V sredo in saboto
izhaja in velja:
1 Za celo leto .	6 for. 20 kr.
1	„	pol leta	.	3	„	30	„
j	„	četert leta	.	1	„	70	„
i	„	mesec .	.	—	„	60	„
;	Po pošti:
i	Za	celo teto	.	7 for.	60 kr.
i	„	pol leta	.	3	„	80	„
V '
S). 34.
„Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!"	Nar. pesem.
V Celovcu v saboto 28. aprila 1866.
Oznanila.
Za navadno dvestopno versto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat 8kr.,ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veže pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolpk (»tempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Teesij ID«
! Nasi deželni zbori in nas politični program, m.
(Dalje.)
Za baronom Apfaltrernom, ki jo je po ■ znani „viži0 godel in to pa to brez potrebe očital, vstane dr. Costa in govori tako le:
„Moj predgovornik nam je povedal, kaj je namen adrese. Na te besede pripnem jaz in rečem, da ima adresa ta namen, da se prosi Njeg. veličanstvo, naj zopet deržavni zbor (reicbsrath) skliče (baron Apfal-trern : tega jaz nisem rekel!), to je pravi namen adrese, kakor tudi v adresi na koncu stoji, namreč, c!a se sistiranje vzdigne in vse tiste zadeve, ki spadajo v področje der-žavnega zbora, ustavno obravnujejo. To pa se z drugimi besedami nič druzega ne pravi kakor to: Veličanstvo! blagovoli zopet sklicati deržavni zbor, preklicati pa september-ski manifest. O tem ne more nobenega dvoma biti. Ali vprašati ae mora: Je-li ta prošnja koristna, primerna ? Poslanec baron Apfaltrern jo sicer rekel, da mu ni mar za vspeh, ampak le za pravno ogrado. Jaz pa mislim, daje v politiki vspeh vendar le to, kar mora pameten deržavnik pri vsem svojem delovanju vedno pred očmi imeti.
Veliko slabega se je zoper februarno ustavo povedalo, bodisi ker je Smerling nap-čno ravnal, bodisi ker niso deželni zbori nič sadu prinesli; vendar pa ne menim, da bi bil to g. baron s svojim ugovorom po-derl. Jaz pa želim to reč natanko pozve-deti. Vprašam torej, kaj jc tar „Reicbsrath0 storil, da si ga želimo nazaj ? Ce za to prosimo, naj da se „Reicbsrath0 zopet skliče, mora nam pred vsem jasno biti, kaj je veljavnega, kaj koristnega storil. — Da je „Reicharath0 k delu imel res dosti časa,
Besednik.
Slovanski shod v Pragi 1. 1848.
(Konee.)
Slovaki in Rus in i ogerski tožijo črez težke stiske, ki jih jim napravljajo Madjari, sosebno pa sedanje ogersko mini-stersvo, ki le z Madjari derži. Slovaki in Rusini želijo to le:
1.	Naj se Slovaki z ogerskimi Rusini od Madjarov spoznajo za narod in imajo v
i zboru enake pravice, ktere vživajo Madjari.
2.	Naj imajo svoje narodne zbornije (kongrese) z lastnim stanovitnim slovaškim in rusinskim odborom; ta naj pa pravico in
I dolžnost ima, budeti n?.d narodnimi pravicami Slovakov in Rusinov in izpeljevati sklepe narodne zbornijt.
3.	Naj smejo osnovati narodne šole in sicer začetne, realne, mestne, neprave za šolske pripravnike, d&ljf više šol") gimnazije, akademije, politehniko in eno vseučilišče. Učilo naj bi se v slovaškem in rusin-
nad tem ne more nihče dvomiti, ako premisli, da se je v 3 lotih 4 krat sklical in dalje ko 4 leta zboroval; da je imel vso tisto oblast in pravico, ki jo imajo parlamenti ali zbori, in da se ravno zavolj tega nazaj želi. Toda ta „Reichsrath0 je le gle-dč na finančine zakone, vredbo in povišanje davkov (Dobro med poslušalci) svojo delavnost kazal, — koliko pa je postav naredil? S kterimi postavami je Avstrijo, je zabodnje dežele, posebno našo kranjsko, osrečil? Naj jih pa imenujem postave, ki jih je dal. Te so : Postava zastran punci-ranja, domovinska pastava in postava osebne svobode, ki se je v dogodbi z deržavnitn poslancem Rogavskijem kaj Čudno skladala (Dobro v sredi in med poslušalci); nadalje se je kupčija s promesi tako zboljšala, da se tudi siromaško ljudstvo velike dobrote včlicega srečkanja udeleževati more (Prav dobro! Veselost!), se ve da k povišanju nravnosti in lepega, poštenega življenja! — med tem ko se je predlog, da bi se mala loterija ustavila, zavergel. Len-ska ali fevdna vez se je razpustila, poprejšnja postava na kant prišlih tergovcev se je prekovala, kupčijski zakonik za Avstrijo se je vpeljal, — dofjva in važna postava, samo le škoda, da to m „Reichsrathova0 zasluga, ker je njen načert naredil poseben odbor veščih mož, kterih predlog se je „en bloc“ sprejel. Dalje smo dobili postavo za tisk, kteri hvalo peti mi bote gotovo odpustili, ker je znano, kako se je naredila. Zbornica poslancev namreč je vedno jenjo-vala gosposki zbornici, da se je slednjič postava ustanovila. Vzdignila se je v postavi z malo paragrafi rudna desetina, naložil pa davek tistim, ki sledijo po rudah, — važna postava! Kranjski zbor je 28. marca 1. 1863 enoglasno izrekel, da so po tem davku rudarije kranjske vojvodine kaj zelo zadete, ter enoglasno sklenil, cesarja
skem jeziku in narodna izreja naj je svobodna.
4.	Naj se napravijo na deželne stroške stolic« slovaškega in rusinskega jezika za Madjare in stolice madjarskega za Slovake in Rusine.
5.	Noben narod na Ogerskem naj se ne razglaša za gospodovavnega, temuč vsi za ravnopravne.
6.	Naj se Slovaki, ki zavoljo zagovarjanja narodnih pravic Slovakov v ječah tičč, na ravnost izpustč.
7.	Naj Be Slovakom in Rusinom ne jemlje pravica, napravljati in braniti društva, kterih namen je podpirati razcvet narodnega življenja Slovakov in Rusinov, timveč naj vživajo popolno enako pravico združevati se kakor Madjari.
S er bi na Ogerskem in po zedinjenih deželah želijo:
1.	Naj se spolnijo vsi sklepi serbskega zbora v Karlovicah.
2.	Naj se poterdi vse, kar je začasna vlada vojvodine serbske v Karlovicah po teh sklepih karlovškega zbora odločila ali še odloči.
H erta t j e želijo :
1. Naj se poterdi vse, kar je doslej storil ban v prid dinastije, narodnosti in narodne
prositi, da se ta postava popravi. Tako je skerbel dunajski deržavni zbor za naš mate-rijalni blagor! (Dobro! v sredi in med poslušalci.)
Dala se nam je postava o preskerblje-vanju v porodnišnicah, po imenu prav malo važna postava, in lahko poslanca, ki v tej slavnej zbornici sedi, za pričo pokličem, kako je v deržavnem zboru materijalne razmere zastonj proti tej postavi branil, — predlog deržavnega poslanca pl Wurzbacha, naj se popusti ta stvar in k dnevnemu redu prestopi, se je zavergel, pa sprejela postava in tako kar zelo otežila naša dežela. (Dobro! v sredi in med poslušalci.) Dobili smo tudi obris srenjskega zakona. Gospoda moja! te postave ne bom kritikova!, ker nam je baron Apfaltrern pred tremi sejami sam zgovorno dokazal, kako nam je treba obžalovati, da najvažniših reči zavolj te meje ne moremo spraviti v srenjski zakon. Naposled se je tudi s prusko deržavo dogovorila čolna in kupčijska pogodba, kterej tudi ne more dežela naša prijazna biti, če pomislimo, da so izmed naših šest poslancev trije zoper njo glasovali, le eden za njo, dveh pa ni bilo nazočih, ki bi bila gotovo tudi zoper njo glasovala. Ta važna pogodba se je sklenila, na blagostanje naše dežele se pa ni kar nič gledalo, in tako , kamor koli se ozremo, vidimo, da je „Reichsrath*1 dajal le nepomenljive in neznatne postave, — toda skorej bi bil važne postave pozabil ! Premenil namreč se je §. 7 notarstve-nega reda, po kterem more v avstrijski ce-sarevini tudi turk, pagan in žid Cjud) notar postati! Mogoče, da zadobi ta postava v 10 letih enkrat svojo veljavo, kaže nam pa vendar prav jasno, da se ne samo deželni zbor zna čudno vesti, ako se zastran požiganja mahu kaj predloži, ampak tudi „Reichsrath**. (Dr. Toman: Prav dobro! Dobro! med poslušalci.)
samostalnosti kraljevine hervaške, slavonske in dalmatinske.
2. Naj se izpolni, kar bode zbor trojedine kraljevine prosil v tem obziru.
Slovenci, prebivajoči v vojvodini šta-jerskej in ilirskej kraljevini, želijo:
1.	Naj se vsi Slovenci, ki prebivajo na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem, zedinijo v eno kraljevino z imenom „Slovenija*1, tako da bi skupno vlado imeli v Ljubljani.
2.	Da bi slovenski jezik bil diplomatiški, da bi se vpeljal v šole, uradnije in sodnije, in da bi ga vsak uradnik moral popolnoma znati; da bi se v Ljubljani vseučelišče napravilo.
Slednjič se zoperstavljajo skupaj Čehi, Moravani in Slovenci t«rou, da bi se pritisnili k nemškej zvezi, po kterej bi se ver-hovna oblast avstrijanskega vladarja prikrajšala ali bi imenovani narodi od zunanjega postavodajnega zbora odvisni postali. To njih prošnjo podpirajo enoglasno tudi drugi Slovani av»trijanske deržave v shodu zbrani.
Iz teh prošenj, ktere mi avesti avatrijnn-ski Slovani pred prestol Vašega c. kr. Veličanstva predlagamo, jasno »e kaž«, d« »e
To je vse, kar nam je „Reichsrath** dal.
Kamor tedaj pogledam, nič ne nahajam važnega. Kje je zaostala sodnijska in po-litičina uprava? Ali je neodvisnost sodnijska izrečena? Ali so se vpeljale porote, za ktere se je tudi naš deželni zbor izrekel? Ali se je kazenski zakonik kaj popravil in predrugačil, ker ves svet vpije, da ta postava iz absolutistične dobe ni več za ustavno deržavo? Da, dobili smo glasovito novelo! Jaz menim, da ne bi bil nijeden žaloval, ako bi je ne imeli. (Pohvala in smeh v sredi in med poslušalci.) Ali je odgovornost ministvov ustavno izrečena? Ali smo dobili postavo, po kterej naj se ravnd z ljudmi, ki so prišli na kant? Ima-mo-li družbinsko pravico ? Ko se je po čeških kmetijskih podružnicah grabilo, ali se je „Reichsrath“ oglasil, ko so vsi časniki glasno zoper to postopanje protestovali ? Nekteri predlogi so zaspali v odsekih, — v ostalem pa je vse delo „Reichsratha** le finančino bilo, le z budgetom ali proračunom je imel opraviti, kar jo ravno predgovornik moj kar zelo povdarjal. On namreč nam je rekel: Poglejte proračun, kakor je zdaj in kakor je bil, ko se je „Reichsrath** pričel. Res, ne da se tajiti, da se je znižal, ali nekaj bi vendar častitega predgovornika rad opomnil. Naj pomisli to: ko je bil letos proračun že v gosposki zbornici in je poročnik maršal Hess poročilo imel že pripravljeno, ki je bilo že tudi v rokah poslancev in naznanjeno po časnikih, rekla je gosposka zbornica, da ga letos ne more sprejeti, kakor so ga poslanci znižali. Poklical pa je cesar druge svetovalce, ki so pod tem pogojem v ministerstvo stopili, da se deržavni proračun tako sprejme, kakor so ga poslanci predložili (Dr. Toman: Prav resi), in potem še le je poročevalec dotičncga odbora priporočal zbornici naj vse tako sprejme. Tako jo bilo. Po tem pa sc tudi da presoditi, ali je Belcredijevo ministerstvo res tako čcrno, kakor se od mar-siktere strani očernuje. (Živa pohvala v sredi in med poslušalci.) Res je ministerstvo Belcredijevo v kratkem veliko važnih postav in naredeb le oktrojiralo, ali nikdo ni kaj kaj točnega zoper nje dokazal, marveč povsod se kaže, da so te narodno - ^gospodarske prenaredbe dobre in koristne.
Če tedaj delovanje „Reichsrathovo** takč premišljam, moram se vprašati: Da, za Boga, zakaj si neki želite „Reichsratha“ nazaj? Zakaj se poprijemate §. 19 a, da bi prosili Njeg. veličanstvo, naj spet „Reichs-rath“ skliče. Zakaj se pa deželni zbor v prejšnjih sejah ni tega §. spomnil in Njeg.
— 134 —
veličanstva v prepouižni adresi zaprosil, da naj bi se odpravila poprejšnja slaba vlada, da naj se deržavni zbor razžene? (Gromovita pohvala v sredi in med poslušalci.) To bi bilo pač naravno, ako bi se bilo na to gledalo* kakšno veljavo in upljiv da ima „Reichsrath" na materijalno in sodnijsko postavodajstvo naše dežele. Vprašati pa moram tudi : Je-li pot, ktere adresa želi, mogoča? Da bi se samo pro-testovalo zoper nekaj, kar ni mogoče, to mislim, da ni nikomur v tej zbornici na misel prišlo 1 Dvomim pa tudi, da more Njeg. veličanstvo zopet sklicati „Reichsrath1*, kakor je bil sestavljen. Adresa omenja imenitnega in v zgodovino vsega sveta segajočega dogodka, ko je Njeg. veličanstvo 1, maja 1861 poslance iz deželnih zborov okoli sebe zbralo in ustavno življenje v Avstriji slovesno vpeljalo ter upanje izreklo, da bodo prazni sedeži kmaio obsedeni, da bode „Reichsrath** kmaio popolnoma in delovanje njegovo k pridu. Ni nam pa treba tako navdušenim biti, kakor je imenitni gospod, ki je to adreso sestavil, da bi ne mogli spoznati, da je bil ta dogodek res imeniten in slovesen; ali politikar ne sme kake stvari po hipnih vtisih soditi, ampak le po njenem vspeliu. (Dobro! Pravo! med poslušalci.) Ako bi se bilo upanje Njeg. veličanstva izpolnilo, ako bi se bili prazni stoli obsedli in bi bilo delovanje deržavnega zbora hasnovito: zares, to bi bil kaj imeniten začetek ustavne dobe in vesoljna zgodovina bi ga nikdar ne nehala popisovati. Toda tacih dogodkov so ravno ne manjka v deržavnem življenju 1
Kdo se no spominja, da je pred dvema letoma g. Sinerlirig sam drug tak veličansk dogodek na oder spravil? Kdo se ne spominja knezozbora v Frankobrodu, kedar so Velikonemci mislili, da se je Miroslav Barbarossa (Rudečobradec) iz dolzega spanja prebudil in da bode zdaj zdaj „das deutsche Reich** oživil. (Dobro in smeh med poslušalci.) Gospoda moja! Tudi ta je bil veličansk moment, pa tudi ta ni bil nič druzega, kot pervi — velika velika sanjarija- (Pravo! Dobro! med poslušalci.) Tako dolgo bomo pač v Avstriji v sanjarijah živeli, dokler nam ne pomerjč tisti deržavniki, ki ne začenjajo pri početku vse deržavne modrosti, pri ljudstvu, pri deželi in njenih potrebščinah, ki namesto da bi se z realno politiko pečali, barantajo le z idealično ali domišljevavno (Dobro med poslušalci), deržavniki, ktere nek prebrisan dunajsk poslanec želi razstavljene v veliki razstavi 1870 v Parizu videti (Smeh med poslušalci) kot živ izgled teinu,
potegujemo samo za najdrajše blago človeštva, za svobodno, samostojno omiko narodnosti in za enake pravice se svojimi soderžavljani Nemci in Madjari in da mi nismo namenili nobene slovanske deržave narejati, kakor protivniki naši od nas po svetu raznašajo Želimo pred prestolom Vašega c. kr. Veličanstva, da bi se postava ljubezni do bližnjega: bratovska rav-nopravnost, izpolnila tudi pri nas krivo zatiranih Slovanih, kteri smo decinej svojej ce-sarskej hiši zvesto vdani. K ljubezni polnemu, očetovskemu sercu Vašega c. kr. Veličanstva z otroško zaupnostjo pribežimo. Volja Najvišega naj vodi to serce, da bi se veliko to djanjo pravičnosti do narodov izpeljalo v blagor in prid ne samo Slovanov, ampak tudi vseh narodov sploh in v večno neminljivo slavo Vašega c. k. Veličanstva!**
Ta prošnja je bila le načertana in ne popolnoma izdelana, tudi svitlemu cesarju se ni predložila. — Tretji predmet, da bi se po Libeltovem načertu napravila zveza avstrijanskih Slovanov v namen, naj si pridobijo in zavarujejo narodne pravice, ta predmet ni se do konca dognal. Nekoliko predlogov je bilo sicer storjenih,— pa shod jih poterdil ni. Knez Ljubomir s ki je nasvetoval, naj se samo avstrijanski Slovani
sklenejo in skupno branijo ustavne svobode in narodne pravice. Res se je postavil za to poseben odbor, ki je 12. junija izdelal svoj predlog, ali pretresovati se ni več mogel. Govorilo se je v njem o slovanskem društvu, ki bi slovanski časopis na svitlo dajalo, slovansko knjižnico napravilo, slovansko akademijo za vede in znanosti osnovalo itd. . . Ali ta predlog se je pozgubil zavoljo žalostnih dogodeb, ki so Be skorej po tem v Pragi godile. Dne 10. junija zvečer se je v Zofinski dvorani v čast slovanskih gostov obhajala slavna besede slovanska. Drugi dan na binkoštno nedeljo so so vsi trije odseki zderžali vsega dela. Obli. uri je bral vpričo udov slovanskega shoda in velike množice Pražanov duhovnik Gregor Ginilevič, korar Lvovski zedinjene gerške cerkve, sveto mašo v slovanskem jeziku, kakor je en teden prej bral mašo slovansko po redu gerške pravoslavne cerkve Pavel Stamatovič, protopresbiter Novosadski. Dne 12. junija je bilo malo udov v seji, in ker se je sosebno Jugoslovanom domu mudilo, bilo je sklenjeno, da bode poslednja seja 14. junija. S tem dogovorom so se razšli malo pred poldnem.
Pa koj po tem navstane žalostni nemir in poboj v Pragi; ž njim slovanski shod ni imel ničesar opraviti. To se ve, da je delo-
da so naše obertnijstvo, kmetijstvo in pridelki tako deleč za drugimi deželami zaostali. (Dobro!).
(Dalje pride.)
—«»«»»—
Avstrijansko cesarstvo.
Ne moremo si kaj, da navajamo zopet nekaj glasov iz slovanskih časnikov gledč na nemško vprašanje, Čem bolj namreč se ta stvar prerešeta in spozna, tem lože se bomo potem pravega deržali in delali, kakor gre. Tako piše „Narod** O nemškem parlamentu : „Nemci naj nikar ne mislijo, da bode Češki narod kdaj k njihovi federaciji ali zvezi pristopil, kajti mi smo pristopili k avstrijski zvezi, mi se nje der-žimo, in ta nam zadostuje popolnoma. Prepustili smo sicer en del svoje samooblast-nosti najviši vladarski hiši, in le-ta bode deloma tudi prihodnjemu deržavnemu centralnemu zastopništvu prepuščena: nikdar pa nismo ne ene svojih pravic nemški der-žavi ali nemškemu „bundu** izročili. To se tudi v prihodnje nikdar ne bode zgodilo in mi tudi nikogar ne pooblastimo, da bi to za nas smel storiti.“ — Mislimo, da je takih misli tudi slovenski narod. — „P 1 z e tiske Noviny“, tudi veri česk časnik, svetujejo, naj bi se zdaj Avstrija kako znebila dolžnosti, ki jo vežejo do nemškega bunda k nj eni največi nesreči. Poprejšnja nemška politika, pravijo noviny na dalje, je grob za Avstrijo. Da bi si ona ohranila na Nemškem svojo veljavo, morala je doma nemčevati ali germanizovati. S tem pa je razdražila vse nenemške narode. Milijoni so se potrosili, da se je mogla ta nem-čevavna sistema ohraniti. Nič manj denarja se je izdalo za vojskine stroške, ki si jih je Avstrija nakopala zarad svoje nemške politike. Le-ta je večidel kriva silnih in groznih nesreč 1. 48 in 59. Naposled so vžgali vojsko zoper Dance. Posledki njeni pa so ti, da se nam obeta strašen boj, boj na življenje in smert. Skrajni čas je že, da se avstrijska diplomacija kaj premisli in jo kam na boljšo pot zakreti, sicer ne uidemo britkim poskušnjam. Vsi nenemški avstrijski narodi pa bi bili neizrečeno veseli, ko bi enkrat zvedeli, da je Belkredijeva politika, ki je, kakor so terdi, avstrijska, nad velikonemškiini sanjarijami drugih ministrov veljavo zadobila, Avstrija naj izroči Nemčijo Pruske), tor naj se peča s svojimi domačimi zadevami.“
Te so spet kaj važne besede. Naj bi vendar ne ostale glas vpijočega v puščavi! Ali
vanje in doveršenje slovanskega shoda za-deržal in zmotil. Mnogo udov je med tem odšlo iz Prage, posebno veči del poljskih, hervaških in serbskih. Iz neznanih vzrokov je tem poveljnik ali komandant narodne straže knez Lob kovic zaukazal, naj,Prago zapustč in prisiljeni so bili, 13. junija to storiti. 16. junija so se odseki še enkrat v malem številu sešli, da bi svoja dela dokončali. Ali zvečer se je boj spet začel in oglason jo bil obsedni stan mesta Prage. To je branilo, da se dalje shajati niso mogli. Zatorej so udje razglasili, da je slovanski shod odložen za boljši čase, in tedaj se bode dokončalo, kar se sedaj ni moglo.
Toko popisujejo slovanski shod „Praske Novine 1.1848.** Vidi se iz tega popisa, da je slovanska politika svobodomiselna, pravična in lojalna pa tudi moška in stanovitna. Kar so Slovani želeli in iskali leta 1848, ravno to želimo in iščemo še zdfcj leta 1860, — le samo mi Slovenci smo pustili novo ime „Slovenija**, in amo si ca svojo deželno skupino izvolili starosgodovinsko ime: „N o-tranje-avstrijanska skupin«.
— f 35 —
bojimo se zelo, da bo spet lahko vse zastonj.
21. t. m. ste imele ogerska in herva-ška deputacija konferencijo. Škof Stros-m a j e r je imel znamenit govor, ki je neki vse kar zelo navdušil. Za pervosednika je pa izvoljen gr. Anton Majldth.
O ge r sk a zbornica je zavergla predlog zastran narodnosti ter tako spet pokazala, kaj. da Madjarji prav za prav namerjajo.
H e r v a š k i zbor se je na negotov čas preložil
Dežele notranje-avstrijanske.
Iz Celovca. (Kaj bode? Knjižničar; zdravnik v Vetrinji; — Slovenci v Amerik i.) V čeraj jo bilo vse tako napeto, kakor da bode že danes ker-vava vojska, danes se pa spet govori, da bode mir pa pokoj in da ni res, da je že kri tekla na Talijanskem. Iz celega serca si želimo, da se poterdijo danesnje mirne novice, — pa vendar le terdimo, da stojimo na pragu imenitnih dogodek. — Mesto knjižničarja pri tukajsnej gimnazijskej knjižnici je prazno. Pričakujemo, da visoko rninister-»tvo postavi na to mesto takega moža, ki bode zmožen slovenskega jezika in maral za slovansko literaturo. Knjižnica naša je bila vsa na vse strani zanemarjena, posjed-nji knjižničar, g. dr. Tomašek, rojen Ceh, jo je še le vredil in gledal tudi malo na slovanski svet. Naj visoka vlada pri vsa-kej priložnosti kaže, da je volje narodno ravnopravnost vpeljati v vseh zadevah, po Vseli službah in mestih! — Slišimo vnovič, kako težko vetrinjska okolica pričakuje, da bi se postavil novi zdravnik. Ne vemo, zakaj se tako mečka, saj menda le en sam prosivec zna slovenski in le ta mora po pravici to službo dobiti, če visoka vlada ne misli Slovencev ozdravljati po slavnej misli dr. Burgerja — kakor se ozdravlja ljuba domača živinica. — Videli smo slovensko družino, ki živi v Ameriki in sicer prav srečno. Slovenka, rojena v Šmartnu blizo Rožeka, je vdana v Novem Jorku nekemu možu Dietzu, ki je posestnik največe in erve gostilnice v imenovanem mestu. Po-ištvo teh Korošcev šteje več ko sto izb, potrebuje 50 strežajev, ima svojega hišnega zdravnika in telegrafa. Tudi slovenska modra “glava in pridna roka pride k sreči in bogastvu- Živili Slovenci in Slovenke, v daljni Ameriki! —
IzŠcnt-Jnnžn vrožnej dolini V (Sola; Verli župan; ognjena gora; nesreča.) Koliko sadu in veselja- da donaša pametno na narodnej podlagi osnovana šola, ptiča nam šola v Šent - Janžu. Začeli so sejanji g. župnik na svojo roko napravljati slovensko šolo; in glej, komaj je šola 2—3 leta stara, že je staro in mlado vneto za Šolo in branje. Otroci znajo zdaj lepo slovenski brati, in to je stare ljudi tako vnelo, da so še tj.za bukve prijeli in.gačeli brati se. učiti.. Slava torej gosp. župniku Avg. Kiršner-ju! - Tudi v našej sosednej vasi slovenščina veselo napreduje. Gospod župan Stefan Krasnik je zasqjal some, ktero še kaj lepo razcveta. Slovensko branje in petje se v Svetnejvasi pogostoma vidi in sliši: slovenski duh živi! — Moram pa še omeniti neko novico, ktero je „Klagenfurte-rica“ že davno po svetu raztrobila. Nek dopisovavec iz Borovljan je našel pri nas «ognjeno goro“, za ktero pa tukaj živa duša ve. Na Rutah je tako imenovana ',,pre-dušna jama“, iz ktere se posebno »po zimi močno kadi. Morebiti da je Borovčič od te jame kaj slišal; — ogujeua pa vendar ni, kajti pripoveduje se, da so v (d jamo nekdaj psa spustili, ki je priBabnjaku med Velikim skalovjem spet na dan prišel. V ognjeni gori bi bil vendar moral zgoreti! — Eno nesrečo moram še povedati, ktera se je nedavno pri nas zgodila. Nek obče spoštovan gospodar je .bil delo syojo na polju
dokončal. Vsede se potem na voz in pelje domu; ko pa skoz neko leso vozi, splaši se mladi konj in nagloma potegne, tako da še mož z voza na tla prekucne, vendar pa spet še po koncu zravna ter svojemu sinčeku reče, da mu ni nič hudega. Pa pri priči in na mestu urnerje. Mertvega so domu pripeljali; oh to je bila žalost! J—
Izpod Pece. K. (Prošnja na „Slovenca11; naše želje glede na slovenske poslovske bukve in slovenske dopise od c. kr. okrajne gosposke.) Znano vam je, slavno vred-ništvo! da po več krajih na Koroškem, koder potuje dragi nam „Slovenec**, kopljemo iu izdelujemo mnogo svinca in železa.
Lehko pa se nam primeri, ker jima po naših zakotjih prave cene ne vemo, da nas kdo pri kupčijah s kako prenagljeno pogodbo kaj opehari in prekani. Mi imamo namreč malo prilike zoper take se zavarovati, ker malo hodimo po svetu. „Slovenec** nasproti obhodi razne kraje in pozve mnogotere kupčije. Ali bi nam ne hotel torej tako dober biti, da bi nam verb žitne cene, kakor zraven stanja dunajske borse v papirjih, srečkah in denarjih, česar poslednje nas kmete presneto malo briga, še ceno svinca in železa prinašal? *) — kaj zelo bi mu bili hvaležni! To pa, česar na dalje še želimo pozvedeti, naj „Slovenec**, ako njemu ni znano, vsaj drugod podreza, kaj namreč je krivo, da posli v naših krajih po slovenskem Koroškem imajo le v nemščini tiskane svoje poslovske buk-vice? Kako jim pa hočemo Slovenci' vanje pisati, ker jih ne umemo? Ali bo mar že tudi za to delo „šribarjev** in „šti-bre** treba?! Bi se li ne mogle, kakor za Stajarce semtertjo tudi za nas take buk-vice dobivati, kjer bi bilo na eni strani nemško, na drugi slovensko, ter tako poslom in gospodarjem po Nemškem , kakor po Slovenskem, ustreženo? Kazal sem enkrat nekemu gospodu take od nemškega Slovenca podčečkanc bukvice, ki sey je moral pri branji za trebuh deržati. Čemu torej zastran tacib malenkosti tolike bedarije?
Brali na daljo smo že pred nekaj časom v „Slovencu**, da je našim okrajnim c. kr. gosposkam od gr. Belcredija doslo novo povelje, naj nam bodo Slovencem pravič-niše in nam vsaj bolj lehka in vsakdanja sporočila pišejo slovenski. Zmiraj smo z veseljem čakali, kdaj bomo kako tako pisemce kot golobico z zeleno vejico po upanji bolje prihodnosti pozdravili; a tu pri nas še do sedaj ni ne duha ne sluha! Kaj je vendar to, da se ministrova povelja, in celo naj viši cesarski ukazi tako prezirajo?? — Bog nas varuj, ako bi se mi prederznili tako ravnati z ukazi svojih okrajnih go-sposk, ker se nam že za vsako nasprotno besedico z „beričem in zaporom“ žuga!!
Iz celjske okolice. »-» (Naša gimnazija in naš šolski vodja.) 13. aprila je vodja naše gimnazije na novo pokazal, da ni nikakor volje zaostajati za drugimi našimi odpadniki. Kakor že davno vsi vemo, razpošilja svoje zveste donasače in ogleduhe celo okoli Čitalnice, kakor da bi bila kaka prav slabo razglašena krčma. Lažnjivo mu je bilo naznanjeno, day hodijo nekteri dijaki tudi med tednom v Čitalnico časopise prebirat. Skrbno in zvesto se drže svojega starega, že znanega programa prinese koj drugi dan šolske postave v tri više razrede in oklicuje točko, ktera govori zastran tega, kako se smejo dijaci udeleževati raznih družeb. Očetovsko svari učence svoje, naj se natanko ravnajo po teh pravilih in žuga vsakemu, ki bode brez njegovega dovoljenja v Čitalnico hodil. Pri tej priložnosti se mu je pa tudi iz ust zmuznila bešeda, ktera do vrha priča, kam pes taco moli: „Wt>mm geht denn in’s Casino Niemand?“Haš vodja nekdaj mi tako govoril,
*)' Serčno radi, že nam bo le mogoče.
..	---------------------.......---- Vredn.
ko je na svitlo dal svoje govore v treh jeziki h, med kterimi se nahaja tudi naš slovenski. Po tem torej se v Zagrebu še ni naučil, da nernškutarija ne pelje k sreči in slavi ?
Naš gospod vodja Premru — rojen Kranjec — jo učitelj, kteremu gre hvala za marljivo delovanje v šolskih opravilih. Kar se pa tiče narodne strani, moramo ga žali-bog postaviti med naše nasprotnike, med tiste učenike, ki bi iz slovenskih dijakov najrajši izrejali same Dežmane, Blagotin-šeke, in druge take možake. Zatorej vabi kakor koklja piščeta svoja v nemško „Ka-zino“, ta mu je Valhala nemških modric in studenec nemške kulture! Ali mar vodja Premru misli, da se bode slovenska mladina v neraškej kazini več naučila in bolj oli-kala kakor v Čitalnici? Mesto naše ima dokazov, ki pričajo ravno nasprotno, in mislim, da je najbolj pametno, da jih zamolčimo. Po naših mislih bi bilo veliko bolj koristno, da bi naša slovenska mladina hodila v slovensko Čitalnico, če pa že gospod vodja nemški jezik in nemško omiko bolj čisla kot slovensko, pustimo mu to na volji, saj za njegovo rodoljubje nismo nikoli dali piškavega oreha; če že on zapušča slovensko mater, ki ga je rodila, mladino našo pa naj pusti pri pokoju, da hodi, kamor jo vleče kri, jezik in srce! (Le pošljite omenjeno in pridno dopisujte!
(Vredn.)
las Loke. 17. spr. NYZ. (Umorstva; še ena opombica zastran okrajnih
1 a v a r s t e v.) Videli smo pretečeni teen skozi naše mesto peljati divjaškega človeka, kteri je slave iskal v djanju nečloveškem. Izvolil si je bil za svoj namen, ženske moriti in v tem se je tudi odlikoval in silno napredke delal. Nedavno je bil pri Smledniku neko 201etno dekle z najgro-vitnišim terpinčenjem vsmertil. Klatil še je potem po loški okolici ter ženskam velik strah napravljal. Naposled pa je v novi Oslici neko kerčmarico, ki je bila med službo božjo doma za varhinjo, prav po mesarsko iz tega sveta spravil. Kmalo potem so ga zasačili pri Idriji blizo tominske meje in ga izročili sodbi, pri kteri se bo skorej gotovo pokazalo, da je ta grozovitnež še več druzih morij doprinesel. Naj ga le sprejmejo vislice, tacega hudobneža!
Pa tudi iz druzih krajev kranjske dežele nam vedno dohajajo žalostne novice, ktere nam pričajo, da so se v poslednjem času umorstva tudi v naši deželi zelo pomnožile; že blizo 50 jih je učinjenih v tem letu! Kam pridemo, če bo takd naprej šlo? Pač res manjka omike! se ve, da ne nemšku-tarke, nam kranjskim Slovencem z nova iz visocega mesta priporočevano, temuč ker-ščanske omiko pogrešamo; da bi se ta na Kranjskem bolj vkoreninila ter serca slovenska blažila, moralo bi naše šolsko nad-zorništvo bolje skerbeti! Ta omika je namen šole, ne pa poptujčevanje slovenskega ljudstva, s kterim se hoče z nova s poprejšnjimi silami pričeti. Menim pa, da so naši ljudski učitelji že na toliki stopnji narodne omike in slovenskega čutja, da se njih večina ne bo več vernila na nasvetovano pot, po kteri se je v pretečenih časih tako malo napredovalo. Naj bi se vendar ne prezirale zlata vredne besede ranjcega knezoškofa Slomšeka tolikrat izrečene, od lcterih pre-šinjen tako prav in resnično govori dopisnik iz celovške okolice v 29. in 30. listu „Slovenca**.
Omenil sem bil meseca februarja v „Slo-vencu“ nektere napčnosti o projektirani razdelitvi kranjske dežele v okrajna glavarstva ter nasvetoval, kako bi se dale v nekterih krajih Odpraviti. Kar sein pisal zastran Loke, oglasil se ni noben nasprotnik y časnikih, znamnje, da je bil moj nasvet dober in pravičen. Tudi so res zdaj poslali iz Loke peticijo deželnemu odboru, da bi se tukaj okrajno glavarstvo vetanovilo, in da naj bi go r:zun uuih od mene omenjenih krajev tudi če
fttfk 1	'• uh v . k (.i
.il’
černiverh iz verbniškeg* in pa Žiri iz idriškega okraja loškemu okrajnemu gla-var*tTu pridružili. — Kar se pa tiče Notranjskega, dobil je moj dopis tako abotnega nasprotnika, da se mi nikakor ne splača trud, mu njegove sebične sanjarije in laž-njivo gardenje Razdertega in Logatca s kakimi razlogi zavračevati, saj bi bilo škoda papirja zato. Tudi so mu že drugi dopisniki T „Slovencu" in v „Novicah" povedali, kar mu je šlo. Naj bi bile vendar pravica in resnica geslo vsakterega, kteri hoče svoje mnenje po očitnih listih razodevati!
Ifc Kranjcu«"a« 24. apr. $$. (Okrožnica, kakšna in odkod si?; Okrožnica knezoškofijake konsistorije zastran ljudske šole napravlja po vsi deželi silno veliko senzacijo. Marsikomu je jako všeč, zato jo hvali, kar se le da. Že se čuti v svojem elementu staro nemškutarstvo, ktero jč- še priraščeno v kosti nekterih pedantov. Večini pa se gnjusi ta protinarodna demonstracija. Kako bi se tudi ne? Vpije se vedno: Mir, mir! Slovenski rodoljubi, nikar ga ne kalite! Ogibajte se vsega, kar vaše nasprotnike draži. Če ste ravno v pravici, vendar zavolj ljubega miru opustite vse, kar koli k zdražbi napeljuje! (Je se že hočete za svoje pravice boriti, storite to na tihem?! Le nobene demonstracije! Tako nas svare in ljubeznjivo opominjajo tisti viši gospodje, ki so omenjeno okrožnico vsaj po imenu izdali. Iz kakega miroljubnega iu ljubezni kipečega serca pa da ono opominjevanje prihaja, kaže nam ravno ta okrožnica. Slovenski rodoljubi, Bog obvari, da bi kaj ta-cega storili, kar bi nasprotnike podražiti utegnilo a nasprotniki smejo vse storiti, kar nas ne le draži, ampak britko žali in je nrjbolj pripravno, jezo in sovraštvo do njih buditi. Vprašam, kaj je druzega ta okrožnica kot demonštraeija ? Sadu tako nobenega imela ne bo! To vsak previdniši spoznava. Le za dražbo je tukaj. Kdo tedaj mir kali? Kdo dela demonstracije? Miroljubni tisti gospodje, ki nobene demonstracije nočejo, kdo drugi? Medice, cura te ip-sum, bi jim rekli.
SliSali smo, da se je vsled te okrožnice prečastiti gospod dekan moravSki Toman, ki jo tudi deželni poslanec in za blagor narod.* ves vnet mož, dekanijstvu in okrajnemu šolskemu nadzorništvu odpovedal. Značajno! Če je ta mož, čegar miroljubnosti in prizanesljivosti do priraščenih nemskutar-skih napak v naši deželi njegovi govori v df'ielnem zboru tako lepo spričevanje dajejo, če je ta mož, pravim, kaj tacega storiti za dobro spoznal: ali se bomo potem čudili, da je duhovščina po deželi sploh vsa rf^skačena zoper ta razglas, ki je o času nerodne ravnopravnosti od visoke vlade tolikokrat slovesno zagotovljeno anno 1866 na b^Ii dan priti mogel!? Čudom se čudimo! Naj omenim še nekega druzega dekana, ki tudi kaže kako duhovščina to sramotno okrožnico sprejema. Poslal jo je namreč ta dekan po svoji dekaniji prav lepo z rudcčimi čerkami in znamnji okinčano! Tako „vandra" zdaj z mnogimi opazkami, pomenljivimi vprašaji in sarkastičnimi klicaji to dete Herostratove slave željnih kot curio-sum od fare do fare; pa povsod mu nevoljno herbet obračajo. Tudi pri besedi: „Fiirstbisch. Consistorium", sem videl velikanski vprašaji Odgovorite tedaj in pro-testujte, visoko častiti gospodje, da se bo očitno spoznalo, da niste narodni zatiravci in da se je zgodilo kaj tacega zoper Vašo voljo! Le tiste,' kteri so krivi, naj zadene pravično osramotenje!
X IJublJun! 25. aprila J. Y. (V o-litve za mestni odbor.) Volitve za naš mestni odbor so v marsikterem oziru važne in tudi za naše protivnike posebno podučne; kajti prepričani bodo menda vendar že enkrat, da ž njihovo „glorijo" je pri kraji, in da se domača, narodna stvar v Ljubljani vedno bolj in bolj širi in krep-
— 13« —
ča. Volilcem pa gre tudi čast in hvala, kajti pokazali so naši meščani, da niso zaspanci, temuč da jim je mar za to, da se spravijo v mestni odbor domači možje, v ktere ima narod zaupanje. Pokazali so volilci, da popolnoma razumevajo svoje ustavne pravice in da jih vedč rabiti o pravi priliki. Pokazalo se je, da v Ljubljani ni taka zaspanost v političnem življenji kakor n. pr. v Celovcu ali v Gradcu, kjer se je tako malo volilcev udeleževalo volitev za mestni odbor! V Celovcu n. pr. volilo jih je od 324 volilcev lllega razreda 18, piši osemnajst! Koliko pa jih je prišlo pri nas volit ? Tretji razred šteje 179 v o-lilcev in volilo jih je 114; gotovo lepo število ! Izvoljeni so bili zopet, in sicer z ogromno večino od meščanskega odbora priporočeni štirje stari odborniki g. II o ra k (91 gl.), g. dr O r e 1 (90 gl.), g. Š v e n t-n e r (87 gl.) in g. Debevec (89 gl.). Kandidati „Laibacherice" dobili pa so uborno številce glasov, največ jih je imel g. Pajk namreč 20 glasov! Drugi jo še tako dalječ niso mogli prignati in so že poprej opešali. Še veliko slavnejša pa je bila zmaga v Ilgem volilnem razredu, v kterera je skorej polovica iz birokratičnih in druzih protivnih elementov sestavljena, tako da je jako težko v tem razredu za narodne kandidate. In vendar tudi tukaj zmagala je edinost narodnih meščanov in pravičnih neprestraše-nih narodnih uradnikov. Izvoljeni so bili tudi v tem razredu vsi trije od narodnega odbora priporočeni kandidati, namreč koj prvi dan: g. Kaltcnager (257 gl.) in namesto izstopivšega g. Broliha g. dr. Toman (166 gl.) Za tretjega kandidata g. dr. Valenta pa je bila danes oža volitev. Dobil je namreč 154 gl., dr. Mitt-eis pa 149, in ker je nadpolovičnica bila 156 gl., bila je danes oža volitev, pri kte-rej se je pa reč tako zasukala, da je dobil g. dr. Valenta 173 gl, bivši mestni odbornik g. dr. Mitteis pa samo 83. Od 520 volilcev udeležilo se jih je perve volitve 310, ože volitve pa 256. Zmagali so tedaj v obeh razredih vsi od narodnjakov priporočeni kandidati in nadjamo se, da bode ravno tako tudi v lem razredu, kteri voli 26. t. m. dva odbornika. Pokazalo se je, da je volilcem mar za to, da so v mestnem odboru domači narodni odborniki in da drug nobeden ne bode več prišel z lepo notri. Zatorej bi dali tistim „viele Wah-ler" (več volilcev) v „Laibacherci" dober svet, da bi svoj čas kaj bolje porabili, kakor da priporočajo kandidate, kterih sKorej nihče ne voli. Narod svoje možake predobro pozna in se ne bode dal več preslepiti, kakor se je godilo do zdaj. Lanske in letošnje volitve so menda podučile že malo naše nemškutarčeke in jim pokazale, da sta njihova moč in njihov upljiv skopnela kakor sneg pred solncem!
Ptuje dežele.
Ali bo vojska, ali je no bo? praša se gotovo marsikteri slehern dan oglectovaje se po temnem politiškem obzorju. Da, to je zares važno vprašanje, pred kterim kopernimo in ginemo! Kajti Bismark nas že stane od začetka tega leta do zdaj neki 250 milijonov! Vojske pa še ni bilo. Raznesel se je sicer glas, da so jo oni dan italijanski prostovoljci čez reko Pad pri mestu Rovi^o na Beneško udarili, da so ]ih pa naši koj prijeli in v v kervavem boju nazaj zapodili in da jih je pri tej priliki na obeh strančh 40 padlo. Vladini časniki pa zdaj to preklicujejo in pravijo, da ni res Kaže nam pa vendar to, da Bismark z Italijani pod enim klobukom ravna in da bo težko drugači, nogo da se na Beneškem najp#rej vname vojska, ker se tudi od naše strani ondi velike priprave delajo. Po celem Laškem je neki vse za voj-
sko in armade se valijo proti Padu. Še celo Napoleon ie neki rekel, da Italijanov ne more dalje krotiti. Nekteri hočejo vedeti, da se zdaj Avstrija s Prusko spoprijazni, naj velja, kar rado, da ima samo enega sovražnika, — ali to naj verjame, kdor hoče. To bi bil le na videz in tudi kaj kratek mir! — Maršal nadvojvoda Albrecht pa menda vendar še ni šel v Verono.
Pariška konferenci ja se menda spet prične, ker so se nekaj premislili in bodo Romanom spet novega kneza poiskali! —
Napoleon še ni rekel očitno ne bev ne mev. Težko pa ostane neutralen, ker tudi zbira vojne.
ttazne novice.
*	Nek dunajsk dragotinar je kupil praž-njo obleko rajnega grofa Szaparv-a za 250.000 gld. — Bila je pa zlata in polna dragih kamnov. T&ko namreč nosijo le oger-ski velikaši.
*	Duhovnik g. Jožef S t a c c i, ki je 2. aprila v Gorici umeri, sporočil je svoje premoženje od 20.000 gld. očetom Jezuitom, s tem namenom, da napravijo v Gorici pod-družnico svojega reda, v kteri naj bivajo trije Jezuiti.
*	Moravski deželni odbor je darilo od 600 gld. za najboljšo kmetijsko knjigo razpisal, ki je namenjena za rabo učiteljem pripravnikom. Tudi ljubljanski kmet. družbi se je to darilo naznanilo. Rok je postavljen do konca m. decembra 1866.
*	Praška „U mčl ečk a Beseda" na-merja izdati slo vansko antologijo ali cvetje. V ta namen se je obernila na najboljše slovanske pisatelje. Poljaka Siemi-enski in Ujejski, Slovak V i k t o r i n in Hervat J a g i 6 so že spise obljubili.
*	(Kako sc je nekAmerikanec umoril?) Najprej seje obesil na dolgo vejo, ki je v morje molela, potem si je ob enem zavdal, se s prižigalnicami zasmodil, s samokresom ustrelil in naposled v morje pogreznil. — Kaj tacega je pač le Amcri-kancu mogoče!
Loterija.	
Tent 1 St 5«	« «tt	».
Prihodnje srečk anj e je 6. maja 1866.	
Dunajska borsa 27. aprila 1866.	
6 •/, metalike		. 57.26
6% nacij onal		. 60.15
I860 derž. posoj		. 73.40
Bankine akcijo ....	. 679—
Kreditne „	.	.	.	.	. 128.50
London			. 104.90
Novi zlati		.	6.03
Srebro	......	
Oglas.
Citalničina gostilnica
r (Ljubljani
(v poslopju narodne čitalnice)
se zahvaljuje čestitemu občinstvu za dosedanjo blagovoljno pozornost ter se lepo priporoča tudi za prihodnjost. Posebno čestifim gg. rodoljubom na deželi se daje na znanje, da se dobiva tukaj vsak dan zajutrek, dobro kosilo z raznimi jedmi, in večerja, vse po jedilnem listu. Za dobro pijačo je se posebuo skrbljeno.
Za obilni obisk se priporoča tedaj čest. občinstvu udaui
Ferko Gock,
gostilničar.
Lastnik A. Einspieler. Odgovorni vrednik J, Božič. Za tiskarno F. pl. Kloinmayorj a odgovorni vodnik B. Bertsokingor.