PRIMORSKI DNEVNIK Ntnu ■ Cena 35 lir Leta XVI. - Št. 228 (4691) TRST, petek 23. septembra 1960 Včeraj sta na seji glavne skupščine Združenih narodov govorila Eisenhower in Tito Vsi narodi morajo sprejeti načela Miroljubnega sožitja, je poudaril Tito V svojem govoru je obravnaval predvsem vprašanje kolonializma in razorožitve, predlagal je ustanovitev učinkovitejšega razorožitvenega foruma in poudaril, da so miroljubne sile na svetu dovolj močne, da preprečijo vojno - Razgovor s Hruščevom, Castrom in Eisenhovverjem vmi OZN 22' ~ Danes popoldne je prvič v zgodo-pr®dsedniirZ g0Vornice svetovne organizacije spregovoril Vor PnidsLi rePublike Jugoslavije maršal Tito. Za go-'Pru prejČ jllca Tita, ki je povzel besedo takoj po go-^ašnji ,e^n'.*ca Eisenhowerja, kot tretji govornik na ti y seJi, je vladalo veliko zanimanje med delega-Pied ^d5£etkom seje se je srečal r^P maršal minut in sta v sejno ?e zavzel svoje Rednik ?rlfel k niemu k ?el Ca<;rr ubanske vlade .Racije s člani svoje J* člane rS, mu Predstavil i";lada Jua°sia- ]>>* 02n t , izreden poni- ttražain a re osnovni ci- a k^jj9 bodot0vi?..!zrazil upa' Tito __ ^ Združeni narodi NlHa un °nialdnker2alna -..“daril ^ Juem tavitaiskePu^emoin republi- Ni- lz Jugoslavije je le to zasedanie oglh razlogov, ^ inPred geni t?žkih nalog, N. Zaskrbl?o-ra- skuPŠoi-,J1 n?a ozrači!3°^ega medna- -1 SL vSe čla-f 1X1apell‘ * »Vi 0 vse -C.e- da pazijo, '•‘tin u z dni dejanja čariie ZN pJ? m in načeli da ko ie pou- K1?«, k.- lr to tt>ednarr^ ni,i eno 6- iuanie z željo 11 iv„■* *vetu peva k pomi-«a )e Pogledi" ,da. obrazlr i1'1 oa)e’ da ?D kaiii skraj-Stn?°sih .? v. mednarod- iivno n°.P1 na novo Nan> reil • na pot m>- nSv«.- z enavania spomin M«* ln kopr,avn>m s.. tit-Pio. n Miroljubno ko- be sile pri reševanju mednarodnih vprašanj in zavreči teorijo, da lokalne vojne niso nevarne. Po mnenju Jugoslavije je edina alternativa današnjemu negativnemu razvoju splošna in popolna razorožitev. Zato le jugoslovanska vlada podprla vse prtdloge v tej smeri, med drugim tudi predloge sovjetske vlade. Zahtevali daljnosežne nadzorstvene ukrepe brez oe-janskih ukrepov za razorožitev bi pomenilo upirati se razorožitvi. Tito je izjavil, da je Jugoslavija prepričana, da je splošna in popolna razorožitev ne samo realen cilj, temveč edina mogoča trajna rešitev. Glele na neuspeh odbora desetih, ki na koncepcijah ravnotežja -astopnikov dveh blokov ni približal vprašanja razorožitve k rešitvi, je Tito predlagal, naj se ustanovi forum, ki bi upošteval politično strukturo sodobnega sveta in zemljepisno pripadnost, kajti a vprašanje razorožitve je odgo- !a,ra »klVPri^vil da bi bila rešTa}\.da bo to S i>aIam *^ka medna-ZZ k‘ ogrožajo > Z^peh. če K da bl bl1 a?aln i bl na N>o „\al° glediš, zase N.t710 na da Je S«, «adah!ak način & ?S •"Ji P1*7 zaostritev S"a ko sP°,ložaia in ri-zl-sanov 7mV° in del i«teje 0PraV boblahko birt.Nvn-.^očno na ra.-v velia 1 abje r.C"° zavzami :^z^ntulfnaMed vpraša »S Na1"9. VnrA vprašanje >S ašanio dejan ?r^dlca ln gospodar ne8a ozračja s;pNdKna^d *®t« vp£ ' S Ni l1" deianske- '!Siik°«ksa..v duhu - ' 'T^N^sis, ■ uuf>u miro-s,,- \da Tito je 1 Vjh‘0,» o!0.1 d 'č n e Pce s gospo-'i^vltlWve K:A1} kulturne tS. ’ f>UillSi kolonij 'i I. haSl^stnp : Zato se ,!o»vidal“‘no. hravN’ tem' l>j,N)a u "rabnti, kaj- *'stavNnialnih S ,^2!»i*'8tavhrrin.1,alnih °d- b da naporov • £ ■« se zagotovi T--edek. V -niali-.0 obsodil v>*ok0al"‘h .•»!. 'Is. **•» U ^Predek °'o o-naro- N, NNSNbimi raz7itib dz‘ Jtvj 5kitni "l Političnimi, \ sditv-austaVi". vojaškimi -s,*; - i % !ai '•*.«?[ ri„azeie ‘farsko izko- k«Soicij HjLPod ?°ngi &V*L«o.peod0art0k “‘»i«1 kat, in vzeli kot negativen ?rna o.°ngu J® tem 'f k '“aosti Kon->» yatti0 Prt jz Učinkovita, ‘bega . ]anju *kl»-* a«Patij«apake Vt1? naPra iNNna- da ie it0uje U Pota bodo na^ sli in Za °bran|- ž ln celovitosti >’?r*š izjavia"iem Alžin- da je Ju- goslavija pozdravila in podpira predlog začasne alžirske vlade, da se z referendumom poci nadzorstvom OZN reši to vprašanje. Nadaljevanje vojne v Alžiriji bi pomenilo legalizirati silo kot sredstvo za dušitev zakonitih teženj naroda ir, s tem legalizacijo vojne sploh. Tito je nadalje ostro obsodil politiko rasne diskriminacije in tlačenja, ki jo izvaja vlada Južnoafriške zveze Predsednik republike Jugoslavije je nadalje poudaril, da je za dokončno odstranitev kolonialnih odnosov potrebno prebroditi prepad med nezadostno razvitimi in visoko razvitimi državami. V zvezi s tem vprašanjem je Tito obsodil poskuse, da se z gospodarsko pomočjo ustvarijo interesna področja, in predlagal naj se gospodarska pomoč in podpora nerazvitim državam daje samo s pomočjo OZN. Tito je ugotovil, da je bila sedanja pomoč nezadostna, ’n se je zavzel posebno za povečanje pomoči afriškim državam ter izjavil, da je Jugoslavija pripravljena proučiti vprašanje svojega dela* pomoči s strokovnjaki, materialom in finančnimi sredstvi in se orioovedati v korist afriških držav velikemu delu pomoči, ki jo je do sedaj sprejemala od OZN. Tito se je prav tako zavzel za pomoč državam Latinske Amerike pri industrializaciji in azijskim državam v premagovanju težkih gospodarskih vprašanj. Velik del svojega govora te predsednik Tito posvetil vpra šanju razorožitve kot enemu ključnih vprašanj vojne in miru, Tito je poudaril, da oboroževalna tekma vedno bolj zapleta to vprašanje. Ta tekma zavzema nesmiseln obseg in ima hude posledice za človeštvo. Kot primer nesmiselnosti je Tito navedel dejstvo, da en superbombarder «B-70» stane toliko, kolikor znaša celokupna pomoč OZN za razvoj nezadostno razvitim državam. Predsednik Jugoslavije je obsodil nepotrebno zavlačevanje podpisa sporazuma prepovedi jedrskih poizkusov, čeprav bi tak sporazum omogočil rešitev drugih vprašani v zvezi z vprašanjem razorožitve. Da bi se omogočila rešitev vprašanja razorožitve e potrebno menjati nekatere dosedanje koncepcije se odpovedati nekaterim ciljem in se usmeriti k miroljubni koeksistenci. Tito je v zvezi s tem ugotovil, da je potrebno opustiti koncepcijo ravnotežja, ki je spravila svet v stanje popolne negotovosti in stalne smrtne nevarnosti za človeštvo. Prav tako je potrebno opustiti metode upora- Predsedstvo generalne skupščine ZN Borba za formulacijo vprašanja Južne Tirolske Alžirsko vprašanje vključeno v dnevni red NEW YORK, 22. — Na da-1 da glasila: »Izvršitev pariške-r.ašnji seji predsedstva skup- ga sporazuma z dne 5. sep-ščine OZN je ameriški dele-l tembra 1946 med Italijo in vorno vse človeštvo. Na k^neu svojega govora je Tito ugotovil, da je za rešitev vprašanj, od katerih sta odvisna mir in prihodnost človeštva, neobhodno potrebno, da vsi narodi brez razlike sprejmejo načela politike miroljubne koeksistence. Tito je obrazložil osnovna načela miroljubne koeksistence: nevmešavanje v notranje zadeve drugih, spoštovanje neodvisnosti in celovitosti, opustitev sile ter sprejem načela rešitve spornih vprašanj s pogajanji in na miroljubni način, spoštovanje načela enakopravnosti. Koeksistenca ne pomeni ohranitev obstoječih odnosov, na primer v kolonijah, temveč spodbuja in olajšuje razvoj zgodovinskega procesa na miroljuben način in s tem prispeva k ustalitvi miru na svetu. Tito je ugotovil, da se je Jugosiavija od samega začetka trudila, da svoje odnose z drugimi državami postavi v sklad konkretizacija načel listine Združenih narodov. Jugoslavija verjame, da današnji svet nima druge alternative za miroljubno koeksistenco, pod katero Jugoslavija razume možnost in potrebo trajnega sodelovanja med državami z različno družbeno - politično ureditvijo. Glede na dejstvo, da bi vojna v damšnjih pogojih pomenila splošno katastrofo, je treba poiskati rešitev v preprečevanju kopičenja orožja, poiskati pot za vsaj delen sporazum o razorožitvi. «Mi verjamemo in trdimo, jo zaključil Tito, da vojna ni izogibna, da so realne možnosti, da se vojna za vedno izisljuči kot sredstvo politike in reševanja medparodnih sporov. Mi verjamemo, da ;e ogromr.a večina človeštva proti vojni in da vedno bolj dozorevajo materialni jn družbenopolitični pogoji za ohranitev miru, in da so danes sile na svetu, ki so proti vojni, dovolj Eisenhowerjev program za Afriko in njegov program «hrana za mir» Govoril je tudi o razorožitvi, o vesolju in o ..svetovnem plebiscitu« - Danes bosta govorila Nkrumah in Hruščev NEW YORK, 22. — Današnja seja skupščine OZN se je začela ob 15.45 po srednjeevropskem času. Prvi je govoril brazilski zunanji minister Oracio Lafer, za njim predsednik Eisenhower, nato pa maršal Tito, zadnji pa laponski zunanji minister Košaka. Nova plenarna seja bo jutri ob 15.30 po srednjeevropskem času. Govorila bosta predsednik Gane Nkrumah in Hruščev. Nocoj se je sestalo pred- z načeli aktivne miroljubne | močne, da preprečijo izbruh koeksistence, ki so dejansko I vojne.« sedstvo skupščine, da se izreče o raznih točkah dnevnega reda. Najprej so sklenili, da se bo sedanje zasedanje skupščine končalo 17. decembra. Predsednik Eisenhower je v svojem govoru obraziožil program petih točk za Afriko ter je govoril o nadzorovani razorožitvi, o mednarodnem nadzorstvu vesolja, o programu «hrana za mir» in o uporabljanju atomskih snovi v miroljubne namene Eisenhower je pozval Sovjetsko zvezo na obnovitev pogajanj o razorožitvi. Ko se bodo ta pogajanja obnovila, bo treba posvetiti še posebno pozornost dvema nevarnosti-ma: nevarnosti vojne, ki lahko nastane zaradi zgrešenih računov, in nevarnosti, ki nastaja z večanjem zalog jedrskega orožja. Zavzemal se je za ustanovitev nadzorstvenega organizma OZN, da se pre- niiiiiiimiiiinmiiiminiiiiiiiimimiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiinimiminimimitiMiiiiiimiimHimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM«iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHNiiiiiMiiiiiiimumn,|i|u Poročilo Saragata na zasedanju centralnega odbora P SPI Za politiko levega bi_ PSDI potrebovaj milijone Nenni odgovarja na kritiko stališča PSI in poudarja nujnost borbe proti desnici, ki ima v KD prevladujoče pozicije - Qua-roni zahteva pojasnilo bonnske vlade glede Južne Tirolske (Od našega dopisnika) RIM, 22. — Danes se je sestal centralni odbor socialdemokratske stranke, ki je poslušal poročilo svojega političnega tajnika Saragata. V svojem poročilu je Sa-ragat najprej obrazložil, zakaj je PSDI podprl sedanjo Fanfanijevo vlado, ki «ni vlada levega centra, ker KD še ni zrela v celoti za tako vladno formulo in ker PSI mora napraviti še nekaj korakov naprej«; ta vlada niti m centristična vlada, ker bi taka formula «naletela na takojšen odpor levičarskih demokratičnih sil in predvsem naše stranke«. Nato je Saragat poudaril, da je cilj PSDi «politika levega centra, ki naj jo uveljavi vlada levega centra«. Glede bližnjih volitev je Saragat sicer poudaril, da se socialdemokrati potegujejo za sestavo krajevnih uprav, ki naj bodo občutljive za vprašanja delavskega razreda in ki naj jih vodijo načela socialne pravičnosti, aodal pa je, da gre še za neko drugo vrednoto, ki je povezana z uspehom PSDI, namreč »solidarnost med za-padnimi državami«. «Ce bi se okrepili komunisti in fašisti, bi to šlo v korist nevtralizma. ga* predlagal, naj se vsa vprašanja, ki se tičejo razorožitve in prekinitve jedrskih poizkusov, proučijo skupno. Sovjetski delegat je ob podpori Indijo predlagal, naj se proučujejo ločeno. Predsedstvo je nato sklenilo, naj se zadeva prepusti političnemu odboru, ki bo o tem odločal. Zatem je predsedstvo sprejelo na dnevni red alžirsko vprašanje. Francoski predstavnik je sporočil, da se ne bo udeležil debate. Italijanski delegat Martino je izjavil, da italijanska delegacija nima nič proti temu, da se, pod določenimi pogoji, diskutira o avstrijski zahtevi, dt pa na dnevnem redu ne sme biti zabeležena tako, kakor je predlagala Avstrija, namreč »vprašanje avstrijske manjšine v Italiji*, ker pri tem vprašanju »ne gre niti za državljanstvo niti za jezik niti za raso* in ker izraza »nacionalna manjšina* niso sprejeli niti pri redakciji člena 25 osnutka konvencije o človečanskih pravicah. Marti-no je svoje nasprotovanje taki formulaciji podprl tudi z argumentom, da se tu ne orne. nja pariški sporazum iz leta 1946, na katerega se avstrijska vlada sklicuje pri svojih zahtevah. Zato je predlagal, ua bi se točka 68 dnevnega re- Avstrijo*. Jugoslovanski delegat Vidič je podprl avstrijsko stališče, delegata Sudana in Libije pa sta izrazila željo, da bi glede formulacije prišlo do sporazuma med Italijo in Avstrijo; fiancoski delegat je podprl italijanskega delegata, češ, da tudi pariška pogodba vsebuje izraz »prebivalci nemškega jezika* Južne Tirolske. Ameriški delegat je predlagal, da bi proučitev vprašanja odložili, dokler se obe delegaciji ne sporazumeta glede vzajemno sprejemljive formulacije. Ta predlog sta podprla tudi delegata Cankajškove Kitajske in Pakistana. Avstrijski zunanji minister Kreisky je poudaril, da formulacija, ki jo predlaga Italija, ne zadene povsem bistva vprašanja, hkrati pa je izjavil, da je pripravljen sprejeti vsakršno drugo formulacijo, ki bi zajela celotno vprašanje. S svoje strani je predlagal naslednjo formulacijo: »Vprašanje prebivalstva nemškega jezika Južne Tirolske v /ve-z- z uveljavljenjem pariškega spmrazuma iz leta 1946». Nato so vpis na dnevni red vprašanja Južne Tirolske odložili, dokler se italijanska in a\ strljska delegacija ne sporazumeta glede vzajemno sprejemljive formulacije. in da je PSI samo potrdil načela KJngresov v Benetkah in Neaplju. «Naša stranka razvija svojo nejavnost v splošni perspektivi razvoja demokracije o socializem. Od leta 1953 dalje nam ni nihče ponudil niti prsta, je udeležil tudi predsednik SVP dr. Sivius Magnago. Stiki med Quaronijem in osebnostmi bonnske vlade se bodo nadaljevali. Adenauer še vedno ni zavzel stališča do govora ministra Seebohma, vendar pa se hkrati pa bi se oslabila demokratična in obrambna koncepcija zveze med Italijo in ostalimi zapaanimi demokracijami«. V tem cilju je Saragat predložil KD in PSI sestavo upravnih odborov levega centra. Na ta predlog sta KD in PSI odgovorila negativno. Saragat zameri to odklonilno stališče ie PSI, kei naj bi se KD vendarle baje obvezala, da po volitvah ne bo paktirala z «desn’-co», oziroma s fašisti. In to Saragata zadovoljuje. Nennija pa obtožuje frontizma na u-pravnem področju in dodaja, da to ne koristi »niti demokraciji niti delavskemu razredu«, ker pospešuje blokovske formacije na drugi strani. Saragat celo pravi, da PSDI ne zahteva, da bi PSI prekinil sodelovanje s komunisti v krajevnih upravah, ki jih že skupno upravijajo; kljub temu pa obtožuje Nennija «frontizma», ker se Nenni ni hotel že vnaprej vezati glede upravnih odborov v drugih večjih mestih (Firence, Genova, Benetke itd.), če bi v teh mestih socialisti in komunisti dosegli absolutno večino. V tem naj bi bil Nenni-jev frontizem, ki po mnenju Saragata ne more voditi k politiki levega centra. »Politika levega centra ni surogat fron-tistične ali blokovske politike, ampak pogumen poskus, da se za upravna vprašanja nekaterih mest najde resnično demokratična rešitev«, kar bi ustvarilo pogoje za razvoj politike levega centra v državnem merilu. Da bi «zaprli pot reakcionarnim in frontističnim listam v zelo velikem številu občin«, potrebuje PSDI 3 milijone glasov, pravi Saragat, in dodaja, da bo tamo v takem primeru moč pritisniti na KD, hkrati pa preprečiti, da bi PSI drsel v frontizem. Ob zaključku je Saragat dejal, da bo PSDI predložil samostojne kandidatne ’i-ste v vseh krajih, kjer se bo volilo po proporcionalnem sistemu, povsod drugod pa bo skušal sestaviti liste levega centra. V diskusiji na Saragatovo poročilo je prvi govoril Romita, ki je predložil osnutek upravnega programa PSDI, drugi govornik pa je bil Dalla Chiesa, ki se je strinjal s Saragatom. Nato so diskusijo preložili na jutri. Ko je govori) pri otvoritvi novega sedeža pokrajinske federacije PSI v Perugi je Nenni odločno zavrnil kritike sodelovanja med socialisti in komunisti ip dejal, da so te kritike izraz »slabe vere in ignorance«, ker so si socialisti te pozicije oblastne priborili v prvih dveh desetletjih tega stoletja. Na kritiko Mora, da je PSI oapravil korak nazaj, je Nenni poudaril, da to ne drži da bi ustvarili nove položaje | ve že vnaprej, da bo uraidno L 0bsodil izjave ministra, hkrati pa poudaril že znano stališče bonnske vlade, ki praktično podpira Avstrijo, uradno pa si želi. da bi se «avstrijsko-italijanski spor rešil čimprej in na najboljši način v interesu evropskega sodelovanja«. A. P. v obrambo delavskih koristi«, je dejal Nenni. Moru, ki je obtožil PSI, da ima diskriminacijsko stališče do KD, je Nenni dejal, da so socialisti pripravljeni priznati, da sta katoliška levica in Moro skušala v marcu-aprilu omogočiti vlado levega -entra. da pa jima to ni uspelo; da sta skušala odvzeti veljavnost klero-fašistični več ni Tambronijeve vlade, in jima to ni uspelo; da je bilo le v juliju moč vreči, ob valu protifašistične zavesti dežele in s podporo parlamentarnih sil levega centra, vlado avtoritarne pustolovščine. Resnica je v tem, je dejal Nenni, da bi »desnica bila nekaj zelo skromnega, če ne bi imela prevladujočih pozicij sile znotraj KD. Borba proti desnici je zatorej borba proti KD, namreč proti silam, ki v njej prevladujejo tudi kadar ne predstavljajo večine«. To dejstvo pa postavlja pred katoliške volivce »vprašanje vesti, ki je hkrati politično vprašanje«. Italijanski veleposlanik v Bonnu Quaroni je danes govoril s podtajnikom zunanjega ministrstva Carstensom v zvezi z izjavami zveznega ministra Seebohma, kakor tudi v zvezi z nekaterimi manifestacijami Južnih Tirolcev in nemških h*-guncev, ki so se vršile v Monakovem, in katerih se preči, da bi katera koli država pripravila iznenaden napad. «V dobi naglega tehniškega razvoja, je dejal predsednik, tajnost ni samo anahronistična, temveč nevarna. Nekateri od tistih, ki so od blizu sledili številnim brezplodnim pogajanjem o .razorožitvi, so cinični in so mnenja, da so pogajanja nekoristna. To ni stališče ZDA. Ljudje povsod hočejo mir. Hočejo, da se nji-hovo bogastvo in njihovo delo uporablja ne za vojno, temveč za hrano, za oblačila, za zdravila, za šolo. Vedno smo pripravljeni upoštevali vsak izvedljiv predlog v ta namen. Zahtevamo samo to: da ta program ne prinese vojaških prednosti nobeni državi in da omogoči medsebojno nadzorstvo nad razorožitvijo. Program o razorožitvi, ki bi bil brez sistema inšpekcije in ne-zajamčen, bi povečal nevarnost vojne, namesto da bi jo zmanjšal.)« V zvezi z vprašanji, ki nastajajo z raziskovanjem vesolja, je Eisenhower predlagal program štirih točk, da se prepreči oboroževalna tekma v vesolju: 1. Planeti ne smejo biti predmet prilastitve posameznih držav. 2. Države sveta ne smejo izvrševati vojaške dejavnosti na teh planetih. 3. Nobena država ne sme prene-sti v vesolje v kakršni koli obliki orožja za množično uni. čevanje. Izstreljevanje satelitov mora nadzorovati OZN. 4. V okrilju OZN se mora pri-praviti program za miroljubno uporabljanje vesolja. Eisenhower je izjavil tudi, naj bi države, ki izdelujejo jedrsko orožje, takoj sklicale strokovnjake, ki bi imeli nalogo proučiti sisrtem, ki naj napravi, pod primernim nadzorstvom, konec proizvodnje jedrskih snovi v vojaške namene. «Ce bi napravili konec proizvodnji, je dejal predsednik, bi bile ZDA pripravljene skupno s SZ prenesti znatne količine jedrskega materiala v mednarodne zaloge.« Predsednik je zatem sporočil nekatere predloge za okrepitev OZN in za večjo učinkovitost njenega delovanja. Pozval je države članice, naj začnejo »pozitivno akcijo« v zvezi s Hammarskjoeldovimi predlogi za ustanovitev po- sebne skupine svetovalcev, ki bi mu pomagali glede poznejših potreb varnostnih sil OZN. Predlagal je, naj vse države članice OZN določijo rezervo nekega števila vojaštva, ki bi v primeru potrebe bilo vključeno v mednarodne sile. Vztrajal je na potrebi ustanovitve nujnostne sile OZN, ki bi lahko takoj nastopila. Dodal je, da bodo ZDA vedno imele na razpolago letala in parnike za prevažanje čet OZN na kraje, kamor bo potrebno. Več ko polovico svojega govora je Eisenhower posvetil krizi v Kongu, Dejal je, da napori za samoodločanje u-stvarjajo nov svet neodvisnih držav ter povzročajo trenje in obljube na vseh področjih, ki se razvijajo. Dejal je zatem, da »samo s pomočjo OZN človeštvo lahko dejansko in splošno napreduje v smeri pravičnega miru«. Pripomnil je, da »poizkusi oviranja ali smešenja Združenih narodov ali pa podcenjevanje važnosti te organizacije pomeni prispevati k nestabilnosti na svetu in prispevati h krizam, ki od časa do časa bremenijo človeštvo«. Dodal je, da so »vmešavanja od zunaj v nove afriške države že ustvarila resno izzivanje za Združene narode«. Obtožil je nekatere države, da so «odkrito napadle napore Združenih narodov, da bi podaljšale vojno v Kongu v svoje egoistične namene«, in je nadaljeval: «Kritika teh držav proti glavnemu tajniku, ki je častno in učinkovito izpolnil mandait Združenih narodov, ni nič drugega nego neposreden napad na Združene narode. Ista intervencija, ki je nastala v Kongu, bt lah. ko nastala tudi drugje v Afriki.« Predsednik je nadaljeval: »Majhne države imajo največjo potrebo učinkovitega delovanja Združenih narodov. Ce Združeni narodi ne bi uspeli v Afriki, bi bil svet znova na poti tradicionalne politike sile, v kateri bi močne napadalne države uporabljale majhne države kot šahovske figure.« Poudaril je, da mora OZN ščititi nove afriške države pred slehernim pritiskom od zunaj, kd bi ogrožal njihovo neodvisnost in njihove suverene pravice, in je zatem obrazložil program petih točk za Afriko: 1. Države navzoče na tej skupščini bi se obvezale, da bodo spoštovale pravico afriških narodov, da izbirajo svoj način življenja in da sami odločajo o poti, po kateri želijo iti. Navzoče države se bodo Tudi Mac Millan pojde v New York LONDON, 22. — Nocoj so uradno sporočili, da bo predsednik Mac Millan prišel v nedeljo v New York, kjer se bo udeležil zasedanja skupščine OZN. Uradno poročilo pravi, da so to sklenili po posvetovanju z zunanjim ministrom Homejem jki je sedaj v Ne\v Yorku. Mac Millan se je vrnil davi lz Chcquersa, kjer je dva dni pripravljal govor, ki ga bo imel v skupščini OZN. V ZDA se bo Mac Millan sestal tudi z Eisenhowerjem in sicer v Washingtonu. Zvedelo se je, da bo Mac Millan ostal v ZDA osem ali deset dni. Govoril bo v skupščini OZN 29. septembra. Zatem bo odšel v Washington, kjer bo ostal čez nedeljo v Camp Davidu skupno z Ei-senhowerjem. imunimi n im iitiiiMini mi umili mm imun um miuimnumimmtmimtiii n . Zaradi četniško - ustaikih demonstracij v New Yorku Val ogorčenja v FLRJ Delovni ljudje iz vse Jugoslavije zahtevajo v protestnih brzojavkah veleposlaniku ZDA in tajniku OZN, naj se delegaciji FLRJ omogoči nemoteno delo NEW YORK, 22. — Pred rezidenco jugoslovanske delegacije v New Yorku je tudi sinoči rkupina 40 četniških in ustašk h elementov nadaljevala demonstracije proti jugoslovanski deiegaciji. Tudi tokrat niso varnostni organi preprečili žalitev. -Sinočnji izpadi so bili organizirani kljub obžalovanju, ki so ga uraidni krogi ZDA izrazili državnemu tajniku za zunanje zadeve. Koči Popoviču z obljubo, da bo ameriška vlada s svoje strani storila vse, da se izpadi ne bodo ponovili. To- IHIIIIMIItllMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIlIlllliiiniliillitiiiuiHIIIIMIIItlllllllllllllllllllllllimilllHIlillilllIHniniHlllltlUlltlltlllllHIIIIIIIItlllllllllllllllltllHIU Generalu Solanu vrniti se iz Pariza v Alžir Tudi priče na pariškem procesu odločno podpirajo borbo Alžircev in obsojajo vojno proti njim - Solidarnostna brzojavka italijanskih pisateljev PARIZ, 22. — Minister za oborožene sile general Mess-mer je imel danes polurni razgovor z generalom Sala-nom. Po razgovoru ni hotel general podati nobene izjave. Zvedelo pa se je, da ga je general Messmer obvestil, da se ne sme več vrniti v Alžirijo. Na seji francoske vlade, ki je bila včeraj pod predsedstvom de Gaulla, so govorili med drugim o sprejemu enajstih afriških držav v OZN, ki so bile v Francoski uniji. U-radno poročilo, ki ga je po seji prebral minister za informacije, pravi,da je »ministrski svet z obžalovanjem sprejel na znanje značaj propagande, senzacije in mešetarjenja, ki se zdi, da ga zavzema sedanje zasedanje skupščine OZN in ki tvega, da hudo potvori debate in resolucije«. Poročilo dodaja, da so «bila dana navodila francoski delegaciji, naj bo najbolj re- zervirana med tem zasedanjem«. Opazovalci poudarjajo v zvezi s tem, da hoče general de Gaulle pripraviti francosko javno mnenje na skoraj gotovo obsodbo Francije med debario o Alžiriji, ki bo v novembru. V zvezi s procesom proti podpisnikom znanega manifesta proti alžirski vojni ugotavljajo opazovalci, da bo preiskovalni sodnik razen še ostalih podpisnikov in predvsem Sartra prav gotovo poklical pred sodiše tudi veliko število prič, ki so med zasliševanjem na procesu zavzele odločno stališče proti vojni v Alžiriji. Med temi so n. pr. pisatelj Claude Roy, ki je izjavil, da je dolžnost upirati se vojni v Alžiriji. Sodelavec revije «Temoignage Chretien« prof. Maudouze je med drugim izjavil; »Rajši imam generala Massuja kakor Molle-ta, ki nič ne tvega,.. Prdča smo triumfu nacizma.« Gledališki kritik Bernard Dort: «Vojna v Alžiriji ni nič drugega nego mučenje. FLN je v letu 1960 enaka odporniškemu gibanju v letu 1954.« Pisatelj Georges Auclari; «Ce bi me zaprosili, bi nudil gostoljubje članom FLN, ker ne obsojam njihove akcije in imam veliko spoštovanje do njih.« Pisateljica Germanine Bonnefoy: »Zahvaliti se moramo tem obtožencem, da se Francozi ne bodo več v celoti sramovali, da so Francozi.« Nekateri italijanski pisatelja so poslali francoskemu ministru za prosveto in generalu de Gaullu protestno brzojavko zaradi sodnega postopka proti skupini francoskih intelektualcev, ki so podpisali znani manifest. Brzojavko so podpisali: Nicola Chiaiamon- te, Alberto Moravia, Guido Piovene, Ignazio Silone, Lio-nello Venturi in Elio Vitto-rini. da glede na vse okoliščine se težko verjame, da bi se ti skupni izpadi četniško-ustaške skupine ir-ogli ponoviti brez tolerantnega odnosa ameriške oblasti. BEOGRAD, 22. — Nekulturni izpadi četniških elementov proti jugoslovanski delegaciji v New Yorku, ki jih ameriške oblasti niso preprečile, čeprav je bila to njihova dolžnost, so izzvale val protestov po Jugoslaviji. Včeraj in danes so delovni .judje iz raznih krajev Jugoslavije, organizacije Socialistične zveze, profesionalne organizacije in sindikalne podružnice poslale številne protestne brzojavke veleposlaništvu ZDA v Beogradu, generalnemu tajniku OZN Hammar-skjoeldu, v katerih najodločneje protestirajo proti reakcionarnim izpadom četnikov in drugih fašističnih elementov. Zvezna ljudska skupščina, zvezni odbor Socialistične zveze. Zvezni izvršni svet in državno tajništvo za notranje zadeve so prav triko prejeli številne brzojavke iz raznih krajev Jugoslavije. V teh brzojavkah se zahteva od najvišjih političnih in državnih organov, da storijo ustrezne korake pri vladi ZDA in pri OZN, da bi se jugoslovanski delegaciji omogočilo nemoteno delo v New Yorku :n udeležba pri delu Organizacije združenih narodov. Potres v Kongu LEOPOLDVILLE, 22. — Danes so čutili v mestu Bukavu v pokrajini Kivu močan potresni sunek. Polovica poštnega poslopja se je zrušila in osebje je še pravočasno zbežalo na prosto. Drugih podatkov ni. Iz Usumbure, prestolnice o-zemlja Urundi, pa javljajo, da so tam čutili več potresnih sunkov in da je potres povzročil večjo materialno škodo. Ne ve se, ali je bilo kaj človeških žrtev. vzdržale slehernega vmešavanja v notramje zadeve teh mladih držav, ki bi se izvršile s prevratom, s silo, propagando ali katerim koli drugim sredstvom. 2. Združeni narodi bi morali biti pripravljeni pomagati afriškim državam, da branijo svojo varnost, ne da bi bile te države vključene v nevarno oboroževalno tekmo. 3. ZDA podpirajo ustanovitev sklada za pomoč Kongu Pripravljene so pridružiti se drugim državam in takoj prispevati k temu programu, ki ga je predlagal tajnik OZN. 4. Združeni narodi bi morali pomagati novim afriškim državam, da izvedejo svoje programe za modernizacijo. Med drugim je predsednik predlagal, naj bi v letu 1961 v ta namen zvišali sklad OZN za tehnično pomoč na sto milijonov dolarjev. 5. Združeni narodi bi morali dajati afriškim državam kulturno pomoč. ZDA so pripravljene sodelovati pri tem. Nato je predsednik dejal, da so spremembe, ki nastajajo v Afriki, očitne tudi drugje, in da morajo Združeni narodi okrepiti programe za gospodarsko in socialno pomoč na drugih področjih, zlasti v Latinski Ameriki, Aziji i® na Srednjem vzhodu. Omenil je zatem, da je na svetu na stotine milijonov ljudi. zlasti na nezadostno razvitih področjih, ki trpijo glad in so premalo hranjeni, čeprav nekatere države, in tudi ZDA, pridelujejo preveč živil. Ta paradoks se ne sme nadaljevati. ZDA pripravljajo programe, da prepustijo viške svojih živil državam, ki jih najbolj potrebujejo. ZDA so pripravljene pridružiti se dru-gim članicam OZN za pripravo praktičnega načrta za dobavljanje živil državam čla-niacm OZN v okviru Združenih narodov. Predsednik je o-menil tudi sestrelitev ameriškega letala »RB-47« ob sovjetski obali. Dejal je, da ni omenil številnih aktualnih vprašanj ir da ta molk ne pomeni, da ta vprašanja ne povzročajo zaskrbljenosti. V tem okviru je omenil tudi Berlin. Dejal je, da so ZDA vedno pripravljene pogajati se z vsako državo, ki bi »pokazala iskreno pripravljenost* obravnavati ta vprašanja. Govoril je tud; o svobodi in o pravicah, «ki jih uživa vsak ameriški državljan«, in je dodal: »Menimo, da je pravica slehernega človeka, da se s svojim glasovanjem udeleži samovladanja, tako dragocena kakor pravica vsake države, ki je tu zastopana, da v tej skupščini glasuje po svojem prepričanju. Rad bi videl izvedbo svetovnega plebiscita, v katerem bi vsak posameznik imel možnost, da svobodno in tajno odgovori na vprašanje: »Ali hočeš to pravico?« V začetku seje je predsednik skupščine prebral poslanico etiopskega cesarja, s katero ta izreka upanje, da bo po neuspehu konference najvišjih navzočnost številnih dr. žavnih poglavarjev v Združenih narodih omogočila sklepe, ki bodo rešili vprašanja, katerih niso mogle rešiti velike države. Haile Selasi poziva skupščino, naj se potrudi, da se kriza v Kongu reši na način, da se ohrani celovitost države in vzpostavi enotnost med njenimi prebivalci. Splošno debato je začel brazilski zunanji minister Hora-cio Lafer, ki je v svojem govoru predlagal sklenitev sporazuma o miroljubnem sožitju. Na podlagi sporazuma naj bi se oba tabora obvezala, da se medsebojno ne bosta vmešavala na ideološkem področju, in je poudaril vlogo, ki jo majhne države imajo za ohranitev miru. Lafer je predlagal sklicanje posebne konference, na kate. ri bi razpravljali o prenehanju oboroževalne tekme in o ustanovitvi posebnega sklada za gospodarsko pomoč nezadostno razvitim državam. Na koncu je Lafer izjavil, da je dejavnost OZN v Kongu dokaz realnih možnosti Združenih narodov, in je s tem v zvezi izrekel priznanje tajniku Hammarskjoeldu. Po govoru ameriškega predsednika in maršala Tita j* govoril še japonski zunanji minister Zentaro Košaka. Naj. prej je čestital Hammaiskjoel. du za «kampanjo miru OZN v Kongu« in je izrekel upanje, da se sedanje zasedanje skupščine OZN ne bo spremenilo v prizorišče polemik in govorov polnih pikrosti, temveč bo služilo kot tribuna za konstruktivne diskusije. Zatem je japonski minister obžaloval prekinitev dela odbora desetorice o razorožitvi in je dodal, da bi morala skupščina dati navodila, da pride do končnega smotra, ki je splošna in popolna razorožitev. Po govoru japonskega ministra je bila seja odložena na jutri ob 15.30 po srednjeevropskem času. Govorila bosta Nkrumah, ki je prišel danes v New York, in Hruščev Takoj po svojem govoru je Eisenhower odšel v hotel «Waldorf Astoria«, kjer je pri. redil kosilo osemnajstim delegacijam latinskoameriških dr-Žav. Vreme včeraj: najvišja temperatura 19.9, najnižja 13.6, ob 19. uri 17.2, zračni tlak 1016 9 raste, veter vzhodnik 9 km vlage 56 odst., nebo 8 desetin pooblačeno, 0.8 mm dežja, morje skoraj mirno, temperatura morja 20.7 stopinje. Tržaški dnevnik Dane«, PETEK, 23. septen>Mil Slavojka Sonce vzide ob 5.25 inj ^ton-e. 18.01. Dolžina dneva I2.ua vzide ob 8.21 in zatone od Sonce vzide ob 5.25 m 18.01. Dolžina dneva 12.tw- “932 vzide ob 8.21 in zatone OD ‘ Jutri, SOBOTA, 24. septe«®” Nadja ^ Enourna splošna stavka kovinarske stroke 10.000 kovinarjev je podprlo delavce podjetja ORION - Petrochimica Zborovanje na Trgu Garibaldi ■ Popoln uspeh 48-urne stavke delavcev tovarne papirja v Stivanu, kjer je delal samo en stavkokaz Včeraj je bil že štirinajsti dan stavke 330 delavcev podjetja ORION - Petrolchimica. Pridružilo se jim je z enourno splošno stavko 10.000 tržaških kovinarjev vseh podjetij od ladjedelnice do železarne, ki so vsi zapustili delo. Stavkalo je tudi precej uradnikov. S tem so delavci pokazali vso solidarnost s svojimi delovnimi tovariši iz podjetja ORION. Sedaj pa .i ih bodo podprli še T denarnimi prispevki, da bodo laže vzdržali v trdi borbi s trdovratnimi gospodarji. Delavci podjetja ORION so včeraj opravili obhod po mestu do Trga Unita in nosili s seboj transparente, na katere so napisali svoje zahteve. Nekoliko po 16. uri je bilo na Trgu Garibaldi enotno zborovanje kovinarjev, na katerem sta govorila v imenu obeh sindikatov kovinarjev tajnika Semilli in Pinguentini. Zborovanje je odprl član notranje h 'sije ORION, ki je prebra. Hidarnostne po- Podpisovanje kandidatne liste NSZ Neodvisna socialistična zveza vžbi svoje člane in simpatizerje, da pridejo podpisati kandidatno listo za pokrajinske volitve in sicer: V soboto 24. 9. NA SEDEŽU NSZ V UL. SV. FRANČIŠKA 20/1 od 16. do 19. ure V LONJERJU na sedežu prosvetnega društva od 20. do 21. ure V nedeljo 25. 9. NA PROSEKU v društvenem sedežu od 9. do 10. ure V SV. KRIŽU na sedežu sekcije NSZ od 10.30 do 11.30 V NABREŽINI na sedežu PD »Igo Gruden* od 11.30 do 12.30 V torek 27. 9. V DOLINI na sedežu sekcije NSZ od 19. do 20. ure V BORŠTU na sedežu prosvetnega društva od 20. do 21. ure. zdrave delavcev ladjedelnice Sv. Marka in ladjedelnice iz Tržiča. Zatem je spregovoril Semilli, ki je povedal, da so se vsi kovinarji stoodstotno odzvali stavki. Dejal je, da delavci ORION že dva tedna stavkajo proti nasilju, samovolji in grobim metodam, ki jih uporabljajo voditelji podjetja proti njim, da bi jih popolnoma uklonili in si jih podredili. Pri tem so bili prepričani, da bodo kaj kmalu strli delavski odpor. Sedaj se pač morajo že zavesti, da so bili njihovi računi popolnoma zgrešeni. Vsi delavci OR ION so pokazali naravnost vzorno solidarnost do svojih štirih delovnih tovarišev, ki jih je podjetje krivično kaznovalo. Zatem je Semilli orisal razloge stavke ter dejal, da delo. dajalci kršijo pogodbo in zakone o nadurnem delu. V tovarni že dalj časa uporabljajo sramotne, naravnost srednjeveške metode, ter ravnajo nečloveško z delavci, jim grozijo z odpusti, jih suspendirajo, jim nalagajo globe itd. Zato ni čuda, da se delavci tako vztrajno borijo proti vsem tem krivicam, kar je tudi v interesu vseh tržaških delavcev. Njih borba bo trajala vse dotlej, dokler ne bodo storjene krivice popravljene in se ne vzpostavijo v podjetju človeški odnosi. Zato jih bodo vsi kovinarji odločno podprli in vsakdo naj prispeva vsaj eno ali dve uri svoje mezde. V spor pa morajo poseči tudi oblasti. Podjetje ORION se je namreč lahko razvilo iz de. lavnice v tovarno s pomočjo javnega denarja, to je s posojilom iz rotacijskega sklada in seveda s požrtvovalnim delom delavcem. Ravnanje vodstva podjetja ORION je zato tudi pravi zasmeh skupnosti, ki je prispevala k njegovemu razvoju. Pinguentini, ki je spregovoril za Semillijem, je dejal, da podjetje stalno krši zakon o nadurnem delu, saj morajo delati delavci tudi po pet ur po rednem delovnem urniku. Pri tem pa so podvrženi pravi poplavi opominov, kazni in pretenj. Sindikati seveda niso mogli več dopuščati, da bi j se takšne metode »nadaljevale, i Tudi Pinguentini je omenil, da se je podjetje pravzaprav j razvilo z javnim denarjem, to I je denarjem vseh davkopla-1 čevalcev. Tega se morajo zavedati tudi oblasti. Delavci ORION se žrtvujejo, da se te metode vodstva podjetja končno nehajo. Zato jim je potrebna solidarnost vsega delavstva. Ce so solidarni delodajalci, si morajo pomagati tudi delavci med seboj. Zato je včeraj protestiralo vseh 10 tisoč kovinarjev proti despotizmu delodajalcev. Zborovanje je zaključil drug član notranje komisije ORION. Pripombe k zakonu o slovenskem šolstvu Slovenske vzgojitelji otroke morajo poučevati z dovršeno slovensko šolo Ne moremo biti zadovoljni s sedanjo formulacijo zakona, ki dopušča nameščanje šolnikov, ki nimajo dovoljnega znanja slovenskega knjižnega jezika Včeraj se je končala 48-ur-na stavka delavcev tovarne papirja v Stivanu. Delal je samo en stavkokaz, to je še dva manj kot prejšnji dan, ko so od 250 delavcev delali trije. Vsekakor velik uspeh, nad katerim se bodo morali delodajalci pač zamisliti. Skupščina združenja poliomielitičnih invalidov Združenje poliomielitičnih invalidov (ANIEP) sporoča, da je bila v nedeljo 19. septembra vsedržavna skupščina pokrajinskih predstavnikov združenja, na kateri sta poročala predsednik prof. odv. Ca-simiro 01szewski in blagajnik prof. Avoni Walter. Na skupščini je bil prisoten tudi poslanec Giovanni Elkan, podtajnik ministrstva za javno vzgojo, ki je izjavil, da bodo v kratkem predstavili v parlamentu zakon o socialni pomoči poliomielitičnim invalidom. Na skupščini so poslali vladi telegram, v katerem jo pozivajo, da se naj uveljavi člen 38 ustave v korist poliomielitičnih invalidov. «iui,m,iiiiiiiuihii,mil,,,n,m im iiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiimi Priprave za pokrajinske in občinske volitve Občina objavila razglase o volitvah V Trstu 212.312 volilnih upravičencev Ob proučevanju osnutka zakona o slovenskih šolah, ki nosi ime bivšega prosvetnega ministra Medicija, žal ne moremo biti zadovoljni niti s 5. niti s 7. členom, ki govorita o učiteljih osnovnih šol, odnosno o profesorjih na srednjih šolah. Ne moremo biti zadovoljni, ker dopušča sedanja formulacija nameščanje takega učnega kadra na slovenske šole, ki nima dovoljenega znanja slovenskega knjižnega jezika. «1 posti nei ruoli suddetti sono conferiti per concorsi, ai quali possono partecipare can-didati di lingua materna slo-vena, che siano in possesso dei requisiti richiesti per l’ac-cesso nei ruoli magistrali coni tini«. Tako se glasi besedilo. Kakšno naj bo tolmačenje? Za vstop v eruoli magistrali co-muni» zadostuje učiteljska matura z italijanskega učiteljišča, torej bi se mogel potegovati za stalno mesto na slovenskih šolah vsak Slovenec, absolvent italijanskega u-čiteljišča. To bi pomenilo, da bi učitelji s tako izobrazbo venci s povsem italijansko izobrazbo. Znano je, da naši preprosti ljudje govorijo boljšo slovenščino (vsaj v narečju) kot pa izobraženci, ki so dokončali italijanske študije in se niso potrudili z intenzivnejšim čitanjem slovenske knjige in posečanjem predstav slovenskega gledališča, poglobiti v duha našega jezika ter zanašajo v svoj slovenski dialekt italijanski način izražanja. Vladni osnutek nam ne ponuja torej, kot smo že napisali na teh stolpcih, samo italijanske šole v slovenskem prevodu, temveč šolo v najslabšem prevodu. Morda bo kdo dejal, da pretiravamo in dramatiziramo, da je v členu pač naveden običajen pogoj, t.j. — dovršeno učiteljišče; da pa se samo ob sebi razume. da se bo zahtevalo slovensko učiteljišče. Iz tržaških kinematografov Dolga noč L1943 Ta Vancinijev film moramo vsi videti pri otroških vrtcih, kjer so potebni še drugi ukrepi. Sedaj se vrtnarice za slovenske šole rekrutirajo iz absolventk italijanske strokovne šole v Gorici, ki jo vodijo nune. Razumljivo je, da se vzgojiteljice v naših otroških vrtcih ne morejo ponašati bogve s kakšnim znanjem knjižnega jezika. Posebno pereče je to vprašanje v nekem slovenskem vrtcu v tržaškem predmestju, pa tudi z Goriškega so nam prišle pritožbe v tem smislu. Nekoliko bolje je na osnovnih šolah, vendar naletimo tudi tu na primere, ko govori učitelj ali učiteljica — eitali-jansko slovenščino». Ne moremo biti zadovoljni z uči- Od filmov, ki so bili letos na sporedu beneškega filmskega festivala, je prišel prvi v naše mesto Vancinijev film aDolga noč l. 1943». S tem filmom se je prvič predstavil Florestano Vancini kot režiser dolgega filma. In že s prvim svojim filmom je pokazal čisto poseben pogum, ki bi ga menda zaman iskali pri drugih italijanskih režiserjih. Vancini je doma iz Ferrare in tja je postavil tudi zgodbo svojega filma, ki jo je povzel iz literarnega dela svojega rojaka Bassanija. Kot mlad fant je grozote tistih časov l. 1943 tudi sam doživljal. Tedaj se je v Veroni pravkar zbirala fašistična republi-kinska «ustavodajna skupščina)). Tja se je odpravil na pot tudi federale iz Ferrare Bolo-gnesi. Aretusi, fašist starega kova in še udeleženec pohoda na Rim, ne more prenašati, da niso njega postavili na trgovskem dopisovanju. Po-učeveli bodo: francoščino, angleščino, nemščino, srbohrvaščino, ruščino in slovenščino. Lekcije se bodo predvidoma pričele 5. oktobra, vpisovanje pa je do 1. oktobra. Vsa druga pojasnila in vpisovanje pri tajništvu centra na sedežu v Ulici Machiavelli št. 15 od 16. do 18. ure, tel. 61603. 25. t m. zaprta občinska kopališča Občina sporoča, da bodo zaprli javna kopališča 25. t. m. pri starem svetilniku in Barkovljah. V nedeljo 25, septembra bo pokriti bazen odprt za občinstvo od 13. do 19. ure. teljico «Slovenko». ki živi iz j mesto, ki ga je zasedel Bolo-družinskih ali kakih drugih gnesi, ki je po njegovem mne- bolj ali manj razumljivih razlogov v popolnoma italijanski sredini, ne čita slovenske knji- Ne, prežalostne izkušnje nas ge, ne časopisov, ne sledi slo-poučijo, da ni tako in da mo-1 venskemu kulturnemu življe-ramo, če hočemo v bodočnosti n j« in govori slovensko samo izboljšati slovensko šolo, zahtevati preciznejše formulacije 5. in 7. člena z zagotovilom, da bodo nameščali na spremenili slovensko šolo v i slcvenske šole pedagoški ka-šolo v 'narečju, v najslabšem der s slovensko izobrazbo, narečju, ki ga govorijo Slo-1 Pričeti bodo sicer morali že V Tržaški občini bo 344 volišč - Prvo kandidatno listo je predložila KPI v Miljah Z izobešenjem županovega razglasa o pokrajinskih volitvah smo tudi formalno prešli v pravo volilno razdobje. Skupno bodo izobesili 1720 takšnih lepakov, na katerih je naznačenih v tržaški občini 344 volišč z navedbo prostorov oziroma ulic in hišnih številk. Razglas se najprej sklicuje na zakon o volitvah pokrajinskih svetov od 8. marca 1951 in na člen 18 enotnega besedila zakona, ki ga je odobril predsednik republike z odlokom št. 570 od 16. maja 1960, ter sporoča, da je pod-prefekt z odlokom od 21. septembra 1960 razpisal za nedelje 6 novembra 1960 volitve pokrajinskega sveta z navedbo volišč. Uvodne priprave na voliščih se začnejo 5. novembra ob 16. uri in se bodo nadaljevale 6. novembra ob 6. uri ter se bodo morale končati ob 8. uri. Volitve se pričnejo takoj po teh opravilih ter bodo trajale do 22. ure v nedeljo in sp nadaljevale v ponedeljek 7. novembra od 7. do 14. ure. Vo- iiiim im mi imunim lini umi fllllilllllMIHIIMlEUIIIIIIIIIIIMMIIIIIMIUmillllMIIIIIIIItllllMIIIIIUIIIlllllllllllUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllUIIIIIIIIIUI Včeraj v globokem prepadu ob morju Našli so truplo mlade žensKe blizu nabrežinsRega portiča Po mnenju izvedencev je ženska bila v prepadu mrtva 12 do 16 ur - Samomor ali nesreča? Včeraj so našli v globokem prepadu skoraj ob morju pod glavno obmorsko cesto, kakih 200 metrov od nabrežinskega portiča (pri Brojnici) proti Sesljanu, truplo mlade ženske. Po poročilu policijskega tiskovnega urada, so truplo naš. li ob 16.20 uri. Zdravnik Ni-colini je ugotovil, da je umrla kakih 12 do 16 ur poprej in da gre za žensko od 25 do 30 let starosti. Ob 19.45 uri so truplo umrle ženske pripe- IUM0RSK1 DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI 6-TI. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulic« S. Pellico 1-IL — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA H. ZO — Tel. It. 87-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v iirini enega stolpca: trgov- iki 80, finančno-upravni 120 osmrtnice 90 lir. — M*lj oglasi 30 Ht beaeda. — Val oglul »e naročajo pri upravi NAROČNINA Mesečna 4*0 lir. - Vnaprej^ četrtletna 1300 Hr ooHeUia 2500 Ur, celcletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrt-letno 360 din — Pcdtnl tekoči račun: Založn ištvo tržaškega tiska Trat 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalo! banki M Ljubljani 600-70/3-373 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tlaka Tiskarski zavod ZTT Trst ljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Kasneje so agenti letečega oddelka ugotovili, da gre za 26-letno Claudio Favento iz Ulice Buonarroti 31. Truplo sta našla Renato Prinčič s Trga Giarizzole štev, 19 in Karlo Novšak iz Ulice del Veltro štev. 6. Nekaj čez 16. uro sta se oba ustavila ob robu ceste in gledala v globino proti morju. Nenadoma sta zagledala globoko pod seboj truplo neke osebe. Takoj sta obvestila policijski ko. misariat v Barkovljah, od koder so prišli na kraj mesta policijski agenti. Ti so ugotovili, da gre za žensko truplo, ki je ležalo kakih 40 metrov v globokem prepadu. Naš kronist je na kraju samem izvedel, da je ura na ženskini roki še tekla in da je bil. v njeni bližini odprt ženski dežnik. Na cesti, pod katero so našli truplo ubite ženske, se je popoldne zbralo mnogo ljudi, ki so radovedno skušali kaj izvedeti. Zlasti se je število radovednežev povečalo potem ko so prišli gasilci, ki so z vrvmi po daljšem času potegnili truplo na cesto. Na kraj so prišli tudi agenti letečega oddelka z načelnikom dr. Cappo, ki so takoj uvedli preiskavo in dognali ime ubite ženske. Sedaj se postavlja vprašanje, kako je nesrečnica končala v globok prepad: Nesre. ča ali samomor? Na to vprašanje bo morda dokončno odgovorila policija, ki vrši preiskavo. Toda značilno je, da so pri truplu našli tudi odprt ženski dežnik, ki je bil gotovo njen. To pomeni, da je deževalo, ko je nesrečnica str. moglasila v prepad. Po zdrav, nikovi ugotovitvi, da je ženska umrla od 12 do 16 ur preden so jo našli, nam pove, da je Faventova strmoglavila v prepad med 2. in 4. uro ponoči včerajšnjega dne. To dejstvo bi Skoraj izključevalo, da gre za nesrečo, ker si je zelo težko misliti, da bi se kdo ob tisti uri sprehajal ob cesti tako daleč od mesta in da bi šel na tako nevaren kraj, kot je začetek prepada, ki leži takoj pod cesto. Vse bi torej kazalo, da gre za samomor. Torej tudi ta domneva ni še uradno ugotovljena. Kos opeke delavcu na hrbet Včeraj ob 9.30 so prepeljali v glavno bolnišnico z avtomobilom delodajalca 56-letnega Romana Roncellija iz Ulice Volta 4. V bolnišnici, kjer se bc moral zdraviti 10 dni, so mu ugotovili močan udarec na spodnjem delu hrbta in morebitne kostne poškodbe. Ob prihodu v bolnišnico je Roncelli povedal, da se je ponesrečil v Ulici Moreri, kjer je delal pri zidanju nove hiše. Ko je opravljal svoje delo, mu je nenadoma padel na hrbet kos opeke iz višine kakih treh metrov in ga poškodoval. Z motorjem v motor 21-letni delavec Renato Stefani iz Drevoreda XX. septembra 83 je včeraj vozil z r otorjem proti Ulici Čampo Marzio. Nenadoma je iz neznanih vzrokov trčil v motor ki ga je vozil 54-letni Giovanni Martelli iz Ul. Milano 3. Pri trčenju je Stefani padel r.a tla in si poškodoval levo nogo. V bolnišnico so ga prepeljali z RK, kjer se bo moral zdraviti okrog 10 dni. «»------- livci, ki niso vpisani v volilne sezname, ki pa imajo po razsodbi sodišča, ki potrdi, da so vilivci te občine, pravico veliti, bodo volili v sekcijah (voliščih) št. 8, 19, 27, 34, 48, 86, 126, 128, 129, 167, 192, 201, 229, 237, 278. 293. Razglas nadalje pravi, da bodo z nadaljnjimi lepaki objavljeni seznami kandidatov ter glavni predpisi za izvedbo volitev. K voliščem tržaške občine je treba dodati še volišča v ostalih občinah. Na zadnjih velitvah jih je bilo 382. Včeraj se je sestala tudi tržaška občinska komisija, ki je po dinamični reviziji volilnih seznamov sporočila, da je v tržaški občini 212.312 volilnih upravičencev za pokrajinske velitve. Od teh je nad 21.000 več žensk nego moških: volivcev je namreč samo 95.532, volivk pa kar 116.780. Prvič bo volilo 4106 volivcev, od kate-r.l: 2115 moških in 1991 žensk. Komisija je včeraj vpisala v sezname nadaljnjih 353 volilnih upravičencev, ki so se priselili v Trst, izbrisala pa jih je 96, od katerih je večina umrlih. Komisija se bo sestala še enkrat pred volitvami, toda samo za morebitne izbrise iz seznamov. V petih dneh od danes dalje mora predsednik prizivnega sodišča ustanoviti osrednji volilni odbor, ki bo na sodišču. Občinski uslužbenci pa že pregledujejo vse volilne pripomočke, ki so namenjeni za volišča. Cez kakih 10 dni bo okrog 100 občinskih slug začelo raznašati volilna potrdila. Danes pa bodo začeli postavljati oglasne deske, na katere bodo stranke lepile svoje propagandne lepake. Občinske volilne komisije so se sestale tudi v vseh podeželskih občinah ih pregledale sezname volilnih upravičencev; v Nabrežini jih je 4123, v Miljah 9204, v Dolini 3836, v Zgoniku 901. KPI je v Miljah že predložila svojo kandidatno listo »Frausin«, ki bo nosila zaporedno številko 1 To je sploh prva lista, predložena na našen področju za občinske in pokrajinske volitve Medtem so začele druge stranke zbirati podpise za kandidatne liste. različnt-jših dob, od križarsikih mečev pa do prvega strelnega orožja. Razstavljeni so bili tudi nekateri redki primerki starega orožja, ki so mnogo vredni, saj računajo, da je dosegla vrednost celotne razstave izražena v denarju okoli 60 milijonov lir. Kamion zavozil s ceste Sinoči ob 22.30 uri je na.tr-biški cesti kamion s prikolico, las1 podjetja bratje Kobec, vozil na 'ob ceste ter pri tem podrl več obcestnih kamnov Do nezgode je prišlo, ker se je šofer Mirko Cercato trenutno onesvestil. V bolniš-ico ga je pripeljal Sancin Bruno iz Skednja, ki je po-edal, kako se je nezgoda zgodila. Cercato bo ozdravel v petih dneh. Samomor in poskus samomora s plinom Včeraj zjutraj so agenti komisariata iz Ulice Kolonija r.ašli v stanovanju v Ulici Ro-magna 16 mehanika Maria Scodellara, starega 53 let, ki se je umoril s plinom. Zdravnik Nicolini je ugotovil, da je Scodellaro umrl okrog 6. ure zjutraj. Ob 7.50 so ga prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer so ga položili na razpolago sodnim oblastem. Ob 12.30 pa so prepeljali na zdravniški oddelek glavne bolnišnice 53-letno Lidio . Sing-ler, kjer so ji zdravniki ugotovili lažjo zastrupitev s plinom in bo ozdravila v 7 dneh. Singlerjeva je poskusila napraviti samomor v sobi blizu kuhinje, kamor je potegnila daljšo cev od plinskega štedi,-nika v sobo in odprla plin, da bi se umorila. Svojci so jo pravočasno našli in ji preprečili žalostni konec. Hude posledice padca s postelje Ob 15.15 uri so sprejeli na oitopedski oddelek glavne bolnišnice, kamor so jo prepeljali z avtom RK, 83-let staro Mario Zotich, stanujočo v Ul. Marchesetti 43-1. Žensko je pospremil v bolnišnico njen zet, ki je povedal, da je ženska z sredo okrog 5. ure zjutraj padla s postelje. Zdravniki so jo pridržali v bolnišnici s prognozo od 60 do 90 dni zdravljenja. Ugotovili so ji morebitni zlom desnega kolka. Praznik grozdja Odbor za pospeševanje potrošnje grozdja je včeraj sestavil spored praznika grozdja, ki ga bodo proslavljali v nedeljo v Trstu, Miljah in Dolini. V Trstu bo ob 11. uri na Trgu Unita koncert godbe na pihala, drug koncert pa bo v pokriti tržnici v Ulici Car-dueci, kjer pa bodo ves dan vrteli tudi plošče z reproducirano glasbo. Nadalje bodo razdelili trgovcem, branjevcem in lastnikom javnih lokalov tudi diplome, kolajne in nagrade v denarju za čim lepše kioske ali izložbe grozdjem. V Dolini bo ob tej priliki tudi prireditev. Qb treh popoldne bo zaigrala godba na pihala, sledil bo nastop plesalcev iz Kaprive, pevskega zbora iz Boršta, Vaškega kvinteta, Dueta iz Doline, Tržaške folklorne skupine in zbora »Tartini«. Kiosk, v katerem bodo prodajali grozdje in vin ski mošt, bo odprt od 10. do 22. ure. Zaključena razstava starega orožja Včeraj se je zaključi' -. ava starega orožja, ki 'la v kleteh grada Sv. Juste je vzbudila mnogo zanii. njo Razstavljeno je bilo orožje naj v šoli med svojimi učenci Tudi na srednjih, odnosno strokovnih šolah, imamo kar več primerov, ko profesorji ve obvladajo slovenščine v toliki meri, da bi smeli poučevati na slovenskih šolah. Če je neki profesorici mati Slovenka in se je poročila s Slovencem, še ni dovolj, da bi mogla poučevati na slovenski šoli, če je bila vzgojena iz otroških let z italijanskim občevalnim jezikom in je tudi opravila prav vse študije na italijanskih šolah. Z vso njeno dobro voljo ne bo mogla brez škode za slovensko šolo učiti, dokler se ne bo temeljito naučila slovenski. To pa ni stvar kratkega roka. Ali pa primer mlade profesorice, ki je morala obiskovati v Gorici italijansko šolo, ker se ni smela kot optantka zaradi znanega Palamarovega odloka vpisati na slovensko srednjo šolo in ji sedaj v njeni vzgojni službi dela učni jezik težave. Naravnost klasičen pa je primer profesorja, ki je že dvakrat brez uspeha polagal v Rimu izpit iz slovenščine kot tujega jezika (s tem izpitom bi si pridobil pravico, da peučuje na italijanski šoli slo-venščino kot Ulj jezik), a je ,kljub temu na slovenski strokovni šoli poučeval slovenščino kot materni jezik dijakov. Najmilejše kar lahko pripomnimo k temu je, da ni odgovornim za nameščanje učiteljskega in profesorskega kadra prav nič mar raven in vrednost slovenske šole. Ali naj spričo takega, že obstoječega stanja, mirno sprejmemo formulacijo 5. in 7. člena, ki bi uzakonila propadanje slovenske šole? Menimo, da ne zahtevamo preveč in da bo vsak resnično kulturen Italijan, ki ni obremenjen z nacionalističnim kompleksom, naš zaveznik, ko zahtevamo za učitelja na slovenskih osnovnih šolah dovršeno slovensko učiteljišče; za profesorje ' srednjih šol pa vsaj srednješolsko izobrazbo v slovenščini. T. P. «»------- Nagrade učencem strokovnih šol V soboto bo Pokrajinski konzorcij za strokovno iz-obiazbo pri trgovinski zbornici svečano nagradil učence in učenke strokovnih šol konzorcija. Istočasno bo tudi o-tvoritev razstave del, ki so jih napravili učenci v šolskem letu 1959-60. Svečanost bo ob 18. uri v borzni dvorani v Ul. Cassa di risparmio 2. IZLETI nju vse premehak. Zato pošlje svojega oprodo, ki Bolo-gnesija na poti proti Veroni ustreli. Fašistični prvaki v Veroni menijo, da je to bilo delo antifašistov in pošljejo v Ferraro fašistične tolpe iz Padove in Verone, da maščujejo Bolognesija. Te tolpe opravijo svoje delo zares temeljito ob zidu pri ferrarskem gradu pade dvanajst antifašistov Režiser Vancini je imel ta pogum, da je pokazal na delu italijanske fašistične tolpe Težko bi se spomnili na italijanski antifašistični film, kjer bi avtorji grozodejstev ne bili Nemci. S tem ne mislimo, da bi tak film ne mogel biti zgodovinsko zvest, toda ni prav, če se s takimi filmi ustvarja prepričanje, da so bili samo gestapovci in esesevci krvolo-ki. Vancini je pa pokazal, kako italijanske antifašiste morijo italijanski fašisti. Tako je ustvaril film, ki je bil že davno potreben. Potreben je bil že zlasti za doraščajočo generacijo, ki o fašizmu zelo malo ve in gleda na obdobje fašizma kakor na katerokoli dobo italijanske novejše zgodovine, ne ve pa, da je bila to najsramotnejša doba italijanske preteklosti, doba nasilja in krvi. Toda tudi generaciji, ki je doživljala tisto dobo, je ogled Vancinijevega filma potreben, da se zopet spomni nevarnosti, ki je vse prej kot za vedno odstranjena. -Morilci so še med nami — to nam pokaže tudi Vancini na koncu svojega filma. To pa je v Italiji mogoče spričo takih Francov, kot je tisti, ki nastopa v filmu: ko so mu očeta umorili, niti ni maral slišati, kdo je morilec, glavno mu je bilo, da se umakne, da zbeži. In ko se po letih že. odtujen vrne v domači kraj, stisne morilcu svojega očeta roko, ženi pa pravi: uTo je neki bivši fašistični prvak, sicer dobra duša, ki gotovo ni nikomur storil nič žalega.» V filmu je kajpak še druga zgodba — «trikot»: paralitični mož — žena — prijatelj. Tu bi lahko iskali in tudi našli šibkejše točke ilma, ki pa tudi pri tem prvem režiserjevem delu ni so občutnejše od šibkih točk v filmih mnogo bolj izkušenih režiserjev. Sicer pa ni zaradi te plati, da film priporočamo, temveč zaradi njegove antifašistične vsebine. Prav bi bilo, da si gremo kar vsi ta film ogledat. Prosvetno društvo Frosek-Kon-tovel priredi v nedeljo 25. t.m enodnevni izlet v Škocjan, obisk Škocjanskih jam, v Rižano, o-gled farme bobrov ter v Koper Vpisovanje vsak večer od 20. do 22. ure na sedežu društva na Proseku, IZLET SPDT NA PLATAK-SNJEZNIK SPDT priredi v nedeljo 18. 10 izlet na Piatak-hrv. Snježmk nad Reko. Potreben potn-i list. KINO Tečaji tujih jezikov Tržaški center za gospodarska, -politična in Socialna proučevanja sporoča, da namerava tudi letos prirediti vrsto tečajev za učenje modernih jezikov. Tečaji se bodo delili v tri stopnje: za začetnike, nadaljevalni tečaji in tečaji o Izpred sodnih dvoran Izginila je 13 m dolga vrv Obsodba za 13 zavojčkov cigaret Vžigalniki in kresilni kamni tujega izvora so fanta pripeljali pred sodnike Zadnje dni oktobra 1958 ie i vanni Viezzoli je bil oproščen lastnik ribiške ladje »Mezzalu-1 zaradi pomanjkanja dokazov, na» Giuseppe Milano prijavil na komisariatu javne varnosti, da mu je nekdo ukradel J50 m dolgo vrv, ki je bila vredna 32.000 lir, nekaj dni prej pa mu je nekdo ukradel dv» kanti nafte. , Policija je uvedla preiskavo, nekaj dni pozneje pa je Milano javil policiji, da je ua®0' omenjeno vrv na ribiški ladji «Omero», ki je pripadala 66-letnemu Giovanninju in 52-let-nimu Nicoloju Viezzohju. Preiskava se je nadaljevala v tej smeri in policija je izvedela, da sta 22-letni R°ma-no Cenda m 47-letn’ Mario Biasol sodelovala pri tatvini. Prizadeli Milano j- dejal, da je vrv neobhodno i 'Irehna in da bi prišlo lahko m hude nesreče v primer1- slabega vremena, če moštj- ne bi zapazilo, da vrvi ni vec na čolnu. Pripomnil je #di, da nimata po njegovem mneniu Viezzolijeva nobene ^krivde. Viezzolijeva sta ir' , je vrv prinesel na ljun čoln Biasol, ki je dejal, da mu jo je izročil Cenda s naročilom, naj dobi kakšnega kupca. Včeraj je bila o tej zadevi razprava na kazenskem sodišču. Obtoženci so zavračali vsako krivdo, toda sodišče je obsodilo pogojno Cenda na 20 dni zapora in 2.000 lir globe, Biasoia pa na 15 dni zapora in 4.500 lir globe. Uio- Nicolo pa zaradi tega, ker ni izvršil kaznivega dejanja. #*# Na kazenskem sodišču je bila spet razprava zaradi tihotapstva cigaret. Takrat je bi) na vrsti 47-letni Narciso Cima-dor iz Fara dTsonzo, ki je bi' obtožen, da je imel 12 škatlic jugoslovanskih cigaret. Obsojen je bil pogojno na plačilo 14.400 lir globe. Tudi 34-letni Leopoldo Lebar. z Reške ceste 9, je bil obsojen na plačilo 14.400 lir globe ker je imel 19 škatlic jugoslovanskih cigaret, # * # Včeraj bi morala biti na kazenskem sodišču razprava pioti 35-letni Karmen Disiot. por. Balič iz Ul. Fortunio 6, toda razprava je bila odložena, ker je njen branilec z zdravniškim spričevalom dokazal, da je obtoženka bolna. 2enska je obtožena, da si je med 7. in 14. januarjem lani prisvojila najprej 14.000 lir, nato 7.145 in 9.605 lir, ki so ji izročile Nada Rosano, Adele Rutar in Valentino Basile, da bi plačale radijsko naročnino in obroke Acegat. Baličeva je bila v službi na poštnem uradu v Ulici Battisti in je baje Izciala omenjenim osebam ponarejene pobotnice, prave pa si rila in denar obdržala zase. Morda si je mislila, da ne bo Fenice 15.30 «Dolga č 43.: Belinda Lee, Gabru., Ferzet-ti, Gino Cervi. Excelsior 15.30 «Wh:sky in slava«, Alec Guinness, John Mills, techmcolor. FUcdrammatico 16.00 »Postelja za tri«, Toto, Peppino De Fi lippo, Nadia Gray. Prepovedano mladini. Grattacielo 15.00 »Ekstaza«, east-macolor Capu-cine. Dirk Bogar-de, Genevieve Page. Supercmema 16.00 »Vohunstvo na vrhuncu«, Ernest Borgnine, Kerwin Mathevvs. Zgodba a-meriškega vohuna, ki so ga u jeli sovjeti. Arcobaieno 15.30 »Pod desetimi zastavami«. Otvoritev sezone 1960-61. Van Hefliri, Elecnora Rossi Drago. Aurora 16.30 «Ruthina zgodba« Alabarda 16.30 «Dekle za poletje«, techmcolor, Petit Pascal Prepovedano mladini. Zadnj dan. •Capitoi 16.00 oZabave sobotne noči (Arabella 252104)», Jean Ya lerie. Prepovedano mladini. Garibaldi 16.30 «Reši -svoje življenje«, Doris Day, Louis Jour-dan. Cristallo 16.30 »Sapho Venera iz Lezba«, technicolor, Tina Lo-u se. Impero 16.00 »Pohujšanje pod soncem«, technicolor, Sandra Dee. Ualia 16.30 «Lepi Antonio«, Mar-cello Mastro:anni. Prepoveda no mladin-i. Tudi po tretjem tednu še vedno veiiko zanima nje. Zadnji dan. Moderno 16.30 «Cirkus s tremi a-renami«, technicolor, Jerry Le-vvis. Massimo 16.30 »Zorrovo znamenje«, Tyrone Povcer, Linda Darnell. Zadnji dan. Astoria (bivši San Marco) 16.00 »Kurtizan-a Diana«. Lana Turner, Pedro Armendanz. Vittorio Veneto Drugi pregled u metniškl-h filmov. 16.00 »Skrita trdnjava«. Japonski film, nagrajen v Berlinu. Marconi 16.00 «Mar!nes Salomonovih otokov«, Kervvin Mathevvs, Julie Adams. Ideale 16.00 »Izraelski kralj«, technicolor. Savona 16.00 »Čudovita nezvesta« technicolor, Gregory Peck. Astra 16.30 »Pazi na pero«, technicolor. Odeon 16.00 »Dekleta brez imena«, Mamie Van Doren. Mladoletnim prepovedano. , „ siovt***1 Vpisovanje olr.ok ivj0ii 11 otroški vrtec pri »*• stp-na Greti bo od 20. <") Iia VJTICII UU vrv - fe tembra t.l. od 9- “? ' jako5* “avnateljstvo pri nf cča, da se vrši vi na osnovnih šolah. ® - sporoča, da se vrši na osnovnih šolah_ ..j, SR1 Donadoni, S.. Fr”5rlan ^ denj in Šv. Ana vsak <»' do 12. ure. ..novo * Didaktično ravnatelj«* uplini sporoča, da se ^ go nje v osnovne šole v5aK 16. t.m. dalje. ,*,iistvo * Didaktično ravnatelj padiijir Opčinah sporoča, njsovaitf/ je od 9. do 12. ure YPh%i J prvi razred osnovn Opčinah, v na Proseku, na Sv. Križu in v rreW T (d Didaktično ravnatelji'* brežini javlja, S janu, v Barkovljah m jjn nari se nadaljuje *s septemU1 9. do 12. ure do 2*>- t-Starši šoloobveznih °pff vp»J nih leta. 1954 predložiti: 1. rojstni li^1 jn _ o cepljenju Prot‘ £inju pf011 ' - izkaz o cepljenj« ci; 3. troški paralizi. -„„neea *T,s Ravnateljstvo Državo'«^ ut stvenega liceja | s'° sporo%,e mm jezikom v Trs.' j-Jit |s?,d-se nadaljujejo vsiiJžPj raf jemni za licej, vstop ig5p-60. ni) v jesenskem roku , , vpisovanje na frza* m p Ijišču s slovenskim £e[o. TL kom v Trstu se je "Lpra. JJ j-alo bo do 25. 5?P\ tajit®Jj drobnejša pojasnila ^ jan zavoda. Uradne ure 10 6o 12. , ,vski sti o OBVESTILO. Trgov** jV|a. «> ni teča.i na Katina** j jzpili F se nadaljujejo Popraobi3vlje® ,[i. razporedu, ki k, K#'* šolski oglasni desk,',0 vsak0 Vpisovanja se vršb« do od 9. do i2 ur4vne«a ,r> Havnateljstvo Držav» skega tehničnega * venskim učnim 'ez N- za sporoča, da vp'SOvanja ^ leto 1960-1961 sprej-em ■ ^ zavoda vsak dan od se.prets ure, m sicer do 1980. .... ,a vP!S ,» Podrobna navodii-j jjnu bijo prosilci v taj voda, ■IIJDSKA Odbor Slovenske te v Tr tu b» i13*! js. »h 23. septembra A:!l„° J-II- iii«" (± sedežu v Ul. GepPa * * in""11 OD VČERAJ 00 IT lN1,0 ROJSTVA, SMK'1'1 Dne 22. -'.epteinhr3 tr&K. 3 v Trstu redilo 12 0 - b“"ol- mo i" 'je je 10 oseb, P^kc/ ur**&2 POROČILI SO « i vio Goruppi in . U1 loe Ma‘ r Vian, krojač GiusepP gacSi«L)t š*viLa Maria Gr»z‘ in r£(jr rudnik Ciaudi_o jalka Anna Mana ■=■ gosFJfjž vec Mano DuSIPndniK^5(:V: Gabneila Doz, uradj-^ co Gid no in P^JaoO Lando, mehanik L -[# ? u>c^ geometer Atoo vil j a Nives Iia Pcgoraro in »“TLjn« rina Petrozzi, „ C'^ Capriaii iti racch- e‘U, lnd. dio Benet« ,n._ “paniki Adelio Dagiat ‘ ŠerfV® dcita Peliis, ur3?11 c: in sespodtM nino ‘JSg ir.d. izvedenec Leo pes in učiielj-.ca Adir j.n*jS z. tiar Bi uto Vas-0 jniPs, nja Maria Renzo Zini m u ^radnlj' iifr, Milessa, bančni 0 ih U<1> dr. Berzetti di BVžeLj»l( dinja Luo.ana \n ^ Giuseppe Dl C«!™P° ., d UUMRLI SO: 39'^0tna66-!etorf, SihS SE m. m«. Mg u««! 4 da, 52-letna GJ^ert? %*£ ‘inl rolo01' V' 45-letna Mana L™ p0r. Giorgina De fiavc-ti, 25-1 e trn Sergio NOČNA SLUZBA -rol.,,; Dr. Codermatz, Piero 2; De c°l’ «1. s^re, a la 42; Depangher, M’ U 1; Aila Madonna 0 d°r Piave 2; Zanetti-i" Mazzini 43 J ( MAV PODI IZ FURNIRJA,,!*v ** kv. m — se Gamblni 3. proda)0 Mite na nihče zadeve odkril, toda že januarja so v njeni omarici našli pobotnice, ki jih je tam skrila. Tako je prišla zadeva na dan in na sodišče. *#* Prve dni oktobra 1958 je vi-cebrigadir finance Salvatore Rizzi zapazil, kako je v neki trgovini v San Giovanni di Pclcenigo 20-letni Giuseppe Caravello ponujal klientom neko blago. Stvar se mu je zdela sumljiva in se je približal fantu ter ga vprašal, kaj prodaja. Sledil je pregled in so odkrili, da ima pri sebi vžigalnike ter kresilne kamne inozemskega izvora. Zaradi tega ga je vicebrigadir povabil na poveljstvo finance. Caravello je imel s seboj motor znamke Motom. Vicebrigadir se je vsedel na zadnji sedež, da bi se skupaj odpeljala na poveljstvo finance. Toda nista prišla daleč, ker je Caravello brcnil financarja in urno zbežal. Lansko leto ga je sodišče v Pordenonu obsodilo zaradi tihotapstva in nasilstva na 9 mesecev zapora in 10.000 lir glebe, Caravella pa je vložil priziv, o katerem je razpravljalo včeraj prizivno sodišče v Trstu. Imel je srečo. Obtožba, oziroma obsodba glede tihotapstva odpade zaiadi am nestije; potrjena je obsodbe žrradi nasilstva, toda mu jo črtajo zaradi pomilostitve. predvaja danes 23. t. m. z začetkom Eastmancolor Columbia film ob !*• možje EASTMANCOLOR Ustvarilo jih je razdej Ijarazpravio zadeviJeanson»~j Francoska javnost gbsoja kolonializem Tudi Saganova podpisala poziv V Alžiru mučenje za zabavo... lasti 1 66 bUe franc°ske ob-ksni oasom zavedale, Mivem V?a “zadeva Jeanson* le ra a‘ * verjetno ne zače-Vrij v raVe' k' se od 5- t. m. P5rizu 401 sodnih dvoran v lodišrJ Je5. tfaocosko vojaško žetjcev S skuPini 23 obto-žirsVj ’ da 80 pomagali al- nju : u uporniškemu giba- frsnciKV Sklm borcem na ^„rAižoriju-Gre za «Zav 0 «lzircev in 17 Fran. niana’ ; 6 katerimi so tudi !le^ali«i^Cna iz francoskega t«. r>v, ,ga filmskega sve-govori o izdaj-ia v .Iršičem drugem, toni, ue. 0ranh točno v dvora-setletii 3e bred šestimi de- DreyjUS)i0 '"avnavala «zadeva **tožni ui nes niso veo na »aj bj i .* 0^ obtoženci, ki Slu * 1 Pomagali alžirske-Pač pa 0 °dHnemu gibanju, ysa jra^ ]e na zatožni klopi CdT! kolonialna poli-Palicijsuj Vsem njeni vojaški, >ii, ijj ln Politični vodite-ttsSadijQS,° krivi za »afriško '“Vki"0 A1Žircev i« Franco. iliirsltert,nai bl bi*i Pomagali banju in , osvob°dilnemu gi-io, je katerim danes sodi-ieiot' j. ožnici, vodil pro-Proceg danson> zato se tudi ^aPson»aneS žmenuje »proces ^eVaU,m‘oda s časom se je 8a jnana 04110 razširila. Mno- l1ire’ med016113 *rancoske kuL Sartre j katerimi pisatelja *b»toga :7 ^rancoise Sagan -■ 5a unena • Sleiali f,a»( ifc ega iz francoskega m filmskega sve-jcoske7 ztlaoa imena iz a,s vsai Sa zai°žništva so da-'Procasor7°arecino povezana s ^ Jeanson» j Pliil; ne bodo v kratkem so !!°d s°dnike. Mnogi “»»tki amreČ med 130 pod-^iefenci Z1Va. s°lidarnosti z °Pravigui’ ^ozlVa, ki nekako '**im vLfupokornost fran->avJ0sklrtl oblastem, če r’ ali - ga Poslati v Ce se v Alžiru že Kot k* 'n prtfT.0, zadeva res- 0 ta * “ kovati bi bilo, da a treclvse^,0St iavno mnenje ! Strašil lzP°stavljene lju- 1 i Nasprotno pa l!Sllc0skib 6 Skorai 130 vidnih i ■* tem n ?avn'b delavcev, in cel!”'?111 iavi>0 sogla-J" PodpiSom° !ovorno- s svo-i ■ ^ed t« Zadnji na vrsti tud-pisate-. menili "agan, ki smo fsta >‘a*t ter karika-JSa in Til«- Kako h krogean4!ia obs°ia fran-i, ^itiško \ so odgovorni l vtste ragedijo» vidimo Priče n!V' ki 80 iih dali - * trancnoU:em procesu šte-javni delavci. l^8erja 11}v Za^etku, filmska fSaois vard Frank in ^■iUrn.^tPe in Tim iWancoski 5*' P^Th Je sodišču »rocesa ta ga m0g*° to« s* ie zapora. Prav S5. 'Udi PlsPravila v nevar. ’ ki s iica Francoise tiuCo,kin,;e z. Alžirci in njih f»»'.PariškiPni8telii adidari-C "*r mi dnevnik «Figa-itjLV>tnega hl' da se Sartre Vendar a uda 3® tak° bt P‘smu m* S Se V nje’ H,. ''8 točka u°g!a naiti tu’ bj ^‘Pitati ’ bi i° mogli C°8eI biti1*1 uzaradi katere l't d° kazen od na za" n d' ’• naPiim° Pisatelja in C^alo urazpravi v torek tiij !o. ocenin . “bomba*, ka-ktivumam ncoski časo- Sib 'ziave dniS° bile u4in- v 6' Priča Uglh prič °" tkk.rvezi Prof, Naquet N * Politiko anc°sko kolo- S i?tu«im sioii ^lzi^u rekel •"ia,Vbs°iam : *obs°ial Ps ri a io ^ Senerala Mas. Debreja laVni dela-glede iste vsem-"" rekel; «U-'V>ki. s0 _.SVetu* torej ercor, Sw, ‘bed 77 Je vlr“gild ki "0va,r"ini‘OinV,iga spoštuje »tn p se morajo k\ Ptiči* Prav r*5^' založnik, 6 1 «L' ie m.i Poklican iSJ#vp se* Si*gi7 re' 8 >ra5* ^ s“ utoiil mi . zločinci, in £i me ,. nihče ni S2%M *si žalit,Pr‘iavi1 8°di- \r*\ , lt)vari. e-» Njegov v% o bi> vei-! žnik Ma-ekel j*. boll od->v ^ ki l’0 vsau “^Prejmem 5sb* «*Sermiad- i, n^j i, "'eni, bi Aif,bi g \rsko po-7*Por °. Ce bfteli posla- »o. °kje , "m pokli-Vu v Je fra^tnrg Arthur ^‘'C„»Sv.U Al« „3 Ku‘rsko /a*° 'meno-tragedijo« o- eVrJi zaV2 A1Ž'rd »e til svoii bavo*. Isti •ofemaIind3i iz- Ki Sn m dodal*. zelo pri Veliki ljudje v karikaturah srcu, so se vrnili iz Alžira povsem uničeni in pokvarjeni... Za borbo proti fašizmu je vsako sredstvo dobro in vojna v Alžiru je fašizem.* Bernard Dort je kot priča med drugim rekel: «Vojna v Alžiru ni nič drugega kot operacija, ki je namenjena mučenju. Alžirska osvobodilna vojna v letu 1960 ni nič drugega kot francosko odporniško gibanje v letu 1944.» Ger-maine Bonnefoi pa je rekel: «Zaradi zasluge teh obtožencev se v bodoče Francozom ne bo treba sramovati, da so Francozi.* Se dolgo bi mogli naštevati take in podobne izjave pred pariškim vojaškim sodiščem, ki dejansko opogumljajo in dokazujejo, da razni Massuji in njemu podobni predstavniki najbolj črnega francoskega kolonializma, še ne predstavljajo vse Francije. Ker je teh izjav preveč, se bomo omejili le na najbolj značilne: Francoski etnolog Jean Fouillon je glede alžirskega osvobodilnega gibanja in francoskih zločinov v Alžiru rekel; «Polom alžirske osvobodilne fronte bi bil najtežji udarec za Francijo.* Mislil je, da bi z zmago kolonialističnih sil v Alžiriji, njih ideje prevladale tudi v Franciji. Francoski pisatelj George Auclair pa je bil prav tako zgovorno odločen: »Vsakega alžirskega borca bi vzel pod streho, če bi me za to prosil, kajti njih borbe ne morem ne odobravati.* Sodni zbor, ki mora take izjave poslušati, verjetno ni vesel. Posebno ne, če mu ti oči/fki prihajajo od tako kvalificiranih državljanov, kakršni so ti, ki smo jih navedli, žal nam prostor ne dopušča, da bi navedli še mnoga imena in mnoge izjave. Na zatožni klopi, torej, niso več oni obtoženci, ki jim sodijo zaradi podpiranja alžirskih upornikov, ampak je na zatožni klopi vsa uradna Francija zadnjih šestih let. Iz Kardeljeve knjige g Socializem in vojna» Usodna zgodovinska dilema štora kulturna tradicija bisera ob Lemanskem jezeru in dejstvo, da je mesto v polnem gospodarskem razmahu ter da je po svoji sestain prebivalstva mednarodno • in kot tako stalno odprto celemu svetu. In prav v tej sezoni je Ženeva najbolj bogata na prireditvah. Pod naslovom «September z Ženevi» so omembe vredne predvsem tri mednarodne manifestacije, ki so pritegnile pozornost številnih domačinov in tujcev. Predvsem moramo omeniti «XV. mednarodna srečanja*, v okviru katerih so se uršila predavanja in razstave o te- iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiKMiiimiiiiiiiii PISMO IZ ŠVICE September v Ženevi «Mednarodna srečanja> o vprašanju lakote ■ Razstava «Ure in dragulji» • Španski tolklorni lestival (Od našega sodelavca) mi «Lakofa», ki še vedno vla- V okviru turistične sezone, da v mnogih nerazvitih deže-ki jo je tudi v Ženevi moti- lah. S tem aktualnim in pelo nestalno vreme, so bile rečim vprašanjem se resno na programu razne kulturne ukvarja FAO m njeni stro- .. — A l*nf I Ali 1 e A/Tniero 1 n- prireditve, katerih pomen večkrat presega meje male Švice in odjekne v svetu kot po- kovnjaki kot Louis Maire, Jo- sue de Castro in drugi, ki so obravnavali problem s stali- sebnost ki jo je vredno ome- šča možnosti, ki jih imajo od-niti tudi v našem dnevniku, j govorne vlade in predvsem K temu nedvomno prispeva FAO v borbi proti lakoti, o Amerikanec Jack Rosen ima zbirko karikatur vseh državnikov poglavarjev na svetu, ki so jih podpisali karikirani poglavarji sami. Razstavil Jih bo v New Yorku med zasedanjem Glavne skupščine OZN. Na posnetku sta karikaturi maršala Tita in pa Hruščeva z njunima originalnima podpisoma Po tridesetih letih intenzivnih naporov Dežela Ijordov vedno bolj dežela industrije Vsak četrti delazmožen Norvežan je zaposlen v industriji - Rekord v proizvodnji električne energije Norveško povečini poznamo kot deželo čudovitih fjordov, deželo z ogromno tankersko mornarico, ki šteje nad 5 milijonov ton ladjevja, deželo odličnih in dobro opremljenih ribičev, katerih «letina» znaša 30.000 kg nalovljenih rib na vsakega norveškega državljana, deže’0 kitolovcev, ki razpolagajo s 125 velikimi ladjami za tovrstni lov in z 12 »plovečimi tovarnami*, kot i-menujejo one ladje, ki kar Kje je poglavitni vir sektaško - ultraradikalnih in dogmatičnih stališč vodstva kitajske K P (Nadaljevanje od včeraj) Toda tu sploh ne gre za naglico ne za čas, pač pa za to, ali je kurz na mir, na koeksistenco, na razorožitev itd. v sedanjih pogojih, to je, še preden bo izginil poslednji imperialist z zemeljske oble, realen ali ne. Tu gre nadalje za to, ali je realno postaviti tezo, da pomeni ohranitev mi. ru pripeljati v slepo ulico eksistenco imperializma samo in s tem pospešiti notranja progresivna gibanja v smeri končne likvidacije ostankov tega sistema. Ako je mogoče prvo, potem je mogoče tudi drugo. Z drugimi besedami, ne gre za to, ali je takšno politiko potrebno veliko ali malo časa in ali je zanjo mnogo ali malo možnosti, ampak za to, ali je taka možnost ali je ni. Ce je, je sveta dolžnost vseh socialističnih sil, da se borijo za njeno uresničenje, pri tem pa seveda ne smejo pozabiti tudi na nasprotno možnost, to je, da sile vojne vendarle še zmerom lahko premagajo. Ta druga možnost pa ne sme oslabiti naporov za realizacijo prve. Nasproti tem pojmovanjem postavljajo kitajski teoretiki tezo, kakor smo videli, da sta borba za mir in borba za socializem dve različni vrsti borbe. Očitno kitajski teoretiki menijo — razen tega, kar smo že prej poudarili — da sodi borba za mir samo na področje agitacije, propagande, pojasnjevanja, razkrinkavanja itd., vtem ko sodi borba za socializem na področje faktičnega, materialnega spreminjanja stvari. Ako se po' temtakem orientiramo na spre neizogibnosti vojne, lahko pride politika miru celo v spopad z borbo za socializem. Vodstvo Komunistične partije Kitajske očitno podreja orientaciji na neizogibnost vojne vsa ostala vprašanja socialistične politike. V tej orientaciji je tudi poglavitni vir sektoško-ultraradikalnih in dogmatičnih stališč, ki jih to vodstvo zavzema pri vprašanjih konkretne taktike v mednarodni politiki socializma, o katerih smo prej razpravljali. Ni slučajno, da so se take tendence pojavile v današnjih dneh. Kitajski komunisti s takimi tendenoami samo spontano in podzavestno reagirajo prav na tiste velike spremem. be v kvantitativnem razmerju družbenih sil, za katere trdijo, da ne prinašajo nič novega v današnji svet. Toda prav te velike spremembe, ki so posledica rasti sil socializma, zdaj ponovno povzročajo v novi obliki, da je vprašanje o poteh in sredstvih nadaljnjega razvoja socializma aktualno. Očitno so oblike in poti zdaj mnogo-vrstnejše, sredstva pa številnejša. Vendar vsi ljudje ne reagirajo enako na take spremembe, čeprav se smatrajo za marksiste. Enako pa ne reagirajo zato, ker sta marksizem in socializem kot ideologija le en faktor teh reakcij, drugi faktor pa so objektivni pogoji, v katerih se formira zavest vodilnih družbenih faktorjev. Da bi si pojasnili določene družbene tendence, potemtakem še zdaleč ni do. volj, zadovoljiti se z njihovim »soočenjem* z marksizmom, temveč je treba upoštevati še druge objektivne in subjektivne pogoje, ki so vplivali na oblikovanje določene politike.* med lovom predelujejo kitove tolšče, meso in kožo v razne derivate. Toda Norveška ni samo to. Norveška je tudi industrijska dežela, ki to svojo novejšo značilnost iz leta v leto pospešeno potencira. Norveška je po svoji površini razmeroma velika, toda s poljedelske plati skrajno siromašna, posebno ker ima izredno malo obdelovalne povr. šine, njena ostra klima pa je za intenzivnejše poljedelstvo skrajno neprimerna. Do pred kakimi tremii desetletji so zato ribolov in industrija, ki je bila z njim povezana, ter sicer odlična trgovska mornarica bili premajhno področje, da bi moglo datn dovolj zaposlitve vsem delovnim rokam drugače razmeroma maloštevilnega prebivalstva treh milijonov in pol ljudi, zato je bila brezposelnost tedaj na Norveškem stalno na dnevnem redu, pa čeprav ni nikoli zajela obsega, kot v nekaterih drugih evropskih deželah. Ko pa je pred približno tremi desetletji prevzela oblast delavska stranka, se je v norveškem gospodarstvu začela nova faza. Začela se je tako imenovana industrijska ofenziva, ki se je po drugi svetovni vojni še okrepila in se še nadaljuje. Ta ofenziva je v začetku terjala precej žrtev in še danes jih terja. Toda... Vtem ko so ostale razvite dežele zahodne Evrope v tej dobi vlagale v industrijske investicije od 4 do 5 odstotkov svojega družbenega brutto produkta, ga je Norveška vlagala okoli 6 odstotkov in še več, in v tem ko so ostale zahodnoevropske razvite dežele vlagale v celotne nove investicije od 15 do 20 odstotkov nacionalnega dohodka, ga je Norveška v ste namene vlagala tudi do 30 odst. Da bi ta razmeroma večja sredstva čim-prej rodila sadove, so Norvežani vlagali prvenstveno v industrijo. Rezultati niso izostali. Danes daje industrija že 30 odstotkov nacionalnega dohodka, kar je za trikrat več kot vse poljedelstvo in gozdarstvo, ki je na Norveškem važna panoga gospodarstva, in dvakrat več kot sicer mogočna trgovska in tankerska mornarica. Od poldrugega milijona Norvežanov, ki so za delo sposobni, je vsak četrti zaposlen v industriji, dočim se vsak peti Norvežan ukvarja s poljedelstvom ali gozdarstvom in prav tako vsak peti najde delo v prometu in mornarici, medtem ko odpade na ribiče in kiitolovce še mnogo mnogo manjši odstotek »produktivnih državljanov*. Ti podatki nam morda ne povedo vsega. Toda to razmerje v razporeditvi de. lovnih sil je zelo blizu razporeditvi delovnih sil v ZDA ali na Danskem, torej v deželah, ki so gospodarsko izredno razvite. Norvežani so se v začetku usmerili v izkoriščanje največjega trenutno dosegljivega bogastva — vodnih tokov. Z gradnjo mogočnih central so si priskrbeli tolikšno pogonsko silo, da so se nato mogli lotiti gradnje elektrometalur-ške in elektrokemične industrije. Predvsem je novi razvojni tok zagotovil večjo kupno moč domačega ljudstva, hkrati pa je nizka cena pogonskih sil Norveški omogočila nizke proizvodne stroške, torej sposobnost konkurence na mednarodnih tržiščih. Nekaj podatkov o uspehih na tem področju glede pogonskih sil: Norveški potencial vodnih sil. ki se da komercialno izkoriščati. znaša okoli 110 milijard kWh električne energi- Uspehi se morajo pripisati dejstvu, da se je tudi tako imenovana občinska gospodar, ska zmogljivost pridružila državnim naporom. Državna in splošna družbena intervencija v gospodarskem življenju dežele je bila močna. Toda tudi krajevne samoupravne oblasti niso hotele ostati ob strani. Primer: aluminijske kombinate in velike kovinske tovarne je gradila država, kar se pa tiče električnih central jih 36 odstotkov kontrolira država, 53 odstotkov jih kontrolirajo občine, in komaj 11 odstotkov zasebne družbe. Seveda je vse to niččno vplivalo tudi na življenjsko raven, na gospodarsko stabilnost in na družbene razmere v deželi. Vzporedno z ritmom industrializacije se je posebno izboljšal položaj delavcev, kajti sistematično se je uresničeval tudi obsežen program socialnih preosnov. Norveški delavci so si priborili in zaje. Doslej so Norvežani s I gotovili celo vrsto socialnih svojimi centralami zajezili in pridobitev, socialno zavarova-izkoriščajo skoraj četrtino vse. nJe na Norveškem je med naj- ° rezervah hrane v zvezi z vedno večjim porasta prebivalstva in o vplivu zaostalosti, vere in starih običajen na j nes y danzas de Espanan so prehrano človeka Ti preda- j se v Grand Casino vrstile ba- nje «Mednarodnih srečanj» o lakoti in nasprotja ter absurdnost v človeških dejanjih so se postavila pred me v vsej svoji resnični tragiki- V okviru izrazito kulturnih manifestacij je bil v okviru «Septembra v Ženevi» prirejen španski festival z udeležbo dramskih in baletnih ansamblov, glasbenih skupin itd. Pod naslovom «Cancio- vatelji niso prišli do pesimističnih zaključkov. Nasprotno, poudarjali so svoj optimizem glede rešitve tega vprašanja ob poudarjanju važnosti neprecenljivega bogastva oceanov na algah, spreminjanju neobdelanih površin v rodovitna polja ab pa v bodočem preseljevanju prebivalstva na druge planete, upoštevajoč nagli razvoj astronavtske tehnike itd. Veliko zanimanje je vladalo za predavanje sovjetskega pisatelja i lije Ehrenburga. Ta je povezal problem lakote z razorožitvijo in objektivno a-naliziral absurdnost današnjega časa, ko ljudje pošiljajo v vesolje umetne satelite medtem ko na široki površini nase zemeljske oble tiladai lakota. Govornik je obsojal kolonializem i.i poudaril, da je gospodarska pomoč bivših kolonialnih držav nerazvitim deželam le povračilo za storjeno škodo -n nikaka radodarnost ali širokosrčnost. «Mednarodna srečanja» seveda ne prevzemajo nase nobenih obveznih zaključkov; imajo pa kljub temu velik pomen, ker združujejo ljudi raznih prepričanj, jih približujejo in postavljajo pred njih pereča vprašanja, ki tarejo današnje človeštvo. ga tega potenciala, kajti njihove centrale dajejo že 27 milijard kWh električne energije na leto. Polovico teh central so zgradili v povojnih letih. Ce računamo, da šteje Norveška komaj 3,5 milijona prebivalcev, vidimo da pride na vsakega Norvežana 7800 kWh električne energije na leto, kar je svetovni rekord, če se hočemo tako izraziti, ki je za 50 odstotkov večji od ameriškega »rekorda*, kjer pride 3.800 kWh električne e-nergije na državljana. Poleg tega nosijo Norvežani v proizvodnji električne energije še drugi «rekord», ker so pri njih proizvodni stroški električne energije najnižji v svetu. Z enim dolarjem stroškov krijejo proizvodnjo 1000 kWh električne energije. Nekoč so vodni tokovi predstavljali za Norveško zlo, danes predstavljajo njeno največje bogastvo. Skoraj polovico že omenjenih 27 milijard kWh električne energije porabijo elektrometa. lurške in elektrokemične tovarne. Čeprav Norveška mora surovine povečini uvažati, so njeni produkti zaradi cenene električne energije ceneni. Poleg tega je njena proizvodnja izredno solidna. Norveška danes da šestino evropske proizvodnje aluminija in obilne tri odstotke svetovne proizvodnje aluminija. Norveška je najmočnejši producent ferosilikonov v svetu in magnezija v Evropi, k tem bi morali dodati še druge kovine. Hkrati pa tudi umetna gnojila, razne kemične surovine, polsurovine in tudi izdelke. Od kod tolikšen napredek? minjanje stvari s priznanjem ........... interesirano pomoč mnogih o-seb. Ne valile krivde na druge in znajte priznati lastne napake. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Bodite pozorni pred podtalnim delovanjem vaših nasprotnikov. Poslušajte ukaz razuma in ne srca, če nočete zaiti v težave. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V vašem poklicu bodite stro- razsudnosti. su gi, toda lojalni. Ne zapadajte v protislovje v odnosih z drago osebo. Zdravje odlično. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne pričenjajte nobene nove pobude dokler niste rešili prejšnje. Otroci v družini vam bodo pripravili mnogo zadovoljstva. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Uspehi vašega tekmeca naj vas ne zmedejo. Prikupnost neke osebe vam ne zamegli Odlična fizična forma. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nepričakovana novica vas bo razveselila in razčistila vaše dvome. Otresite se predsodkov. Prijeten in zabaven večer DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Bodite previdni glede nasvetov, ki jih boste dobili. Primeren večer za zanimiva srečanja. Prehodna živčna razdraženost. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Težko obdobje v poslovnih poslih. Bojujte se proti last-TEHTNUCA (od 23. 9 do 23. nemu egoizmu ki utegne po r-m v i . m! S« uncu OnnAen .. 1 :..L 1 : 1,0.) Srečo boste imeli in mnogo uspehov. Vaša osvajalna moč vam bo omogočila pomembno sentimentalno zmago. Zdravje spremenljivo. ŠKORPIJON (od 23. 10 do 22. 11.) Držite v tajnosti vaše načrte. V sentimentalnih odnosih okoliščine ne bodo najbolj povoljne, zato ne tvegajte preveč. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Lahko -ačunate na neza- kvariti vaše odnose z ljubljeno osebo. VODNAR (od 21. l. do 19. 2.) Ne obremenjujte se preveč z delom in raje iščite pomoč. Branje vam bo dalo mnogo zadovoljstva in čutili se boste srečni. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Novi problemi bodo postavili pred preizkušnjo vaše sposobnosti Deležni boste zahvale za izkazano pomoč. boljšimi v zahodnem svetu. V muzeju Roth, polnem policajev, detektivov in vseh mogočih paznikov, smo tudi letos obiskali razstavo «Ure m dragulji», ki je najvažnejša tovrstna manifestacija na svetu. Videli smo zadnje novosti najvecjih imen švicarskega urarstva m kot posebno letošnjo novost najmogočnejšo kolekcijo neobdelanih diumantov jtrme »De Beers Consolidated Mtnes Ltds, ki nadzoruje 90 odstotkov svetovne proizvodnje diamantov. Zvedeli smo, da gre 75 odstotkov izkoriščanih diamantov v industrijske namene, ker moderna tehnika še ne more nadomestiti trdote diamanta. Amsterdamski mojster je občinstvu praktično prikazoval obdelovanje diamanta. Tudi Združenje eDiamantexpo» iz Antverpna je razstavilo svojo zbirko. Pri tem naj omenimo, aa je Antve.pen največje sve. tovno središče za rezanje m trgovino z diamanti ter da je število zaposlenega osebja v tej industriji zelo pomembno. Občudovanja vredna je bila zbiri,a polna raznobarnih diamantov, za katero so pora-bili 5Q let, da so jo sestavili. Zanimivo je bilo tudi razstavljeno orodje, s katerim Človek bi pričakoval, da so so rezali doslei največji dia-Norvežani s tem zadovoljni, mant na svetu imenovan «CuL Pa niso, Ze nekaj let se ved- linami, kateiega so našli leta no več govori o tako ime-! v Pretoriji Razstava, ki novani industrijski demokra-! )e bl.^a letos prvič mednarod- oiji, ki v svojem bistvu po-1na’ ic sila zanimiva, vendar , ! pa vzbuja velike kontraste. . sredne- j pes videli smo veličasten ga proizvajalca v sami upravi . biesj- jn veliko človeško moj-proizvodnje. Dosedanji delav- j strovino, nismo pa videli noski posvetovalni odbori nor- ■ pornega de'a crncev v rud-veškemu delavcu ne zadošča-1 nikih, kakor tudi ne rasizma, jo več. Njegova sedanja za-1 k‘ vlada v Južni Afriki. In hteva je, da sede k mizi. kjer jtudi brosu™ KDj Beer*» nas ’ , ... m prepričala, da je danes se o poslovanju podjetja ne dl0mallt dostopen vsakomur. le razpravlja, pač pa tudi Ko sem zapuščal razstavo, mi odloča. j je misel prešla na predava- letne amaterske skupine iz raznih španskih pokrajin. Španska folklora je na moč slična folklori mnogih drugih narodov, kar dokazuje, da imajo vsi narodi nekje nekaj skupnega. V teh kratkih vrsticah smo skušali prikazati letošnji «Ze-nevski september* in če bo koga zaneslo sem prihodnje leto na počitnice, naj si izbere prav ta mesec in ne bo mu žal. čeprav bo dežja vedno obilo. DRAGO SEDMAK — Prof. Josue de Castro, e-den izmed ustanoviteljev Svetovnega združenja za borbo proti lakoti. imili — Največji rezani diamant na svetu imenovan Afriška zvezda (539 kar.) in ki krasi britansko kraljevsko žezlo. Je del (Cullinanan. r. ::: ; — »Baiia de Ibio» v izvedbi skupine Santander. 1= Petek. 23. neptembrn 19AO Radio Trst A 7.30: Jutranja glasba; 11.30: vedrilo; 9.00: Glasbeni varle-tč; 9.55: Segava klaviatura; 10.10: Pester spored miniatur- Narionalni program 6.30; Vremenske razmere na Brezobveznc, drobiž od vse- ital. morjih; 11.00: Radijska nih skladb'’ 104o’ Popevke na povsod; 12.00: Za vsakogar ne- igra E. Mau-rija »Čakam Ma- tekočem traku’ U 00’ Petnajst kaj; 12.45: V svetu kulture; tildo*; 11.40. Komorna glasba; minut s Kmečko godbo- 11 35- i-.—-... iz«..«. 1210. poj,, D’Angelo, Fierro, Emil Adamič: Koroška’ suita- Vlila; 13.30: Operno gledali- 12.00: «Dobra volja je najbo- lja»; 12.25: Hammond orgle v _ . .. . . „ ... - - ritmu; 12.40: Domači napevi iz- :9.00: Po davmh cestah: franc našnji pevci, včerajšnje pesmi; pod zelenega Pohorja, 13.30- .-irožen: »Pri Ilirih ta Starih 16.45: Bertrand Gross: «Današ- Melodije po vašem okusu- 14 35- Grkih*; 19.20. Skladbe Edvar- nji ekonomisti*; 17.40: Glasbe- Poje baritonist Leonard’ War- Ja Griega in Jana Sibeiiusa; ni diletanti 18. stoletja; 18.30: ren; 15.40: Komorni zbor Urvi- .0.30: Znani tang, in valčki; Otto Česana m njegov orke- verze iz Valoaraisa- 16.00: Hu- zl.00: Umet ost ir. prireditve ster; 19.00: Oddaja za delavce; moreska tega tedna 16 20- Slo- v Trstu; 21.20: Naš juke-box; 19.30: Filmske novosti; 20.00; venske skladbe igra violist .2.00: Znanost ta tehnika; 22.15: Uspeli motivi; 21.00: Koncert Srečko Zalokar; 16.40- Zabavni koncert sopranistke Sonje Ho- sodobnih klasikov; 23.00: R. orkester Monla Liter- 17 20 evarjeve; 22.35: Poje Christ Santos m njegov orkester. Aleksander Borodin: Sirofoni- 12.55: Orkesti r And rte Koste lanetz; 13.30: Glasba po že ijah; 17.20: Pesem in ples; šče; 15.55: Vremenske razme- 18.IO: Glasbeni fcaleidoskop; re na ital. morjih; 16.00: Da estah: Franc jrožen: «Pri Ilirih ta Starih Jonnor; 23.00: Orkester Woo-dy Herman; 23.30: Do polnoči 1/ ritmu ta melodiji. II. program Simfonija št. 1 v Es-duru, 18.00: Pozdrav z gora; 16.15: Domači Trst 9.00: Jutranje vesti; 10.00: n»li ansambli; 20.00: Po mo- Neapeljski glasbeniki: Salva- skovskih ulicah; 20.30: Balet tore Gambardella; 11.00: Glas- skozi stoletja, 21.15: Oddaja o <1 m. T..!., ..... ba za vas, ki delate; 13.45: »Se- -- ....... - - : rilnniiJ"-nT vernica* — moda; 14.00: Plesni Mladiim plesalcem i!as- ™>tivi; H-«. Parada orkestrov; termezzo z godali; W 15’40: »alimar in njegov orke- ' —............... ” ta tkl^lattai"’ 15 25 Jazzre- ster' rtvk» Maria Cam- ki^skladatelji, 15.25. Jazz re tUa. 1620; S114lct, jz ParjZa; 17.30: Glasbeni variete; 19.25: Glasbeni vrtiljak, 20.30: Oddaja «Vaša predstava*; 22.15: Večerna glasba. morju in -pomorščakih; 22.15: 23.10: In- 23.20: Pojte z nami! 23 50: Prijeten počitek! cital. Koper Ital. televizija III. program 7.15: Glasba za dobro Jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Glasba po željah; 12.40: Lahka glasba; 13.40: Ritmi in popevke; 14.30; Domače aktualnosti: 18 30: Haendk-ve skladbe; 19.00 14.40: Narodne pesmi v priredbi Karla Pahorja; 15.10: Za 17.00: TV za mladino, Popo tavanje po Japonski, Avstraliji, Avstriji itd. Gospod Milijon; 18.30; TV dnevnik; 18.45: . .. TV igra: »Neviden človek*; 17.00: Denussjijeve skladbe, jg 10; ^ 0^3, 19.30. Xlli mednarodni sejem v Bocnu, 19.45: Evropa na olimpiadi. 20.30: TV dnevnik, 21.05: Sel «0 New Dealu*; 19.30: Franz Joseph Haydn; 20.00: Vsako- _____ _. ___________ bav-oa glasba; 15.30: Od melo- večemi koncert: Leclaire, Mo- I7a" Lagerloet' »Carlotte Loe dije do melodije; 16.00: Za zart, Ravel; 21.30 Surealistič- wenskoeld#> 0b koncu TV dnev- vas pojo; 16 30: Današnje te- no gledališče F. G. Lorce; 22.15: ^ ine; 16.40: Plesna čajanka; Severnoameriška kultura; 22.45: 17.30: Iz opernega sveta; 18.00: Skladbe Igorja Stravvlnskega ta Prenos RL; 19.00: G. Fenati Rogera Sessiona. Jug. televizija in njegovi ritmi; 19.30: Prenos RL, 22 15: Joe Harwey’s kvintet; 22.35: Glasba za lahko noč Slovenijo 8.05: Orkestralni operni od- ga oblačenja lomki; 8.30: Melodije za raz- lesejma. Beograd 20 00: TV dnevnik Zagreb 20.17: Revija sodobne-prenos z Ve- v sve V Uljaniku grade nov tip velikih ladij Pred dnevi so v ladjedelnici Uljanik v Pulju postavili kobilico za eno izmed treh ladij tipa nbulk carriern za splošno plovbo v Piranu. Gre za specialni tip ladij za prenos razsutega tovora (žita, rud itd.), kakor tudi tekočega tovora. Vsaka izmed treh ladij tipa «bulic carrier* bo imela nosilnost 18.000 ton. To bodo največ je v Jugoslaviji zgrajene ladje, če izvzamemo velike tankerje. Ladja bo dolga 173 metrov, za pogon pa bo imela Dieslov motor za 7500 KS, izdelan prav tako v «Uljaniku». Vozile bodo s hitrostjo 15 navtičnih milj na uro. 200 milijonov ovac leta 1965 v SZ Neka avstralska gospodarska revija navaja po sovjetskih uradnih podatkih, da bodo v Sovjetski zvezi imeli na zaključku petletnega načrta, to je leta 1965, 200 milijonov ovac. Glede produkcije se predvideva, da bo dosegla 1208 milijonov liber u-mazane volne in 547 milijonov jardov volnenih vlaken. Leta 1959 so imeli v Sovjetski zvezi 50 milijonov ovac. Program industrijskega razvoja v Pakistanu Program industrializacije Pakistana predvideva zgraditev 70 novih tovarn. V ta namen bo danih na razpolago privatni ekonomiji 40 milijonov pakistanskih rupij, od katerih IS v devizah. Vlada namerava tudi organizirati uvoz surovin in zagotoviti njihovo dobavo predelovalni industriji tako, da bodo v celoti izkoriščene domače proizvodne kapacitete. Posebna pozornost bo posvečena produkciji električnih proizvodov, števcev za vodo in elektriko, kirurškim aparatom, sanitarnim napravam ter toaletnim in tekstilnim proizvodom. Jugoslovanske tirnice za Indijo V Novem Delhiju so podpisali sporazum med direkcijo indijskih železnic in jugoslovanskim Izvozno . uvoznim podjetjem eTehnopro-met* o dobavi Indiji 40.000 železniških tirnic, ki jih bo dobavila železarna v Zenici. Dobave se bodo začele že letos v oktobru, končane pa bodo do konca marca prihod, njega leta. Predlanskim je zeniška železarna dobavila indijskim železnicam 30.000 ton tirnic. Finska bo gradila ladje za SZ Sovjetska družba «Sudo-importn je n uročila pri finskem podjetju «Rauma-repo-la O/F* izdelavo osem ci-stemskih ladij po 4.000 ton, ki bodo morale biti zgrajene med leti 1964 in 1965. Naro. čilo predstavlja dodatek k so-vjetsko-finskemu sporazumu, ki je bil letos podpisan v Moskvi in ki predvideva dobavo 15 cisternskih ladij SZ. Na ta način se bo število cistern, ki jih bo Fin. ska dobavila SZ povečalo na 28 za skupno vrednost 175 milijonov rubljev. Povečana avtomobilska produkcija v Nemčiji Po podatkih Nemškega avtomobilskega združenja je produkcija avtomobilov vseh vrst vključno s traktorji v Zvezni republiki v prvih letošnjih osmih mesecih presegla celotno proizvodnjo leta 1957. Do konca avgusta so namreč izdelali 1,32 milijona avtomobilov nasproti 1,2 milijona v 1957. Izvoz je znašal 47,3 odst. celotne proizvodnje napram 50,7 odstotka v odgovarjajočem razdobju lanskega leta. Opaža pa se že postopno manjšanje proizvodnje. Avtomobilske delav-nice Lloyd v Bremenu so že odpustile 90Q delavcev, tovarna Hans Glass v Dingolfin-gu, ki proizvaja avtomobile »Goggomobtl*, pa je že napovedala odpustitev 600 delav. cev. Povečanje tujih investicij v Izraelu V prvih sedmih mesecih letošnjega leta so odgovorne izraelske oblasti odobrile nove investicije v tuji valuti za skupnih 71 milijonov dolarjev napram samo 17,5 milijona v istem razdobju lan. skega leta. V celoti je bilo odobrenih 270 investicijskih načrtov za skupno vrednost 131 milijonov dolarjev. Te investicije vključujejo med drugim gradnjo hotelov, tekstilnih in pletilnih tovarn tovarn za orodne stroje, zt: naprave iz plastičnih mas, tovarn jute itd. Industrijska proizvodnja v Jugoslaviji V prvih osmih mesecih letos so jugoslovanska industrijska podjetja povečala proizvodnjo v primerjavi z istim obdobjem lani za 17 odstotkov. S tem je znatno presegla postavke letošnjega družbenega plana, ki je predvideval povečanje za 14 odstotkov. Največ ji porast pro. izvodnje so zabeležila podjetja, ki izdelujejo blago za široko potrošnjo. Tovarne gu-me so povečale proizvodnjo za 30 odstotkov, industrija proizvodov za prehrano za 26 odstotkov, elektroindustrija ter industrija usnja m o-butve za 25 odstotkov, tekstilne in tobačne tovarne pa za 16 odstotkov. Proizvodnja nafte je narastla za 28 odst., proizvodnja premoga za 8 odst., proizvodnja električne energije pa za 7 odst. Po re. publikah so dospgla največ-je povečanje podjetja v Crni c,0!1. odst.). Podjetja v brbtji in Makedoniji so povečala proizvodnjo za 19 odst., v Hrvaški za 13. v Sloveniji za 16, v Bosm in Hercegovini va za 15 odstotkon Goriško-beneški dnevnik Elektrifikacija Dola počasi napreduje Prebivalci želijo, da bi jim že v tej zimi svetila električna luč Jesen je v deželi in kmalu bo tudi zima pričela trkati na vrata. Vsi se po malem nanjo pripravljamo, da nas ne bi našla nepripravljene. Prebivalci iz Dola so si letos meli roke, ker so upali, da jim letošnje zime ne bo treba pre-čepeti ob petrolejkah, zadnje tedne pa jim je upanje, da bo kaj takšnega mogoče, povsem splahnilo: elektrifikaci- ja je nekje «primrznila», kajti dela napredujejo skrajno počasi. Zlasti gradnja transformatorske kabine na Palkišču, ki jo bo napajal električni vod, ki so ga že potegnili s Poljan, po polževo napreduje in prebivalci Palkišč, Mikolov in Bonetov, ki so edini zaselki v Dolu, kjer še ne sveti elek- trična luč, si te počasnosti na noben način ne morejo opravičiti. Ne morejo tudi razumeti, zakaj med tem časom ne napeljejo vodov med posameznimi zaselki, da bi bilo vse nared, ko bo transformatorska kabina zgrajena in naprave nameščene. SELVEG, ki je za to poobla. ščena, bi lahko pohitela s pripravami, da bi imeli ljudje letos električno luč, ker bi pač morali razumeti njihovo neučakanost in pa željo, da bi se jim tako vroča želja že letos uresničila. Zaradi tega pozivamo SELVEG, naj z delom pohiti, pa tudi druge organe, ki so za to pristojni, zlasti pa prefekturo naprošamo, naj s svojo avtoritativno besedo doseže pri družbi, da delo izvrši še pred zimo. Seja odbora Trgovinske zbornice Zahtevajo izboljšanje delovanja katastrov Izdelali so novi vzorec posredniških pristojbin Na zadnji seji odbora Trgo-1 tem roku pa bo postal ve- vinske zbornice, ki je bila v ponedeljek pod predsedstvom Giovannija Bigota, so proučili pomanjkljivosti v goriškem in tržiškem katastru ter upoštevajoč resolucijo goriške notar, ske zbornice sklenili posredovati pri ministrstvu za pravosodje, da bi v omenjena urada namestili dva nova pisarja Nadalje so veleblagovnici Standa dovolili prodajo kruha, sadja, zelenjave in piščancev. Proučili so izvid urada za ugotavljanje posredniških pri. stojbin v goriški pokrajini ter odobrili novi vzorec pristojbin, ki ga bodo poslali vsem občinam, da bi ga 40 dni raz- obesile na oglasni deski, po ■nilllllllllllullnilllllllllllllllllilliliiiiiiiiiMiiititttilllllliHlliiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiiuumiiiiiiiiiiitifHiii,m,m,m,„,„i,|,n,■um,mu Kaj takšnega se v vasi še ni primerilo V so Vižintinovi dolini v Sovodnjah pridelali 1,10 kg težak krompir Gospodinja je posadila krompir, ki so ga v trgovini prodajali za kuhanje Sovodenjski kmetovalec I-van Vižintin, ki stanuje pri cerkvi je imel letos izredno letino s krompirjem. Pridela! je nekaj kosov, ki so tehtali blizu enega kilograma, eden pa je dosegel celo en kg In 10 dkg. Seveda nas je zanimalo, kako so zemljo pripravili, da je tako dobro obrodila, in kje so kupili tako le-»>u seme, pa nam je gospodinja zelo rada postregla z vsem, kar nas je zanimalo. Letos spomladi, bil Je že L maj, je šla v trgovino Danila Cotiča, ki je že prodajal nnv krompir, ki je bil po 130 lir (prišel je z juga), pa star kiompir «kamnik», ki ga je kupil v Bocnu. Slednji je bil zelo velik, imel je belo meso in bil je tudi poceni — po 40 br kg. Ker je bil tako lep, je Vižintinova sklepala, da bo | senečeni nad tolikšnim pri- verjetno tudi dobro obrodil. TV ga je kupila 3 kg in ga posadila «v dolini«, kjer je povsem normalno pognojila, kot se to dela za krompir. Desiravno ga je posadila precej kasno, je kmalu pognal zelo visoko krompirjevino. Marsikdo se je ustavil in jo občudoval, vrhu tega pa se je mučil z radovednostjo, kaj neki bo šele zraslo v zemlji, če Je iznad nje toliko zelenja. V avgustu je nekaj krompirjev pokukalo iz zemlje, vendar si ni nihče vedel razln. žiti tega dogodka. Sele pozne-10, ko so ga izkopali, so ugotovili, da v zemlji ni bilo ve« prostora in da so debeli gomolji, ki so zrasli globlje v zemlji, izrinili zgornje na po vršje. Seveda so bili zelo pre ■k - Vižintinovi pri cerkvi v Sovodnjah so prve dni maja posadili nekaj krompirja, ki so ga v Cotičevi trgovini prodajali za kuhanje. Pred dnevi so izkopali gomolje, ki so btlj veliki kot pesa. Na sliki je hčerka z najtežjim krompirjem, ki je tehtal 1,1« kg, ko so ga izkopali. Dogodek Je vzbudil veliko zanimanje po vsej vasi Jelkom. Miši so ga pojedla kfkšnih pet kg, toda še ved-no ga je ostalo 70, kar je več kot dovolj za pet kg semena, ki ga je gospodinja posadila k..r pod motiko. Krompir J* zel i okusen. Standreški kmetje, pa tudi sovodenjski, ki si vsako spomlad belijo glave, kje naj kit prjo seme, da bo pridelek boljši, se ne morejo pohvaliti s tolikšnim uspehom. Nasprotno se vsako leto pritožujejo da je kupljeno seme, ki ja pr.hajalo s Holandske, gnilo in da slabo obrodi. Zato so v pomanjkanju boljšega semena pričeli saditi' kar svoj pridelek. Vižintinov uspeh Jih bo prav gotovo vzpodbudil, da s? bodo pričeli zanimati, ka ko bi tudi oni dosegli kaj pcdonnega. Ali bo kaj takšne ga mogoče? Kaj pa če je izre tien pridelek v Vižintinovi dolini samo igra narave, ki se pcnavlja zelo poredko? ljaven. Izidi popravnih izpitov V jesenskem izpitnem roku so izdelali naslednji dijaki: I. razred učiteljišča: Irma Barbarino, Vladimir Klanjšček, Ivica Nabergoj. Zavrnje. na je bila ena dijakinja; ena dijakinja je bila odsotna. H. razred učiteljišča: Jožko Marinig, Gracijela Ricca. III, razred učiteljišča: San-tina Bordon, Nives Cigoj, Leo. pold Devetak, Marko Pavlin, Marijan Terpin. Učiteljski usposobljenostmi izpit sta napravila: Hadrijan Koršič in Jordan Tomšič. IV. gimnazijo: Nadja Grav-ner, Helena Knez, Emil Ra-detič; zavrnjen je bil en dijak. I. licej; Ernest Anselmi, Da. mijan Pavlin, Hilarij Pelizon; zavrnjen je bil en dijak. II. licej: Aleks Oussigh, Nadja Pavlin, Salvatore Venosi. Drevi ponovno seja občinskega sv«ta Danes zvečer ob 18. uri se bo znova sestal goriški občinski svet, ki bo nadaljeval z obravnavo številnih točk novega dnevnega reda, ki ga je županstvo pred dnevi poslalo svetovalcem. Tovornik podrl kolesarja iz Rupe Ob 18. uri je na občinski cesti, ki pelje poleg železniške proge in letališča na Peč, šofer tovornika, 24-le'tni Ar-duino Giacomini iz Ulice Jo-nio 70 iz Trsta povozil kolesarja 54-letnega Erminia Maz-zuchina iz Rupe štev. 33. Do nesreče je prišlo predvsem za. radi tega, ker je cesta na tistem odseku zelo ozka in se vozili nista mogli izogniti zaradi nasipov na obeh straneh. Kolesarja so z rešilnim avtomobilom odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju zaradi hudih poškodb na glavi. «» SINDIKALNA KRONIKA Zaključila se je 48-urna vsedržavna stavka delavcev kar-tonažnih tovarn, ki so zahtevali obnovo delovne pogodbe. V njej so stoodstotno sodelovali vsi delavci kartonažne tovarne v Rupi. Med njimi vlada še vedno veliko nezadovoljstvo, ker vodstvo podjetja zavlačuje izplačevanje prispevkov, zaradi začasnih suspenzij delavcev in pa zato, ker jim ne plačajo polurnega počitka in petodstotnega poviška, če delajo v zaporednih izmenah. Podjetje bi moralo vse te obveznosti izpolnjevati, ker jih je pred časom sprejelo na Zvezi industrijcev, Ker se ne izvaja sporazum o akordih, o sodelovanju pri akordnem delu in delu za odstotke, je Delavska zbornica zahtevala sestanek z ravnateljstvom Safog na Intersindu v Trstu. Pokrajinski urad za delo je sklical za 27. september sestanek, da bi na njem proučili izvajanje kolektivne delovne pogodbe za delavce in vajence, ki delajo v podjetju družbe «Meteor» v Ronkah. Ta družba namreč zavrača izvajanje delovne pogodbe, češ da ni včlanjena v Zvezo i-ndu-strijcev. Delavska zbornica je s pismom zavrnila takšno razlago družbe ter o tem obvestila tudi prefekta in ostale sindikalne organizacije. vz nogomet Izpred sodišča Pred okrajnim sodiščem se je vršila včeraj razprava pro ti 61-letnemu trgovcu Giaco- mu Gambettiju iz Tržiča, Ul. IV. novembra št. 31. Gambetti je bil obtožen, da je junija letos napravil stečaj. Ob pregledu njegovih trgovskih knjig so ugotovili, da knjige niso bile vedno v redu. Zaradi tega ga je sodnik dr. Fabiani obsodil na 4 mesece zapora. Sodba je izrečena pogojno in kazen se ne vpiše v kazenski list. Kino v Gorici CORSO. 17.15: «Dolga noč 43», B. Lee, G. Cervi. VERDI. 17.00: «Moana», otok sanj. VITTORIA. 17.30: »Maščevalče-va krinka«, J. Derek, A. Quinn v barvah. CENTRALE. 17.00: «Steza maščevanja«, M. Stevens, G Lupton. MODERNO. 17.00: »Vlomilec«. DEŽURNA LEKARNA Cez dan in ponoči je odprta lekarna Pontoni-Bassi, Ra-š'el št. 26, tel. št. 33-49. stopinje ob 12. uri, najnižja 12 stopinj ob 7. uri; vlage 65 odstotkov. Včeraj je padlo 1,8 mm dežja. •iiillHiiiiiiiHiiiliiimiiiiliilillliliiiiilllltiitiiiiiiiin,lunin,nuni,„M„,lltlllllllltlll|lll|||||||mt|||||||||||||||||||m||)|||||)|1||||||||||1||t|||||||||||||| TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 21,2 Vprašanje na goriškega župana Kdaj bodo pokrili Koren vzdolž Ul. sv. Potrebni bi bili stiki s predstavniki oblasti onkraj meje Občinski svetovalec KPI dr. Nereo Battello je poslal županu in odborniku za javna dela vprašanje, zakaj občinska uprava zaradi zdravstvenih razlogov uoslej še ni pripravila načrta, da bi pokrila tisti del Korna, ki teče od držav, ne meje z Jugoslavijo do Ul. sv. Gabrijela, medtem ko je že Izdelala načrt in zahtevala finansiranje del, da bi se uredila struga v tistem delu Korna, ki teče od Ul. Oriani do Stražic. Potok Je treba čimprej pokriti, ker vanj spuščajo na jugoslovanski strani, ka so ga zaradi tega tudi pokrili, odpadke iz -klavnice in odpadne vode iz Nove Gorice, kjer prebiva več tisočev prebivalcev; kadar je južno vreme, potok zelo smrdii, kar je zelo neprijetno za prebivalce v Ul, sv. Gabrijela, Ul. Catterini in okoliških cest. Pobudo, da bi potok pokrili, ki se tiče bližnjega prebivalstva obeh držav, je mogoče reševati skupno z vsemi tistimi vprašanji, zaradi katerih se nahaja Gorica v svojevrstnem položaju, ki ga morajo upoštevati tudi vladne obla- sti; sedanji položaj narekuje dvostranske razgovore med krajevnimi predstavniki, da bi se dogovorili o tehnični strani spuščanja odpadnih voda na jugoslovanskem ozemlju v Koren. Na takšen način so bila doslej rešena številna vprašanja z drugih področij. Svetovalec poleg tega sodi, da bi uresničitev tega načrta ugodno vplivala na gradbeno področje, ker bi hišni lastniki jz Ul. sv. Gabrijela napravili vhode z Ul. Catterini, zlasti če bi ob njej zasadili drevje in jo tudi drugače uredili. Tedenski trening Triestine Titularci so zadovoljili z učinkovito in hitro igro V nedeljo prva prvenstvena tekma s Pro Patrio Še nekaj dni in Triestina bo morala na pot v Busto Ar-sizio, kjer bo odigrala prvo tekmo prvenstva B lige 1960-61 z novincem v tej skupini Pro Patrio. Domačini so se za naporno prvenstvo dobro pripravili in škoda je le, da verjetno ne bosta mogla na igrišče tudi Frigeri in Reina. Kljub temu je tržaško moštvo, pa čeprav nepopolno, pokazalo, da je med kandidati za prvo mesto. Najbolj presenetljiv rezultat, ki ga je Triestina dosegla v zadnjih letih, je brez dvoma zmaga nad U-dinese v tekmi za italijanski pokal. Videmčani so bili za Tržačane vedno trd oreh, katerega ni bilo mogoče streti. Sedanji Triesti-ni pa se je to posrečilo v nedeljo in sicer nič manj kot na igrišču v Vidmu. Že po prv-ih predprvenstve-nih tekmah se je lahko videlo, da so tržaški igralci telesno močni, da so hitri in gibčni in kar pri nogometaših ni brez pomena, da imajo močne odrive. To pride seveda največ v poštev pri igri z glavo. Moštvo je že precej vigrano in žoga teče od moza do moža brez zaviranja. Važno je tudi, da igralci niso strahopetci, kar se je videlo med tekmami, ko so startali na vsaiko žogo in na vsakega nasprotnika. Res je, da tržaške igralce ne smemo prištevati med najboljše kar jih je na nogometnem trgu. In prav zaradi tega je skrb kako se bo obneslo moštvo precejšnja. Triestina ima že svoj sistem igre in je v dobri formi. Toda koliko časa bo trajala ta forma? In ko bo treba spremeniti sistem, bo trener Trevisan lahko to izvedel? V nogometu je treba tudi na to računati in brez dvoma je Trevisan sam pomislil na t > možnost. Sicer so številni izvedenci mnenja, da Triestina ne bo razočarala med prvenstvom. To upajo tudi domači navijači, ki želijo, da bi domače moštvo igralo že prihodnji: leto v A ligi. Toda zastonj je govoriti o tem že sedaj, ko se prvenstvo ni niti začelo. Triestina je imela danes svoj redni tedenski trening s trening tekmo. Na eni strani so bili titularci, na drugi pa moštvo, ki so ga sestavljale rezerve iu mladinci. Igrali so dva polčasa titularcev je bila živahna in hitra ter niso manjkale niti lepe akcije, zaradi česar ni nič čudnega, če je prvo moštvo •aoseglo 6 golov po zaslugi For-tunata in Demenije, ki sta dosegla vsak po dva in Trevisana ter Rebizzija. Nasprotno pa je rezervna enajsterica preenetila titularce samo enkrat. V drugem polčasu je Frigeri zamenjal Bernarda, ki pa je zavzel Brachovo mesto. Med treningom se je opazilo, da je obramba tako s Frigerijem kot z Bernardom zelo dobra, medtem ko sta se v napadu posebno izkazala Trevisan in Fortu-nato. Titularci so nastopili v naslednji postavi: Luison; Bernard, Brach; Larini, Marangon, Degrassi; Trevisan, Rebizzi, Demenia, Sadar in Fortu-nato. Danes popoldne bo imela Triestina zadnji trening, po katerem bo trener Trevisan se stavil seznam igralcev, ki bodo odpotovali v Busto Arsizio. Espanol-Lazio 2:0 (M RIM, 22. — Enajstoric* Pt nol iz Barcelone je n0C°.g po- magala moštvo Laziča z ‘j ^ vi polčas se je končal ^ le sta dosegla ReC*®® v J4’ prvega polčasa in RlWra drugega. ^ Moštvi sta nastopili v * čih postavah: ^ ESPANOL: Visa (Deia;L bel, Dauder; Recantan, Bart»N' Munoz; Dominguez, Biber**’ (Bit LAZIO: Lovati Lo Buono, Del Gratta, Indio (Torres), Aguirfe t-era), Camps. dori, Janich (Eufeffli), galli (Carosi); Bizzarrl’ arjj ni, Visentin (Joan), (Pozzan), Mattei. **# _ jfi MANCHESTER,- 22. 'jlc4,- gieška reprezentanca izpod 23. let starostije,o ^ premagala dansko izbr*n štvo 5:1 (1:1). Dsm6*? ® d» je v zadnjem treniu* mestilo enajstorico J* 0(- Nemčije, kateri je flce odbil vizum, ForeU" MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiniumiiiiiiimiiniiiiiiiiiu1 — Nekaj o orodni telovadbi Dognana metoda dela japonskih telovadcev Pri nas v Trstu smo imeli pred ieti precejšnje število telovadcev in predvsem orodnih telovadcev in telovadk, ki so kljub pomanjkanju telovadnic vztrajno vadili in so nastopili ne le na Balkaniadi 1947. leta, temveč so imeli tudi razne medmestne nastope v Ljubljani, Jesenicah, Piranu, da ne govorimo o nastopih pri nas tako pri proslavah 1. maja kot po nekaterih vaseh. Sedaj je ta panoga pri nas skoraj izumrla. Pri Sv. Ivanu je sicer orodje in tudi skupina nadebudnih fantov in deklet, toda ni naraščaja, s katerim bi lahko z leti spravili na noge res dobro telovadno vrsto. Da vzbudimo nekaj zanimanja za to sicer naporno toda lepo panogo, objavljamo članek slovenskega izvedenca o orodni telovadbi, ki je bil objavljen v ljubljanskem «Delu». Pisec, vsem znani športni delavec Drago Ulaga je napisal ta članek po nastopu japonske olimpijske vrste v Ljubljani. Japoncem se pozna šola, dol- goletna šola, ki je privedla do enotnega sloga v drži telesa in gibanju. S specializacijo mladih ljudi za telovadbo na orodju začnejo že zgodaj — z dvanajstim letom, To je doba, ko se da s preudarno izbranimi in [.ravilno doziranimi vajami še vse doseči: Ob taki usmerjenosti (če gre neposredno za vzgojo olimpijskih prvakov) so kajpada potrebne določene žrl- j ve: mladenič in mladenka se psihofizične kvalitete, temveč tako. Kakor je v prid vrhunskim dosežkom v vajah na orodju. Že prvi večer smo opazili, da imajo Japonci dognano metodo n dobro vodstvo. Ko so se pojavili v areni razstavišča, so začeli s skupnim ogrevanjem. Vaje so obvladali z lahkoto kakor pesmico na pamet. Vse, kar smo videli, je bilo temeljito premišljeno: vaje za poživitev m' razvijata tako, da bi okrog | ^vnega obtoka, vaje za pove- polnoletnosti dosegla v mejah podedovanih lastnosti kar naj- po 40 oziroma 35 minut. Igra | lepšo postavo in kar najboljše iiiikaiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V. jahalno svetovno prvenstvo Raimondo DTnzeo osvojil naslov Neroden padee Američana Steinkrausa BENETKE, 22. — Naravnost odlično tekmovanje brez napak je pripomoglo Italijanu Raimondu DTnzeu, da je danes v finalu prišel do naslova svetovnega prvaka v jahanju. Brez ovoma ima največjo zaslugo za DTnzeovo zmago na tem prvenstvu njegova kobila Gowraci Girl, katero drugi tekmovalci niso mogli ukrotiti in jun je prinašala pasivnik točK. Nasprotno pa je znal DTnzeo brzdati konje ostalih tekmecev. Pripomniti je namreč treba, da je moral vsak tekmovalec nastopati s konji drugih. Proti vsakemu pričakovanju je drugo mesto pripadlo Argentincu Delii, medtem ko si je Anglež Broome osvojil tretje. Američan Steinkraus pa ie imel tmolo, ker je pri zadnjih ovirah nerodno padel in si zapravil vse ,kar si je v prejšnjih dneh priboril. Ta tekmovalec je moral na- ravnost v ‘bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom lopatice. Končni vrstni red V. svetovnega prvenstva v jahanju je sledeč (v oklepanju imena konjev s kazenskimi točkami): 1. Raimondo DTnzeo (It.) 8 kaz. točk (Govvran Girl 4, Sun-salve 4, Ksar D’Esprit 0, Hui-pil 0); 2. Delia (Arg.) 24 (Huipil 0. Govvran Girl 12, Sunsalve 4. Ksar 0'Esprit 8); 3. Broome (Vel. Britanija) 28 (Sunsalve 4, Ksar D’Esprit 4, Huipil 4. Govvran Girl 16); 4. Steinkraus (ZDA) 56 (Ksar DjEsprit 4, Huipil 0, Govvran Girl 16, Sunsalve 36). Čanje gibljivosti v sklepih, vaje za skočno moč, vaje za osvežitev občutkov za zahtevnejše sestave. Vse je potekalo v znamenju postopnosti od lažjega k težjemu vsi so bili oblečeni v trenirke (ogrevanje!) vsi so de-■ali sproščeno vendar popolnoma disciplinirano. V drži telesa in načinu gibanja so pokazali Japonci slog, ki je drugačen od naše zastarele strumnosti. Med njihovo raravno držo telesa in med ppradno (ko so na pr. poslušali državno himno), skoraj ni bilo razlike. To pa je vsekakor aobro znamenje za njihovo mete.do! Okrepljene imajo tiste mišične skupine, od katerih so odvisni vzravnanost, pravilna drža ramen, lopatic itd. Očitno je, da dajejo ze pri mladinski telesni vzgoji veliko pozornost na zdravi drži telesa in čutu za lepoto. Kaj so še pokazali JaponsK! telovadci in telovadkinje na pod-ločju lepote? Njihova telesa so bila skladno oblikovana, kar velja zlasti za 40-letnega Take-rnoto. V pasu so bili vsi primerno ozki, kar ima verjetno svoje vzroke tudi v primerni p-ehrani. Mimogrede naj omenimo, da jedo naši telovadci in sploh športniki prevelike količine Kalorijsko malovredne h:ane, kar učinkuje neugodno kakor na telesni lik tako tudi ra telesno zmogljivost. Ce je lepota telovadbe odvisna tudi ocl »primernega Instrumenta« in ne končno od primernega oblačila, lahko priznamo Japon- cem določene naravne V* nostl. .| Odločilnega pom«13 1v W kajpada storitve. Kaj jz lcvadbi lepo? Nika1v 11* volj, da izvajajo te*0, dfj| ke prvine ob pravilni Ji lesa, iztegnjenih nog8 .. » še ne vzbuja v**s8_,.y§tii**^ se ne zadošča za na :e Pri preskoku čez k°n*(( v f>- ■ri presKOKu te* - v ■ r. lepota v lahkoto oajji!f šini poleta in v kar -e šem vztrajanju v zna ^ jz m drži. Japonski te bro vedo, da dajejo s -0 laF tečk tistim, ki P°k£V kotnost in zanos, tem in originalno k° trep» -f Pri vajah na tleh 11,1 rabiti ves prostor ^einu P1* pri vajah na bradlj1- -ano»>" j vijo telovadba z « jeC v poletom: zidaj je ,e_. ^ ko nad bradljo, zdaj s_ln ko itd. Lepo uiink«g> - nr. : tfi trasti, če je na Pr' |dsj,j! ' oni )J|r ' pri prostem preu**-". p0po,K skrčen zdaj P p) polnoma »i—- „ >o r j ma iztegnjen. Za vs tele? ■ treba seveda nem • j„ kulture, smisla za r nazadnje mišične S1, -jja *« Goethejeva f°r te gibanja, da 0 ta«1' V lepota no izraza sa jjS moči«- ne manjka '"“'-‘V na dvomno tudi za v8) j Zato so nam takei ( jaP jP ne razpore in ra . l8|i s0 skih telovadcev: 0 v k kot mojstri, moj* ^ i' vadbi pa je lastn°’ « z lahkoto. da *>’ g Potrebno bi b . raši učitelji in va nj) l

snoV f bnih V ra sila), brez P°se ^ ■> moč, brez vaj za tu in SDrostitev in s8 n sprostitev brez ritmike ._„no!'t1111 Se beseda o teza r.ji. Tekmovalni _ Pg dol,.^,» leta 1954 predp'*uia, ,ei)' ) lazmerje glede te pfv zmerje -h p* . najtežjih telova j ra« prvin, 4 «b» d„8 ji jansko pa je tel doVS njih letih tako nap sSu>i d so začeli tekmov8*« ^ ščati 'ažje pr najtežje. Telova vine dec- seiiko »c« prvin 'vrs*- ,: se vezati tako, da , ^ gično in učmkovdP',^0 bolj ugajal 1 dalcem. Toda ,0 vprašanje nr ',p K° -st1'. nje znanja '£rAgO “V r MATEVŽ HACE KOMISARJEVI ZAPISKI Druga knjiga Mlad Anglež je kmetu pomagal orati njivo OOOOOOOOOOOOOGGGUUOOCOOGGOOOOOOOOOOOOOOOI Posamezni štabi so prihajali v cono na pogovore. Zelo so se jezili na komandanta koroškega odreda Draga, ker je dopustil, da so zažgali grad Plešivčnik pod Uršljo goro. Pa še pohvalili so ga v poročilu okrožne tehnike! V štabu sem jim opisal, kakšen je bil grad in kako smo nekoč marca s Trinajsto brigado pet dni počivali v njem. Požig grada so imeli nekateri nevedneži za junaško delo. Kakor sem izvedel pozneje, so bili tudi koroški borci proti požigu. Ali svojeglavi komandant ga je dal zažgati na lastno pest. Mislil je, da bodo Nemci naredili v njem postojanko. 22. maja sem odšel z Marokom in dvema kurirjema v ser-cerjevo brigado. V vsaki hiši, kjer sva se ustavila, so poznali Maroka in ga hvalili zaradi njegove radodarnosti. Močna ploha in noč nas je zajela na Gornjem Špehu. Domači so še bedeli. Sedeli so za mizo. Domača hči Micka, ki je poznala Maroka, je veselo tlesknila z rokami: »Poglejte, Marok je prišel! Včeraj je kurir Tone povedal, da se ženiš s tisto Johanco. Pa ne verjamem.« Marok je zardel in si zapenjal plašč. Mlajša sestra je skočila v kuhinjo in nama prinesla rženega kruha in vročega mleka. Micka je pa obsedela za mizo in kar naprej gledala Maroka. Ko je šla od mize, sem opazil, da šepa. »škoda je je,» je tiho dejal Marok. Zunaj je divjala močna pomladanska nevihta. Zdaj pa zdaj je vso hišo razsvetlil blisk. Tudi obraščeni Rogač, gora. ki se dviga nad Špehom, so ožarjali bliski. Pod strmim Rogačem samevata dve kmetiji; prva je kmetija na Spodnjem, druga pa na Zgornjem Špehu. Na stotine partizanov, ki so prihajali iz koroške ali pohorske strani, se je tu ustavljalo in počivalo. Zgornji Špeh je bil vdovec, molčeč in redkobeseden, širokopleč kmet s čedro v ustih. Rad je poslušal novice. Gospodinjili sta mu dve hčerki. Sploh so bili vsi kmetje v savinjskih gorah darežljivi in dobri. Skoraj ves svoj živež so delili z nami. Med vojno so bile letine kar obilne. Kmetje so pridelali dosti krompirja, ajde, rži in ovsa. Redili so tudi mnogo goveje živine in ovac. Mleko so popili naši borci, kurirji in terenci. Vprašal sem Micko, ki je svoj otožni obraz upirala kar naprej v Maroka: »Micka, povej koliko borcev se je že najedlo v vaši hiši...?« Grenko se je nasmehnila in odvrnila: »Če bi vse štela, ki so se v treh letih ustavili pri nas, bi jih bilo več kot tisoč. Nekateri so bili tudi po desetkrat pri nas, nekateri pa tudi samo po enkrat. Joj, koliko mladih fantov je že sedelo za našo mizo! In koliko od teh jih je že padlo!« Micki so zablestele solze v očeh. »Nekateri so rekli: Micka, po vojski te bomo obiskali Če ne bomo mogli priti, ti bomo pisali! Dva sta pa celo rekla Micka, po vojski bova prišla in te peljala k najboljšim zdrav nikom, da te bodo ozdravili! Kmalu pa sem slišala, da sta ti sta dva dobra fanta padla na Moravškem. Bila sta Korošca Tako lepo sta znala peti in igTati na orglice.« Oče je kadil in molčal. Proti polnoči je nevihta ponehala. Maroku so postlali na Meh, Jaz pa sem se spravil spat na široko toplo peč. Zjutraj, ko sem hotel vstati, mi je odpovedala desna noga. »Menda je krč. Marok potegni!« Marok je potegnil, toda jaz sem komaj stopil na nogo. Poslovila sva se od Micke in Špeha, šla sva naprej proti Koroški. Hodil sem s palico in se jezil sam nase. Ko sva v Mačkovem kotu počivala, sva videla, kako je neki mlad Anglež pomagal kmetu orati njivo. Kmet je vodil voliče, Anglež pa je s pipo v ustih držal za plug. Njiva je bila v strmini. Kmet je bil vesel brezplačnega delavca. Za večerjo mu bo dal mleka in ovsenega kruha. Bo vsaj doma na Angleškem povedal, kakšne njive so v naših gorah! «Glej ga no, gromska strela! Marok je prišel!« je vzkliknil kmet in močno stresel roko Maroku. Marok je izvlekel iz žepa zavoj tobaka in dejal: «Oče nate, Marok je tudi na vas mislil.« »Gromska strela,« je zaklical kmet. «Bolj sem vesel danes tega tobaka kot sem bil vesel tisti dan, ko sem se oženil.« Anglež je sedel na plug, močno vlekel pipo in opazoval Marokovo parabelo in njegovo čedno opravo. Ko sva šla dalje, sta s kmetom spet orala. ’ Med Lučami in Ljubnim bi kmalu padla v zasedo. Nemci so besno streljali na naju. Nato sva se plazila med grmovjem po mokrem grabnu na strmino po vseh štirih. «Pa bi jo kmalu skupila,« je veselo dejal Marok. «Ha, ha, pa ne bodo dobili Maroka. Moja glava je bila še v hujšem ognju, še tebe bi bilo škoda, čeravno nimaš posebnih zaslug ia Štajerskem,« se je obrnil k meni. «Seveda, samo ti jih imaš.« «če bi jaz padel, bi cel mesec žalovale stare in mlade žen ke po savinjskih gorah, ker ga ni partizana, ki bi jim razda! oliko blaga,« se je bahal Marok in se široko zasmejal. Kurir a za njegovim hrbtom sta se muzala in si pomežikovala. Iz neke velike in lepe hiše nad Savinjo so prihitela na prag dekleta in zaklicala: «Marok gre!« Starejše visoko črnolaso dekle je vprašalo: »Oni dan smo slišale, da si se poročil s ti sto Johanco in da jo vodiš s seboj. No, kje jo imaš?« Marok se Je zasmejal na vsa usta in zaklical: »Marok se ne bo oženil, dokler bo ropotalo po hribih. Johanca to dobro ve, zato me pa tudi tako zvesto čaka.« Od kurirjev sem zvedel, da ga ima Johanca zelo rada. Kadar so kurirji potovali mimo Johancine hiše, so vselej potrkali na okno: «Johanca odpri. Marok ti pošilja pozdrave.« Johanca je takoj vstala, odprla vrata, pa postregla kurirjem in jim ocvrla jajc. Tako so poznali kurirji širom štajerske veliko ljubezen Maroka in Johance, ki je prišla že v pregovor. Zvečer sem res prišel ob berglah v nabito š°!° borcem. O Koroški sem vedno rad predaval. otrolo »n — K. 1 j_______________ .lat ' 1» deževala. Moram pa priznati, da so me v šerceU ^etjf bolj pazljivo poslušali kot pa v Tomšičevi briga?*'!«, f & n 'j‘?en*corn rabi obregali na tihem v moje n°tranjske j J-1* Politično, gospodarsko in kulturno zgodovine se1*\ bro poznal Pred vojno sem prebral precej knjig,''»ji kov in povesti o naših ljudeh na Koroškem °p četni komisarji slabo poznajo slovensko zgodoyi ^ » pa sem tudi, da so mnogi borci — kmečki fantJe^ ge*' novo in Malovo zgodovino slovenskega naroda. sji J , brigadi je bil tudi neki desetar iz Primorske, ,je,q43 ^ aZ, Rutarjevo zgodovino Tolminske. Ker sem že od_ fL sil s seboj Samorastnike in Kardeljev Razve; s)?o9zil1 rodnostnega vprašanja, sem knjigi rad posojal. w vp: da so prebrali Razvoj slovenskega narodnostne« r . samo Lučovnik, Modic, žiga in padli zdravnik O Koroški sem naslednji večer predaval tuL,„ v vasi Zavodnje. »Tako blizu smo Koroški, pa nisn A stvari,« so potem dejali nekateri kmetje. ke. Lučovnik je hrabro streljal v plazeče se Nehjj^ie nar je uspešno streljal in pozival komandanta naj juriša. (Nadalj^ nie' $ s i#«, s & <01 N p $ * h tu p .p s