lasedanje mariborske oblasine skupščine. 9R0ČIL0 G.VELIKEGA ŽUPANA. V pondeljek, 5. novembra, je otvo1 veliki župan dr. Fran Schaubach II .redno zasedanje mariborske ob.stiuv skupščine. Ob tej priliki je poal g. veliki župan obširno in izčrpo po"ročilo o stanju uprave v marib. I>iasti. Uprava prehaja v roke najua, ki jo izvaja po svojih oblastnih oslancih. S prenosom poslov od drivne na oblastno samoupravo se je r*žavna uprava občutno razbremeila v zdravstvenem, kmetijskem in olitično upravnem oziru. AJ JE POROČAL G. PREDSEBNIK DR. LESEOV AR? Temeljitemu poročilu g. velikega upana, katerega nismo mogli objaiti v celoti, so slediie objasnitve ter -vajanja g. predsednika obl. skupčine dr. Leskovarja. Izdatki za vzdrževanje starih cest. Na podlagi uredbe o organizaciji estnovzdrževalne uprave prevzame blastni odbor s 1. januarjem 1929 no četrtino vseh dosedanjih okraj- ih. cest v svojo upravo. V svrho nad orstva se je pri oblastnem gradbe- iem oddelku otvoril praktični in teo etični tečaj za cestne nadzornike. zdado se je v letu 1928: za bivše dr- nvne ceste v Slovenski Krajini Din 00.000; za komitatske ceste v Slov. Krajini Din 600.000; za bivšo držav- 10 cesio Čakovec—Letinjski most v viedjlmurju Din 50.000; za okrajne ¦este y Medjimurju Din 300.000; za bivSo Podravsko cesto Din 150.000; ?a deželne ceste v MežiSki dolini Din i-0(X000. — Tudl se je letos razdelil med akraje državni prispevek iz pro- rafiuna za leto 1928—1929 v skupnem iznosu Din 1,729.600. Razen tega so -o dovolile sledeče podpore: za most oe* Boljsko v celjskem okraju 10.000 Din; za most v Gornjemgradu in Rad riirjn Dln 50.000; za popravilo ceste oujico—Oplotnica Din 40.000; za ob ožni zld ob ŽiCnici pri Špitaliču Din 1.000; ia mostove na Radeljski cestl 6kraj Marenberg Din 15.000; za cesto Boreci—Veržej In za most *v Pristavi Dln 40.000; za most čez Dravo v Ptu- ju Din 90.000; za most v Pečkeh in ?a cesto Košnjica—Pekel Din 15.000; :;a velunsko cesto v Soštanjskem o- kraju Din 5000; za most Cez savinj- sko strugo v Polzeli, za popravilo na cesti Marija Reka Din 20.000. — Kot podporo za odpravo vremensklh požkodb na nekaterih važnih občin- skih cestah se Je v letih 1927 in 1928 izDlačala svota Din 150.000. Koliko je izdal oblastnl odbor za nove ceste m preložitve? Za nove cestne zgradbe in preložitve je izdal oblastni odbor te-le svote: za cesto Št. Jurij—Marija Dobje Din 100.000; za most čez Savinjo v Grižab Din 90.000; za ce.-.f.o Rr.možanci— Turnišče Din 400.00G; \& Loma- nože—Ščavnica—Sv. kt Dtn 400.000; za cesto I^esič evoffje— Sv. Urban Din 500.000; j.a . osto L-u«e —Solčava Din 300.000; za cesto Savci —Rucman Din 40.000; za most čez Dravo v Dravogradu Din 400.000; za cesto Jurjevci—Stogovci Din 100.000; za cesto Stoprce—Čermožiše 12.000 Din; za cesto Hrastovci—Sv. Rupert —Zamarkova D 23.000; za cesto Belo —Zibika Din 270.000; za cesto Polzela —Št. Ilj pri Velenju Din 150.000; za cesto Št. Ilj—Velka Din 200.000. Oblastni gradbeni urad je napravil veliko novih načrtov za ceste, ki ae bodo vsi izpeljali in se bo pričelo z delom prihodnje leto. Zelo važna je tudi poprava mosta preko Drave v Dravogradu in mosta čez Savinjo v Grižah pri Celju. Oblastni ctibor je regiflliral reke in potoke. Že v letu 1927 so se pričela regulacijska dela na Mislinji, Meži, Hudinji, Muri, Dravi ter Lendavi in njenih pritokih; leta 1928 pa še na Pesnici, Židnici in Trnavi v Medjimurju. Za vodne zgradbe so se trošili sledeči zneski: za delno regulacijo Mure od Dokležovja do Spodnje Mote Din 500.000; za delno regulacijo Drave pri Muretlncih—Zabovcih in Vurberku Din 200.000; za delno regulacijo Meže v Farni vasi pri Prevaljah Din 80.000; za regulacijo Mislinje od Sv. Jederti do Št. Janža Din 700.000; za regulacijo Huclinje od Škofje vasi do izliva v Voglajno Din 300.000; za regulacijo Pesr.icc od Moškanjc do Mezgovcev Din 200.000; za regulacijo Žičnice od Žič do Špitaliča 100.000 Din; za regulacijo Lendave, Libine— Crni kotel Din 160.000. Regulacfja Trnave v Midjlmurju se prične s & novembrom. Ker je naknadni kredit za delno regulacijo Mure izčrpan, je oblastni odbor sklenil, da xa nadaljevanje nujno potrebnlh del na Muri najame posojilo od Din 1,000.000 ki to na pod lagi zagotovila g. finančnega mlnlstra, da bo v državnl proračun z& leto 1929—30 unesel 1 In pol milijona Din za regulacijo Mure, Iz katerih sredstev 88 bo potom to posojllo vrnilo. Zelo važna Je postala tudi regulacija Savinje s pritoki s širšim in ož- jim gradbenim programom. Razven tega obstojajo za vodne zgradbe še drugi že izdelani načrti. Prispevki za zboljšanja na posesivih in za vcdovode. Oblastni odbor je v letu 1927—1928 prispeval za namakanje in osušitev travnikov v Slivnici pri Mariboru 40 tisoč Din. Izvršila so se tudi razna melioracijska dela v Slov. Krajini. Vodni zadrugi v Dolnji Lendavi je izplačal oblastni odbor za razna dela 240.000 Din. V večjem obsegu se bodo mogle vršiti melioracije po izvršeni regulaciji Pesnice, Trnave, Ščavnice, Glabelke in Dravinje. Tudi se je v letu 1928 osušilo večje število plazovr za kar se je izdalo 60.000 Din. Za vodovode se je izdalo v 1.1927— 1928: za zgradbo novega vodovoda v Hočah 30.000 Din; za zgradbo novega vodovoda v Št. Petru pod Sv. gorami 50.000 Din; za izmenjavo cevi pri vodovodu v Ljubnem Din 20.000; za zgradbo vodovoda v Zavodni pri Celju 25.000 Din; za popravilo vodovoda v Razborju pri Slovenjgradcu 2000 Din; v Ribnici na Pohorju D 15.000, v Zavodni pri Šoštanju Din 5000. Razen tega čakajo izvršitve še razni že izdelani načrti za nove vodovode. Skrb oblastnega odbora za povzdigo kmetijstva in kmetijsko-nadaljeval- no šolstvo. Na povzdigi poljedelstva se je delalo s tem, da se je napravilo čez 100 poizkusov z novimi vrstami pšenice in umetnimi gnojili; da je oblastni odbor podprl poljedelsko razstavo v Čakovcu z zneskom 10.000 Din; da je bilo dosedaj podeljenih 15 podpor v višini 50% nabavne cene trierjev raznim prošnjikom; da so se financirale nekatere melioracije za pospeševanje travništva itd. Tudi na povzdigi živinoreje se je delalo. Oblastni odbor je prispevaj za najvažnejše pospeševalne ukrepe že pred 1. aprilom približno 300.000 Din. Govedoreja številčno in kakovostno polagoma napreduje. Nadaljevalo se je z licenciranjem bikov. Ob priliki licenciranj so predavali strokovnjaki oblastnega odbora. Tudi podpira oblastni odbor rejska središča, ki Imajo namen vzrejatl prvovrstne bike. Vsako tretje leto se vrši premi* ranje govedl po okrajih, vsako drugb leto pa po rejskih središčih. iZa vsa ta premovanja je prispeval oblastal odbor 132.000 Din. V vzhodnem dehi oMastl Je Eek> raaSirjena svinjereja, kl ttidi pra|; rezveseljivo napreduje. Tudi tukaj se opira delo na rejska središča. w Slovenski Krajini, Medjimurju in v, Prlekljl Je konjereja zelo važna p«*noga narodnega gospodarstva, Kofe njerejsko dmštvo za mariborsko ob* last fo s sodelovanjem oblastnih stro kovnjakov ter prlspevkom 45.000 TS, priredilo konjska premovanja v n©jr' katerib. okrajih. Sploh dela oblastnl odbor na pospeševa,nju perutninarst«' va, ovčjereje, čebelarstva, ribarstvav Bajčjereje, 8vilogojstva in mlekars*« ya» Najvažnejša pa je brezdvomno akcija za ureditev gnojiSč in gnojnič nili jam. Dosedaj je dogotovljenlh 24 gnojišč, v deln je Se okrog 40 gnojišč. Posebno veliko zanimanje za ta jdela je v ljutomerskem in ormoSkem okraju. Ravnotako se posveča ^lika pažnja razvoju vingradniStva ln sadjarstva (sadjarski, viničarskJ, kletarski teCaJl ltd). — Z veliko vneino se je izvedla tudl organizacija potovalnih gospodinjsklh tečajev, kl jih je bilo dosedaj šest in ki se jih J« udeležilo skupno 113 kmečkih deklet S 1. julijem se je osnoval oddelek za kmetijsko nadaljevalno šolstvo z namenom, da se poenotl in pospeši delo za kmeitsko nadaljevalne šole. Oblastni odbor je priredil uvodna tečaja za učitelje in učiteljice, ki naj seznanita uCiteljstvo z duhom in delom na kmetsko nadaljevalnih šolah Tečaj za učitelje je trajal tri tedne; sprejetlh je bilo 31 učiteljev. Tečaj za učiteljice pa je trajal štiri tedne, sprejetih je bilo 26 učiteljic. Ob koncu tečaja so delale učiteijice pred ko misijo teoretičen izpit iz gospodinjstva, mlekarstva in živiloznanstvain praktičen izpit iz kuhanja in šivanja. — Tudi je izvedel oddelek vse potrebne priprave za enotno organizacijo nadaljevalnih šol. Izdelal se je enoten pravilnik za kmetsko nadalje valne šole ter gospodinjsko nadaljevalne šole in predpisal tozadevne učne pripomočke. Kmetska nadaljevalna šola, ki je temelj vsem prizadevanjem za povzdigo kmetijstva, bo gotovo dosegla svoj namen, kakor je zamišljena po pravilniku in proračunu Din 434.580. Po proračunu je za prihodnje leto predvidenih 35 šol. Razen tega so predvideni za učiteljstvo trije tečaji, eden uvoden in dva strokovna. Gospodinjsko nadaljevalnih šol pš bo predvidoma v letu 1929 okoli 20. Z uspešnim razvojem naiia- x ljevalnega šolstva pojde vzporedno dvig izobrazbe ter blagostanja našega kmetskega stanu. Skrb oblastnega zbora za bolnice in hiralnice. Zelo veliko je storil oblastni odbor za popravo ter opremo bolnic in hiralnic v oblasti. Nekatere bolnice so se prezidale, opremile z noviml aparati, dobile nove povečane oddelke in istotako je tudi s hiralnicami. Mirno se labko trdi, da so se zdravstvene razmere v mariborski oblasti znatno zboljšale, odkar je vzel oblastni odbor zdravstveno upravo v svoje roka. Po izborno sestavljenem poročilu g. predsednika dr. Leskovarja je prešla oblastna skupščina na obravnavo oblastnega proračuna za leto 1929. O proračunu bo poročal »Slovenski Gospodar« v prihodnji številki Iz ravnokar v izvlečkih povedar»ga je razvidno, koliko koristnega Je storil mariborski oblastni odbor pred vsem za vsestranski dobrobit našega dobrega, pomoči ter poduka potrebnega podežclskega naroda. (II. del prihodnjič.)