- 99 - Od omike slovenskiga jezika. *) Že pred nekaj časam je bil v Ljubljanskim nemškim časopisu en sostavik na svitlo dan, v kterim nek pisavec iz Čateža pod namiko in pretvezo, povzdigo slovenskima jezika pospešiti, z naglo spremenjenim ob-razam čez Omiko tajistiga svojo sodnjiško palico zlomi. ;,Rebus in arduis aequam mentem servare m e-mento!" to je: „Pomni v protivnih rečeh, de pokoj duše ohraniš!**) smo po besedah pevca sami sebe opominovali, ko smo z globoko nejevoljo to visoko učeno, z greškim imenstvam potreseno čerkarijo brali. Ne trohe nismo mogli dvomiti, de se bodo sinovi Slovenije eden pred drugim skušali, temu zakritimu protivniku njegovo čelo izbrisati in sramoto našimu jeziku, od njega storjeno, pred ravno tistimi bravci, pred kterimi je dan zagledala, zopet v tamo pognati. Tode zunaj kratkiga odgovora v J5Ljubljanskim časniku" ^ ---------, *) Pričijoči sostavek je pojasnjenje spisa, ki je bil nemški-mu Ljublj. časopisu iz Čateža poslan in v 75. listu pod našlo vam: »Po kteri poti bi se dala visi omika j u-goslavjansklga(slovenskiga)jezika v nar krajini času zgotoviti?« natisnjen. Bilo je to pojasnjenje povirno v nemškim jeziku izdelano in nemškimu časopisu namenjeno; ker ga pa častita vredija ni hotla v natis dati, smo ga izročili »Novicam« v slovenskim jeziku. **) Resnoba ali istota (Ernst) terja počasno pevsko mero 5 toraj smo se pri prestavi te verstice, kar je bilo mogoče, na tanko po latinskim izgledu ravnali, in besede: aequam mentem (v kterih zlasti resnoba leži, in ktere so zavoljo tega po svoji natori posebno počasno in tehkotno izrekvati), ker v našim jeziku nič špon-dejev (dolginov), ampak le troheje in jambe (dvojnike in dvojake) imamo, v trohejih namest v daktilih (trojnicah) postavili. Vošiti bi bilo, de bi se slovenski pevci bolj na tanko poznaniti hotli, ktere čutila in vidi počasno, ktere hitro5 in zopet, ktere čutila in vidi terde ali ojstre, in ktere mehke ali mile besede zahtevajo 5 kar bi pevskim izdelkam veliko več i g i nIji-vost in doveršeno lepoto dajalo. V tem ravno obstoji ena imenitna prednost slovenskiga jezika, de ima kakor hitre in počasne, tako tudi mehke in terde besede; in de se po tem takim v njem prav po natori vsakoršnih čutil in vidov govoriti da. Pisavec. nam dosedaj še nobeno natankniši odslovilo ni na vgled prišlo. — Kaj tedaj? Ali v resnici tako slabo stoji z našim slovenskim jezikam? Ali je res tako vse olike prazin, de bi se njega in njegoviga učenstva skoraj sramovati mogli ? ¦*- Dajte, poglejmo, kako to pisavic omenjeniga sostavka skaže. De bi to reč ja prav stavno in učeno speljal, razdeli slovijsko omiko v tri stopnje, zmed kterih perva po njegovi domišlii (Phantasie) syntheti-ko ali sostavo, to je stvaritev slovenskiga jezika; druga: ana!ytiko ali razstavo, to je, slovnico in slovoznanstvo, in tretja: izdelke, ki po teh poslednih na svitlo pridejo, v sebi zapopade. Med vstanovJjenjem teh treh stopinj slovijne omike izusti pri zlaganji perve stopnje to čudno misel, de naš jezik še perve stopnje omike dosegel ni, in ga ravno za to še le stvaritevni jezik („die erst zu schaffende slo-venische Sprache") imenuje. 55Naj se toraj le skerbi, — pravi potem — de se nove glavne dela slovenske pismarije ali pisemstva vstvarijo, kakor so nekteri že s pohvalo začeli. — Zakaj, kadar smo enkrat v posesti zadostne izborne pismarije, potem, in še le po tem hočemo visoko vkaje zaupiti: Omikani slovenski jezik nam je rojen, on živi! Potem pa stopimo tako naprej v drugo stopnjo, namreč v stopnjo razstave. Slovoznanci in slov i ni (Philologen und Grammati-ker) se pomaknejo noter v visoke veže in notrajne prostore veličanskiga poslopja, in si naberejo priprave, vsaki za svoje okoliše ali okrajno. — Po izdelkih teh poslednjih pak — takti on sklene — nastopi tretja stopnja omike jezika." Ta oddelk sostavka smo hotli od besede do besede prestaviti, de bi bravcam vse velikanske skoke te po-polnama po rakovi poti izdarne skleparije (svllogi-stik) pred oči postavili. Po nje zapopadku tedaj bi bil naš jezik še le v pervi stopnji stvarjenja zapo-paden; slovenska slovnica in slovoznanstvo bi bilo še delječ od nas v prihodnosti v drugi stopnji razstave; — in še delj tretja stopnja doveršene omike našiga jezika. Vender bi mogli skerbeti, že v pervi stopnji, to je, še preden se k slovnici in slovoznanstvu približamo, glavne dela pismarije stvariti, v kteri prigoji (če tudi še le v pervi stopnji!) bi že vkaje zaupiti smeli: omikani slovenski jezik nam je rojen, on živi!! V resnici ne vemo, komu bi se bolj čuditi mogli, ali globokimu umosiovju pisavca, ali njegovima z umetniško roko pobarvanimu domoljubju; pa — oster-meti moramo, kadar beremo, kar vsaki slovenski učene v drugi ali tretji delini malih šol vediti zamore, namreč: de že davno slovensko slovnico in slovoznanstvo imamo. — Kako? ali so pisavcu vse mnoge slovnice našiga jezika od Bohoriča, Pohlina, Kopitarja, Vodnika, Zelenkota, Dajnkota, Metelkota, Murkota, Potočnika, Malavaši-ča, Muršeca, Janežiča (de izborniga koreninskiga slovnika ??Etymologicona od Jarnika clo nične opomnimo) popolnama neznane reči? — Ali nam zamore še kako poglavje, kaki r a z s t a v[\ k imenovati, kteriga bi slovenska slovnica še donesti imela? — Po pravici pravi eden nar novejših pisave o v slovenske slovnice v 3. listu zgorej opomnjeniga ;?Casnika" sam, de so v oziru (slovijne) omike slovenskiga jezika dosedanji slovini, posebno Bohorič, Kopitar, Vodnik in drugi že toliko storili, de se veliko več želeti, ja brez de bi se jezik ne kazil ali ne zatajil, clo več storiti ne more* Kdor je kako novejši slovensko slovnico — pristavi še — le nekoliko prebiral, more to sam poterditi. S kako prederznostjo je tedaj pisavec zamogel reči, de slovenskimu jeziku še slovnice in elovoznan-stva manjka?! - 100 - Daljej ali pisavcu od slovenske duhovne pisma rije, ktera je že vender precej množna,— od slovenskih pevcov, zmed kterih jih saj en par po vs pravici ime izverstnih ali izbornih zasluži, in kte-rim se mnogi dr u žiga in tre tj i ga reda slavno pridružijo, — zadnjič od slovenskih časopisov, od kterih je še pred malim v Celji eden izhajal, in sedaj v Ljubljani štirje izhajajo, in kteri zunaj nekterih ne-bistevnih različnost vsi eno in ravno tisto slovožnan-stvo nasledvajo in dostikrat učene in umetnijske reči v zapopadik imajo, tudi nič ni na znanje prišlo? — In ali niso vse te dela in pisave (po njegovi lastni razdeli soditi) že izdelki tretje in zadnje stopnje slo-vijske omike? — V resnici je slov o znan a ka omika našiga jezika že tako doveršena, de ne vidimo, kakih razlag ali preiskovanj de bi še dalje treba bilo. Slavitni koreninski besedivnik g. duhovnika J a mika (ki je že pred desetemi leti umeri) in kteri slovenske besede do zadnjih nerazdeljivih korenin preiskuje, slovenskimu slovoznaustvu tako rekoč krono na glavo postavi. Slovenski jez.ik tedaj — kakor tudi predaj imenovani pisavec v ?7Casnikuu poterdi — ne potrebuje po-sihmal višji slovijske omike, ampak le večji raz-šire in pridnišiga učenja in djanske vaje pri nemško zučenih Slovencih. Ce se toraj kaki slovenski šolnik ali vradnik, kterimu slovenšina dobro od rok ne gre, zavolj tega čez neomiko slovenskiga jezika pritoži, se nam ravno toliko zdi, kakor ko bi kak Nemec ali Francoz, kteri pervič v kako delavnico (Werkstiitte) pride, pomankljivost nemškiga ali francoskiga jezika dolžil, ker mnogih orodij, ki jih tam najde, imenovati ne ve. — Daljej, če bi bila neomika slovenskiga jezika vzrok, de jih je veliko, ki dobro slovensko govoriti in brati ne znajo: kako bi bilo mogoče, de se najdejo pa nič manj tudi od druge strani mnogi vradniki in pisavci, kteri gladko in po-polnama pa vladinah slovenskiga jezika govore in pišejo! — Zadnjič če vje slovenski jezik tako neomi-kan, kakor pisavec iz Čateža terdi, kako bi bila za-mogla visi v ladij a zapovedati, de se imajo der-žavne postave in postavne bukve tudi v slovenskim jeziku pisati in razglasovati? Ali bi ne mogli mi, ko bi hotli ojstro po terdilih sostavka sklepati, pisavca dolžiti, de vladi i v nar imenitniši reči nevednost podtika? Tode tega nočemo, ker se iz njegoviga sostavka zadosti prepričamo, de v veliko rečeh tudi po-polnama ravnih sklepov, ki se iz njegovih terditev izhajajo, vidil in čutil ni. — De je pa pisemstvo (Literatur) slovenskiga jezika, kakor ne moremo tajiti, v primeri do drugih omikanih narodov še pičlo in omejeno, to zopet ni pomanjkanju omike jezika, ampak drugotnim zadevam, posebno nedostojnimu ravnanju poprejšnje vladije, in zraven tega številni omejenosti slovenskiga naroda, in morebiti tudi nekoliko, posebno v nagledu posvetniga pisemstva, mlačno t i slovenskih pisavcov pripisati. — Mi bi se s zavračevanjem teh terditev pisavca, ki so zgodovinski resnici tako očitno nasproti, ne bili nikdar pečali, ko bi ne bili po vsakdanjih dokazah prisiljeni, si med bravci marsiktere misliti, kterim so, kakor ravno ta sostavek pisavca priča, dosedanji izdelki in napredki slovenskiga slovstva, če ne popolnama, saj večidel neznani ostali. (Dalje sledi.) — 103 — Od omike slovenskega jezika. (Dalje sledi.) De bomo pa to pojasnjenje še od ene druge strani^ doveršiti v stanu, moramo se nagibe preiskati, ki so brezimnima pisavca k ti pisar i i naklonili. Zlo bi se bravci motili, ko bi zobesilu (^Aushangschild) sostavka verjeli, de je pisavcu ž njim na po vzdihi slovenskima jezika ali na pospešenji njegove omike ležeče; zakaj pisavic, kterimu bi to v resnici mar bilo, bi gotovo ne bil opustil, se popred podučiti dati, kaj de je ravno v ti reci pomankljiviga, in bi ne bil v vsih dvanajsterih slovnicah slovenskiga jezika, kteriga pov- ' zdigniti hoče, neveden ostal. — Nagib tedaj globokeje leži, in je ta namreč: prevarovati,de bi si n jež na slovenska mladina v malih šolah z učenjem slove nji ga jezika glave ne ubijala. Tudi tukaj se nam potrebno zdi, to kar semkaj zadeva, od besede do besede vpeljati. Kmalo po vstopu pravi pi-savec: ;,Do tiste dobe pa, to je, dokler se naš narod-ski jezik ne omika, kar se v malih desetoletjih zgoditi zamore, se moramo tistim brezdomoljubnim utopistam terdo vstavljati, kteri s slovenskim, še kratko in malo De dosti omikanim, jezikam našo ubogo mladost ter p in c i ti hočejo. Mi moramo, če nočemo prebrisno-sti in omike bližnjih udov ovreti, v malih šolah (od ljudskih šol na deželi tukaj ni govorjenje) nauk v nemškim jeziku — z opušenjem vsiga novoslovenskiga* modrovanja — kakor poglavitni predlog obderžath. Saj skušnja uči, s kakim trudam de se pri vsim tem mladosti iz kmetov v malih šolah komaj toliko od nem-škiga jezika vtisniti da, kar je k naslednimu prestopu v latinske šole neobhojno potrebno. Saj potem še zmi-raj dosti časa ostane v višjih redbinah ali odredih latinskih šol, kjer je um že bolj razvit, tudi uk sloven-skiga jezika vpeljati." — Tako delječ virnik rečeniga sostavka. Pred vsim se nam tukaj čudno zdi, de pisavic le od malih sol govori, od ljudskih šol na deželi pa nikakor nič govorjenja imeti noče. Vidi se, kakor de bi hotel reči: v ljudskih in latinskih šolah naj se mladost kakor koli hoče s slovenskim jezikam terpinči; le v malih šolah naj se ji z no-voslovenskim modrovanjem prizanese. Skoraj bi nas utegnila tukaj skušnjava k ti mistt obhajati, de pisavic v malih šolah kako službo $Ia, in de mu slovenšina ali dosti znana ali pa dosti:,gIadka ni; tode — ker v Čatežu, kar mi vemo, nič malih šol ni, se najdemo zopet v tesnobi, in si v ti reči ne moremo nikakor do gotoviga sklepa pomagati. • Ena druga tujebodna reč, ktera nas k začudenju obuda, je vzrok, zakaj de ima v malih šolah slovenšina odstavljena biti; namreč, ker se slovenski mladosti zavolj slabiga uma še komaj za potrebo nekaj nemškiga v glavo vpravi, v višjih redbinah latinskih šol pak (in morebiti tudi v ljudskih šolah na deželi, kterih pisavic pod svojo prepovedjo tudi noče zapopa-denih imeti) je um učencov že bolj razvit, tako de se tudi slovenskiga jezika učiti zamorejo. Tedaj za nemško je um slovenske mladosti v malih šolah zadosti razvit, pa za slovensko — za svoj mater ni jezik — še ne!!! Verh tega se iz vpeljanih besedi tudi očitno razodeva, de si pisavic vse preojstre in prenategne-ne misli od šolskiga uka v slovenskim dela. Noben pameten ne tirja, de bi se nemško v malih šolah na stran pušalo ali zad stavilo, tudi se ne bo lahko kdo najdel, kteri bi ne poterdil, de naj se tam nem-šini prednost dovoli, in za poglavitni predlog šolskiga uka ima, ker je znano, de starši iz dežele svoje otroke velik del iz tega namena v male mestne šole pošiljajo, de potem v latinske šole in višji učiline, kjer je znanje nemškiga jezika terdo potrebno, prestopiti zamorejo. Vse, kar se v ti zadevi od malih šol želi, je to, de se učenci tudi dobro slovensko brati in pisati in poglavitne nabadke slovenske slovnice nauče; in to tolikanj bolj, ker jih veliko že po dokončanih malih šolah iz šolskiga uka stopi; kteri toraj že tam k lahkimu umenju slovenskih bukev, in k zdelovanju navadnih pisanj ali vsakdanjih pisemskih sostavkov (schriftiiche Aufsatze)*) izurjeni biti morajo. In ravno tak6 so tudi tistim, kteri pozneje v latinske šole prestopijo, poglavitne pre-dvedi slovenske slovnice potrebne, ker je tam prav za prav le doverše vanje slovnice in pismo- *) Ravno to znanje je takim ucencam, ki iz zacetnin sol, (Normalclassen) domft ostanejo in se kmetijstva, kakiga rokodelstva, k ram arije i. t. d. poprimejo, nar veci potreba, de si zamorejo potrebne reci zapisati ali za-se ali za druge ljudi, s kterimi imajo opraviti in kteri druziga jezika ne znajo, kakor domačiga. To so uki za djansko življenje — furs praktische Leben — ktere ima ljudstvo pravico od sol terjati. Vred. — 104 — i znanstvo, to je, krasnoslovje in pevoslovje učiti. Zraven tega je gotovo, de pri dobrim učila nauk slovenske slovnice šolarjem tudi učenje nemške slovnice po mnogim zlajšati in mikavniši storiti zamore; zakaj, če se pri njih poglavitni razlogi slovenske slovnice, ki jih zavoljo svojiga znanja z jezikam veliko ložej razumejo, naprej pošljejo, jih to le k lož-jimu umenju nemške slovnice pripravlja, in mnogi razločki in odstopki obeh jezikov od eden druziga, ktere jim učenik pri priložnosti razlaga, postavim: de Nemci svoje imena s členam, §lovenci brez člena sklanjajo, — de Nemci štiri, Slovenci šest sklonov, in zraven enojniga in množniga tudi še dvojno število imajo, potem de se slovenski glagoli po mnogih ličinah (Formen) spreminjajo, od kterih si Nemec brez posebniga poduka clo nobeniga zapopadka storiti ne more i. t. d. — bodo take zlage in primere brez dvoma tudi k mikavnosti učenja obeh jezikov pripomogle. — K vsimu temu še pristopi, de sedaj tudi visoka vladija učenje domačiga jezika v malih šolah ne samo dovoli, ampak clo veleva; pa tudi poprej se je moglo pri nas zmiraj s slovenskim začeti, de so se tako otroci ockznaniga do neznaniga višej peljati zamogli. Toraj ni zapopasti, kako de pisavic slovensko slovnico iz malih šol popolnama izgnano imeti hoče. — Edino tolažljivo, kar predej vpeljani odstavik v sebi ima ali imeti zamore, je to, de le utopistam, — kar v pervovtrnim greškim pomenu nobenokrajnike ali take pomeni, ki jih v nobenim kraju ni — z vojsko žuga. Upati smemo, de bo ta stavk pisavca v tem edinim in prerokovavnim pomenu obveljal, in de se tem, ki drugači mislijo, na nobenim kraju ne bo treba ne vojske, ne zmage nasprotnikov bati. Na zadnje nam pri tem pomenku od omike sloven-skiga jezika še en bistevni nabadik ostane, namreč vprašanje od njegove termi no logične ali imenstevne omike. Zakaj pri vsakim jeziku se mora, kadar je od njegove omike govorjenje, dvojna, namreč si o vi j s k a in imen štev na ali vedoslovna omika razločiti. Ko bi pisavic pri svoji pravdi ne bil tega bistevniga razločka zgrešil, bi se ne bil nikdar v tako nerodno sklepanje zapledel. Kar tedaj slovijsko omiko našiga jezika zadene, jo zamoremo, kakor smo poprej govorili, po pravici za doveršeno spoznati. —Tode drugači mora biti odgovor na vprašanje od imenstvine ali vedoslovne omike našiga jezika. Zakaj imenstvina omika se zamoro ka-kimu jeziku še le tedaj prisoditi, kader svoje lastno, to je , iz domačih korenin speljano imenstvo ima. Tega pa slovenskimu jeziku do sedaj — če ne popolnama, saj večidel še majnka, kakor je to iz bukev in časopisov, kolikajn od učenih reči govore, razvidno. Zakaj večidel se slovenski pisavci — če nektere male, ven-der hvalevredne nasprotne poskušnje snamemo — po izgledu Nemcov, Francozov, Lahov, in drugih Slavjan-skih narodov, greško-latinskiga imenstva poslu-žijo. — Tode sedaj se vpraša: ali se sme slovenski jezik zavolj tega, ker se ptujiga imenstva posluži, v primeri do drugih omikanih jezikov, za neomikaniga obsoditi? — Ce se nemški, francoski, laški jezik i. t. d. desiravno vsi p tuj i in ravno tisto imenstvo rabijo, za omikane imajo, se mora z enako pravico tudi slovenski za omikan i ga soznati; ali pa se mora po ravno tisti sodbi — vsi m omika odreči. Ta okoljšina, de je pisemstvo slovenskiga jezika še malo obširna, in de od slovenskih pisavcov še niso vse imenstvine besede rabljene bile, v ti reči nič ne spremeni, ker ja potim, kojeptuje imenstvo sploh do vzet o, od vsaciga pisavca brez težave rabljeni biti zamorejo; ker k njih rabi v slovenskim jeziku nic druziga treba ni, kakor slovenkiga izhoda, kteriga jim vsak otrok dati ve. De od tega en izgled done-semo, postavimo na priliko, de bi nasledne učenostneali vedoslovneimena, namreč:actualis,habitualis,con-cretio, abstractio, heraldica, hvdravlica etc. dozdaj še od nobeniga slovenskiga pisavca ne rabljene. tole; — ali bi jih ne mogel v prihodnje vsak, kaderkoli bi jih potreboval, s samim spremenam njih koncine ravno tako lahko v slovenski, kakor Nemic v nemški jezik prenesti,"brez razločka, ali so tisuterkrat, ali še noben-krat rabljene bile? — Kar pa njih zapopadnost ali umev-nost od strani bravcov zadevane, ni ona v slovenskim nič bolj kakor v nemškim ali drugim jeziku s tim pogojena, de so bravci v greškim in latinskim jeziku izuceni. Potim takim bi zamogel slovenski pisavic, kteri bi potrebne vednosti poklica imel, še dans »komentar (razlago) občjiga grajanskiga zakonivnika" ali pa „ideje za mimiko" (vide za mutoslovno vednost) ravno tako v slovenskim jeziku pisati, kakor sta jih dvorni svetovavic Cajler (Zeiler) in učenik Engel v nemškim pisala. (Konec sledi.) - — 107 — Od omike slovenskiga jezika. (Konec.) Driigači pa bi bilo, ko bi se v slovenskim jeziku tudi novo in skozi in skozi domače imenstvo vpeljati hotlo. V ti prigoji bi se moglo, se ve de, še veliko novi ga zličiti in stvariti. Tode z dogotovlje-njem tega dela, v kterim so ravno Slovenci med vsimi drugimi slavjanskimi narodi nar imenitnisi poskušnje skazali, bi Slavjani v zadevku omike svojiga jezika nekaj storili, kar do sedaj se v nobenim drugim omikanim živim jeziku ni storjeniga bilo. In take hvale vredne poskušnje nekterih šolskih učenikov mende pi-savic omenjeniga sostavka v mislih ima, kadar od no-voslovenskih modrovanj govori. De bodo bravci od takih poskušinj ložej soditi zamogli, hočemo tukaj en izgled vpeljati. Ako se postavim učenik pri zlagi štirih rajtinskih načinov (/ajtvil) namest latinskih imen: addition, subtraction etc. domačih besedi posiuži, ktere so iz slovenskih korenin speljane, in namest addition sošteja ali soštetev, namest subtraction, odšteja ali oddaja namest multiplication povzema ali množitev, in namest division raz-dela ali delitev rabi; tako bodo otroci ne le veliko ložej razumeli, kaj te imena v sebi imajo, ker jim je pomen njih korenin že iz navadnih glagolov sošteti, odšteti, povzeti i. t. d. dobro znan; ampak jih bodo tudi veliko ložej, kakor neznane latinske imena za-merkali in v spominu ohranili. Res je sicer, de so take besede novije; pa če so pri p ravni si in umevni si, kakor stare ptuje, zakaj bi se ne vpeljale? — Tudi drugi jeziki, kterim se omika ne — 108 — more odreči, imajo dosti taciga novijstva. Tako postavim je bil latinski jezik o dobi Cicerona gotovo že omikan; in vender koliko novih imen je Ciceron vpeljal, post. evidcntia, beatitas, domumitio etc. Naj pisavic le bere njegove lib. Academicorum, Lucullus, De finibus, De officiis, Quaest. Tus-cul. i. t. d. in se bo od tega prepričal, kolikor le hoče. — Tudi Nemci imajo še dan današnji dosti taciga no-vinčenja, postavim: Bereich, beanspruchen,Be-vorvvortung i. t. d. brez de bi se njih jezik zavolj tega neomikan imeti mogel. Po enakim, — de na po-prejni izgled nazaj pridemo — bi bile tudi za nemške učence namest poprej opomnjenih latinskih imen: ad-dition, multiplication etc. nemško, post.: Zu-sammenzahlung, Vervielfalltigung i. t. d. gotovo veliko ume v niši, ko bi že latinske v vsih nemških bukvah vpeljane ne bile, in od kterih Nemci več odstopiti ne morejo , brez de bi vsih takšinih do sedaj pisanih bukev neumevnihin nerabnih ne storili. Drugači pa je v slovenskim jeziku, kteri do sedaj, posebno v umetnijnih rečeh še malo bukev in pisav ima. To-raj bi bila za vpeljanje noviga domačiga imenstva v slovenskim ravno sedaj nar zgodniši doba! — In ko bi se to v popolnosti zgodilo, kar vsi goreči domoljubi tako hrepeneče žele: tedaj bi ne le omika slovenskiga jezika omiko vsih drugih živih jezikov delječ presegle; ampak, kar bi nar večji in nar imenitniši dobiček bil, tista železna stena, ktera sedaj visi omiko prostiga ljudstva pri vsih narodih tako močno ovira in brani, ker jim umevno s t skoraj vsih umetnijskih in vedoslovnih bukev zaklepa — ta železna stena — pravim, bi padla, in bukve vsih vednost in umetnij bi ne le tistim bravcam, ki so v greškim in latinskim jeziku zurjeni, ampak vsim omikanim slovencarn, ki bistrejši glave imajo odperte stale, in tako bi se prebrisnost in oglaja in od tod izvirni blagor slovenskiga naroda na nar višji stopnjo, ki je ljudstvu mogoče, povzdigniti zamo-gel. — Vender pa9 de bi ta namen popolnoma dosežen* bil, se samo zastopi, bi moglo celo imenstvo v domače preneseno biti; zakaj če bi tudi le en del od gerškiga in latinskiga še ostal, bi bila umevnost umetnijskih bukev in pisav še zmeraj & znanjem greškiga in latinskiga jezika pogojena. Pri tem pa tudi ta prizadeva ni tako težavna; kakor si marsikteri misliti utegne. Velika bogatost in mnogoterost, ki jo slovenski jezik v končnih zlogih ali izhodih svojih imen ima, to delo zlo p olajša, in stori, de se tudi nar manjši zakloni in zapoge (Nuancen} zaumenov z ravno tisto besedno korenino naznaniti zamorejo. (V dokazo tega in v poljubno rabo spodej*) en par iz- *) a) Iz korenine da (v besedi: dati) se dajo po mnogih izhodih brez prilogov, glagolov in privetov (Adver-bien) naslednje imena speljali: D a-j ©eben —in sufammcno,efeLten Dtfamen (radodaj, @ern-geber), Daj-a @afce (dodaja, razdaja, podaja i. t. d.) Daj-k j^etngafce (zdajki, fletne Slušcjaben). Daj-en je Dač ©eben. Daj-anjc DaL Lfta,d?en. Daj-o vanje bto. (razdajovanje). Daj-ba Q5abt (nicfot gebraudjlid)). Daj-ilo ©afce, @ebuna,,2lrtunb$Betfeber@efcun$. SInmerfg. Die terminationen ilo, elo, al o fcebcu* ten I)aufia. fca$ Oftject unb bte Lanblung, bfterč nur fcaS Objcct alfetn, geeignct afcer jmb fte attd) $ur 53e-jCicfjmmg ber 2Irt unb Seife ber #anbfang Daj-alo bto. Daj-al ost Die Cngenfdjaft S« ge&en. Daj-alise @ebuna,Čort. Daj-nina Daš ©ecjabe ober bie @nrgeftitnpfern. Dar-ovanje L)a$ L)ftfd)enfen, 2. Dftopfern. Dar-nik — niča @eber, 2. L)pferer, ©eberinn, L>pferimu Dar-ovavic —ka ©ctjenfer, 23efof)ner, 2. L>pferer. D ar-in @eber, ©djenfer (gemein). D ar-i te v Spfer, L!pferung. Dar-v a (jfatt darba) *8eneftcium? Dar-ovnik (darvanik, darvanc) 23eneftCtat? Dar-ovalo L5pferung? 5l(tar? Dar-i še Cpferungčort. Die termination iše ober eliše bebcutet, ein tyaat ober bret 5B6rrerau$genommen, alfeseit ben L?rt ober <}MaL ber ©adje. Dar-ovališe L5pferung$ort, 5Iltar? D ar-i v sina L)aL ©eopferte ober su SDpfernbe. D ar-ivnik %ttav. Dar-ivnica, ober o v a v ni ca L5pferfajlen. Dar-lja L5pferroefen, Siturgte? Dar-ivna (vednost) Siturgie. Dar-ivstvo L)pferung$roefen. Dar-nost @enetgt(;ett su geben (blagodarnost $BofyUfjd* tigfeit). Dar-ljivost ober dar-ežljivost $ve\$kb\$h\t. Dar-ovitnost grud)tbarfeit. b) Iz korenine vze (v besedi vzeti): Vze-tje L)ač 9cef)tnen. Vze-tev bto. (privzetev, tic 3u0ilftnatyme). Vze-vanje Dač Dftnefjmen. Vze-manje bto. Vze-va bte 9M)tmtng. Vze-ma bto. (zavzeraa bte 58ltnbernef)mung, pre- vzema bie Uebernctf;me, 2, Slffecr., nad vzema tic SBornafjme, $orfafc?) Vze-mi c 9?ef)mer. Vze-maj @in 5(ct be$ 9?ef)men$. Vze-mik @tn 2lct beč $Bentgnef)men$. Vze-mlej 58a5 jtd) @tnma( neumen laft Vze-vnost @igenfcfyaft su nef;men, Vze-mnost bto. Vze-movnost Cngenfdjaft oft s« neumen. Vze-mljivost sfteIjmbarFett, ober bie (šigenfdjaft gern s« neumen. Vze-mnik ber 9?e!)mer, aud) ber ©enommene, s. 25. dov- zemnik ber 2Uifgenommene. Vze-mništvo Ste ^orperfdjaft ber 9?efymer. Vze-mavic Ser L)ftnef)mer. Vze-mac bto. (»erddfjtltd)). Vze-mun-muh Der 9?e()mer (oerdc^tl. ^Sergroferung). Vze-mavnik-ica Da6 Serfseug, ober ba$ ^Se^dltnif, s« neumen. Vze-malo L>te fianbfung ober baš ©erfseug s« neumen, aud| 2(rt be^ 5?el)men$, Vze-m al ost tic ©enommen^etf. Vzem-šina Qa$ ©enommene ober su ^efjmenbe. Vze-mnina men5. v zo — 109 — že pred nekaj časa m pričetim besedi v niku po posebno odvoljenih možeh to vclikotno navdajo v djansko doveršilo speljati. — Neumerjoča slava ostane serč-nim doveršnikam tega v slovii nar imenitni si dela ! Ce je tedaj po tim takim iz dosedaj vpeljanih djan- Vzc-mise L)er L)rt be$ 9?efjmen$. Vze-mališe Der L)rt be$ Lftnel)men$. Vze-mčinost I)ie čkrnnefjmung. Vze-mstvo 9ief)mung$roefen. Vze-tost L)ie (Sigenfc^aft beč ©enommenfetnS (navzctost 5Ifficirtf)eit). Vze-tost ©enommenljeit (prevzetnost tU Uebemommenj)eir, (t. Pis-ljivost 2Ba$ ftct> fc^retben (aft (nepopisljivost Hnbc- farctbfidjfeit). Pis-anje Dač ©cfjreiben. P i s-o vanje L)a$ Defterfcfjreiben (popisovanje 33efcf)reibung, ©djilberuncO. Pis-alo efen, ©d)riftjtetfertf)um. Pis-a tel j (fel)(t trn (S1ojoemfd)er.). Pis-ar-arica ©djreiber; inn. Pis-arija ©ctjretberet. Pis-arstvo ©rfjrcibgefdjaft, ©djreibamt. Pis-arjenje L)a$ (Bdjreiben (gemein). Pis-amik ©djreiber (cjemein), (scrtbent. Pis-arna (nam(td) hiša ober izba) ober pisarnica ^anjlet. Pis-ar in (Ect)i*ciber (gemein). Pis-arilo L>a$ ^djretben Gjemein) 2. ©djrift, ^ampljfet? Pis-arinstvo (zbor pisamikov) ,t)ie ©d)retberfbrperfd)aft Pis-arivnik <&d)retbpitft? Pis-aričnik Ler gern unb leidjt fdjretbt, ^ampMetijl? . Pis-arcinost Lie Gngenfd)aft, gern ju fct)reiben. Pis-arun-aruh @d)reiber (oeradjtiidje 33ergrbfjerung). Pis-ac (sdjreiber (oeradjtlid)), ©cribler. Pis-ačenje Daš ©djretben (oeradjtltd)). Pis-mo 1. ®d)rift, % 33rief, 3. ©d)etn )$. 33. dolžno pismo ©djufofdjem). Pisenm-stvo-menstvo (Sdjriftroefen, Siteratur? Pism-ina Siteratur? Pisra-ovina t)tO. Pism-ar ©cr)rtftgerer)rter, Sttcrat. Pism-arija