16
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Imenovanje dvanajst novih členov gosposke zbornice namreč: grof Rihard Clam, prost na Višehraiiu Lene, poslauik Frankenstein, grof Artur Pctocky, grof Jan. Ledebur, ministerijalui svetovalec Scbneider, gruf Franc Tbun, deželni maršal uiže-av-strijski grof Kristijan Kiusky, stolno-cerkveni zidarski mojster baron Schmidt, profesor Sichel, dr. Stremayer in trgovinske zbornice predsednik Isbary, pouzročilo je nekako zmešnjavo med nasprotniki sedanje vlade, ker ne morejo tajiti, da večina novoimenovanih starešin pripada k nemško-liberalni stranki, izrekoma to ni dvomiti o Stremayer-ju, Kinsky-ju, Isbary-u, Schmidt-u, Sichel-u, pa tudi o grofu Thun-u in Schneiderju se sme trditi, da stojita bližje levičarjem, kot pa sedanji državnozborski večini. Desnica more samo 4 novoimeaovaue prištevati odločnim, pa vsikakor zmernim svojim pristašem. Glasila Chlumecky-jeva tudi brez ovinkov priznavajo nepristransko postopanje grofa Taaffeja pri tem imenovanji. „N. fr. Presse" se ve da, že skoraj nikogar ne pripo-znava več za pravega pristaša nekdanje ustavoverne stranke.
O cesarju poroča se, da se poda za nekoliko dni v Opacijo in o cesarjeviču se pripoveduje, da si namerava tam kupiti hišo. V ponedeljek prišel je sem v državnih opravkih ogerski ministerski predsednik Ko-loman Tisza gotovo v razgovor zarad skupnih dr-žavuih zadev, in pa zarad vredjenja ogerskih denarskih zadev. V ponedeljek razgovarjal se je z ministrom unei-njih zadev, grofam Kalnoky-jem, z grofam Taaffejem in ministrom Dunajevsky-jera in z judom bogatašem baron Albert Rothschild-om.
Štajerska. — Minuli teden sklenil je v Gradcu svoje življenje dr. Rechbauer v 74. letu svoje starosti po večletnem bolehanji. Pokojni bil je svoj čas predsednik zbornice poslancev in je vsled tega postal tudi tajni svetovalec cesarjev. Smemo reči, da je bil pokojni eden najpoštenejših nasprotnikov naših.
Nemška. — Živo se spominjamo ravno sedaj nekega nagovora pokojnega cesarja Friderika nemškemu častništvu nasproti, v katerem jim je takrat, še cesarjevih, živo priporočal varovati se ostudnega napuha, katera narodna nečednost nemškemu narodu odorača toliko Nemški sicer sočutnih src. Dozdeva se nam, kakor bi bilo to svarilo obernjeno pred vsem proti obema Bismarkoma proti očetu in sinu. In danes se živo Kaže, kako prav je sodil pokojni cesar svoje rojake. Naši čitatelji spominjajo se gotovo še postopanja Bis-markovega zoper poslanika grofa Arnima, katerega je Bismark takorekoč ubil. — Pred tremi mesci obernil je Bismark vso svojo jezo enako zoper profesorja in tajnega svetovalca Geffken-a, ki je kot zaupnik pokoj-
nega cesarja Friderika začel objavljati njegov zanimiv dnevnik. — Bismark izprosil si je po posebni vlogi do cesarja privoljenje, da sme glede na državni interes sodnijsko postopati zoper Geffken-a. Privoljenje cesarjevo dobi, Geffkena denejo v zapor, preiskavajo njegovo imetje, pa tudi pisma onih oseb, s katerimi je on občil, zaslišavajo zatoženca in konečno izreče višja sodnija v Lipsiji, katera se je vedno skazovala Bismarku poslušna, do odstopi od preiskavanja zoper Geffken-a in ga izpusti iz ječe. To je spoznala sodnija v Lipsiji, v onem mestu, katero se je za čas 99dnevnega vladanja cesarja Friderika pokazalo Bismarku udano za življenje in smrt.
Ta dogodba — enakotežna obsodi Bismarka — je pomenljivo znamenje časa za nemške razmere, posebno tudi zato, ker ravno sedaj Bismark na herbtu sedi angleškemu poslaniku v Petrogradu z imenom Morier. Temu očita, da je leta 1870 Nemško izdal Francoski, in vse opravičavanje Morier-ovo, mu ne velja nič.
Izrekoma se je pri tej zadnji dogodbl mladi Bismark Herbert pokazal pravega, brezozirneža tako,da se sedaj po listih obema Bismarkoma očita vedenja priučeno v „kasarni". Tudi iz prijav druzih nemških listov da se soditi, da se nemški cesar Viljem bolj in bolj obrača po migljajih druzih svetovalcev, kakor pa po ukazih železnega kancelarja, Čegar upliv toliko bolj peša, kolikor bolj se osebno zavolj starosti in boleh-nosti mora odtegovati od poslovanja.
Srbska ustava bila je v veliki skupščini sprejeta z 494 glasovi, zoper 73. Drugi dan sklenil je kralj skupščino s prestolnim govorom, v katerem je razlagal pomen in namen svojega vladanja in pa nove ustave. Na večer onega dneva zbralo se je ljudstvo pri bakladi pred dvoram kraljevim in kralj se je srbskemu ljudstvu zahvaljeval z balkona svojega stana doli.