?orav I.Mtovitou11 J&jatovič. detfletošnjega j* zdravil vse goste in nastopajoče, zatem pa govoril o zgodovini ter pomenu dosedanjih zletov. Nato so med kulturnim sporedom nastopili nekateri državni reprezentanti — med njimi tudi svetovni prvak Miroslav Cerar in znani športnik: Brodnik, Vidovič ter Rafajlovič. Občinstvo je nastopajoče toplo pozdravilo. V nedeljo je slavje doseglo vrhunec. Na stadionu banjaluškega Borca so se pred približno 25.000 gledalci začele zaključne svečanosti. Atraktivni skok s padalom iz višine 2000 m je izvedel skakalec iz Ba- Tekstilni center kranj -/TEHNIŠKA TEKSTILNA ŠOLA razpisuje sprejem dijakov v I. letnik Šolsko leto 1967/68 Aji ^ bo sprejetih po 30 dijakov v predllski, A' čilski, tekstilnokemijski in konfekcijski »a Slo rtSprejem: 8tr°končana osnovna šola, dobro zdrav-Pošlih in starost največ 18 let. Kandidati l %Vo 21. junija upravi šole: .iSO razPis (obrazec D 73 1,20), kolkovano 'IJiC^SOSdin, §0j° UsPešno dokončanem 8. razredu (f'urij ^ tll^tiene knjige- j S k:!, kandidati navedejo, v kateri odsek in • do opravljali preizkus iz slovenskega te matematike v petek, 23. junija, in j 1 tolrnL'T junija, vsako krat ob 8. uri. S seboj 0'^% jO Pikini pribor © Vdetih kandidatov bo objavljen v po-‘ junija. svoje dijake zagotovljena mesta v uomu v Kranju, Kidričeva 2. Prijave v dom je treba vložiti neposredno ^ilne^i^ov TTS, zlasti fantov, štipendirajo TEKMOVANJE KOSCEV ' sv!!?ANC:ih ~ NaJPrej so se pomerili tekmovalci s kosami, nat ^ j*H0 £^pre.tnost še kosci na motornih kosilnicah. ZmagovalecJ toy.z Žejnega, v tekmovanju s kosilnico pa je bil & er* Trbovcu in Koritih v Dobrnški ie rdeče jagod, će le vreme dovoljuje, nd b 1,1 dal.?~ J«0 otrok in odraslih, ki prihajajo ec, da lahko nabirajo žlahtne sadeže. (Foto: M. Legan) Komisija za razprodajo osnovnih sredstev TOVARNE „BETI Metlika razpisuje prodajo dostavnega vozila IMV - Servis leto proizvodnje 1965. Vozilo je v dobrem voznem stanju, izklicna cena 10.500 Ndin dostavnega vozila Fiat - Furgon leto proizvodnje 1965. Vozilo je v dobrem voznem stanju, izklicna cena 13.000 Ndin LICITACIJA bo za družbeni sektor v tovarni »BETI« Metlika, 19. 6. 1967, ob 9. uri, ob 10. uri pa za ostale interesente. Komisija Tema ni treba namensko varčevati - hišo že imata! Toda ljudje ne nosijo hiš na hrbtu - in če si jo boste hoteli postaviti, začnite namensko varčevati pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ali pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem! Hranilno knjižico DBH lahko dobite tudi pri vseh poštah v občinah Novo mesto, Krško, Metlika in Trebnje! Izkrcavanje na Mesecu je blaznost V Ameriki z optimizmom pričakujejo, da bo prvi človek odšel na Mesec že prihodnje leto, najkasneje pa prav gotovo do konca tega desetletja. Svet take načrte ocenjuje kot realne, to še toliko bolj, ker menijo, da bo Sovjetska zveza do takrat, če že ne prej, poslala svojega kozmonavta na Mesec. In vendar je nekaj učenjakov, ki še imajo vse take načrte za blaznost. Eden izmed teh je tudi južnoafriški strokovnjak za astronavtska vprašanja T. E. V. Shiman, ki izraža svoje trdno prepričanje, »da v tem stoletju nobeno človeško bitje, ne Rus in ne Amerikanec, ne bo stopilo na Mesec in se živo vrnilo z njega.« On je ameriški načrt »Apolo« za izkrcavanje človeka na Mesec podvrgel strogi kritiki in je pri tem poudaril, da bo morala posadka ameriške vesoljske ladje v osmih dneh poti napraviti 1200 operacij in da lahko tudi najmanjša napaka v tem ogromnem številu operacij povzroči katastrofo. Verjetnost, da do take napake ne bo prišlo, ni prav nikakršna garancija, in to še toliko bolj, ker je to samo verjetnost. Dokler bo v take načrte lahko poseglo tudi naklučje, vse dotlej, pravi Shiman, ni potrebno pričeti s programom, ampak ga je treba samo še dalje izpolnjevati. Vse potrebne izpopolnitve, pravi Shiman, pa bomo lahko naredili šele konec tega stoletja. Ali človek lahko prenese pot na Mesec Za znanost je bilo vse do pred kratkim prava uganka, ali obstaja možnost, da živ organizem vzdrži v tako zapletenih pogojih polet v kozmos. Kako vpliva na človeka breztežnostno stanje, ali je sploh možen izstop iz vesoljske ladje v samo vesolje, kako vpliva izoliranost človeka v kabini vesoljske ladje na njegovo duševno stanje, kako hraniti kozmonavte. Na vsa ta vprašanja so točno odgovorili učenjaki v zadnjem času. Ne da bi podcenjevali najrazličnejše nevarnosti, se danes lahko z gotovostjo reče, da človeški organizem lahko vzdrži pot na Mesec in nazaj. Kadar po vsem tem izražamo pomisleke v zvezi s poletom človeka na Mesec, mislimo predvsem na neraziskane razmere na Mesecu in na to, ali se bo kozmična ladja lahko spet vrnila z Meseca na Zemljo. Ko bodo tudi te težave odstranjene, tedaj bodo na kozmodromskih rampah zagorele zelene lučke in prvi potniki bodo poleteli na Mesec. Vesoljska dirka in dirkanje Najpogostejše vprašanje, ki se je v teh zadnjih desetih letih kar samo vsiljevalo vsemu človeštvu v zvezi z odhodom človeka na Mesec, je bilo, kdo bo prvi prišel tja: Rusi ali Amerikanci. V uredništvih zahodnih listov so že naredili med tem časom na tisoče analiz, da bi pokazali, kje se kdo nahaja v tej kozmični dirki. Pogosto so čisto na političen način pristopali k vodstvu v kozmonavtiki. Vsa stvar se je zreducirala na to, kdo bolje dela: komunisti ali kapitalisti; v zvezi s tem pa je vprašanje, kdo ima večji ugled v svetu. Politika hladne vojne ni dopuščala učenjakom, da bi uresničili sodelovanje in tako združili moči pri uresničevanju največje znanstvene naloge tega stoletja. šele v zadnjem času so prišli do skupnega jezika. Podpis mednarodnega sporazuma o Mesecu in drugih nebesnih telesih, do katerega je prišlo v okviru Združenih narodov, je najboljši dokaz, da se je odprla pot sodelovanja. Kakor sedaj vse kaže, ne bi bilo veliko presenečenje, če bi uresničili predlog, ki ga je svoje čase dal Hruščev, da bi na Mesec skupaj potovala Rus in Amerikanec. Čigav je Mesec? V ozračju, v katerem se na osvajanje vesolja gleda z vidika političnega ugleda, so prišla na površje tudi vprašanja o morebitnih ozemeljskih pretenzijah na Mesec in druge planete. Mesec je še vedno last nas vseh, pa čeprav so Rusi zapičili na njem svojo zastavo, so dejali Angleži in Amerikanci potem, ko so spustili »Strelo« na Mesec, ker so bili očitno prestrašeni, da bo Sovjetska zveza postavila svoje teritorialne zahteve. Tedaj so se pojavile govorice, da so na Mesecu ogromna rudna bogastva, da bi utegnil postati izrednega vojaškega pomena in podobno. Vsa ta sumničenja so bila neutemeljena in so izginjala kakor hitro je pričela popuščati psihoza hladne vojne. Problemi pa so ostali še kar naprej odprti. Nekateri juristi so namigavali, da je vesolje postalo neskončni pragozd, kjer ni zakonov ne človeških predpisov, in da prav zaradi tega lahko pride do prepirov. Vsi ti spori pa bodo ostali brez sodnikov in brez pravnih sankcij. Osvajanje Meseca je zanimivo tudi s pravnega stališča. Kaj bo, ko se bo pojavil prvi človek na Mesecu? Ali bo ta svet kar avtomatično postal ozemeljska lastnina naroda, kateremu bo ta človek pripadal, kot se je to dogajalo po starih zakonih, ki so veljali na področju georafskih raziskovanj. številna nerešena vprašanja, ki nam jih je prinesla kozmična doba, so vsilila kot veliko nujnost rojstvo nOve znanstvene discipline — kozmičnega prava. Le-to naj bi odgovorilo na vsa ta prašanja. In tako se je izkazalo, da niti v vesolju ne moremo izhajati brez pravnikov! Koliko stane pot na Mesec? Raziskovanje vesolja je fantastično draga stvar. Izdatki so še toliko večji, kolikor so sredstva za raziskovanje vesolja razdrobljena. Na več krajih sveta se uporablja denar za iste znanstvene namene, kar spet nekajkrat povečuje stroške. Nihče ne ve, koliko denarja gre vsako leto za raziskovanja vesolja, za pripravljanje vesoljskih ladij in za kozmonavte. Odlikovani krvodajalci v Brežicah Na akademiji 10. junija je predsednik občinskega odbora Rdečega križa dr. Sušin izročil zlate in srebrne značke zglednim krvodajalcem iz vse občine. Zlato odličje je prejelo 9 darovalcev krvi,sre, bmo odlikovanje pa 21 tovarišic in tovarišev. Kulturni program so pripravili učenci nižjih razredov osnovne šole v Brežicah. KZ odpira lokal na brežiški tržnici V prvi polovici julija bodo na tržnici v Brežicah odprli prodajni prostor za sadje in zelenjavo. Prodajalna je last kmetijske zadruge. Zadruga ureja poleg še mesnico in ribarnico. Hladilni-ško opremo je že naročila. Do konca tega leta bosta odprti tudi ti drve prodajalni. Na večeru v počastitev 20. obletnice obstoja glasbene šole v Brežicah je 8. junija nastopila tudi skupina za ritmiko in ples. Na sliki: vaja za ples cvetlic. (Foto: J. Teppey) NOVI OBJEKT ŽE TE DNI POD STREHO Petrol zida restavracijo na Čatežu Na Griču bodo stregli gostom samo še do 15. julija — Restavracijo bodo nato zaprli do septembra in jo medtem spojili z novim delom — Povečali bodo vse prostore in uredili moderno kuhinjo — Gostje bodo imeli na voljo kopalnice, utrujeni vozniki pa razen tega še sobo za počitek Novi del restavracije na Griču bo že ta teden pod streho. Gradnja izredno dobro napreduje, celo hitreje, kot so pričakovali. Stari del bo odprt za goste samo še do 15. julija. Potem ga bodo za- Spet razstava v Posavskem muzeju V galerijskih sobanah Posavskega muzeja v Brežicah so od 12. junija dalje razstavljene slikarske umetnine iz zakladnice Dolenjske galerije. Dela Pranja Stiplovška je muzej za ta čas odstopil razstavi v Novem mestu. Zdaj imajo Brežičani letpo priložnost, da si ogledajo likovne stvaritve, ki jih sicer hrani Dolenjska galerija v Novem mestu. Med njimi so nekatera znamenita dela. Pred vrati je konec šolskega leta in šole te dni še lahko ipokažejo učencem in dijakom pot na razstavo. pcrli in spojili z novim delom. Otvoritev naipovedujejo za pr-ve dni septembra. Marsikdo se začudi, ko sliši, da bo na Griču zaprto ravno v največji sezoni. Direktor Ludvig Hren pa je pojasnil, da so to zavestno planirali, ker je v tam času pri njih najmanj gostov. Na Čatežu je tedaj velika vročina in ljudje se raje umaknejo v hlad ob Krki ali v Čateške Toplice, kjer jim je povsod na voljo tudi voda. Nova restavracija bo v pokritem delu lahko sprejela 150 odstotkov več gostov kot dosedanja. V starem delu bo poslej ekspresna restavracija, v novi zgradbi pa restavracija in banketni prostor. Od tam bo izhod na vrt in pokrito teraso. Povečali bodo vse prostore, kuhinjo s pomožnimi prostori, sanitarije, garderobe itd. Dovoz materiala bo usmerjen pod zemljo naravnost v klet. Pionir osnovne šole iz Begeča izroča šopek dr. Ivanu Ribarju Nikjer ne bo več opaziti embalaže, ki bi kazila okolico. Vsa nova zgradba bo podkletena. V kleti bodo postavili tudi kotlarno za centralno ogrevanje na mazut. V spodnjih prostorih bodo UTedili kopalnice za goste, poleg pa še sobo z dvema ležiščema za utrujene šoferje. J. T. NOVO V BREŽICAH ■ PARK PRED 2ELEZNIŠKO POSTAJO hite urejati, da bo do dneva borca dokončan. V sredino tega prostora bodo prestavili spomenik padlim. Zadnji čas je, da dobi spomenik dcstojnejSe okolje. ■ PROSTOR PRED GIMNAZIJO, kjer zdaj parkiranjo avtobusi in osebni avtomobili, bo šola začela kultivirati in oskrbovati takoj, ko se bodo vozila umaknila. Avtobusi bodo imeli odslej prostor v garažah za bencinsko črpalko v Brežicah. ■ v CATEŠKIH -TOPLICAH je bii te dni na obisku generalni direktor bolnic iz Helsinkov dr. He-ni6, specialist za revmatična obolenja. Ogledal si je zdravilišče in posebej terapijo, da bo o tem poročal na Finskem, od koder bi pošiljali paciente sem na zdravljenje. Za Ceteške Toplice bo velik uspeh, če se jim ta dogovor posreči. ■ VČERAJ JE TRGOVSKO POD-JETJE KRKA spet znižalo cene. V poslovalnici poleg uprave ima naprodaj razne vrste tkanin s popustom, ženske kombineže, bluze, puloverje in druge izdelke. ■ SKUPNO SEJO Z DRUŠTVOM KNJIGOVODIJ je moral občinski sindikalni svet preložiti, ker minu. lo soboto ni bilo dovolj udeležencev. O kadrih in mehanizaciji v upravnih službah podjetij se bodo verjetno pogovorili še ta teden. ■ CESTISCE Z BIZELJSKEGA proti 2upelevcu bodo začeli asfaltirati 19 Junija. Večji del sredstev bo prispeval republiški cestni sklad. ■ BREŽIŠKA TRŽNICA je končana. V njej bodo najprej odprli cvetličarno, ostale prostore pa bo KZ Brežice odprla šele jeseni. ■ OB DNEVU KRVODAJALCEV Je 9 brežiških občanov prejelo zlate. 12 pa srebrne značke krvodajalca. ■ Z USPEŠNO JAVNO PRODUKCIJO je brežiSka glasbena šola v četrtek zvečer proslavila 20-letnico obstoja. VI. srečanje šol bratov Ribarjev V Begeču, lepd bogati vasi oto Donava, 16 lan oddaljeni od Novega Sada, je bilo prejšnji teden VI. srečanje šol bratov Ribarjev. Prišli so učenca iz vse Jugoslavije, da bi skupno zaplesali kolo in se veselili, da bi še trdneje skovali verige bratstva in enotnosti naših narodov. Slovenijo je zastopalo 28 učencev in učiteljev osnovne šole bratov Ribarjev iz Brežic. REZISKE VESTI Med tridnevnim bivanjem smo si ogledali Begeč, Novi Sad in petrovaradinsko trdnjavo ter znamenite fruško-gorske samostane iz XVI. in XVII. stoletja. Vso pot nas ^e spremljal dir. Ivan Ribar. Prosvetni delavci desetih šol bratov Ribarjev iz vseh republik smo na sestanku govorili o pouku fizike in matematike v osnovni šoli in o problemih, ki tarejo slabo opremljene šole, ter o organizaciji izdelovanja učil. Posebej je bil organiziran sestanek ravnateljev, kjer so sprejeli himno šol bratov Ribarjev. Pogovarjali so se tudi o samoupravljanju v osnovnih šolah in sklenili, da bodo predlagali zvezni skupščini, naj se uvedejo enotni učni načrti za vso Jugoslavijo. Učenci so tekmovali tudi v malem rokometu in v znanju iz matematike, kjer so Brežičani zasedli častno četrto mesto. Med posamezniki sta bila dva učenca celo tretja med 30 tekmovalci. Srečanje je bilo zelo lepo organizirano in nam bo vedno ostalo v spominu. Nikoli ne bomo pozabili dr. Ivana Ribarja, ki nam je dal bogate smernice za bodočnost. IVAN TOMŠE Z LASTNIM DELOM VELIKO PRIGOSPODARIJO ZA ŠOLO Ves dohodek TSŠ za opremo delavnic Šola si ustvarja lastno zalogo obratnih sredstev - Letos bo vložila za opremo delavnic praktičnega pouka 20 milijonov Sdin - Trenutno urejajo na šoli laboratorij za jaki tok - Učenci imajo vsako leto boljše pogoje za praktično delo Tehniška srednja šola v Krškem bo letos vložila v opremo delavnic 20,000.000 S din. Ta denar je prihranek šolskih delavnic. šola je začela graditi delavnice z lastnimi sredstvi. Po hitrejši poti v Zagreb Prebivalci Rake si želijo, da bi vsaj nekateri avtobusi, ki vozijo na progi Ljublana —Zagreb in obratno, ustavljali ob priključku na avto cesto. Tako bi imeli boljšo zvezo z Zagrebom in Novim mestom. V Zagreb potujejo zadj skozi Krško. Ce jim te želje ne bodo izpolnili, potem bi bili ljudje zadovoljni, če bi vsaj avtobus na progi Senovo—Novo mesto—Ljubljana vozil v obeh smereh skozi Rako. Učenci imajo šolsko drevesnico Osnovna šola v Kostanjevici ima svojo drevesnico za olepševanje pokrajine. S sadikami jim z veliko razumevanja pomaga kostanjeviški gozdni obrat. Učenci zasajajo mlada drevesca pod vodstvom učitelja Jožeta Jankoviča. Učenci so pred kratkim lepo uredili okolico Lamutove galerije. Manj prijav za letovanje na morju Komisija za letovanja otrok pri občinski Zvezi prijateljev mladine v Krškem bi rada poslala letos na okrevanje k morju vsaj sto otrok. Praznih mest je 170. Odziv pa je precej manjši, kot je bil lani. Deloma vplivajo na to zmanjšani zneski za regrese, deloma pa tudi pojav zlatenice v minulem letu. Zgradba je vredna 17,344.000 S din. Nabavna vrednost osnovnih sredstev v njej je bila 72,218.000 S din, sedanja vrednost pa je ocenjena na 58 milijonov 338.000 S din. Revalorizacija ni upoštevana niti pri zgradbi niti pri opremi. Za nabavo je dobila Tehniška srednja šola le 16 milijonov S din dotacij. Vse drugo si je prigospodarila z lastnim delom. Ves čisti dohodek delavnic je namenjen za opremo, da bi imeli učenci boljše pogoje za praktično ,delo. šola si je morala ustvariti tudi lastno zalogo obratnih sredstev. Tako ima po zaključnem računu za leto 1966 na zalogi za 11 milijonov materiala, kar približno zadošča za nemotem pouk in proizvodnjo. Delavnice strojnega oddelka so opremljene bolje kot delavnice oddelka za elektro-tro tehniško stroko. Za prak- 22. julija bo slavje na Travnem lazu Krajevni organizaciji . ZB Senovo in Brestani* i ca nameravata za dan i vstaje, 22. julij, odpreti obnovljeno partizansko bolnišnico na Travnem lazu pod Bohorjem. Ob j otvoritvi bo proslava, j na katero so vabljeni vsi preživeli ranjenci, j ki so se tam zdravili, bivši borci, mladina in drugi občani. Z obnovljeno bolnišnico lx> turizem na Bo- j hor.ju precej pridobil, j saj je od nje le pol ure hoda do planinskega doma. R. K. Še vedno: prednost proizvodnji Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Krškem je na nedavni seji ugotovilo, da so bili letošnji občni zbori sindikalnih podružnic bogatejši od prejšnjih, članstvo čedalje bolj razpravlja o samoupravljanju in gospodarjenju, širša občinska proble matika pa mu še ni dovolj znana. V želji, da bi v pro- BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolni Snci: Ivan Kostrevc. kmet iz Podgorja, je padel pod voz in si poškodoval levo nogo; Mihael Erban, upokojenec tz Skopic, te padel s kolesa in si poškodoval levo nogo; Jelica Nemčič, kmetica iz Vučilčevega, Je padla v hlevu in sd zlomila desno roko; Faniko Brilej, gospodinjo iz Podgoja, je povozil avto in ji poškodoval glavo; Ivan Ilibar, delavec iz Prigorja, Je padel s kolesom in si poškodoval koleno; Franc Šušteršič, delavec iz Reštanja, si Je pri delu v gozdu poškodoval ramo; Alojz Zagorc, upokojenec iz KrSke vasi, je padel v potok in sl zlomil desno roko. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Ljubica L&stav-čič iz Domaslovca — Darjo, Božena Perič iz Brežic — deklico, Ivana Hanaček iz Orehovega vrha — Bojano Danica Pleteš iz Ce-mehovca — dečika. Marijn Žnidaršič z Vrha — Andrejko, Marija Radanovič iz Kapel — dečka, Ste-fica Kramarič iz Mahanovič dola — dečka. Ivana Štaba iz Zagreba — dečka, Anica Gašparlč iz Rud — Ivico, Neda Godec iz Bošta- nja — Dejana, Joiefa Skoda iz Gazic — Ario, Antonija Kerin iz Crešnjic — deklico, Ljudmila Arh iz Krškega — Matjaža, Alojzija Smerdel j iz Studenca — Bojana, Marija Impcrl iz Sotelskoga — 1 deklico izvodnji dosegli čimveč, pozabljajo na • pravice neposrednih proizvajalcev in so premalo pozorni na to, kako se delavci prilagajajo procesu družbene reforme. Ko so sklicali posvet novoizvoljenih predsednikov in tajnikov podružnic, so doživeli slab odziv, iz* tega pa sklepajo, da nova vodstva ne bodo povsod kos nalogam. Za predsednike sindikalnih podružnic so pred kratkim organizirali tudi seminar, na katerem so jih poučili o nalogah izvršnih odborov sindikalnih podružnic in sindikatov sploh. Bolje urediti rimsko pristanišče Turistično društvo v Krškem ima za turistično leto veliko načrtov, a najbrž ne bo vseh uresničilo. Tujcem bi rado predstavilo nekdanje rimsko pristanišče na Drnovem bolj urejeno, kot je sedaj. Zato se zavzema za restavriranje izkopanin in za popolnejšo ureditev tega zgodovinskega prostora. Z denarjem, s katerim razpolaga, bo društvo pospešilo izpolnitev planiranih zamisli, na Drnovem. VI. delavske športne igre bodo v jeseni Predsedsvo občinskega sindikalnega sveta v Krškem Je sprejelo predlog komisije za šport, da bodo delavske športne igre v jeseni. Pričele se bodo 1. septembra, končale pa 29. novembra. Delavske športne igre so prestavili T.nrndi letnih donustov tični pouk ima strojni oddelek na razpolago livarno za barvne kovine, modelarno, ročno delavnico, strojno delavnico, kovačnico, kalilnico in varilnico. Elektro oddelek pa ima na voljo delavnico za jaki tok, delavnico za šibki tok in šibko točni laboratorij. Prav se daj urejajo še laboratorij za jeki tok. Dohodek delavnic torej skrbno vračajo za njihovo izboljšavo. Zrasle so iz niča, v desetih letih pa je njihova vrednost dosegla nuli-jonske zneske. ELEKTROTEHNA v Krškem vas vabi! Večji obisk kupcev v krški prodajalni ELEKTROTEHNE potrjuje te dni, da so znižane cene hladilnikov HlMO C80 1 in 130 1) ter hladilnikov OBODIN (135 1) privabila ljudi. — V trgovini je vedno velika izbira lestencev in drugih svetlobnih teles, pralni strojev, štedilnikov in drugih gospodinjskih aparatov. Tu dobite tudi telefonske in merilne aparate ter različen elektroinstalacijski material- Oglejte si bogato izbiro blaga v krški ELEKTROTEHNI! KS na Raki upravlja z vodovodom Krajevna skupost na je bila ustanovljena lanTri pomlad. Skrbela je za re^ vzd'ževanje poti in uredil® vaški vodnjak, ki ?e bil prej zelo r anemarjen. Dne I. maja je prevzela v upravljanje vodovod. Z njim je đo takrat gospodaril Zavod za komunalno dejavnost iz Krške a. Prika’oval ga je kot komunalni objekt z izg11' bo. Kolikšna je bila ta izg11' ba, bo krajevna skupnost na Raki zvedela po predloži^1 obračuna za tekoče leto. S®* le potem bo sestavila predlo? za nove tarife. Vodovod na Raki so z£Ta' dili 1908. Napaja Rako, del vasi Podnice in del vasi Cit' je. Skrb za red v Kostanjevici Krajevna skupnost v Kostanjevici, ki so ji zaupali skrb za red in čistočo ulic, je nedolgo tega kupila koše za odpadke. Od ljudi pričakuje, da jih bodo odslej tudi uporabljali. DROBNE S SENOVEGA ■ OB KONCU ŠOLSKEGA TA prirejajo otroci osnovnih izlete v razne kraje. Učenci drugega razreda in malčki iz vrtc» so Sli v Zagreb, medtem ko so leti učencev viSjih razredov n programu te dni. . ■ VRNILA 9E JE gradbena sipina, ki je obnavljala sindikat* počitniSki dom v Vrsarju. li so streho in zamenjali stre ie stol, za ureditev pročelja P8 1 zmanikalo denarja. . ■ NA ASFALTNI CESTI sKO*J Senovo so pri rudniSkem 11 zfl. pred meseci napravili izkop v radi napeljave vodovoda v stanovanjski blok. Izkop so z .fl. pali s peskom, ostale pa me, na katerih vozila kar P® h0. kujejo. Občani pričakujejo, d® do naoako odpravili. * ■ NK RUDA« S SENOVE se je v nedeljo na domačem Sču pomeril v prijateljski metni tekmi z nogometaši P . , zona Cerklje in Jih Pr®25 4Crfl-4:1. Domače moStvo je dobro g lo ln zasluženo zmagalo VESTI IZ KRŠKE OBČINE REORGANIZACIJA ZK V SEVNIŠKI OBČINI Prvi korak k vsebinskim spremembam jesenski konferenci bodo uzakonili vsebinsko preobrazbo v delu občinske organizacije Zveze komunistov 9- junija je bilo na razširjeni seji občinskega komiteja ZK v Sevnici sklenjeno, da bo v bodoče namesto dosedanjih 24 terenskih in tovarniških osnovnih organizacij le še 8 močnih osnovnih organizacij, ki bodo imele značaj krajevnih organizacij. Te bodo v Sevnici, Boštanju, Krmelju, Studencu, Šentjanžu, Tržišču, Loki in Zabukovju. Razen njih bo obstajalo še 11 aktivov pri delovnih organizacijah in 10 pri občinskem komiteju. Vsestranska in dolga raz-Pfava o preobrazbi ZK v sev-^ški občini je končana. Premočno je zmagalo prepriča-nJe> da bodo osnovne organizacije v obliki krajevnih or-j&^zacij, katere bodo sestav-Jali ljudje, ne oziraje se na |Craj zaposlitve, uspešneje de-0vale za vsesplošen napredek okolja, v katerem živijo in delajo. Kot je dejal Jože Bogovič, sekretar občinskega komiteja, je dosedanja praksa pokazala, da za učinkovitejše delovanje niso ustrezali niti proizvajalni tipi organizacije niti strogo teritorialni. Zato je treba najti tak integracijski tip, ki bo združeval obe 5"lsCl PRIMANJKUJE PROSTORA. Pred nekaj dnevi n° Svadbeni delavci zgradili nosilne stebre za nadzidavo .srednjem traktu poslopja konfekcije Lisca v Sev-c,> Zaradi povečanja proizvodnje potrebuje podjetje večje prostore in skladišča. (Foto: M. L.) drevesnica kmetijskega ombinata »Zasavje« na Bla-Je lansko jesen in letoš-Pomlad prodala večji del Qlk, zato namerava tudi v Preveč prijav za Rovinj iat v s®vniško Društvo pn-ve_ činske skupščine Novo meSt0 Franci Kuhar priredil v S0" stišču »Breg« sprejem 28 krvodajalce naše občine. vabljenih je bilo 32 krvod^ jalcev, ki so več kot 15-kr darovali kri. Ob tej priložno" sti je predstavnik Rdečeg križa Boris Savnik izročil plomo s srebrnim znakom & prizadevnost v krvodajalski*1 akcijah Danilu Kovačiču 10 Niku Padevskemu iz Novega mesta. Predsednik občine s je v kratkem nagovoru & hvalil vsem krvodajalcem ^ nesebično in humano P0111 ljudem. V ELEKTROTEHNI imajo na zalofif1 V novomeški TEHNI na Glavnem tr* ^ imajo ria zalogi vse velikOS bojlerjev TIKI in KONTAK i od 8 do 80 litrov, navadne in ekspresne kuhalnike na eno, dve ali tri plošče, vse vrste štedilnikov, štedilnike s PrP" grama tor jem, pralne stroji Zappas, Candy, Indesit Castor. Na podeželju, k) še nimajo hišnega vodovij bodo veseli polavtomate®-pralnih strojev Maris-RO11 in Albalux 2, ki jih imajo fr zalogi v ELEKTROTES^*; Avtomatske likalnike Ro^v* ta, AEG-EKA in EWS jajo po konkurenčnih cena*1. Največ požarov zanetili otroci Lani je v novomeški občini Šolski mladini bodo preda- 32-krat gorelo, ogenj pa je vali o tem, kao se zavaruje- povzročil za več kot 39 mili- mo pred požarom, in ji pri- jonov Sdin škode. Gasilci so kazovali poučne filme, obvarovali pred uničenjem premoženje, vredno več kot 98 milijonov Sdin. Največ požarov so zanetili otroci med igro z vžigalicami. Gaslici, zbrani na nedavnem občnem zboru občinske gasilske zveze v Novem mestu, so menili, da so za ta dejanja odgovorni predvsem starši. Zavzeli so se za to, da bodo v gasilske vrste pritegnili več žensk, saj so te prve vzgojiteljice svojim otrokom. S protipožarno dejavnostjo bodo seznamih vse občane. SEDEMNAJSTI JUNIJ Dan zaščite otrok v prometu Letos ga praznujemo prvič Novomeška kronika Novomeška komisija za varnost prometa se je zahvalila šolam za njihovo pomoč pri prometni vzgoji, hkrati pa jim predlagala, kako naj proslavijo 17. junij. Na ta dan bodo občinstvo opozorili s parolami, ki jih bodo pripeli na vseh vidnih mestih. Večje manifestacije ne bo, ker komisija nima denarja. V torek: kako gospodarijo? Zbor delovnih skupnosti občinske skupščine v Novem mestu bo v torek, 20. junija, obravnaval problematiko poslovanja nekaterih gospodar^ skih organizacij, ki se borijo s težavami. Med drugim bodo spregovorili o Inisu, Op-remalesu, Eli ter Dolenjskih in šmarjeških Toplicah. 27 zlatih in 127 srebrnih za kri Delovne organizacije v novomeški občini so te dni svečano izročile zlate in srebrne značke svojim najboljšim krvodajalcem. Zlatih značk — dobili so jih vsi, ki so najmanj desetkrat dali kri — so razdelili 27, srebrnih (pogoj: petkratna oddaja krvi) pa 127. 27 večkratnih krvodajalcev je v počastitev 4. junija, dneva krvodajalcev, sprejel predsednik občinske skupščine Novo mesto tov. Franci Kuhar. ■ GLASBENA SOLA v Novem mestu Je 13. junija ob 30. uri priredila javni nastop svojih at?u