ARHIVI 29 (2006), št. 1__________Ocene in poročila o publikacijah in razstavah
193
prikazali zgodovino naše skupne Evrope. Upamo tudi, da bo spodbuda arhivistom ob razmišljanju o izdelavi informacijskih pripomočkov.
Josip Kolanovič 1% hrvaščine prevedla: Danijela Juričič Cargo
Gabrijel Gruber S. J.: 1740-1805: 200 let, Publikacije Arhiva Republike Slovenije, Katalogi, zv. 24, Ljubljana 2005, 106 strani
Katalogi so neobvezni, a pogosti in nenadomestljivi spremljevalci likovnih, muzejskih, arhivskih in drugih razstav. Obiskovalca tiho in nevsiljivo usmerjajo in opozarjajo na pomembne in zanimive podrobnosti, ki bi jih sicer utegnil spregledati, predvsem pa ostanejo kot dokumenti, ki pričajo o razstavi, potem ko se ta že izteče in začnejo vtisi, ki jih je vzbudilo razstavljeno gradivo, bledeti.
Takšno vlogo opravlja tudi katalog, ki so ga skupaj z razstavo ob 200-letnici smrti Gabrijela Gruberja, zasnovali in pripravili višji svetovalki ARS, magistri Aleksandra Serše in Danijela Juričič, direktor ARS dr. Matevž Košir ter inž. fizike in dr. zgodovine Stanislav Južnič z Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko, ki je pred nedavnim objavil tudi izčrpno monografijo o življenju in delu učenega jezuita. Se več, katalog je raznovrstno razstavljeno slikovno gradivo o znamenitem znanstveniku in redovniku še dopolnil in nadgradil. Posebej izčrpen je v poglavjih, ki sledijo Gruberjevi življenjski poti, zlasti v obdobju 1768—85, ki ga je preživel v Ljubljani.
Tudi prestolnica dežele Kranjske na začetku druge polovice 18. stoletja je v besedilu prikazana zelo živo in brez romantičnih olepšav. Kar seveda ni naključje, saj so bile prav slabe higienske in sploh življenjske razmere v mestu poglavitni razlog, da je mladi profesor eksperimentalne mehanike, jezuit Gabrijel Gruber 4. junija 1768 prišel v Ljubljano z nalogo, da osuši močvirje, ki je segalo do južnih robov mesta in ga, kadar se je spremenilo v jezero, pogosto poplavljalo.
Gruberjevo življenje in delo je v nadaljevanju prikazano v govorici dokumentov, zlasti v reprodukcijah najrazličnejših pisem in pogodb ter dokumentarnih fotografij in drugega gradiva, ki ga je največ shranjenega prav v zbirkah ARS — v prostorih, ki jih je znanosti namenil že sam Gruber. Večje pozornosti so med drugim deležni dokumentacija, povezana z gradnjo "Cesarskega grabna", dragoceni Gruberjevi ladijski modeli, nastali kot nazorni učni pripomočki, nato Gruberjevi najvidnejši ljubljanski sodobniki, zlasti sodelavci in učenci ter poleg njih tudi najodločnejši nasprotnik, naravoslovec Baltazar Haquet. Zanimivo je še poglavje, ki na kratko, a vendarle osvetljuje tudi izume, članke, risbe, arhitekturne načrte in druga področja delovanja vsestranskega Gabrijela Gruberja.
Katalog, ki ga je izvrstno oblikovala Mirna Suha-dolc, je izšel kot 24. zvezek serije Publikacije Arhiva Republike Slovenije. Zaključuje ga seznam virov in literature — še eno dopolnilo razstave.
I^tok Ilich
Ivanka Zaje Cizelj, I. gimnazija v Celju 1808-1975, inventar, Publikacije Zgodovinskega arhiva Celje, Inventarji 10, Celje 2005, 190 strani
Dr. Ivanka Zaje Cizelj se že dolgo let ukvarja z gradivom o šolstvu, ga dobro pozna in tako je pred nami že tretji inventar izpod njenega peresa s to temo. Poleg tega je avtorica študije o zgodovini osnovnega šolstva v Celju in razstave o celjski gimnaziji. Tokrat se je odločila za celovito predstavitev gradiva te najstarejše srednješolske ustanove v mestu.
"1808 so Cesar Fran% L ^ dopisom štajerske vlade od 10. septembra t. 1. Celanom latinske šole dovolili. Perva latinska šola seje mesca novembra 1808 v Celi načela. Dobili so potem vsako leto edno šolo več, tako, da seje v jeseni 1812 peta šola na tukajšnem gimna^ii ^ačela". Tako je v Celjski kroniki zabeležil Ignac Orožen, vendar se za kratkim zapisom skriva daljša zgodovina poskusov ustanovitve gimnazije v Celju. Že leta 1726 so zaradi pomanjkanja materialnih sredstev samo pri poskusu ostali mariborski jezuiti, leta 1769 se ni uresničila ideja o najemu mestnega učitelja, ki bi učil "prvi razred latinskih šol' in tudi zahtevo mestnega sveta za ustanovitev šestraz-redne gimnazije je gubernij v Gradcu leta 1794 zavrnil. Šele ob koncu stoletja je celjskemu okrožju dovolil začetek zbiranja sredstev za gimnazijo.
Avtorica je svoje delo razdelila na več enot. V prvi predstavlja zgodovino nastajanja in delovanja gimnazije, v drugi historiat gradiva, najobsežnejši pa je seveda popis gradiva. Na koncu sta še predmetno in imensko kazalo.
194
Ocene in poročila o publikacijah in razstavah__________ARHIVI 29 (2006), št. 1
Publikacij ZgoucmnsKesa aehrv^ Celje
INVENTARJI 10
V prvem delu izvemo, da je šola po ustanovitvi dobivala pravico do šestega, sedmega in osmega razreda; popolna osemrazredna šola je postala leta 1849. Z večanjem števila razredov se je večala tudi njena prostorska stiska. Prvotno gimnazijsko poslopje, zgrajeno leta 1813, je postalo premajhno in dijaki so bih prisiljeni gostovati v vrsti poslopij v mestu. Že pred prvo svetovno vojno so za šolo zgradili veliko poslopje, vendar je kot številna šolska tudi to med vojno služilo vojakom. V tej zgradbi šola deluje še danes. Njeno delovanje se seveda ni moglo izogniti mednacionalnim sporom med Slovenci in Nemci na Štajerskem. Na njej so se šolah in delah dijaki in učitelji tako slovenske kot nemške narodnosti. Pred letom 1895 je pouk potekal sprva v latinščini, nato v nemščini, slovenščina je bila le učni predmet. Slovenski dijaki so bih zato v slabšem položaju, saj so zaradi obiskovanja pripravljalnega razreda, ki jih je pripravil na sledenje pouku v nemščini, zamudili celo leto. Problem dvojezičnega pouka se je tako zaostril, da so o njem leta 1895 razpravljali na državni ravni. Uspeh je bil polovičen: slovenščino so uvedli v prve štiri razrede, vendar je bila učni jezik le pri štirih predmetih, pri drugih je bil nemški, v višji gimnaziji je bil pouk samo v nemščini.
Avtorica nam v tem delu predstavlja še več prelomnih trenutkov v delovanju gimnazije: okupacijo 1941—1945, ponovni začetek delovanja v letu 1945 in vrsto sprememb v povojnem obdobju, katerih vrh predstavlja konec boja oblastnikov proti gimnaziji z uvedbo usmerjenega izobraževanja. V šolskem letu 1983/84 je končala šolanje zadnja generacija gimnazijskih maturantov. Vendar na srečo prekinitev splošnoizobraževalnega programa ni bila dolga. Že leta 1990 si je I. gimnazija kot ena med prvimi priborila svoj prejšnji status.
Historiat gradiva nas seznanja z dejstvom, da bo najstarejše ohranjeno gradivo gimnazije kmalu staro 200 let. Šola ga je ohranila in v dveh predajah (leta
1967 in 2003) izročila arhivu. Ivanka Zaje Cizelj je sprva oba dela ločeno kronološko in tematsko uredila do te mere, da sta bila dostopna uporabnikom, leta 2005 pa je oba dela dokumentacije združila, signirala in popisala. Zajema obdobje 1808-1975 in obsega 91 arhivskih škatel.
Popis gradiva (ki obsega 1053 enot) prinaša pregled, kot je bilo že rečeno, kronološke in tematske ureditve dokumentov, ki so se na srečo zelo dobro ohranili. Poleg bogate dokumentacije (matične knjige, kronike, vpisnice, predmetniki, redovalnice, zapisniki, sporazumi in statistike vseh vrst, pravilniki in statuti, okrožnice, korespondenca, seznami učil, zadeve osebja, gradbeni načrti in ne nazadnje gradivo družbenopolitičnih organizacij, ki so delovale tudi po šolah) in vseh vrst podatkov, ki jih v tej dokumentaciji pričakujemo, bomo vzeh v roke inventar gradiva katere koh šolske ustanove še zaradi marsičesa drugega. Šolsko gradivo namreč dobro kaže viharne čase, v katerih je nastalo, spremembe oblasti in posledice. Navedimo le nekaj primerov. Na str. 46 najdemo izjave slovenskih dijakov za Majniško deklaracijo leta 1917, na str. 43. prosti spis iz leta 1942 z naslovom Nemški vojaki so tu, na str. 60 zapis o izključitvi dijaka leta 1949 "paradi razširjanja sovražne ideologije".
Obravnavani inventar bo — v nasprotju z drugimi — prebral tudi kdo, ki ga ne bo potreboval le zaradi študija in raziskovanja. Od "klasičnih" inventarjev se razlikuje, ker prinaša (ne samo) krajše izvlečke vsebine gradiva, ki je našteto v tekoči signaturi. To pa spremeni inventar v zanimivo branje, in to je njegova vehka prednost. V izvlečkih je avtorica predstavila življenje dijakov, profesorjev in posege okohce v dejavnost šole. V njih se nam odkrije celotna mavrica dejavnosti, odnosov, reagiranj, čutenj, skratka, odkrije se nam družba določenega časa. Avtorica je uporabila vsebino dokumentov za popolno predstavitev, mi pa jih še nekaj uporabimo za ilustracijo.
Okrožnica št. 80, 14. januar 1938 (sign. 71/204): "Po  čl   2 pravilnika  o pobijanju  komunistične  in  druge
Poslopje I. gimnazije pred drugo svetovno vojno
ARHIVI 29 (2006), št. 1__________Ocene in poročila o publikacijah in razstavah
195
razdiralne propagande med šolsko mladino so dolini razredniki dvakrat v šolskem letu pregledati stanovanja svojih učencev. Ikazumljivoje, da si boste ogledali samo manj znana ali sumljiva stanovanja učencev, ki stanujejo pri drugih ljudeh. /.../ Naročam, da izvršite preglede /'... /'poročate do 31. januar/a".
Okrožnica št. 154 z dne 7 februarja 1940 (sign. 71/204): "Zadnji čas opažam, da se vrše /.../ s kepanjem med učenci in učenkami naravnost bitke. Gledalci(lke) pa s huronskim vpitjem zasledujejo to početje".
Poročilo o pouku glasbe, risanja in telovadbe v samostojnih nemško-slovenskih gimnazijskih razredih v letih od 1889 do 1900 (sign. 71/225): "Pri pouku glasbe so prepevali cerkvene pesmi, avstrijsko himno v slovenščini in nemščini, slovenske ljudske pesmi (Slepec, Barčica, Oj zlati čas, Pojmo urno, Tam %a goro, Novomašnik) nemške ljudske pesmi in tudi latinske /.../. Negativnih ocen pri tem predmetu ni bilo".
Poročilo o verouku leta 1948 (sign. 75/110): "Kot je razvidno je število obiskovalcev v prvih dveh razredih znatno poskočilo. Podpisani sem večkrat nadziral pouk, a nikdar nisem opazil, da bi bilo navzočih več dijakov, kot se jih je prijavilo".
Poročilo o zdravstvenem stanje dijakov iz leta 1949 (sign. 76/421) navaja, "daje bilo na šoli 99 pod-hranjenih dijakov, 165 slabotnih, 22 tuberkuloznih, 7 s kožnimi obolenji, pri enem je bilo zaZm^ posledice alkoholizma, eden pa je bil ušiv. Glede življenjskih razmer pa je bilo stanje naslednje: 156 dijakov je bilo slabo preskrbljenih z obleko in obutvijo, 35 jih je stanovalo v neprimernih stanovanjih, 6 pa je bilo zanemarjenih".
Zapisnik 3. redne seje profesorskega zbora v šolskem letu 1946/47 (sign. 81/661): "Naša šola mora zasledovati namen — vzgojiti mladino v patriotičnem duhu. V šole je treba vnesti duha mladinske proge. Ne smemo vlivati mladini samo znanja, ne da bi mislili na končni cilj. Naša šola naj pošlje v svet mladino, ki bo pripravljena in voljna Žrtvovati svoje najboljše sile v izgradnji naše države".
Osmrtnice kot slovo od šolskih klopi (sign. 91/ 1053): leta 1966 naznanjajo "vsem trpinom tega učno-vzgojno-izpbraževalno-prosvetno-deficitnega zavoda, da je dotrpel 4. E. /.../ Neutolažj/ivi strice k Vanja, skrbni očka Emil I. strašni, Florica bisuplenca, imaginarna Ivica, bez: trzajni čvekobacač M65/ 66, dr. honoris causa France vseved, napoleonsko nabita Nika, /.../".
Inventar bo tudi priročno pomagalo vsem, ki se bodo lotili pisanja o znanih osebnostih. V njem najdemo podatke o mnogih, pomembnih za vso Slovenijo — od Slomška in Aškerca do Mojmirja Šepeta. Pri tem bosta v pomoč predmetno in osebno kazalo na koncu.
Inventar toplo priporočam v branje, zanimiv pristop predstavitve gradiva pa v posnemanje. Na koncu pa še zamere. Avtorici zamerim, ker ni dobrega inventarja naredila še boljšega z ilustracijami.
Bojan Himmelreich
Emica Ogrizek, Inventar sodnega registra okrožnega sodišča Maribor 1898-1941, Zadružni register, Inventarji 12/1, Pokrajinski arhiv Maribor, Maribor 2006, 285 strani
Pokrajinski arhiv v Mariboru je izdal novo publikacijo — inventar sodnega zadružnega registra, ki je nastal leta 1898, njegov zaključek pa sega nekje v zgodnja štirideseta leta. "Krivdo" za njegov nastanek nosi Emica Ogrizek, dolgoletna prijateljica in poznavalka pravosodnih fondov ter njihove bogate vsebine. Z pregledom listinskega gradiva je spoznala bogato vsebino, ki jo skrivajo fondi sodišč in drugih pravosodnih organov in del nje v pričujoči publikaciji predstavila tudi širši javnosti.
S predstavitvijo zadružnega registra Okrožnega sodišča Maribor se nadaljuje dolgoletna mariborska tradicija predstavitve fondov, ki so vezani na pravosodje. Tako so v preteklosti izdali že inventar zemljiške knjige gospoščin, magistratov, mest in trgov, avtorjev Antoše Leskovca, Emice Ogrizek in Miroslava Novaka. Emica Ogrizek je kot dobra poznavalka gradivo pravosodja pred leti pripravila za razstavo s katalogom z naslovom Vojne zgodbe iz sodnega registra: prva svetovna vojna v arhivskem gradivu Okrožnega sodišča Maribor, pozneje pa še razstavo in katalog Državni tožilec v Mariboru, tisk in cenzura 1898-1941.
Zadružni register predstavlja samo prvi del gradiva registrskega sodišča, vendar je v pripravi že drugi inventar, ki bo zajel trgovske registre omenjenega fonda in tako celostno zaključil predstavitev bogatega fonda tega pravosodnega organa.
V uvodu nas avtorica seznanja z nekaj osnovnimi pojmi sodnega registra, ki so nujno potrebni za razumevanje tovrstnega gradiva. Tako so našteti sodni register kot javna sodna evidenca, registrsko sodišče, ki
Emica Ogrizek
Sodni register Okrožnega sodišča Maribor 1898-1041
Zadružni register