? 7/ Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan Lzvzemši nedelj in praznikov. & A rELETON PISARNE: 79 RECTO&. NO. 300. — ŠTEV. 300. Glas Naroda List Slovenskih delavcev v c^tmeriki. Enter«! M gecoad-Clu* Matter, Septemb* 21, 1908, at the Port Office at New York. N. Y„ under the Act of Congrew of March 3, 1879. NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 22, 1906. — V SOBOTO, 22. GRUDNA 1906. Ob petju svetonoč-nih zvonov. (Iz nekega dnevnika zapisal F. Ks Steršaj.) Svetonočni zvonovi so peli tako ubrano, tako vabljivo. Niso mu še peli tako, kakor letošnje leto. Čudno so mu pretresali notranjost in budili stare spomine, ki bi bili lahko za kopani v dnu srca. Pa je že tako človeško srce, da se najrajše prebudi najrajše obnavlja v takih večerih spo mine, da se v njih naslanja ali pa žalosti. Tako slovesno so peli — tako ven častno odbijali se v mogočnih, ubra nih akordih od snežnih vinskih goric — takrat. Po vasi je bil mir — svetonočni Po hišah pa je žilo veselo življenje ono tako nežno svetonočno življenje Nocojšnji večer pa udarjajo samo ob dolgočasne stene trških hiš. Kaj je to? Ali se je bil sam izpre menil, ali je to svetonočno življenje I Saj je glas zvonov novsodi prikupljiv in domač. Čemu torej dru gače lani — čemu drugače letos f Ugibal je in ugibal — pa ni našel pravega odgovora^. Tako monotonno, dolgočasno je tik taik&la ura. Lučka pred jaslicami je trepetala, neenakomerne sence so švigale po :*>bi; sedaj dolge, vzleknjene begaein izginjale, pa zopet kratke pretrgane. In to ga je motilo. Vzrl se je ne-bote na jaslice — potem pa je skoraj planil po koncu ter odprl predalee svoje pisalne mize. Počasi je vzel iz mize svoj dnevnik ia ga odprl. Obraz njegov, prej ne ■avadno resen in otožen, se mu je za hip razjasnil. "Trnje in vrtnice je siaeljaje prebral naslov, ki ga je bil dal svojemu dnevniku v tožnih urah. — Ko pa je obračal list za listom, mu je izginil smehljal in na ustnih sta se mu poikazali oni karakteristični črti, ki sta se mu poznali, kadar je bii žalosten. Da, da. Najprej tr nje, in potem vrtnice. In bral je.... 24. decembra 1001. Kaj mi je? Ne razumem samega a*»be. Doma sem. v rodni hiši, obdan od bratov in sestra, pa nisem vesel, kakor sem bil prejšnja leta. Vsi smo pri isti mizi. Oče, dobra mati — bratje —. Samo, samo enega ni izmed njih. Brat Janko? Krat, čemu si storil to? Ali ti ni bila rodna hiša dovolj velika? Ali ti ni bila dovo j dobra? — Vsega ti je po nuj a.'a v izobilju. Čemu si hotel in zaželel še ostalega? Pa, da bi bil rabil vsaj dostojna sredstva. Saj je hotel oče tako. Saj sta te ljubila oba, tudi mati, ki si ji prizadel toliko gorja. Vsi smo te Ijuibili — vsi. Bratje in sestre bi živele s teboj pod eno streho. In ko si si zaželel dru-zega srca. ki bolj ljubi nego bratov-sko in sestrsko — se ti je-li kdo ustavljal ? Ti pa nisi hotel — hotel si biti samosvoj. brez nas — češ, da nečeš nadzorstva. In če bi prav bilo to — le čemu si segel po tem sredstvu? Čemu ogrdii in očrnil mater? Ona te je ljubila ravno tako, kakor nas; prečula mnogo noči in premolila za-te, ti pa to! Brat! Sam si sebi začrtal to pot, to stezo — sam hodi po njej. In 'ko .-i videl, da,je zaman vse tvoje prizadevanje — si odšel daleč od doma, ki si si ga sam odtujil. In nocoj te ni med nami. On, ki smo ga ijubili vsi, ki ga je ljubila moja duša — je zašel. Gospod, reši ga! . 24. decembra 1903. V tujini sem sedaj sam. Šel pol ure in /ojiet bodo zaj>eli božični zvonovi. Včasih sem jih poslušal doma. danes prvič v tujini med tujimi srci, postavljen in poslan v to, da vedno vsajam božično radost v driaga srca. Ta tuja srca ? Včasih se mi zdi, da nimajo pravega čustvovanja, včasih kot bi bila srstrska in bratska sr«-a. In nocoj, kakšna so? Bodo-li čutila isto harmonijo, isto božično pesem zadovoljstva in sočutja, kakor moje? Moje srce je še nekam veselo-radostno, še nekam božično slovesno. In njihova Niso-li vsakdanja srca brez sočustva, brez zanimanja za tuje težave T Vstal sem in šel med nje. Božična radost jim je sijala raz obraz božične njihove oži, kakor one lučke na božičnem drevescu. "Mir ljudem na zemlji!" se zasvetile in zažarele, ko sem stopil med nje. In sede pri mizi smo obnav-•jali vesele spomine svetega večera In zazdelo se mi je, da so vsa tujalljud srca. kakor srca bratov in sestra. Kak slučaj ! — Ne. ni slučaj. To je delo one velike, božje roke, ki vodi in uravnava vse tako. »kar je v korist eni. Hlastno in pohlepno sem ga odpr . Čutil sem, da se mi tresejo roke, tako sem bii razburjen. Johnstown, 1. grudna 1!)D2. Dragi brat! Ti si daleč cd mene. Loči naju široko morje — vendar vseeno hiti daleč, Saj so bila tudi njihova srca tuja v tujini.. . Da, tudi v tujini se dube sočutna, mehka srca — pa obenem zadovoljna. Cemu nisem zadovoljen v tujini jaz? — Česa mi manjka ravno nocoj? Med igro in smehom si nisem vede' odgovora. In š» potem, ko sem prišel \ moJe sree k T&i,i- Kako sem od polnočnice domov in poslušal glas 0<* domače hiše, ki sem jo za- svetonoenih glasov, se mi je zdelo. I vr1?e • Drat moj! Ne sodi prehitro, da čujem veseo zadovoljnost tujih amPak iu potem govori, src, ktera krepiti in bodriti bi moral Zahrepenel sem bii po našem le-sam. pem premoženju z ono silo, kakor pri- Že davno so prenehlai veličastni, j suha zem ja dežja. Videl sem svetonočni, radost nad odrešenjem roJstno grudo, obdelaval sem jo s oznanujoči g'asovi zvonov, ko sem šet P°SBbnim veseljem — pa sem hotel slonel ob mizi in ugibal. biti tudi njen gospodar. Zato sem In še nekaj! Ravno pred enim tednom me je zadela božja roka. Se Nato pa sem nehote premaknil storil tudi oni naj nesrečne jši korak knjigo na mizi ter zagledal pismo na- mojeg» življenja in obdolžil mater, slovljeno na-me. Še neodprto in iz m*s ^a mi ona zapira pot do te da.jne tujine onkraj moi^'a. Kedaj ^I36 «rude. — Danes pa se 'kesam te je prišlo to pismo sem? — Pisava bratova. Kaiko to, da sem je prezrl? — In spomnil sem se, da sem pred dvema dnevomma dobil bratovo pismo, ki sem ga vsled obilnega dela zadnjih In te lučke so dni odložil, da ga preberem ob času. ga koraka, ki sem ga storil v svoji mladostni nepremišljenosti. Zraven pa še tisti nesrečni nodplhovavci. Znani so ti, zato jih nočem omenjati. Brat moj, v mojem imenu prosi mater, naj mi odpusti. laj, k;- spoznam, 'kaj sem zakrivil, ne rohnjam. V rovu smo delali trije pri brleči luči premogarjev. Rojaki smo bili. In pogovor je nanese!, da smo govori i o božičnih dneh v domovini Človek uvidi še-le v tujini, ker ni da eč na okrog nobene naše cerkvice — 'kaj se pravi pravo božično \eselje. Potem pa smo utihnili. Vsak -e je zamislil v lepe božične dni, v to čudno lepo in ubrano zvonenje zvonov, v ves oni kras. ki ga prinašajo ti sveti dnevi s seboj — vsakdo je videl v duhu pred saboj jaslice v domači hiši, videl, karko je v duhu klečal z domačimi pred jaslicami — kar naenkrat grozen šum in ropot — nato sem začutil grozno bolečino na rami in roki — kaj je bilo potem, se ne zavedam. Drugi dan so mi pripovedovali, da so se vsled neprevidnosti enega izmed tovarišev v sosednjem rovu užgali škodljivi plini ter provzroeiii to nesrečo. Vsi so se čudili, da smo mi trije tako srečno rešili življenje. Brat moj — vem, zakaj je to, in zakaj me je zadela nesreča ravno na tisto roko, ki sem jo v zaslepljenosti dvignil nad materjo — zato mol- čim in trpim ter sporočam samo Tebi. Prosim Te, ne pripoveduj oceni in materi tega, da jih ne vznemirjaš. Samo t^ frrovej, da jih prosim odpuščanja. Pozneje'bom storil tudi sam tisto. Te pozdravlja 1 brat Janko. Bral sem in bral. — Kmalo pa so začeli peti božični zvonovi, ki so mene in druge vabili ik zomieam. In peli so tako veličastno, tako ubrano, kot še nikoli doslej. 24. deeembrra 1903. Nocoj je eno leto tega, pa sem vesel in božično radost nosim v srcu. Med tujimi srci sem, pa sem jih ve-se\ zadovoljen. In poleg mene je tudi eno izmed domačih src, srce bratovo, ki se je vrnil iz tujine. I Zunaj pa pojo božični zvonovi. In iznova se mi zdi, da čujem v teh zvo-neh kakor glasove angelov: "Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!" Mir ljudem na zemlji. Odložil je dnevnik, oprl si glavo ,na roki in se prepuščal mislim sve- Itega večera. Zunaj so pa peli zvonovi veličastno .svetonočno himno. Odš i so iz doma v zgodnjem jutru Tja daleč, daleč nekam so šli. Kdo od njih je znal kam-- Molčali so vsi. Kakor mračni duhovi so se pomikali dalje, tiho, ode ] ri nas 31. decembra 11. ura dopoludn.e, prične se v Manili novo leto in ko bode pri nas 11. ura zvečer, imeli l>odo na Puerto Rico novo leto. UMOR PRI DELU. Delavec je zabodel delovodjo v Finko ve j knjigoveznici. V hiši št. 82 Centre St. v New Torku, kjer je nastanjena knjigoveznica Louisa Finka, je delavec L-ouis Siegel zabodel delovodjo Abrahama Lassa, kteri je v par minutah umrl. Delavec in delovodja sta se sprla in pričela pretepati. Siegela so zaprli. Svojej žrtvi je prorezal z nožem glavno žilo na vratu. Siegel je šele na policijskej postaji zvedel, da je njegova žrtev umrla. Ko so mu to naznanili, je bil obupan in je dejal policijskemu kapitanu: Še nikdar v življenju nisem storil kaj napačnega. Proti delu otrok. Washii Ne v sta o I r< zp York rton. 21. doc. Predsednik rejel dr. Feliksa Adlerja iz .rka in dr. S. H. Lindsaya, ki na zvezinega odbora za delo da se z njima dogovori glede zakona p*-oti delu otrok, kteri naj bode veljaven za vse države. Predsednik je s tozadevnim predlogom povsem zadovoljen in bode storil vse, da po>tane predlog zakon. Grozovitosti po nauku svetega pisma. oče je Mučil svojih četvero otrok do krvi in se skliceval na sv. PISMO. Proti milijonarju Brownu v Ocean City je vloženih osem obtožb. ŽENA IN otroci so skriti. Philadelphia, Pa., 21. dec. Milijonar T. Wistar Brown je skrajno boga-boječ človek, ki veruje na vse ono, kar je pisano v sv. pismu. Tako se je tudi ravnal po čudnem pismu in natančno po teh nasvetih mučil svoje otroke do krvi in kosti, radi česar je sedaj proti njemu v Ocean City vloženih osem obtožb radi mučenja lastnih otrok. Včeraj je dospel v tukajšnje mesto in naprosil policijo, da mu pomaga iskati njegove otroke, ktere mu je m a/t i skrila. Brownova je namreč čudnega svetnika ostavila potem, ko je on zaman skušal tudi njo prisiliti, da se podvrže mukam, s kterimi je osrečil svoje otroke. Sklicevaje se na sveto pismo, je Brown silil svoje štiri otroke, da so se morali vsako leto do 14. novembra kopa to je na isti način tudi sebe končala. Sosedje so našli drugo jutro trupla matere in otrok na ulici zmrznena. OXo si namenjen ženo, otroke ali pa ______ter piijateQe v Ameriko vzeti, pi§i ca pojasnila in voine cene na: FRANK SAKSER. 119 Greenwich St, New York, N. Y, S^pi^Si: I Pennsylvania 29. dec. v Ha^urg. nik vseh im-pitnih parobrodnih dru*o 1 Columbia 29. dec. v Glasgow. KRETANJE PAKNIKOV. Dospeli bo: Kaiser Wiihelm 'II. 21. dec. iz Bremena s 1402 potniki. Hamburg 21. dec. iz Genove s 1346 potniki. Albano 21. dec. iz Hamburga s 749 potniki. La Provence 21. dec. iz Havre s 1122 potniki. Dospeti imajo: Furnessia iz Glasgowa. Samland iz Antwerpena. St. Andrew iz Antwerpena. Ovid iz Hamburga Pennsylvania iz Hamburga. Amerika iz Hamburga. Umbria iz Liverpoola. Philadelphia iz Southamptona. Columbia iz Glasgowa. Kroonland iz Antwerpena. Odpluli so: St. Louis 22. dec. v Southampton. Lucania 22. dec. v Liverpool. St. Andrew 22. dec. v Antwerpen. Furnessia 22. dec. v Glasgow. Bordeaux 22. dec. v Havre. Odpluli bodo: Armenian 25. dec. v Liverpool. Majestic 26. dee. v Liverpool. Zeei'and 26. dec. v Antwerpen. Fried rich der Grosse 26. dec. v Bremen. Amsteldjic 26. dec. v Rotterdam. La Provence 27. dec. v Havre. Philadelphia 29. dec. v Southampton. Umbria 29. dec. v Liverpool. Dunaj, >'22. dec. '1 Gosposka'' zbornica avstrijskega državnega zbora ja včeraj zvečer sprejela volilno reformo. Seja je trajala dvanajst ur. Mi niste rski predsednik Beck je še enkrat pozival člane zbornice, naj predlog sprejmejo nespremenjen, ker bi bilo posledice nesprejetja uprav osode-polne. Velika večina, s ktero je bil predlog sprejet, dokazuje, kak utis so napravila izvajanja mini^terskega predsednika. Samo 13 članov je glasovalo za pluralne volitve. Tako dobi Avstrija kot božično darilo vendarle volilne reforme, ktere so pa ravno tako krivične, kakor je bilo to od Avstrije pričakovati. Predlog bodo sedaj poslali nazaj poslan-skej zbornici, ker mora slednja končno reforme sankcijonirati. Štrajk poštnih delavcev v Avstriji r^.irno traja dalje. O generalnem štraj-ku naravno ne more biti govora, kajti na Če škem se delavci štrajku niso pridružili, ker je trgovinski minister Foršt tudi Čeh. Yse kaže na to, da se bode štrajk končal s fiaskom, kar so tudi vodje štrajkarjev že uvideli- Agitacija med poštnimi delavci in klerki se je že davno pričela in sicer radi neznatne plačice, ktero jim daje vlada. Delavci v poštnih uradih (v Avstriji jim pravijo "c. kr. uradniki") začno z dnevno plačico po 45 centov in šele po 30 do 40 letnem službovanju dobivajo k večjem po 90 centov na dan. Dunaj. 22. dec. Avstrijski minister i-nostranih del. Aehrenthal, in njegov italijanski kolega Tittoni. ^ nameravata zopet sestati. Mogoče se bodo sedaj razmere med Italijo in Avstrijo izboljšale. Budimpešta. 22. dec. V imenu ministra inostranih del je danes izjavil finančni minister Burian. da vlada med Avstrijo in Italijo 7. ozirom na zunanjo politiko popolno soglasje. Tudi z ozirom na politiko na Balkanu vlada med obema državama sporazum. Dunaj, 21. dec. Poštni delavci Avstrije, po številu 25.000 osob obojega spola, pričelo je danes v svrho izboljšanja svojega žalostnega položaja štrajkati in to se že pozna, pri poštnem prometu. Pri tem niso prenehali z delom, temveč se pri delu ravnajo natančno po poštnih predpisih, kteri so pa taki, da delo ne gre izpod rok, ako se po njih ravna. TATOVI Z DINAMITOM. Razstrelili so "blagajno tvrdke Pickel & Schwab. V mino le j noči so bili v Williams-burgu, Brooklyn Borough v New Yorku tatovi zelo živahni. Obiskali so prodajalnioo opojnih pijač tvrdke Piokel & Schwab na Bedford Ave. blizo severne 7. ulice. Tu so z dinami-tom razstrelili blagajno in odnesli $140 denarja. O njih ni sieou. Štrajk v Rio de Janeiro. Rio de Janeiro, Brazil, 21. dec. Tukajšnji stevadores (nakladalci) so pričeli štrajkati in promet v luki, kakor tudi nakreavauje kave popolnoma počva. Ustaja na Kitajskem. Nanking, 21. dec. Proti ustašem v pokrajini Pin Kiang poslala je vlada dosedaj 2000 moderno oboroženih in izvežbanih vojakov, kterim poveljuje general Hsi. Oviran promet na železnici. Peekskill, N. Y., 21. dec. O polu-noči se je podrlo na tisoče ton skalovja na gori Dunder blizo Peekskill a. Skalovje je .popolnoma pokfrilo tir West Shore železnice, tako da je promet na progi popolnoma ustavljen. Sueg na tebi so lučice, božične sve-čiee... počitek pod tabo je moje božično darilo... iko bi ne bilo tebe, ne bi jaz mogel priti čvrst in čil h generalu. .. ne bi se morda nikdar več vrnil domov in bratec in sestrica bi za mano jokala... tako pa si zaslužim zlato svetinjo___moje ime imenovali bodo t domovini z občudovanjem... in dobro se nam bo doma godilo... saj prinesem seboj zlata in srebra.. . krog tebe. smrečica, pa postavim zid in sezidam kapelico... v spomin, ker si mi da'a moč... ker si mi dala moč... toliko ikrepke moči... V jutru je zapihal gorek veter, začel je padati i>aeg in zamotal si lre-čico in vojaka. Od kapele pa je donel glasen zvon: Mir ljudem na zemlji! —-r. Zažarela je zvezda. * 'Mama, pastirček si je nogo zlomil!" "Revček!" "Mama, ali ga kaj boli?" "Ne vem, morda ga boli. Francka, zakaj si tako nerodna?" "Saj je Jožek tudi ovnu rog odbil!" "Nisem ga, ne, sam je padel proč." "Psst! Sveti večer!" Mama je požugala malo s kazav-cera. — Otroci so potihnili in šepetaje ravnali stare, ukrivljene pastirce in kru-ljeva jagnjeta po zelenem mahu pred božičnim h evcem. "V kotu pri peči je sedela mlada mati. Po licih so ji bili včrtani sledovi bede in trpljenja. Njeno čelo še ni bilo zgubano. Čudovito bela in nežna p«>lt se je svetila pod črnimi lasmi — kakor nekaj, kar je bilo davno, kakor življenja polna in vesela mladost. Zamaknila je oči v hlevec, polk leknili so njeni pogledi pred jaslice poleg kralja Boltežarja — z veliko zlato krono. V skrinjico zlata so pogledali, ki jo je ponujal kralj BoFte-žar proti jaslicam. In za hip so se njeni pogledi stresli,, zatrepetali in rodilo se jLm je vroče koprnenje. Ali takisto hitro so se pogledi zasramo-va i pože.jive misli, priklonili so se se bolj globoko, prav do tal. kakor črni zamorski kralj in so udano molili... Po golih vrhovili bukovja je priplul glas svetega večera. Iz' doline je za-done.o -mehko in ljubezni polno, ka-•kor drobne strune. Potrkalo je na okna samotne koče. Na star javor nad kočo se je obesilo in zvonilo je z vsemi zvonovi, kakor zvoni samo enkrat ▼ letu — samo enkrat s tistim svetim, skrivnosti polnim polnočnim glasoan. Otročieki so omagali pred jaslicami. Žareče oči so počasi ugašale, za mizo so se stisnili, glavice sklonjene na prst, naslonjeni drug na drugega. Zazvonilo jim je, pa jih je zazibalo, nad ujinii je pahljala angeljska perot. sanje so jim prižgale zvezde, vse večje in svetlejše, kakor je bila treh kra ljfv, nebesa so se jim odprla in skozi poz arena vrata se je vsulo veselja in glorije brez konca in mere. Mlada mati je dvignila Stano in Francko in Jožka ter jih položila na trdo slaimnico. IN i'..do se ni prebudil, nobeno oč,soe .se ni odprlo. Na polnili ustnicah je pa bilo veselja in radosti obilo, kakor bi igraia duhteča jH»mlad na rdečih jagodah. Ko je gledala mlada mati to cvetje na trdem ležišču, se ji je stisnilo srce v veliki bridkosti. Izraei je čakal stotine let Odrešnika; dolira so biia stoletja, celo verige je nosil Izrael na rokah, ko je čaikal Izveličarja. Ali verige niso tako bolele, ker se je dvigalo na vzhodu vsak dan novo in večje upanje. In ona? Tudi čaka rešenika; ne stoletja kauor Izrael, samo tri leta. Vsak dan ji p risi je skozi okno na novo obložen z večjimi skrbmi, vsak teden ji priveže beda novih verig. In zdi se ji, da nobena zarja, nobena zvezda, niti jasno nebo ne gleda več veselo skozi okno v njeno ikoeo. Zarja, kakor obupana ljubezen, zvezde, kakor solze na žalostnem nebu. O. Izrael, tvoje upanje se je vsak dan dvigni o, moje se vsak dan pogreza: že je čisto zašlo, Ae roba zarje ni več od njejra. Utonilo je, kakor kamen v jezeru, v kalni vodi. Niti na tleh, kjer obleži na veke, ga ne najde iskajoče oko. Mihael, zakaj si šel, zakaj si Utonil na zapadu! Lačna je tvoja Franeka. na trdem leži in prezeba tvoj rod. Mihael, zakaj si šel od nas... Mlada mati se je zaviia v staro ruto in se stisnila k peči. Rada bi priložila na ogenj — ali drva. kje bi jih in od kod, ko nima nikogar. Tiščala se je v kotu, in nad samotno zasneženo kočo v rebri je zvonilo svetonočno zvonenje. Vsi glasovi so se radovali, do zvezd visoko gori pod mrzli strop so si upali nocoj. Tam so se navzeli same nebeške glorije in padali na zemljo vsi prepevajoči srečne radosti. Na vsako okno so trkali s srebrnimi strunami, na vsako — o koči pod planino, v palači sredi mesta — in vsepovsodi se je zažarilo in za- svetilo, pred jaslicami, po smrekicah, in vsaka luč, vsaka svečka, očesca ne-dolžraih otrok, srca srečnih starišev _ v gubali očakov, povsodi ista luč, isti vzklik: Odrešenik — Odreše-nik... Z javora nad kočo v rebri so doneli ti glasovi. Mlada žena jih je slišala in poslušala. Njene misli so se udano in pobožno bližale jaslicam., obstale tam pred slamnatim ležiščem božjega deteta, pomilovale je, in v veliki bedi se vzradovale z Devieo. "Kakor jaz", si je mislila mlada žena. "Na slami moj rod — kakor tvoj. Revščina v hlevcu — revščina v koči. Zima tebi — zima meni. Kakor jaz..." In v srce mlade žene je kanilo kakor velika kaplja, vsa polna sladke tolažbe... Sklonila je glavo, trudno oko se je zatisnilo, z javora se je poslavljalo svetonočno zvonenje — njena duša je pa odplula s svetimi zvoki daleč, daleč preko morja — za njim... * ♦ * Naenkrat, nenadoma, kakor bi trenil kerubov meč, ga je zgrabilo. Sredi hrupa je obstal Mihael. Izpustil je plesavko, kerubov meč je udaril med njene in njegove oči. Mrzel pot mu je stopil na čelo. V trepetu so se mu sušile ustnice, bežal je vun. za njim udarci razkošne godbe kakor 'biči. P rili ro pel je v svoje stanovanje. Noč. In vendar se mu je zdelo, da vidi ogenj, kakor žugajoč meč. Molk, •duha tihota. Pa je še donela godba L pa tako grozno, kakor jok otroci-čev V peči je plapolalo, in vendar je čutil, da se pritiska k njeminu bledo, mrzlo lice, da ga objemajo izstradane roke... , Priž-al je luč. Še mu je pozugalo, še zajokalo, potem pa izginilo. Le zdelo se mu je, da se njegovega obraza pritiska mehko lice in da teko po njem vroče solze... Mihael se je naslonil ob ™ si je otrl s čela. Kakor bi ubezal smrti, tako mu je bilo. Počasi se,je razbral, premišljal. Omotica je ganila iz glave, šum je bežal iz njegovih V srcu je začutil grozno puščavo, kakor razdejanje na lepem^po-Hu kakor gozd po orkanu. Nobene radosti, nobene luči, sama žalost m puščoba, sama bridka noc. ^ In vendar - je sveti večer Njegovo dušo jc pretreslo, streznile so i omotične misli, plaho m skesa-Z - se napotile preko širnih voda !! " znanih cestah dalje do strme rebri do koče pod starim javorjem. iSveti večer! Po vseh potih in Stezicah se gibljejo plamenih Pri vsaki hiči se po-giblje se, izginja in žari vnovič, niža se vedno bolj, niza se in gme v doline. V vsaki hiši pogrnjena n»-za, v vsaki napolnjeni hrami, v vsaki veselja vse polno. V -koči pod javorjem - miza m polnjena. Hrami prazni, nobena platnica se ni podala v dolino. Pn peči bleda Francka Na revni slam-Li troje otročičev... Zebe jih gle3, stresajo se jim drobni udje... Obrazki so bledi... Prehude se zgodaj — lačni bodo... Poprosijo kruha — črnega kruha na sveti praznik! In mati jim razdeli skorjice, ki jih je pristradala, sebi odtrgala od ust... Drugodi bodo delili pogače, po pečenki bode dišalo jutri — po kolinah in potvieah... O — in Francka bode delila suhe kosce, ki bodo namočeni v solzah — spremljani s kletvijo na njega — na nezvestega moža— Tisto srce, ki ga je ljubilo tako neizmernim ognjem, ki se mu je darovalo — tisto ga jutri — na sveti dan — prekolne, iker tako zaslu'ži... Mihael je vztrepetal. a prešestnice — koliko denarja za Francko nič! Jaz Za "Oče! "Kaj ti je, Tommy?" "Zelo sem žejen!" Slabi glas dečka je bilo komaj čuti- "Ne smeš toliko piti, Tommy; saj veš, da ti je zdravnik prepovedal. Le zapri oči in zaspi.'' Čez postelj se je pripognil mož in nežno položil svojo roko na čelo bolnega otroka. Mali obrazek je bil bled in upadel, velike višnjeve oči so nemo zrle v noč. "Zelo slabo je, prav slabo!" vzdih-nil je mož. "Ako bom tudi tega zgubiti moral? Ali bode sledil materi in mene popolnoma samega pustil?" Zdravnik še ni zgubil vse upanje in je prišel vsak dan na obisk malega bolnika. Vedel je, da nima pričakovati plače, toda iz svojih sredstev pa tudi ni zamogel skrbeti za druge potrebščine, ker je bil sam začetnik in poleg tega brez premoženja. Bili Parker sam pa tudi ni mogel dosti storiti. Marljiv delavee je bil vedno. Ni bilo bolj treznega in pridnega moža v naselbini, toda četrt leta je že delo počivalo v tovarnah; slabi so bili časi, nikjer ni bilo mogoče najti zaslužka. Mali Parkerjevi prihranki so bili uporabljeni med boleznijo in ob smrti pred tremi tedni umrle žene; sedaj je že teden dni živel "na upanje". '' Tommy bi moral dobiti dobro hrano," je rekel zdravnik. "Kurjo juho, sveže jajce, dobro mleko." Kje pa naj dobi Bili Parker te drage stvari? Bolni deček je konečno zaspal. Na tiho je ustal oče, poravnal odejo in se podal k oknu. Tam je stal dolgo in zrl v temno nož. 2. "Ali ste ranjeni?" vprašal je razburjen železniški kondukter. Klečal je poleg moža, kteri. je nezavesten ležal v jarku poleg železniškega tira. Gruča potnikov canadske-ga ekspresnega vlaka, ki je vozil iz Montreala v Toronto je obstopilo oba; drugi potniki iz vlaka od nasprotne strani pa so hiteli na prosto. Zaviralci in drugo železniško osobje je z bakljami v rokah tekalo ob progi. Mož v jarku se je pričel gibati. "Ne, ne je odgovoril mrmraje, "odnesel sem kožo. Hlod me je samo prav malo zadel, ni mi zlomil nobene kosti." Sprevodnik in nekaj druzih ljudi so prijeli ležečega pod pazduho in mu pomagali na noge. Nekaj časa se je naslanjal na nasip, potem pa pričel zasopljen izpraševati: 11 Ali so ube-žali?" "Kedo? "Lopovi, kteri so nameravali vlak spraviti s tira. Tam v grmovju so bili skriti." Nekaj mož je preiskalo navedeno grmovje in se nazaj podalo, ne da bi kaj tam našli. "Kako veste, da so bili ljudje skriti v grmovju?" so ga vprašali. "Ker so streljali," je odgovoril P>ill Parker. "Ko sem nameraval od straniti težki hlod, ki je ležal počez na tiru, so name streljali. To me je ustrašilo in preplašilo, potem sem pa slišal ropotanje bližajočega vlaka. V nastopni minuti bi moral vlak dospeti iz zaseke do ovinka, strojevodja ne bi zamogel vlaka ustaviti ob pravem času ako bi tudi opazil zapreko na tiru. Velika nesreča je bila neiz-I ogibna. "Moj Bog. to se ne sme zgoditi," sem si mislil in poprijel z vso močjo hlod. Zopet so dvakrat name v razsipnem lirupu — moji otroci bosi sredi zinie ; ustrelili. Slišal sem žvižganje krogelj — o-o-o! Mihael je naslonil g.avo na mizo.... j in čutil ,kakor bi me kdo za lase po- ' cukal." Odpusti — odpusti mi, Francka — ne preklinjaj me — tvoj Mihael že vstaja in se vrača... V grozni noči Mihaelovega življenja je na sveti večer zažarela zvezda... Dvignil se je in se napotil za njo. Železniški vozovi za pijance so naj-noveja iznajdba, ki se uvaja na Angleškem. Na Angleškem je namreč zabranjeno pijancem, da se vozijo v rednih vlakih, zato so za take ljudi, ki so pregloboko pogledali v kupico, uveli posebne vlake. Ti posebni vlaki odhajajo navadno po dovršenih slav-nostih, da pijane potovaloe odvedejo na njihov dom. "To lahko verujem," je dejal eden potnikov in Parkerjev klobuk vsem pokazal. "Tu sti luknji od krogelj!" "Z velikim naporom sem vzdignil hlod," je nadaljeval Parker, "ravno ko sem zagledal v zaseki luči vlaka. Se močan sunek, potem je padel hlod in jaz ž njim čez nasip. Čul sem še škripanje zavorov, piskanje hlapa in zvon lokomotive, potem sem onesvestil. — Mislim, da sem bil le par minut v nesvesti. — Hvala Bogu, da je nesreča odstranjena!" Strojevodja je lokomotivo izročil v varstvo kurilcu in se pridružil ljudem okolu Bili Parkerja. "Videl sem, ko je padel," je poročal strojevodja. "Z jedno nogo je ob-visel na tiru, potem se je pa preko-picnil. Hlod je Se ob pravem Saša od- stranil; dve sekundi kasneje bi vi vanj zadel, in večina od nas bi brže sedaj ležali pohabljeni, oparjeni v jarku. Dober prostor zbrali za zločinski napad ti lopo' Ako bi jih zamogli vjeti, bi jih p: vezali pred lokomotivo in tako vlel naprej. Od vseh strani so se drenjali lju k Bili Parkerju, vsakdo je hotel jemu rešilcu se zahvaliti in mu podati roko. *' Gentlemen!" je rekel majhen, debel gospod. "Mož, kteri je sam svoje življenje tvegal, da je drugim življenje rešil, ne sme oditi le s praznimi zahvalnimi besedami. On zasluži boljše pri po z nan je. Jaz prič ne m zanj nabirati dobro vol j ne doneske. Potem je debeli mož snel svoj klobuk in vanj položil desetak, kterega je izvlekel iz svojega žepa, "Dovolim si svoje življenje malo višje ceniti," rekel je sosed nagajivo, "kakor gospod, kteri je predlagal, da kaj naberemo za vrlega moža," ter dal v klobuk petnajst dolarjev. Večina potnik-* ' ne položilo v klobuk svoje darov .eč med njimi pa je še povpraševala Parkerja o njegovih razmerah. Parker pa se je vsemu temu opiral. "Saj nisem nič posebnega storil, vsakdo drugi bi na mojem mestu isto storil, kakor sem jaz." Tako se je branil častitkam in pripoznanju, toda niso mu pustili veljati. "Nastavite vaš klobuk, Mr. Parker," rekel je debeli gospod ves zadovoljen, ko je dokončal nabiranje doneskov. "Ne vem sicer, koliko je tu, toda tisočkrat toliko ste zaslužili za nas. Bog vas blagoslovi, prijatelj moj!'' Potem je stresel nabrane bankovce in kovani denar iz svojega, klobuka v Parkerjevega. "Ako bo dete kdaj v zadregi in potrebovali pomoči, obrnite se name," je mož nadaljeval in mu vročil svojo trgovinsko karto. " Obrnite se name, — tudi name!" so klicali drugi potniki in mu vrožali karte. "Hvala, — hvala lepa!" je jecljal obdarovani in si z roko mel oči. "Sedaj pa še," zaklieal je debeli, "trikratni hura za rešilca našega življenja! Ena — dve — tri!" Krepki hura-klici so še odmevali, med tem ko so potniki zopet stopili v svoje vozove; piščalka na lokomotivi je zapiskala in vlak se je pričel pomikati naprej. 3. V sodnijski dvorani v canadskem mestecu Alida se je za nekega mrzlega, meglenega dne v novembru vršila dedinska obravnava, V prostoru za poslušalce se je kakih dvajset mož zbralo okolu velike peči ter se zadovoljno grelo in nihče ni poslušal dolgočasne obravnave; pogovarjali so se med seboj o raznih stvareh in to včasih tako živahno, da jih je moral sluga k redu pozivati. Okolu četrte ure je vstopil v dvorano mož ter v naročaju nosil pet let starega deteta. Nosil je ponošeno ru-javo suknjo, v jednem žepu imel zavit mehek klobuk, hlače pa je imel v težkih škornjih. Videlo se je na možu, da ni eden tistih, ki so obdarovani s pozemskimi bogastvi. Vsim navzočim je bil tujec in ljudje okoli peči so bil raznih mnenj, zakaj je sem do šel. Dedinska obravnava ga ni prav nič zanimala. Vsedel se je na prosto klop, dal dečka na koleno in nemo zrl pred-se. Čez pol ure je bila obravnava končana: slugi je bilo naročeno, da ukaže c navzočim, da o sta vi jo dvorano, j Sedaj je vstal tujec in se obrnil ! proti sodnikom. "Gospodje sodniki," ! rekel je z odločnim glasom, "prosim, počakajte še malo, nekaj vam moram povedati.71 Uslišali so njegovo zahtevo in predsednik mu je rekel, da naj pove kar želi. "Vam, gospod predsednik," pričel je zopet, "in ljudem tu navzočim bode še znan dogodek o ubranjenej že-leznienej nesreči v minolem juliju pri Bellewoodu. V vseh časopisih je bilo takrat brati, kako je mož z imenom Bili Parker tvegal svoje lastno življenje in odstranil hlod, ležeč na tiru, tik predno je vlak pridrvil, s tem rešil življenje potnikov in osobja; lopovi pa so nanj streljali, toda zadeli ga niso." Mož je prejenjal za trenotek in ljubkoval prestrašenega dečka v naročaju. "Oni Bill Parker," je zopet nadaljeval, "sem jaz. Jaz sam sem oni ldod položil na tir, sam z dvema krog- Spisala Zofka Kveder. je pričel jo, "To je resnica, kar sem povedal," je Bili Parker nadaljeval. "Sedaj vam hočem pa tudi povedati, kaj me je v to napotilo. Takrat je bil moj sin, mali Tony, zelo hudo bolan na vročin-skej bolezni. Njegova mati, moja žena, je malo preje umrla za isto boleznijo. Ali naj jej sledi tudi on v grob? Brez posla sem bil; več tednov so že tovarne mirovale; moji mali prihranki so pošli, zdravnik se je pa izjavil, da mora mali dobiti dobro hrano, meso in druge dobre stvari, drugače ni pomoči zanj. Takrat sem slučajno v nekem časniku bral o nekem možu, da je dobil dobro nagrado, ko je za-branil železniško nesrečo. Najprvo nisem mislil na to zadevo, toda ko se je oglasila skrajna beda, mi je zopet prišla na um. "To bi bila rešitev za dečka," mi je hodilo na um, in nisem dolgo več premišljeval. Ne vem, ali mi je zlobni duh zašepetal: "Naredi ravno tako!" Potem sem napravil načrt v vseh podrobnostih in čin izvršil v noči 28. julija. One noči ne bodem nikoli pozabil. Ako je bilo prav ali ne, nisem vprašal, moja vest je spala. Otrok ne sme umreti, to je bila edina moja misel. Ko se je to zgodilo in so me vodja vlaka, sprevodniki in potniki hvalili, da sem dober, junaški mož, takrat se je vzbudila moja vest in očitala, kako hudodelstvo sem napravil. Najraje bi se v zemljo pogreznil vsled sramote. Boril sem se v dnši, toda podoba bolnega otroka je bila pred mojimi očmL Vzel sem nabrane novce. Hvala Bogu, Tony je okreval in se popravil. Notranjega miru nisem -imel od tedaj vei zelo me je mučilo in ako ne bi im dečka, ne bi zamogel tako dolgo pr naša ti. Še dalje na vesti nositi to t žko zadevo pa ne morem več. — Ti ko, — sedaj sem vse povedal in laj lje čutim; gospod sodnik, z menoj i sedaj postopajte kakor postava vel va. Lepo vas pa prosim, skrbite : dečka, on je nedolžen. — Delo se zopet dobil in delam dva mesecs vsak preostali cent sem prihrani kolikor je v moji moči, bi rad oni povrnil, ktere sem ogoljufal in so i dali darove v dobrem upanju. Vse ljudem, kteri so mi dali takrat svo naslove, sem pisal, vse jim poved in jih prosil, da naj pridejo na d našnji dan v sodnijo v Alida, da pre meni dvignejo zatožbo, kar tudi z služim. Zbrano občinstvo se je pričelo ni kaj premikati; čuti je bilo mrmranj toda ne obsojevalno. Tudi na sodnil je bilo opaziti, kako se je boril čl veški čut in oni sodnijski čut premi gal. — " Je-li kdo navzoč," vprašal je so< nik in se dvignil raz sedež, "kteri 1 tožil tu navzočega Bili Parkerja zs radi ravnokar navedene zadeve?" Nihče se ni oglasil. "Toraj je zadeva rešena," se je i javil sodnik. "Obravnava je konči na." Občinstvo je ploskalo. Ti navad možje so razumeli, kako težko se , moral Bili Parker duševno boriti. V so mu segali v roko in božali dečka. Tudi sodnik mu je podal roko. 'K [ sodnik bi vas moral obsoditi, ako ! se oglasil kak toženec, toda kot čl vek oprostim vaše dejanje. Pojdite j Bogom!" Z lahkim srcem je Bili Parker svojim dečkom ostavil sodno dv rano. Protest moskovske duhovščine. Vj liko število moskovske duhovščine enoglasno vzprejelo resolucijo, v kt< energično protestira proti prepovel izdani od sv. sinoda na duhovščil da se ista ne sme udeleževati javnel življenja in pripadati politični strankam. Duhovščina ne morg in sme še nadalje ostati slepo orodje rokah vlade, ktere dela so v kričeč nasprotju z voljo naroda. Konečno duhovščina izjavila kakor nemož da se pokori predpisom sv. sinoda Preganjanje misijonarjev na Kit skem. Iz Kantona poročajo, da so 1 tajci zopet pričeli preganjati kršči ske misijonarje ter da so oropali cerkev. višnjevimi in rdečimi rožami. Če® mizo so viseli do tal beli prtovi in še lepše čipke so bile na njih, skoro pol metra široke, tenke in lepe, kakor ia j sladkorja, j Vse polno je bilo ljudi, še v veži so J stali. Postavili so Marijo na sredi mize med sveče, pokleknili so, peli so lit a ni je in molili rožni venec. Okrog peči so se tiščali otroci, vsi zaspani so bili od dolgih molitev, ali lepo sve-[ tSo so se jim bleščale sveče pred očmi. | Kadar so odmolili, so stopile žensk« čisto blizo,. preštele so sveče in pretipale prtove. 1 Iz fine "kotenine so bili prtovi; v Ljubljani jih je kupila gospodinja cel kos. In Rezika, domača hči, je delala tri leta neprestano čipke. Kolikokrat je mati sama lupila krompir in krmila prasce, da ne bi dobila Re-zi'ka pretrdih rok. "S takimi rokami Dolinarjeva Cecilija je že vprašala se nič lepega ne naredi", je rekla naokoli pri sosedah po vasi, če so se jn mati ji je verjela. Ali zdaj se lah-že pripravile za "devetdnevnico". ko postavi, takih prtov ni v celi vasi Pripravljene so bile vse. Mesto in tako širokih čipk ni videti niti v Marketove Tereze, stare kotarice, tki trgu in tam dosti daj0 na parado, je umrla spomladi, so vzele ženske ste se postavili, Mramorov- mlado ženo občinskega sluge med-se. je rekla Zaplototfka. ki je tudi Cecilija je bila stara devica, — imeja Marijo pred dvemi dnevi. — teta" so ji rekli pri hiši in po va- "štiri sveče imate več, kakor sem jih seh. Delala je rože, poročne vence ja7 saj si labko privo^ite, za neveste, umetne šopke za oltarje va^ iriniat je večji." v cerkvi, šmarnice in lilije na oder "Ali kaj pravite, Zaplotovka?! prezgodaj umrlih deklet in rdeč maik Kaj ^ teb par sveč ? Ali moje vaze^ za v vaze nekterim bolj gosposkim poglejte, kako so beraške. Vaše so kmeticami. Bila je pobožna, sama- bile v resriici lepe. Kje ste jth pa svoja in ni obrekovala ljudi. V nje- kupili?" ni mali sobici zgoraj pod streho je, <«y Trstu. Iz Trsta so. Š.a sem stalo pri steni na omari premnogo obiskat sestro poleti, omožena je v voščenih kipcev vseh mogočih svet- Nabrežini. in potem sem šla še v Trst. nikov .pod okroglim steiklom. V sveč- prinesia sem te vaze seboj; človek nikih so stale štiri sveče, na steni je mora imeti nekaj za spomin. i„ |X>. viselo razpelo in okrog njega je bil tem če bi umr]j ,kako bi ga Jali na pribit velik venec gartrož, marjetic, cder, če ni nič pri hiši." kresnic, mačeh, trohentic in zvončkov j Razžle so se ženske domu. Po pot« iz papirja izrezanih. Na sredi oma- je rekla Zaplotovka svoji Faniki: re pod razpelom je stala velika Ma-j »xič ne pomaga, prtovi morajo rija z Jezuščikom na roki, pokrita z biti Jlovi Nečem se več spraviti r velikim okroglim steklom. Na vsaki sramoto s takimi c.unjami." strani je bila v pisano-krieeči vazi po, ,.Rdo bo pa č.ipke deal?" je re-ena lilija, izrezana iz belega papirja kla hgL <rder. 1' i SDremembi kraja naročnikov n m-j'i če na lika. iaslo\ o, d.^ se nam tudi prejšnje bivali tn.i- i. da hitreje najdemo > aslov-Dopisom in pošiljatvam nare ite "Gins Naroda" 100 Greenwich Street, New York City. Telefon 1279 Rector. Koncem tedna želimo vsem naš .m cenjenim naročnikom in rojakom širom republike in vsem našim prijateljem, znancem in somišljenikom najveselejše praznike: da jih še mnogo v najboljši sreči doživel Uredništvo "Glasa Naroda". Božič. i. Kakor znano, poročajo vsi štirje evangelisti o Kristovem življenju z ozirom na glavne stvari popolnoma »oglasno, dočim javljajo o podrobnostih tako različno, da je vsakomur skoraj na prvi pogled jasno, da so ono, kar so pisali, zajemali iz precej različnih virov, in, da so po različnih njim lastnih nazorih spisali dokaj različne razlage. Potom kasnejših raziskav in proučevanj se je prišlo do zaključkov, kteri ne soglašajo s pripovedovanji evangelistov in kteri trdijo, da je sploh dvomljivo, je li bil Kristus v resnici pred 1900 leti, pač pa že -er-t let preje rojen. < Mat. 2, 1 in dalje: Luka 1, 5.) Tozadevne zgo-l doviri.-ke preiskave med tem marljivo! ! Sicer radi tega še vedno) liinianm natančnega popisa Kristove vijenja. v ; a vami mnog i čitateliem i In i odi ko tua. — r se je pa s temi dognalo, kar jt neznano in rat" no v naslednjem nekolikoj iHw-ati. Ker je pa za večine težavno v mislih preseliti avn-i il-ibo. hočemo one dedan jih časihj >li'"-:;a dejstva -<• iaj pripe- Iz te_ra stališča bi bila zgodovina Kri-tusovega življenja naslednja: Kri-tov rednik, imenom Josip, je bilj kakor znano, te.-ar, kteri je izvrševs svojo obrt v Nazaretu. On je spadal k "iinn ljudem, kojim je bila sebičnost nepoznana in ki je bil za jedinstve delavstva. Toda tedanji delodajalci so spoznali nevarnost, ktera jim vslet 1 ea jedinstva preti in tako so izpo-slovali. >la je nazaretska policija izgnala Jo>ipa in njegovo rodbino Nazarela. Josipova žena je bila Marija. ki je bila ravno tako priprostega stanu, kakor Josip. • • • Tako je prišlo, da sta morala Josij in Marija na njunem begu ostati Bet'ehemu, ker je prišla Marijin« ur. In v siromašnem hlevu je bil potem rojen Jezus Kristus, ustanovitelji p-.\ >en. i,..'. e_:a -vetovm ga na/.iranjaj čegar nan.en je bil vse človeštvo osvo-l>o.|iti, k oje so pa izkoriščevalci inl vladarji kasnejših stoletij s pomočjo| svojih orodij zlorabili v to, da so postale okove človeštva še hujše, negol bile. 1/. kaMicjšt-vra Kristovega življenja,! do :;.ie.rovega javnega nastopa, ko jel 1» i >! a r kakih .'50 let, je le malo zgo-doviu>ko znanega. Znano je le toliko,! da je /p kot deček stavil rabincem vi sinagogah vprašanja, ktera so jih če-| >t k rat spravila v zadrego. Tedaj sol bili /idje pod rimskim gospodstvoml in njih glavna želja je bila, oprostiti! se 1 e-_ra jarma. Jezus je — tako lahkol domnevamo — uvidel, da imajo nižji| Rloji ljudstva, pa naj že bojo ktere-koli narodnosti, vedno jednako osodol siromaštva in bede in da je prav vse| jedno, jih ii izkoriščajo rimljanski pa židovski mogotci. Da je temn takoj »ledi že iz Jezusovih odgovorov ni argumente in vprašanja, ktere so mt sta^ ili rabinci. Že tedaj so farizeji upali, da se bode Jezus v svojih odi irovorih tako komprimitiral, da ga t>-do lahko obtožili kot zanieevalca vere in poslali v ječo. Toda Jezus, kleri je marljivo proučeval svete spi —. je bil že tedaj pametneji nego vsi^ . rabineL * • • Na to je nastopila v njegovem življenju pojava, koja je dala njegov ei.jem pravec. Ta pojava je bil Iv 1 Krstcik, kteri je že tedaj propoved j val v javnosti in agitiral za svobodo, j On je bil izredno energičen in neo-I rnahljiv. kajti sam Jezus je dejal o njem. da ni tr^t. ki se ziblje v vetrn tje in sem, temveč da je neomahljiv. On je oznanjevfll, da se bliža novo kraljestvo, koje pa zamore priti le tedaj, ako se ljudje od "znotraj" poboljšajo, ne da bi se zmenili za politiko. Tako se mu je pridružilo mnogo ljudi, sami siromaki, in s temi je prirejal molitvena zborovanja, kakor jih prireja dandanašnji "Salvation Army" po naših mestih. Jezus je marljivo sledil njegovim govorom in ko-nečno spoznal, da Ivanove poti ne vodijo do cilja. Kako zamorejo postati ljudje "znotraj" boljši, ako jim je odvzeta mogočnost svoje notranje zmožnost dalje razvijati? Pred vsem je bilo treba rešiti se jarma, kteri jih je pritiskal, ne kot zidove, temveč kot ljudi. • » • Tako je Jezus nastopil potem v javnosti s svojimi nauki. In ako nas ti nauki, kakoršnje najdemo v evangelijih. spominjajo vedno na govore Ivana Krstnika, moramo vedeti, da je prvotno nastopal kot njegov učenec. Jezus je videl v bogastvu in izkoriščanju. koje vodi do bogastva, vir vsega zla. To mu je bilo tako jasno, da je celo dejal, da more preje iti velblod skozi šivankino uho, nego zamore priti bogatin v nebesa. « * • Tako se je nabralo krog Jezusa mnogo ljudi, kteri so radi slušali resnico njegovih besedi, kajti on je ozna-n je val nov evangelij, kteri je vedno rastočo množico njegovih pristašev do skrajnosti navdušil. Potem se je pa oglasil sovražnik. Bogatini in farizeji tedanjih dni, pisarji, ki so bili v službi bogatinov, židovski duhovni in celo nerazsodni revnejši sloji ljudstva, oziroma vsi, ki so se bali za svoje premoženje in življenje, ako postane število Kristovih pristašev še večje — vsi so zagnali krik: "Izdajalec, zani-čevalec Boga, — obesite ga, križajte ga!" In mnogo njegovih učencev ga je ostavilo in celo Peter je iz strahu zatajil svojega gospoda "predno je petelin trikrat zapel." Božična študija. OpazoYanje novih oblek o Božiču, aH skaženi prazniki. West Hoboben, N. J.f around Xmas, 906, Christmas Edišn of GLAS NARODA-NJUSPEJPER, Ekros the Hudson, Old Manhattan, New York. Mister Editer:— Božič ima, kakor veste. Mister Editer vsepolno imen. Por inŠtene mu pravimo mi Božič, Srbi mu pravijo Božičevič, Američani Christmas, tijper 400 pa Xmas. Za vse ljudi skupaj je pa to dan miru in počitka, ikar so že the endžels pred 190G leti uvideli in radi tega peli "mir ljudem na zemlji." V resnici je pa to za mnogo ljudi dan dolgočasnosti in še za več ljudi dan skrajne neudobnosti. To so namreč observejšni, ktere sera lanski Xmas napravil popolnoma sam v nekem selunu, kamor le redko-kedaj zahajam. Namreč v siznu, ika-koršen je sedanji ali božični, je praznik skrajno dolgočasen. To se pravi Božič je all right — toda ljudje so uprav neznosni. Čemu ? Nove obleke, novi suits in novi k'-o-buki — to stori, da so ljudje neznosni. Najlepši, najveselejši. naj-priljubljenejši in najkratuočasnejši človek je vsled novega twenty-five-dol ars-suiita, kterega obleče za Xmas, uprav neznosen, neprebavljiv in zo-pern feller, kajti v njem opazimo takoj. da se šenira. Tak fe.ler ne hodi, ne stoji, ne gleda in ne govori tako, katkor inaee. Na njem je takoj opaziti, da ga nepopisno šenira, ker je tako grozno fajn in stajliš nobel oblečen. In ako ima vrhu tega na rokah še kidglovs, potem se čuti uprav nesrečnega in si ne upa ikoga pogledati vsled samega strahu, da bi ljudje ne oslepeli radi njegove elegance. Ko sem tako sedel pri mizi in pil moj Jersey-eocktail, prihajali so v se-lun jeden za drugim mladi felierji. Jednemu izmed njih je spoilal nedeljski fun nov klobuk, drugemu nova necktie, tretjemu nov suit. itd. Tak felTer pride k bari, ne da bi dal ikak order, kajti on pozabi na pijačo. On gleda le na barkiparja. ker of eourse expekta, da ibode barkipar izgovoril kak rimark o njegovem novem suitu. Ako pa bartkipar ničesar ne reče, temveč le vpraša: "Well, what is ter matter?", s kterimi besedami vpraša, kaj namerava gost piti, potem mu slednji odgovori, ker nima v glavi kaj dragega, nego novi suit: *' Twenty-five dollars, made by order fer Xmas!" In potem pride k bari drug fe.'ler, ki ima tudi nov suit. Ta je ravno tako trd in dolgočasen in nima od one--a, ikar pije, nikakega užitka, ker — da ne polije novi suit — stegne svoj vrat tako, da mu sploh ničesar ne pride v stomek. Taki fe lerji tudi ne ostanejo dolgo časa v jednem selunu, da bi se endžo-jjali. Nek nepoznan horsepower jih žene proč in kakor večni Sh^iey so ves božični dan na potovanju, tako da zamorejo povsodi ljudje njihovo lepoto in bjuti edmajrati. V zavesti svoje lepote in divote, ktero smatrajo naravno za "simply 1'kiiling", celo ne vedo, kako naj hodijo. Njihove roke in noge so jim vedno ni poti in uprav čuditi se moram, da večkrat ne padejo. Ako se kak tak feller usede, potem I doseže neznosnost svojo skrajnost.— Najpreje potegne obe hlačnici visoko, partly zato, da ikolena ne postanejo tako hitro "bagy" in partly zato. da se vidijo lepo pisane nogovice. Razun tega se nsede tudi tako daleč od mize, da ne more svoje čaše doseči, samo zato, da ne pride s komolci novega suita v dotiko z mokrim ali prašnim tejblnom. Na karte igrati ali kaj druzega koristnega de ati, tega bi ne storil niti za milijon dolarjev. In tako se dolgočasi ves božji Božič. V Tenderloin ali kam drugam, kjer je mnogo ljudi, se tudi ne upa iti, ker bi se mu tam njegov božični suit zmečkal. Se ?e zvečer, iko se doma sleče, se muka in trpljenje konča in se potem za novo leto zopet prične. Še le ko pride kak madež od Manhattan-cock-taila na njegov nov necktie, ko se njegov suit polije s pivom in iko se na telovniku poznajo sledovi ham-and-eggs-brefešta, potem postane te vrste Xmas-feller zopet navaden dober človek in tak ostane potem do Easter-Sundav, ko ima za Easter-perejd zopet nov spring-suit in ko se mučenje zopet prične. To je, Mister Editer, kar pokvari večini ljudm božično vselje. The same to you, Yours, John Dobernidge, Esq. P. S. A merry Xmas, Mister Editer, anyway, in a happy Newyears-pocket! Esq. Newyorska kronika. Torej zopet smo jih dočakali — Božične praznike namreč. Leto za letom jih pričakujemo, leto za letom pridejo, ne nenadoma, ampak natančno tako, kakor jih kaže vsaka pratka in vsak koledar. Pravijo, da se Božiča vsakdo veseli. Meni kot kronikarju se zdi to malo čudno. Kar človek s pomočjo pratke lahko na minute proračuna, kdaj pride, se vendar ni treba veseliti. Veseli se človek tistega, kar pride nenadoma, nepričakovano, kar človek niti sanjati ne more. Če meni pošlje danes Rockefeller ali kak drugi pe-tični mož, sto tisoč .dolarjev, bodem gotovo vesel. To bi bilo nekaj nepričakovanega in resnično razveseljivega. — A resnica je, da sem se tudi jaz veselil nekdaj Božiča. Če danes pomislim, zakaj, pa pridem do sledečih vzrokov: Prvo in najpoglavitnejše mi je pro-vzročal dober in nepokvarjen želodec. Mogoče se bode kdo čudil nad tem; če pa malo sam nase pomisli, pa bode sprevidel, da je res tako. Tisti ad-ventni predbožični posti človeka pripravijo do takega teka, da se mu že pri spominu na lepo obloženo mizo cede obile sline. Zares občudujem to napravo, da so pred vsemi velikimi prazniki pogosti in strogi posti. To je nekaj imenitnega. Če človeku pri dobrem kosilu odpoveduje želodec, ni veselja, pa če je sto Božieev skupaj. Tako pa je verska uprava skrbela, da so za praznike dobri in nepokvarjeni želodci na razpolago in uvedla prav obilo postov. Prav tako! Na ta način se najbolj skrbi, da si kdo ne pokvari želodca. Ne smete misliti, da ni tako. Kdor mi ne vrjame, da je pošteno postre-žen želodee začetek in konec vsakega veselja, pa naj je na Božični dan ovsen močnik. Zraven naj pije kapni-co, skozi okno pa naj se ozira k sosedu, kjer bode vsega polno na mizi. Radoveden sem, kako dolgo bode vesel! — Druga stvar, ktere sem se veselil, je bilo to, ker je vso noč gorela lue. Otrok ljubi neizrečeno svetlobo. Teme se boji. Zoprna mu je, pusta in moreča. Le svetlobo in zopet svetlobo. Nad to se veseli jasno otroško oko, kot bi vedelo, da je rojeno za svetlobo duha, za jasnost nazorov, za svobodo duše. Veliko veselje provzroča veliko število praznikov. Človek počiva, dobro je in to je vse. Človek je trpin, navajen težkega dela in slabe hrane. Če pride v letu parkrat narobe, da malo dela in dobro je, mora spoznati razloček in reči: zdaj mi je dobro. V Ameriki ne čutimo tega, kar smo čutili doma. Praznika se zgube, na njih mesto pa pride delo. Tisti dan, ki nam je prost, ne zaleže veliko. Sicer so pa tudi 'drugačne razmere zdaj, kot so bile nekdaj. Nekdaj so skrbeli drugi za nas. Ni nam bilo treba stikati, kod in kje 1 dobimo, ker so vse preskrbeli naši stariši . Danes smo mi na njih mestu. Mi ; moramo poskrbeti za vse in skrbeti tudi, da dobimo sredstev. Nas torej prazniki veljajo in pomenjajo stroške. — Mi smo prišli semkaj, da služimo, delamo in si izboljšujemo naše stanje. S previdnostjo in delom dosežemo vse. Ali je umestno, da se veselimo in praznujemo, predno smo preskrbljeni za poznejše življenje? Ne. Le ne počivajmo, ampak hitimo. Kadar si ustanovimo gotovo bodočnost, tedaj pa sedimo in imejmo Božič vsak dan. — Božič je pred vsem čarovno znamenje, baš točka, kjer se neha vedno nazadovanje dneva in začenja zopet napredek. Napredek j© nekaj razveseljivega, bodisi za posameznika ali za cel narod. Leto je prav tako, kot življenje. Od Božiča pa do kresa raste, napreduje, rodi sadove, potem pa umira polagoma. V dobi napredka je vse. Vse ozeleni, oživi in rodi, potem pa polagoma omaguje. Kot truden starček leže narava k počitku, odeta z belo odejo, da se odpočije za ves trud in nabere novih močij za novo življenje. Kar je mrtvega, nima zanimanja za nas. Zato pa z dvojnim veseljem pozdravljamo trenutek, ko se začne velikan gibati pod belo odejo in dajati znamenja, da ni umrl za vedno, ampak da je le počival. Slovesnost tega trenutka so umevali narodi že več tisoč let pred nami. In danes ga tudi še umevajo, le s tem razločkom, da se je zgubila veličastna tradicija narave, njeno mesto pa so zavzele fantazije, ktere so se rodile tisoč- in tisočletja pozneje. Pa kaj se hoče. Kadar je oče star, gre na kot, na njegovo mesto pride mladi sin; on je vodnik in gospodar vsega. Tako se vrsti rod za rodom. Kot kronist bi moral sipati kaka vošila. No, to je odveč. Za vošilo se ne kupi niti škatlje žveplenk. Radi vošila se ni še uikomur boljše godilo. Vošilo je nekaj tacega, kot "Blažov žegen". Če se komu dobro godi, godilo se mu bode tudi brez vošil; kdor je pa revež, ostane revež in ne reši ga vse vošilo sveta. Razvnemati se za dneve, kteri so v pratkah rdeče naslikani, je vsekakor odveč. Dan ne spremeni človeškega stanja. Čim večji je, tem hujši je za reveže. Baš na take dneve pride človeku pred oči razlika ljudij in stanov Po nekod je vse, nekod pa nič. Jed-nim sije večna dobrota, drugim večna borba za kruh. Velika je ta razlika, a popraviti se ne da. Še v pratki niso vsi dnevi jednaki. Kteri so našli pri pratkarju milost, oblekel jih je lepše in zapovedal, da jih ljudje tudi spoštujemo. Ti rdeče pobarvani in. zaznamovani dnevi so nekaj več, kot drusri, torej nekaka gospoda med dnevi. Zato naj jih vpošteva in praznuje le gospoda, mi se pa držimo ■skromnih delavnikov, zaznamovanih z jednostavno črno barvo, ktera se zdi kot nekako žalno znamenje, da človeška krivica še dnevom ni priznala jednakosti. Mogoče ne bode komu ugajalo, ker sodim tako. No, če vi pomislite, pa pridete tudi do tega prepričanja. Slovenci smo vse kaj prej kot bogat narod. Navadni trpini smo, kar so delavniki med nedeljami in prazniki. Zato pa prepustimo, da se vnemajo za vse tisto, kar je bolj tl nobel" tisti. kteri imajo čas, denar in mogoče tudi poklic. Well — Božič je tukaj. Kdor ima čas, naj kar razmišlja, kdor ima denar. naj se dobro ima, komur se slabo godi. naj upa na boljše. Komur je dolgčas, se lahko zabava. Vsak naj napravi, kakor mu najbolj prija. To je vse. kar ima povedati kronika r. Kdor je bistre glave, pa lahko še marsikaj dostavi, kar kronikarju ni bilo mogoče. NAZNANILO. Rojakom v Johnstownu, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g. FRAN GABRENJA, 1105 Virginia Ave., Johnstown, Pa. Preje je bival na 519^2 Power St. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami že več let v kupčijskej zvezi. Spoštovanjem "** FRANK SAKSER CO. lov ensk j katoliško pOZOR ROJAKI! Nikdar niste piii tako debre^a žganja in liuerjov, kalior^ne lahko se: aj pijete, kjer na i e '..ti in likeri iz so odlikovane - a -cjcratorija Orosi v Milan .:, Te fini in dcl;ri Lkt ri ko n-irejeni iz Orobi iz\ 1' ekov ..-..t ve mi predajamo trgovcaia, od katerih. Vi kupujete žganje Z t d. a^ denar. t Da p.;kiiž^:ao vk. i l/..de j izvrstnost tega žgunj;i, s. m tse odločili vsakemu za posknSnjo poslati za dvanajst litrov izvleči a samo za tri dolarje. Ili Smo zagotovljeni da hoče vsaki kateri samo jedau pot od nas naroči vedno cd ims krpo vati, posebno k > s;e bode prepričal du so naSi žg^n^i napravljeni iz teh ex-truktov bol .i in lmejši kakor marsikateri dru-i v Ameriki. Kjer mi to samo za poskušnje po-Siljaino, prosimo da se nam pofelje tri dolarje naprej po money orderju ali pa v registrirt pismu. Ne zamudite te priložnosti ter se prepričajte v nažih žganjih. PiSite na: AMERIKA EUROPE Co. lil Columbus Ave. New York. podp. društvo x svete Barbara Xa Zledlnjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City", Pa. dno 3i» januarja 1902 v državi Pennsvivi.TirtU ODBORNIKE: Predsednik: JOSIP ZA LAK mL, Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Bos 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ALOJP1J ZA VEK L, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MDHIČ, Box 537, Forest City, p«. NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duiyea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Ta. FRAN SUNK, Luzerne, Pa. rw POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. Box §®7, reat City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Iz urada glavnega predsednika. BLIŽA SE DAN OBHAJAN J A KRI STO VEGA ROJSTVA RADI TEGA ŽELIM VSEM ČLANOM IN ČLANICAM ORGANIZACIJE SV BARBARE VESELE PRAZNIKE IN VESELO NOVO LETO! Z BRATSKIM POZDRAVOM OSTAJAM VAŠ JOSIP ZALAR, ml., glavni predsednik. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI 1 SI I il KOGA MI ŽELIMO. Mi želimo da se vsi tisti ljudje oglasijo, kateri trpijo na kroničnim, zastaranim in akutnim boleznim, ali posebno tisti katere niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Tudi vsini tistim kateri so bolni in da jim ni mogoče najti zdravnika kateri bi jili ozdravil, dajemo svet in povduk brezplačno. Vsaki bolnik nam mora pisati ako sc hoče popolnoma izzdraviti! In veste zakaj ? Tukaj v Ameriki slo venci služijo svoj kruh večinoma s prostim in teškim delom kateri je tudi večinoma nezdrav tako da dobivajo razne bolezni ali neznajo se obrniti do dobrega in jx>štcnega zdravnika, da bi jim dal pravo pomoč. Naši rojaki neznajo za zdravnike kateri so v boleznih ko se naj bolj po gosto nahajajo. Specialisti, ter hodijo k zdravnikom kateri jih ne zastopijo in tudi nemara j > veliko za naši Narod. ZATO SMO MI 1'STA-NOVILI ODDELJEK ZA SLOVENCE, V KATEREM DOBIVAJO NAŠI ROJAKI DOBRO POMOČ IX BRA-TOVSivI SVET. TORAJ PREDNO SE DASTE PRI KATEREM ZDRAVNIKU ZDRAVIT PISITE NAM 1)A VAM SVETUJEMO! Hočemo Vam naznani; kakšna zdramila pošiljajo naži ziira\niki! Niiii zdravniki zalezujejo kronične in zastarane bolezni že skoz mnogo lot ter t l:<>z njihovo dolgo prakso so l^ris-i do prepričanja da so le >k-, ui nuj boljo za ozdraviti s z lnvili ki. ti ri s > prij>ra\ L'oni :> > proupisili katere so ustanovili n j l.w'j slav .J zdn vml.i < d < <•!< <.■ a sv<*ta. Ali veste d t ie mnogokrat vz-.d i mnogo i'i j:«u«»go let in tuli celo živi •-;' • o 1 eiiga človeka da je iznajdil samo za eu> 1» >lez ri zdra vilo p<» I.alcr-in sc ji- tista LoIe;;en gotovo ali p i vsaj najbolj ■ ozdravila. Ako tako Iakštn zdravnik znajdo zdravilo z i b »iezen, Lutcro nil do ni mogel poprej z l gotovo ozdraviti, potem postane on poznan in slaven p > celem svetu kjer On je dospel do tega, da se bolnika a tako bolezen sedaj zamore < zdraviti. Nmm zdravniki imajo za vsako bolezen posebno in stanovitno zdra-vilo, kjer ta zdravila so pripravljena točno po predpisu jednega velikega svetovnega profesorja in zdravnika, ter pošiljamo te zdravila vsakemu našemu bolniku. Te zdravila po sistemu OROSI so čisti in naturalni kateri so pripravljeni iz raznih rastlin, zelenjav, korenin in več drugih tvarin ter se rabijo po vsih državnih bolnišnicah in po-sebuo v slučaju vojske. Toraj bolniki kateri rabijo OROSI zdravila morajo vodit da so te zdravila najbolji in naj b°lj gotovi zdravili kjer so že bili po preje poskušeni nad ljudmi ko so bili bolni in pri katerih so se pokazale te zdravila vedno za naj boljša in iz naj večjim uspehom. * -r Vsim bolnikom sledeče na znanje! -f NAŠA POŠTENA IN NEPOBITA PONUDBA. Kjer smo gotovi da naSa zdravila v vsaki lioh zni pomagajo, Vam moremo za gotovo obljubiti sledeče: Ako se Vi pet dni poslej ko ste dobili mišo zdravila ne čutite bolje, in ne opazite d.i Vam naSi zdravili hočejo pomagati, pošlite nam jih po expressn plačano s .lovoljen-jem pregledanja in ako niste porabili <>«1 njih več od jedne tretinje. Vam hočemo povrniti brez kakSne okolnosti Vaši denar katerega ste nam dali nazaj. To Vam garantirajo: Po celem svetu slavni profesorji Dr. RDOF, Dr. SGHUH in Dr. KNIGHT! ALI VAM MORE KED0 DRUGI TO OBLJUBITI ? NE! SAMO TISTI. KATERI JE GOTOV DA VAM MORE POMAGATI. Vidite, vprašalte in prepričajte se sami, posebno tisti kateri so v New Yorku. Mi ne dajemo v časopise Hžutvc pisma s podi isom od ljudi katerih še ni. Vi kateri slanujeio v ITev iorku poznate gotovo gospoda Hudimi, samo pišite na njega ali ga pa vprašajte osebno. 15 rite k al..', no pismo nam je dal. Veleoenjeni zdravniLi od c-AMERICA-EUROPE COMXANIJE v New Yorku. Velenčeni gospod ! Prav navduSen sem orl Vafiega uspeha katerega ste pokazali pri moji bolezni, katera me je trpinčila celih pet let in od kutc :•«• ne niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Naznanim Vam gospod zdravnik da prvi teden ko sem začel rabiti Va&i zdravilu, katera ste mi Vi dali proti moli bolezni kat.-ro sem imel na prsih, izgubil f .an bolečine in ne da bi s<- samo boljšega čutil, tem več imam prepričanje da sem popolnoma ozdravil. 1 Zuto gospodi zdravniki Vas prosim tla oglasite to pismo, da bodo tudi drugi ljudje zaupali na Vas in Vafci zdravila in se pustili od Vas zdraviti kakor sem se jest pusiil in da s- nebodo d;:li premotit od drugih zdravnikov kakor seje z m. noj golilo. Hvula bogu sedaj sem Zdrav ali Vam želim da živite tisoče od l.-t v korist bolnikom. Bratje Slovenci, jest sem Zagrebčan živim tukaj v New Yorku, in ako ne verjamete temu pismu, pridite k meni j- st Vam hočem vsem svetovati da se pustite zdravit pri zdravnikih od America Europe Compunije kjer to bode v Vaš korist. — Za vedno Vam se zahvaljujem. „„ , , Ivan Hudin. V >,e\v Yorku, dne 2. Septembra 100G. TO NI LAŽNIVO PISMO TO JE RESNICA, IN KEDO NE VERJAME NAJ VPRAŠA GOSP. 1IUDINA! Pošlite nam Vaši naslov da Vam takoj pošljemo našo malo knjigo: Toruj vsi kateri ho5ete da Vas ozdravimo pišite ali pridite sami na ZRAVNIŠKI ODDELJEK ZA SLOVENCE od A* AMERICA-EUROPE Co. ^ 161 Columbus Ave. NEW YORK. Svetujemo tistim kateri pridejo osebno, da pridejo ako je mogoče rjutraj med deseto in dvanajsto uro. i 1 Jugoslovanska Ink or pori ran a dne 24.janu*ija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SITNIČ, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Bos 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Bos 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornem odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, Ll. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik. E* s 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III. nadzornik, Bos 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4^24 Rlsukberrv St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MART IN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, III. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Bos 424, Ely, Minn., po svojt.^ tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Bos 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zasti pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poiiljatv* tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 BI a ek herrv St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki ▼sake pritožbe. 3 Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". Iz glavnega urada predsednika J. S. K. Jednote. Zopet se bliža leto svojemu koncu in bližajo se veseli božični prazniki, dragi vsakemu Slovencu iu Hrvatu. Ob tej priliki si smatram v svojo dolžnost, da kot predsednik Jugoslovanske Katoliške Jednote, te velike društvene organizacije med Slovenci in Hrvati v Ameriki, spregovorim nekoliko besedi do svojih cenjenih rojakov po širni Ameriki; to pa ne samo do onih, ki so do sedaj čvrsto podpirali to narodno organizacijo, ampak tudi do onih, ki še niso pri njej. Naša s.aviia Jednota je narasla v tekočem letu in se pomnožila, tako da sedaj šteje ČEZ PET TISOČ ČLANOV; zato smem sedaj ob koncu zopet ikončanega poslovnega leta mimo in s jKinosom zreti nanjo in njene uspehe ter jo smelo smatrati kot najuspešnejšo organizacijo slovensko v tej novi domovini. Napredek, ki ga kažemo na vseh črtah našega društvenega življenja, je gotovo velikanski, a ni še dospel do on<"„'a vrbinui-a, kterega pričakovati smo od našega sedanjega delovanja j*.vsem opravičeni. Naša >lavna J. S. K. Jednota napreduje dan za dnevom. in vem. da je ni Jednote, ki bi bila tako radodarna, kakor je ravno J. S. K. Jednota. Ona nas podpira, dragi mi bratje, v vsakem s.učaju: bodisi v bolezni ali v kakšni drugi nesreči; ona nam vedno stoji na strani z odprtimi nV-iami. da nas objame, če nas zadene nesreča, da se zatečemo k njej. Zato moramo biti po-no>ni na takšno organizacijo in moramo vsi skupaj složno delovati za nje napredek in obstoj. Vedno si pridobivajmo novih udov v posameznih društvih, ustanavljajmo nova dru-tn rojaki naj pristopajo k tej iristni organizaciji, i tem pa ne smerno ostati. Naša ost je povzdigniti našo slavno J S. K. Jednoto na ono stališče, ki odgovarja časovnim razmeram. V tem smo že storili veliik korak v tem tekočem letu, ko se je naša slavna organizacija skoraj podvoji a. Vendar je treba, da še naprej korakamo na potu napredka, ako hočemo doseči svoj si stavljeni namen. In kaj naj pospešuje ta namen bolj tot ustanavljanje novih krajevnih društev v naselbinah, kjer še društva ne obstajajo, za takšno prekoristno organizacijo, kakor je naravno J. S. K. Jednota! Če vas je le deset skupaj. dragi rojaki, ustanovite si društvo i»i pridno pristopajte k J. S. K Jednoti, zauaj v>ak Slovenec ah Hrvat bi moral biti član te preko- etvi pre 1 dol. ristne ustanove, nam priljubljene Jednote. Čim večje število novih društev pristopa k naši Jednoti, tem ve rjo financijellio podlago imamo, tem lažje moremo dosedanje uspešno de-ovanje nadaljevati in razširjati. Zdrava finaneijelna podlaga je pri vseh društvih pogoj društvenega obstanka. Toda dober in delaven društven odbor je duša društvenega življenja. zato vas prosim, dragi bratje, da se ljubite med seboj in spoštujete svoje uradnike, zakaj bodisi še tako majhen uradnik, spoštovati se ga mora katkor največjega. Ne smete mi zameriti, dragi rojaki po širni Ameriki, ako vas sedaj ob oklepu leta najiskrenejše prosim, da delujte z vsemi svojimi močmi za društven procvit; ustanavljajte nova krajevna društva, ki naj pridno pristopajo 'k naši priljubljeni J. S. K. Jednoti. S tem bodete skrbeli nei samo za sebe v slučaju bolezni, ampak preskrbeli bodete tudi svojim dragim, ako vas Bog odpokliče iz tega sveta, podporo, radi ktere vas bodo imeli jh) vaši smrti še mnogo let v spominu ter vas blagoslavljala Xa delo torej, dragi rojaki, in to brez odmora ! Vsakdo, posameznik, a i celo novo društvo, lmdi uverjen, da s svojim pristopom k naši Jednoti ne koristi le samemu sebi. ampak poveča ugled celega slovenskega in hrvatskega naroda v Ameriki. Pridobili smo si že pri drugih narodih mnogo ugleda, a povečali ga bo * >Mno, ako gremo tako složno naprej n jim pokazali, da se zavedamo svojega naroda. Pokažimo z vedno rastočimi številkami naše napredno delovanje nam slavne J. S. K. Jednote. To moremo (doseči samo s složnim in požrtvovalnim delovanjem, zakaj: "v slogi je moč!" Zahvaljujem se ob koncu leta vsem bratom v glavnem odboru in v krajevnih društvih za njih uspešno delovanje v minolem letu in za njih požrtvovalnost v korist naše Jednote. Vsem udom J. S. K. Jednote ter vsem bratom Slovencem in Hrvatom v Ameriki že.im VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO! Živila, procvitala ter rasia nam priljubljena Jugoslovanska Katoliška Jednota! Na Calumetu, Mich., dne 14. decembra, 1906. Mihael Sunič, gl. predsednik J.S.K.J. OROBN JSTI KRANJSKE NOVICE. Smrtna kosa. Umrl je v Leonišou v Ljubljani bivši župnik in duhovniški svetnik v Budanjah pri Vipavi, Ivan Kkvarča. Pomanjkanje učiteljev je na Kranjskem. Izpraznjenih je 91 mest. Kočevski državnozborski mandat nameravajo nekteri ponuditi bivšemu kočevskemu okr. glavarju Gstetten-hoferju. Županom v Ribnici je bil po smrti rviunu. izvol len dr. Sifrer. PRIMORSKE NOVICE, Železničarjema zimska suknja. Nedavno jtroji niso ceneni, kteri se gonijo z gonilom, kterega morate gibati z roko, temveč oni delujejo s pomočjo automatičnih peres, vsi mehanični deli so obvarovani z kovinskim obodom, tako da se ne rr.o-re o zaprašiti : r^g je soliden in izdelan iz kovine ter meri devet palcev v premeru; Stroj igra na dvojne standardski Columbia ali Edison valčke in nadkriljuje vse tudi najdražje stroje tako z ozirom na čistost in jakost glasu. Stroj ie lep okrasek stanovanja in je zelo priličen za večerne zabave. Ne pošiljajte nam denarja v naprej, temveč pišite nam danes ter se ob-vežite, da bodete prodali 39 komadov novosti, ktere se lahko jrodajo, in sicer po 10c. komad. Ko to prodaste, pošljite nam $:{.90 in mi Vam pošljemo imenovani "dandy" govoreči stroj, natančno tak, kakor je popisan in naslikan zgoraj. i zamorete samo poskusiti, ker vzamemo nazaj vse predmete kterih ne morete prodati in Vam damo nagrado primemo predmetom, ktere ste pro dali. Pišite danes. NEW YORK-CHICAGO SUPPLY CO., 171 Broadway, New York City. AFSTBO-AMEBICAN LINE Regularni potni parnikl "FRANCESCA" 5. januarja. ''Sofia Hohenberg" odpluje lo. januarja. vo*IJo med New Yorkom. Trotom In Reko. Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik. ko od doma gredo. Phelps Bros. Č&, Co., General Agents, 2 Washington St., New York. ta s- VESELJE ŽIVLJENJA zainore možki in ženska uživati le tedaj, ako sta POPOLNOMA ZDRAVA Ljudje, kteri imajo kako bolezen v želedcu ali na jetrih, so vedno slabe volje in sami na sebe jezni, tločim so oni, kteri imajo dober tek, veseli, energični in prijazni ter polni humorja. Nikakor pa ni težko, ohraniti si dobro prenavljanje, kajti JOSEPH TBINEB'S * Trinerjevo ameriško & grenko vino REGISTER* Vam bode vedno podelilo dober in zdrav tek ter prebavljanje. Znano Vam je, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena brana se spremeni v truplu v čisto kri, ktera je tok življenja. Povpraševanje po tem sredstvu je vedno bilo in je tako veliko, da se tu pa tam neprestano pojavljajo razne imitacija, s katerimi se hoče preslepiti odjemalce; naši čitatelji pa dobro vedo, da je samo TBIMEBJEYO IIEllUl GRENKO TINO PIJTO kot naji>opoliiej£e rodbiusko sredstvo in najbolj zdravo namizno vino na svetu. Dober tele« Dobra prebava. Dobro zdravji •Jake mišice. Jake živce. Dolgo življenj To je, kar Vam jedino to sredstvo in nijedno drugo, podeli. Bodite uverjen, da se z vporwbo t«*ga sredstva izognete mnogim boleznim. Rabite je kot prebavljalca toniko, kričistilca in preprečitelja raznih bolezni. PozorJ Kadar rabite Trinerjevo ameriško grenko vino kot zdravilo, ne smete piti alkoholnih in bmeljevih pijač. V LEKARNAH. V DOBRIH SALOON1H. Jos. Triner, 7^9 South Ashland Ave., Chicago, 111, Jamčimo intent in polno moč naslednjih posebnosti: Trinerjev Brinjevec \ SlivOTka, Tropinjevec in Cognac. Zvesti prijatelji. (Čudna pripovedka.) Ako hoče kdo kako povest pripovedovati, si mora v prvej vrsti za njo zbrati pravi kraj. Posebno pa je treba kraj opisati v tej povesti, v kterej bo se te čudne stvari godile. Toraj: imenujmo kraj Krokarji. Lega Krokarjev je napravila na redkega potnika dober utis. Vas Krokarji je bila na precej strmem griču, pot proti vasi se je vila sedaj kviško, sedaj doli, ob poti pa so Čepele zelo siromašne koče. Apno se je luščilo raz 6ten, več okenj je bilo ubitih ali s papirjem zalepljenih, ali pa celo zabitih. Na strehah je rastel mah in druga zelišča, pa tudi oves, tja gori so seme zanesli vrabei. Ograja ob vrtovih j« bila polomljena, vrtovi sami pa zelo zanemarjeni; v njih so se ko-Šatile solnene rože in drugi osat; celo nad gostilniškimi vrati se je vil zelo siromašen zimzelen, kazal svoja suha rebra ter vabil spehanega potnika, da prekorači prag. Gostilna je pa tudi veljala kot najboljše poslopje v vasi: okna so bila vsa cela, streha je bila tudi v dobrem 6tanju in je ▼ obče napravila utis, da tu notri vlada čednost. Seveda se pa ta še ni zamogla meriti s hišo župana, ktera je bila prav tik nje. Županova hiša je bila rumeno pobarvana, okna pa temnorudeče. Že od zunaj je vse kazalo, da tu stanuje mož, kteri ljubi red. Gostilničar bi bil gotovo užaljen, da ga je prekosil oni, ki je tu višja gosposka — župan; toda vedel je, da drevesa ne rastejo v nebo, in da celo to županovo rumeno pobarvano hišo, z rdečimi okni, še kaka druga nadkri-ljuje. To tolažbo mu je dajal mlin. ki je stal takoj ob početku vasi ob šumečem potoku. Mlin se je ponašal nad drugimi hišami z dverni nadstropji, kakor bi hotel ostalim reči: saj ste le vse revice! Zupan, gostilničar in mlinar so bili vaška gosposka in te časti so si bili v svesti. Zato so imeli dovolj vzroka. V Krokarjih je veljal župan ali občinski svetovalec mnogo več nego kje drugje. Ti uradi niso bili le zaupna mesta, kakor kje drugje, temveč so pomenjali nekaj višjega nad drugimi Krokarji, toraj nekake Nadkrokarje ali še kaj boljšega, kar pomenja, da nositelji teh častnih mest niso bili Krokarji. Kaj pa so prav za prav Krokarji? "Krokarji" je neka zvita beseda v tej deželi. Ako se dva človeka pričneta prepirati, pri tem pa se obkladata s takimi priimki, za ktere so postavili paragrafe glede žaljenja časti; kjer pa prepirljivci nimajo prepričanja, nastopi logika pesti; kmalu pa se pobratita in je zopet vse dobro, — taki ljudje so "Krokarji". Ako ima kdo organično moralno napako, da smatra ptuj krompir, repo, zelje, kokoši, gosi ali druge v obče dobre stvari, za svojo last, in ga iz te zmote celo ves napor državnega pravdnika in konečno poslovanje jet-ničarja ne zvleče, takemu se pravi "Krokar". Kako to T lvdor bi kedaj obiskal koče v Krokarjih, bi našel tam le stare ljudi in sem in tja kako bolno dete. Kar je zdravih in krepkih ljudi, so vsi na potf »vanju. Krokarji hodijo po svetu kot brusilci. pobiralci cunj, kosti in starega železa. Vozove z dvemi kolesi sta vlekla mož iu žena; vozovi so bili pokriti s plahto, v njih pa je bila vsa imovina: par ponev in piskrov za kuhanje, potrebno orodje, nekaj žakljev in kaka pokrivala, na kterih so se valjali otroci, kteri še niso zamogli rabiti svoje ude. Večji otroci pa so bosi tekali v raznih Čudnih oblekah ob vozovih in bili so tudi potrebni pri kakem "kup-č.„ kein poslu. Toda časi so za Krokarje postajali vedno slabejši; kupčija je bila zanje že od pamtiveka za nič in zato so bili prisiljeni, si od boljših ljudi kaj izposoditi. V tem so bili zelo plemeniti in rahločutni, zato niso tega nikdar javno -tnrili. Nikdar se niso podali h kakemu možu in mu rekli: "Dobri mož, i »omagaj nam s tem ali onem!" Ne, to niso nikdar storili. Mogoče bi jih zavrniti ali pa kasneje celo obžaloval. \ se to so pa hoteli Krokarji ljudem prihraniti in so zato lepo na skrivnem vzeli, kar so potrebovali. Toda dandanašnji svet je trd, brezčuten in ne zna spoštovati taka nežna čutila. Ta svet imenuje tako početje, ktero prihaja iz najplemenitej-šili vzrokov, s surovo besedo "tatvina", in tako je prišlo, da je vsak potujoči in ne več potujoči Krokar bil že kedaj shranjen za vrati s težkimi zapahi in ključavnico. Ker pa zahteva postava, da ne sme nihče, kteri je bil že na prej navedeni način "počaščen", postati obr-inski odbornik, zato se nikakor niso ondi smatrali za prave Krokarje: župan, gostilničar in mlinar. Ali so se pa zato sramovali T Ali eo s tem zgubili zaupanje pri njih podanikih f Žalibog, da moramo reči, da •e jim ni bilo potreba sramovati, tem- več so bili šele pravi Krokarji, dasi sami niso bili tega mnenja. To mnenje se je pa vendar le dobro skazalo. Pozna jesen je bila. Krokarji so svoje pičle pridelke pospravili. Večina vedno potujočih vaščanov, ki so prišli samo za par dni domov, da pospravijo letino, je že vleklo svoje škripajoče vozove v znani jim svet in zopet so postali nadloga naselbinam ob cestah. Nekteri so pa še ostali doma in brskali po kamenitem polju ter iskali krompir, kajti ta je bil njih poglavitni živež. Necega jutra so se pa še ti zgubili v temne j megli in župan bi lahko svoj urad obesil na klin do prihodnje spomladi. Toda temu ni tako bilo. Doma so ostali pa starci in starke in ti so bili zvesti navadam izza mladosti, zato so si včasih dali duška svojej notranjej nagnjenosti in je zbežal kak ded ali stara ženska na cesto, ko jim je v hiši nekam nerodno postalo; od tu so klieali vse drugačne nego ljubeznive besede ter si tako ote-šili težavo srca. Tako početje pa ni bilo dovoljeno v deželi, zato tudi ne na Krokarjih; v takih slučajih je moral poseči vmes gospod župan in z vso uradno resnostjo posvariti svoje podanike. Mrzel, neprijeten večer po vseh Sveiih je bilo, ko je župan po svojem uradnem poslovanju zvlekel iz shrambe svojo lojternieo in vpregel konja. Ta konj in mlinarjev belec sta bila edina konja v vasi. Županov konj je bil vitek; vsako rebro se mu je videlo in bi kaj lahko služil za računski stroj v nižjih razredih ljudske šole. Na lojternieo je župan naložil štiri vreče r\i, potem z jezikom zacmoknil, v prijetno povabilo, da naj konj stori sedaj svojo dolžnost. Toda preveč v misli zatopljen konjiček ni čul povelja občinskega glavarja. Šele na neljub dotikljaj biča je pričel teči in vleči lojternieo po cesti proti mlinu. "No, kedo pa pride tako pozno?" je menil mlinar, ko je čul, da je voz obstal na njegovem dvorišču; vstal je in stopil pred duri. Spoznal je župana in privzdignil svojo z moko zaprašeno čepico in zaklical: "O, gospod župan! To je lepo I Ali si mi kaj prinesel ?" "Malo zrna imam tukaj in bi zanj rad imel nekaj moke," je bil odgovor. "Prav tako, — vsega imam dovolj! Prav fine moke, navadne, bele moke ali črne, kakor želiš! Koliko pa imaš zrna?" Sedaj je odkril vreče in pogledal. "Štiri mernike. Dobro. Kmalu pogodimo. Peter, Peter!" S prirojeno hitrostjo se je počasi privlekel mlinarski hlapec Peter in odprl svoja usta, kakor bi hotel vprašati, kaj ima storiti. "Odloži to!" je ukazal mlinar. — "Kakšne moke pa želiš, sosed? — Bele za kruh ? — Dobro. Dve vreče bele moke naloži, Peter! Toda najpr-vo dobro konja pokrij. Gospod župan bode z menoj pil polič mošta, ali ne?' Mlinar je imel izvrsten jabolčen mošt, celo boljega nego gostilničar, zato je vabilo županu kaj dobro do-j šlo in je odkorakal po dolgem mostov-| žu za mlinarjem v njegovo sobo. Na 1 tem mostovžu so stale vreča poleg vreče, polne moke; na teh pa so bile | še manjše vreče, iz kterih je bilo videti, da je v njih najtinejša moka. "Ne bi bila napačna taka vreča," mislil je župan sam pri sebi, seveda ni I pa to glasno rekel. "Kaj pa je kaj novega?" vprašal je mlinar, med tem ko je gostu iz prstenega vrča natakal mošt. Zupan se je spomnil, da mora kot : izobražen mož tožiti o bremenu svojega urada in rekel: "Novega? Nič, prav nič! Stara ribiča sta se danes zopet pretepala; ona je njega pognala na ulico in stari je tam vpil in zabavljal. Vse jo je nazval, samo an-geljtne! To je vse, toda nič novega. No, in ko sem zopet red napravil, sta oba Čez mene padla, to tudi ni nič novega. Moj Bog. zelo žalostno je, ako moram tako tolpo vladati. Dolgo tako ne bode trajalo; noben pošten človek ne more to vztrpeti." "Ali so tudi tebe psovali in žalili?' je vprašal mlinar sočutno. "Zamoreš si misliti! In kaj sta mi vse rekla! Ako bi le kak pridevek za-' slutil, bi noben pes več od mene ne ! vzel košček kruha!" "In to si pustiš dopasti?" "Kaj pa naj storim? Tožim? Kaj pa imam od tega? Tem ljudem je vse-jedno. ako so zaprti, jaz imam pa le sitnosti. To ni nikako veselje biti med tako tolpo, in nikaka čast ni biti župan take d nihali; toda to storim na ljubo vsej občini. No. in k sreči sem še zelo pozabljiv. da take stvari takoj pozabim." Nato izvajanje ni ostalo mlinarju druzega, nego da je županu izrekel svoje občudovanje za njegovo hladnokrvnost in požrtvovanje v službi za blagor občine. Župan se je pritajeno smejal, kakor bi hotel reči, da tudi najevčja pohvala sra ne more odško-dovati za muke, ktere trpi v blagor občine. Skoraj celo uro sta sedela in se pogovarjala; sedaj pa je vstopila dekla in povedala, da ima večerjo gotovo in mora mizo pospraviti. Župan je vstal, mlinar ga je pa do voza spremil, ob kterem je konj zelo zamišljeno stal. Župan je odvzel po- ni več ganol, vlekel je gostilničar na krivalo raz konja in ž njim pokril tako surov način umorjeno žival sko-vreee z moko. Potem je posegel v žep zi odprti plot na svoje dvorišče. Tam in rekel: "Glej, sosed, kako sem pozabljiv7 Ves čas sva skupaj sedela; dozdevalo se mi je, da ti imam nekaj povedati; sedaj se šele spomnim. Uradni dan ske na plot. bode in pričujoči morajo biti občinski svetovalci. Tu je listek, podpisati ga moraš, tukaj te počakam. ga je pa čakala njegova zvesta žena. "Ali ga imaš?" je vprašala. "Da, vzemi vrv in vleči ga za sedaj v kočo, jaz pa brzo zopet pribijem de- uslugo. Obžaloval pa je, da to ne mo- navadi; njegove zvedave oči so zrle re precej drugo jutro storiti, ker mo- sem in tja, njegov surov glas pa je bil ra na vsak način preje peljati voz še bolj oduren. Najprvo je vstopil pri moke k peku v Žabnico. Gostilničar županu, z resnim obrazom je posegel se je tudi s popoludnem zadovoljil in v usnjato listnico in iz nje vzel dva celo, ako vino dobi pojutranjem. listka in ta molče izročil županu. Mlinar si je z zadovoljstvom roke Župan je odprl uradni pečat na Pozne jesenske noči so zelo temne in posebno temna je bila ta noč; zato Komaj je mlinar odšel, že je župan se ne smemo čuditi, da je mlinar, — iz hodnika potegnil malo vrečo fine kteri je v okolici kupoval žito — šel moke in nesel na voz. Toda ko je to j za lučjo v gostilno. Vstopil je, a ni storil, pokliče ga znan glas: "Po ma- nikogar našel, da bi ga pozdravil, lo moke si prišel?" t Poklical je enkrat — dvakrat — tri- Župan je obledel in prav negotovo krat: "Vina gori!" toda nihče se in jecljaje je odgovoril: "Sedaj si me, ni zmenil zanj. Šel je v kuhinjo, tudi prestrašil, gostilničar; nisem te vi- tu ni bil nihče. Pri svetlobi petro-del!'' Iejke v kuhinji, ki je tudi deloma sve- č mlel. Temno je bilo že drugi dan, ko je med viharjem in medenjem snega, voz naložen z dvema sodoma vina dospel domu. Z glasnim "hi" je za vozil na dvorišče in potem v shrambo, kjer je postal s konji. listku in bral: "Gospod Matija Žgane v Krokar-jih:— Vi imate dne 14. februarja ob 9. uri priti k tukajšnjemu okrajnemu sodišču, soba št. 2, da bodete zaslišani; drugače bodete kaznovani s 5 "Oh, kaj bi se ustrašil," se je ta tila na dvorišče, se mu je dozdevalo, smejal, "saj nisi nič ukral!" j da je zapazil dve gibajoče osebe, zato To je bilo prav lepo rečeno, toda je pazljivo tja zrl. gostilničar ni tako menil. Opazoval] "Ali ga imaš?" je slišal in potem je župana in vedel, da ni imel nikake videl, kako so nekaj belega vlekli čez pravice do nazadnje naložene vreče.j dvorišče in to je bilo nekako prašiču Toraj je bil gospod župan le pravi podobno Krokar, — glej, glej! Župan se je ojačil in rekel: Sedaj je mlinar natihoma, toda pomenljivi zapiska! in se splazil v go- Hitro je pritekel hlapec in konje kron globe, spregel. Mlinar je hodil za njim. Ko C. kr. okrajno sodišče." so bili konji preskrbljeni, je mlinar Župan je zrl v listek. Da, to je nje- poslal hlapca po kladivo in dleto, da govo ime in krstno ime, toda "žu- bode nek ohlapneli obroč pritrdil, pan" ni bilo zapisano. Opuščen je nje- češ, da. neče, da bi kaj vina vun iz- gove službe pove veliko. Prav gotovo, teklo in nima nikacega veselja, da gostilničar me je izdal, mlinar pa to- bi za storjeno uslugo, ktero skaže go- Žil. 0, o! — Toda mogoče se tiče kaj stilničaiju, imel še plačati kako od- druzega." škodnino. | 1 < Zakaj pa moram k sodniji?" je V tihem je mlinar premišljeval, jecljal vprašaje. kako nevarno in utrudljivo je prav Robato mu odvrnil brič: -____~ ~ JC za prav, ako komu ukaže kako ljubav, I "To ne vem, gotovo zaradi tega, čuTdruieg^ da V'Va™po\nom7przv 7at/i si ip rmclil Knlia io ria ci ni-onm t.«. ~ j...___-____ -.t v . . -____, , skega sveta, ker se boji, da ne bi postal jaz župan. Gostilničar, ta lopov, mu pa pomaga, ta je županu celo svinjo ukral." ''Prašič se reče!" je pridejal bolj prijazno brič. "Da, da, prašiča, in kako lep j& bil, debel, in to okusno meso!" "Vi ste to videli?" "Da, v petek pred sv. Katarino je bilo." Brič je zopet zvlekel zapisnik in z veliko radostjo pisal, kar mu je mlinar povedal. Dobre volje se je vračal proti domu. 6. Od tega dne je nastala med temi tremi občinskimi zastopniki v Krokarjih tiha jeza. Vsak izmed njih je koval načrt o maščevanju in si v mislih slikal, kako bode svojega nasprotnika uničil s tehtnimi dokazi ia kako dober upliv bode napravil na sodnika. Vsak se je čutil oproščenega svoje krivde s tem, da je vedel za zlo- Hvala Bogu, krasti se še nisem stilno, vzel klobuk in odšel po tem priučil in se tudi ne bodem, ako mo- nej cesti; a bil je za skušnjo boga-ram tudi sto let ostati na Krokarjih, tejši, da je drugi občinski svetnik na Vsled samega pripovedovanja sva Krokarjih prav prebrisan lopov, kteri oba, mlinar in jaz, skoraj pozabila na celo ne jemlje v poštev prašiče načel-malo vrečo. V obče je pa mlinar zelo 1 nika občine. Toda tolažil se je s tem, prebrisan gospod. Le dve vreči in to da včasih celo boljšim ljudem ljudje vrečico mi je dal za štiri mernike zr-, kaj ukradejo in z žalostjo mislil na na. To je že skoraj tatvina!" brez sledu izginolo vrečo moke. Na "Da, da, mlinarji so vsi enaki. To vsak način pa hoče to tajnost izrabiti ti je lepa družba. Vsi na naše stroške v svojo korist. obogate. Popolnoma prav bi bilo, ako- Gostilničar, zvit in predrzen, je bi si sami kaj vzeli, ne da bi dolgo zgodaj drugo jutro prišel k županu vest vpraševali. Toda mi nismo ljudje in bil zelo razburjen, ter je tožil, da zato, ne jaz, niti ti." j so mu tatovi od včeraj zaklanega Občinski glavar je čutil pri teh be- prašiča odnesli obe šunki in zahteval sedah, kakor bi se njegova vest olaj- od župana, da takoj prične strogo šala. 1 preiskavo v vsej vasi. Med tem se je vrnol mlinar s pod-! Župan pa je žalostno odkimal z gla-pisanim listkom. Župan se je odpeljal; vo, položil gostilničarju na ramo svo-gostilničar je sledil mlinarju; imel je jo roko in rekel: "Potolaži se sosed, skleniti kupčijo ž njim. Na Čast go- ti si jo še ceneje odnesel, kakor jaz: stilničarju pa moramo povedati, da ni meni so celega prašiča ukradli." izdal občinskega glavarja, dasi je bil Gostilničar je postal skoraj besen mlinar zelo dobre volje in je ž njim vpil: " Kaj, to puščaš v nemar? zato si je mislil, bolje je, da si precej kar je tu zapisano. Najbrž kak zločin, sam vzame nagrade. Med tem je pri- z drugim se mi ne bavimo. Prosim za nesel hlapec zaželjeno orodje in vpra- potrdilo, moram iti še k mlinarju in šal, ako zamore kaj pomagati; ko je gostilničarju." bil odklonjen, podal se je zopet na Te besede so župana vzdramile iz svoje mesto v mlin. j dvoma. Toda to ne gre kar tako! Pa- Sedaj je mlinar pričel svoje tajno de jezdec, mora tudi konj pasti, ali delo. Mojstersko je nastavil dleto na po mnenju Krokarjev: ako bode' žu-srednji obroč in pričel s kladivom na- | pan zaprt, naj mu dela še občinski bijati, da je obroč za dober prst pre- j svetnik druščino, maknil. Potem je iz žepa izvlekel mali | Županove oči so zažarele in strast sveder in pričel ob strani soda vr- ( ga je premagala: "Toraj gostilničar tati. To je bilo težko delo, ker močan in mlinar sta proti meni. Dobro, da hrastov les se ni dal tako hitro pre- vem. Davno sem že vedel, da sta mi luknjati; mlinar pa si je mislil, da se . nevošljiva županstva. Toda sedaj bo-mora za vsako dobro delo potiti. To-1 dem brezobziren. Sedaj javno povem, da mož je bil trden v naklepu in čez da je mlinar gostilničarju vino ukra-deset minut je imel zadostilo za svoje i del. Sam sem videl in lahko s prisego delo, kajti skozi majhno luknjico je ■ potrdim!" napravil dobro kupčijo. 3. Ko je gostilničar šel proti domu, In se ne ganeš? Sedaj vrjamem, da postajajo ljudje vedno bolj predrzni, kmalu ne bodemo več varni, da nam srajce ne ukradejo raz telo." "Ali sosed, glej, saj vendar veš, pričelo teči rujno vince in to v pri' pravljen škaf. Ko je bil škaf poln, izvlekel je iz žepa mal komadič lesa, ki je bil u-prav izrezan za velikost izvrtane luknje. Ta les je dobro zabil, potem pa zopet z dletom in kladivom nabijal obroč na pravo mesto. Stražnik svete Hermande je napravil majhne oči, stisnil ustnice in siknil skozi škrbaste zobe: "Ali zamo-rete to spričati?" "Da, zamorem to!" J* kričal razburjen župan. "Kako se je to zgodilo??" Brič je zvlekel iz žepa zapisnik. so ga burno pozdravljali psi s svojim , , lajanjem; med potjo pa je premišlje- kak° ** n?f V naŠem ta±iaskem val župana in njegovo krokarsko po- ^.f * Ak° VSe ^ Preiščeš> četje. Na um mu je prišel oni stari na]deS pa .le mC ne" rek: "Oko za oko, zob zo zob'" in n6g° J6Z° m ZabavIjanje- Cakati mo" si ga je tako, seveda po svoje tolmačil, ^ ** ^ Vjame" češ, da je opravičen, še več, njegova ® tak° besedami župana je naloga je, da županu izdere zob Vt*. bl1 g°st^miCar saJ deloma Pomirjen m je odšel s pritajenim smehom v naloga je, da županu izdere zob, kte- rega je on zruval mlinarju v podobi J6 T" S PntaJe™ smehom v vreče moke. Saj prilika v to se mu je ^ P°kvarJeni duši> češ, na kak fin ponudila in ta prilika je bila zanj kaj odsebeodvalil vsak ugodna. ,?an SV* Katarme Je bil- Gostje so TD i. , >, * v . . kili v gostilni, med njimi tudi mlinar Posestvo gostilničana ie meiilo oH 7 j , • • , . „ mm««. ■ • , , , ejll° OD Zvedel je o izgubi župana in si bil še ono župana. Meto ie delal Dlot kteri vi- L • . .T- • - Vr V ? ^J svest svoje stvari. Naročil si je IZl M • Je V Yt u * dt svi"jsk° in tO nad vse pre- TCrnt 'i ^ J V flabIh CaSlh tege hvalil. "Primaruha, gostilničar,' ttfieTbil d "T, ^ fJ 'V* * r*kel< "ta ie bila pa do- deti je Je bilo, da je bi to nekdaj i>lot- r t,- i j - " , . \ J « *icjvuaj braj Kakor od županovega prašiča na obeh konceh pa sta bila kupa ~no- t ■ .j -v V. prašiča. • , - £ 1 , B Kupf =no Ta ima vedno najboljše in po ceni so ja, ki sta stemano pokoncu stala kot tuJi _ wj ne?,, mejnika. Na obeh koncih dvorišča pa rneHiB;?„jJ i , . i • . . , . , . H gostilničarjev obraz se ie pobarval so stali svinjaki sosedov in z zadovoli- i „i , V Vv • v, „ ^uu\uij kakor puranov kljun, na kar je pričel Vt r ČUti' ka,kV° jecljati: <7V> \J i CL Toraj tako je. Jaz poznam svoje vičevali, da so bili tako neumni. Žu-Ijudi.^ Veste, jaz še nisem nikdar nič pan je zdihoval, mlinarju se je zde-napačnega napravil, toda ta dva go- balo. gostilničar je pa kihal; vsi trije spoda sta tiČa pod jedno odejo. Iz ob- so napravili žal^no podobo. Županu cinskega zastopa bi me rada ven spra- so končno solze silile v oči in je na vila, da bi sama naredila, kar bi ho- tiho pričel tožiti: "Gostilničar, zakaj tela. Toda to ne bodeta ta dva napra- ! mi nisi povedal, da nisi nič rekel?" vila, ta dva že ne. Veste," — in go-I "Nič povedal?" je polagoma rekel stilničar se je zaupljivo približal bri- gostilničar. "Ako bi vedel, da mlinar eu, ki je pokonci stal in s svojimi oč- ginolo vrečo. 5. karjih, kakor tudi v okolici in go-! nil in osodepolni "oh!" mu je ušel stilmear jo je moral omisliti. Zato je : iz ust. sklenil zaklati prašiča. Ta sklep je bil sicer pošten in dober, toda vsa poštenost je splavala, ko je gostilničar mislil na županovega prašiča. Med župajnovimi prašiči se je nahajal eden, ki je bil zelo vesel svoje osode in je kazal, da mu hrana dobro tekne. Na tega prašiča je gostilničar že večkrat poželjivo gledal čez plot. Na predvečer svete Katarine je gostilničar izpeljal svoj Črni načrt. Ko je nastala trdna noč, je gostilničar odbil še dve ostali deski na plotu in se prav tiho podal k svinjaku, kjer se je na smrt obsojeni prašič ravno nameraval vleči k počitku. Takoj so bila vrata odprta, in predno je imela žival čas zakruliti vsled motenja nožnega miru, že jej je zatisnola vrat močna vrv. Hripavo smrčanje in brcanje z zadnjimi nogami so bili poslednji znaki življenja. Ko se prašič Toda ta "oh!" je bil pomota; mlinar se ni valjal po postelji zaradi vina, temveč koval je črn načrt v duhu in to delo je provzročalo, da se je tudi telesno gibal. To je bilo težko delo. Sedaj je bil načrt zgoraj in duh spodaj, drugikrat pa je načrt podlegel pod težo duha, ali po domaČe rečeno: Mlinarju se je enkrat dozdeval načrt izpeljiv, drugikrat pa, da je nemogoč. Kakšen načrt je to bil? Zelo pretkan; v očigled tega bi bil celo zvit Odysseus podoben naivnemu dečku. Načrt je obveljal. Mlinar se je trdno odločil, da ga izpelje. Zgodilo se je tik pred Božičem. Gostilničar je dobil novo vino in naprosil, kakor vedno, mlinarja, da bi mu oba soda pripeljal od precej oddaljene železniške postaje. Mlinar je bil takoj pripravljen storiti mn to Okoliščina, da so eden od druzega vedeli tajnosti, in bili zelo v zvezi ti tuji zastopniki občine Krokarjev, jih je napravila zelo zanimive. Zelo pazljivo so eden druzega opazovali, kakor je to navada pri detektivih. Pojavila se je celo neka ljubosumnost, ali ta ni prihajala od ljubezni, temveč od nekakega občutka, kterega bi strogo moraličen mož imenoval "slabo vest". Ako je župan videl gostilničarja in mlinarja skupaj, ga je vselej srce zabolelo: ako je mlinar videl, da je bil župan pri gostilničarju, je hotel sko-prneti; gostilničarju se je pa dozdevalo, kakor bi ga kdo po glavi udaril, ako sta župan in mlinar v prijaznosti prišla v njegovo gostilno. Timbolj ko so se ti trije opazovali, timbolj so eden druzega premišljevali; vsakdo si je mislil, da sta se ona dva poravnala in proti njemu zvezala. Sčasoma si je vsak zase mislil: ona dva mi bodeta kaj napravila, kaj hudega, toda on — on! Vsakdo je napravljal pest in zaprisegel, da bode sovražnikom prizadejal veliko škodo, predno njega kazen doleti. Necega dne se je prikazalo ono gorje v podobi necega moža, na kte-rega so že vsi trije z bojaznijo mislili. Sodnijski brič je bil to. Njegova ru- f župan, kteri krade, ta me ne užuga. Sam sem ga zasačil, ko je pri mlinarju ukral vrečo moke. Da. sam sem ga videl. S temi očesi" in pri tem je s prstom pokazal na oba očesa, — "da, s temi očmi sem ga videl." Mož pravice je postal bolj uljuden. "Tako, kako se je pa to zgodilo?" vprašal je in iz žepa potegnil zapisnik. —• Gostilničar mu je na drobno pripo-veHoval, brič je pa pisni. Kratek "hm!" in zadovoljno je zaprl zapisnik ter svečano dejal: "Pripravite se. da bodete to izpoved ponavljali pred sodnijo in ostanete pri resnici; to vam svetujem!" Brzo se je obrnol in odšel. Sel je naravnost k mlinarju. Tudi ta je vzdihnil, toda nadvladal se je in podpisal dostavni listek, kakor bi bila kaka nedolžna stvar. Ta mirnost pa je ujezila pogumnega sodnijskega služabnika, in ko je listek spravljal, je srepo gledal mlinarja in ga osorno nagovoril: "Ali mi nimate nič povedati?" Mlinar je postal negotov: "Jaz, kaj pa prav za prav?" "Vi ste kradli!" Mlinar je obledel. "Jaz, kdo more to reči?" "Zvedel sem od nekoga, ki bode s prisego potrdil." "Pa to ni res!" je kričal mlinar. "Jaz sem vino samo vlovil. ker je vun teklo. Toda vem, kaj to pomeni: de2a brada je bila zmršena kakor po Župan bi se me rad znebil iz -občin- ni nič povedal, bi eotovo povedal. "Jaz vendar ne morem nič povedati. ker drugače bi ti županu povedal," je vzdihoval mlinar. "To je bilo veliko, a vendar nič povedano. Vsem trem je bila zadeva zagonetka. Konečno prične zopet župan in vpraša: "Kaj hi mi pa ti. mlinar, zamoirel povedati?" Ta je najprej pogledal gostilničarja. ta mu je pa udano rekel: "Le po-I vej sosed, saj se mora zvedeti." | Sedaj je mlinar izrekel osodepolne besede: "Veš župan, tvojega prašiča je ukral gostilničar." | Zupan je napravil velike oči, na-I pravil pest in hotel kviško skočiti; j kar pravi gostilničar: "No, zato je pa župan tebi, mlinar ukral vrečo moke." — "Mlinar pa tebi vino!" je kričal župan. Zopet so sedeli, premišljevali, zdehali in kihali. Sedaj se v\ligne mlinar in zmago-nosno pravi: "Sosedje, zato se vendar ne bodemo prepirali. Vsakdo plača drugemu škodo, ktero je napravil in ostanemo prijatelji, kakor smo vedno bili. Ali velja?" Obveljalo je. Bratsko so se zjedinili in podali si desnice. Sedaj pa pride županu na um: -'Kaj pa brič? Tvojo zadevo, mlinar, sem mu povedal." Ta je povesil glavo: "Jaz pa o gostilničarju." "Jaz pa o županu," je rekel boječe gostilničar. "Oh, kakšni osli smo!'* Temu skupnemu pri po znanju je zopet nastopil dolgi molk, dokler ni zopet mlinar znašel izgovor. "NiS ne dene," je rekel. "Mi re-vse je bilo šala in smo briča le nalagali. Veljat" Tudi to je obveljalo in župan je izgovoril lepe besede: "Nič ni lepšega, kakor zvesto prijateljstvo." — — Žalibog, osodepolni konec je pa tudi prišel. C. kr. okrajno sodišče je tri tedne kasneje obsodilo vsakega teb prijateljev na dva meseea zapora vsled o-vadbe in na Krokarjih so bili ob ves občinski svet. Toda pravo prijateljstvo je le obstalo. Vsak človek je bil zadovoljen, ko je videl, kako dobri so bili ti trije na sodnijskem dvorišču. Župan je žagal polena, mlinar jih sekal, ojfetilni-tar pa lepo skladal. Ko so se fi trije čez dva meseca domu vrnili, je bilo vse prebivalstvo na Krokarjih veselo, ker sedaj je vladala tam sloboda, e-naktvst in prijateljstvo. Pobožni Hassan. V Damaskusu je živel leta 700 po Hedjra mož z dolgim imenom Hassan Muejed Ima.lJudin Ismail bin Hassan Efdal bin Kessir iz rodu Ejjubii — in bil daleč na okolu sloveč zaradi njegove pobožnosti. Dolgo se je bavil z učenimi knjiirami in pri tem ni opazil. da ga nezvesti sorodniki na pre-n oženju ob k rad ti jo. Ko je postal starček, je postal tudi ubog. T.>da .-tari Ilas-aa ni obupal. Vedel je, da - pretekani navihanci pripravili m i premoženje, toda imel je nekaj • I j<1 :ia trg, tam razprostrl pre-p'-irj-u in klical: "Cujte me, ljudje, i i trpite :ia zobobolu! Jaz, pobožni H;i--;iji, va- ozdravim z močjo svo- 111 " Kii.alu so Uitea ljudje iz vseh strani k njemu. Kadar je do prišel, ga je Hassan r.ijprvo b agoslovil, potem Šel trikrat » kolu njega, trikrat se vrgel na preprogo m gledal proti Mekki; potem ga je »>pet trikrat blagoslovil in šel ■edemkrat okolu ljega in se sedemkrat vrgel na ženijo; še enkrat bla-pW.ivil moža. potem mu dal roko na « !o in konečno izvlekel ze'.o velike Ko je to storil, je vprašal bolnika: "Ali te še zobje bolet" "Ne", je izdihnol bolni — in boječe gledal velike svitle klešče —, ljudstvo, Iktero je okolu njega stalo, ni zamoglo izreči dovo.j hvale o po-božnosti Hassana. Za necega dne se je drenjal mož s hudo otečenim licem skozi zvedavo množico. "Naredi na kratko'je rekel tujcu, "hude bolečine imam." Hassan je vzdignil roke, kakor bi hotel tujca pričeti b agosloviti, toda ta mu je z roko odlkimal. "Naredi na kratko, ti zopet rečem, grozne bolečine imam!" "Potrpljenje, moj ljubi", mu je dobrohotno odgovoril Hassan. "Potrpljenje, ozdravel boš." — In zopet je vzdignil roke.... "Naredi na kratko in vzemi klešče!" "Ne, tujec — bodisi kdorkoli; bla-iros oviti te moram trikrat, potem pa sedemkrat okolu tebe iti"... Nato je postal tujec hud. "Naredi na kratko, ti rečem v četrtič, in vzemi klešče! Vedeti moraš, da sem pobožni Ebul Fida iz Jaffe in pri nas doma zdravim zobobol tudi s pobožnostjo." DOPISI. Thomas, W. Va. Cenjeni gospod urednik:— Prosim, da uvrstite nekoliko vrstic v Vaš nam priljubljeni list "Glas Naroda". Ma okdaj se sliši kaj od tukaj, dasi nas je precejšnje število Slovencev in delamo vsi v premogovih rovih. Delo se tukaj lahko dobi, z zaslužkom se pa ni posebno pohvaliti. Toliko Kolje se imamo na društvenem polju. Tukaj imamo tri podporna društva in vsa lepo napredujejo, med njimi zlasti novo o>tanovijeno društvo sv. Petra št. 09. spadajoče k J. S. K. Jednoti v Ely. Minn. Mesečne seje se bodo vršile vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldan v prostorih sobrata Mihael Varhanga. Naj omenim še nekoliko o naših verskih zadevah. Dne 10., 11. in 12. grudna je bil tukaj naš rojak Rev. Josip Tomšič, stanujoč v Forest City, Pa. Tako smo imeli priložnost opraviti naše verske dolžnosti in se pogovorili o eni in drugi reči. Rev. Tomšiču se zahvaljujemo za njegovo po- žrtvovalnost in gostoljubnost z željo, da bi nas zopet kmalu obiskaL Tebi "Glas Naroda" želim najboljšega uspeha. Ivan Urbas, L tajnik. Bast Palestine, Ohio. Dragi gospod urednik:— Prosim, da natisnete te vrstice v priljubljenem listu "Glas Naroda". Naše društvo sv. Jožefa št. 41 J. S. K. Jednote je imelo svoje letno zborovanje in. volitev dne 9. grudna. Izvoljeni so bili ikakor sledi: predsednikom Josip Vider; podpredsednikom Fran Lekan; I. tajnikom Anton Jurjavčič; IL tajnikom Fran Maček; blagajnikom Fran Goličic; zastopnikom Jednote Fran Jurjavčič; društvenim zastopnikom Ivan Brodeško in Jakob Erzložnik; bolniškim obiskovalcem Fran Maček; redarjem Anton Volčič. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvo šteje 15 udov. Spoštovanjem Anton Jurjavčič, I. tajnik. Hopkinton, Iowa. 1 Cenjeni g. urednSk:— Dovolite mi uvrstiti par vrstic v Vaš cenj. list "Glas Naroda". Noberakrat ni nič slišati iz našega kraja; tudi zdaj Vam nimam kaj veselega poročati. Tukaj je umriia Uršula Cesar, doma iz Kota, dekanija Semič, ter zapušča žalujočega soproga, tri sinove, i dve hčeri, v stari domovini pa eno j hči in enega sina. Bodi ji žemljica j lahka I Matija Makovec. Indianapolis, Tnd. Cenjeni g. urednik: Prosim, priobčite v Vas cenj. list "Glas Naroda" nekaj vrstic od mojega navihanega prijatelja rojaka Antona Jordan z ozirom na ostale rojake. Ta je doma iz vasi Grobije pri Sent Jerneju na Dolenjskem; sedaj biva nekje v Wabash, Ind. Bil je pa pred dvemi leti pri nas v Indiana-polisu. Tukaj si lahko vsak poštenjak delo dobi. ali tega nepridiprava pa sploh nobeno delo ni veselilo. Nekaj časa je hodil za de^om, pa nikjer ni bilo pravega zanj. Enkrat se je zgo-varjal, da je prevroče, drugič, da je premrzlo, tretjič je bilo pretežko. — Brez dela in denarja tudi ni mogel svoje družine preživeti; nazadnje, ko mu je začela huda presti in sila na vrat trkati, se je pa s sladkimi besedami do mene obrnil in me prosil za denar, da sem mu posamezno izdajal svoto do petinosemdeset dolarjev, za kar mi je možko «a trdno obljubil, da mi bode v kratikem časui vse izplačal. Nazadnje pa, ko bi bilo treba meni, vrniti težko prisluženi denar, je pa zraven še <—- groeerju in pri mesarju precej dolga naredil, nakar jo je popihal, da dolgo časa nihče ni za njega vedel. Slovenci, svarim vas pred tem človekom, da se mu kedo na limance ne vsede kakor jaz. Ta Tonček ima debelo in kosmato vest, kadar sila pride, pa zelo sladko govori, konečno se pa v pest smeje. Z bratskim pozdravom Alojzij Rodman, 270S W. Walnut St. Sparta., Minn. Dragi "Glas Naroda":— Poročam Vam, da nas naši rojaki zelo zapuščajo. Ne vračajo se v svojo domovino, pač pa k tistem počit/ku, od kterega nihdar več ne vstanejo, j V kratkem času umrli tukaj trije ' rojaki; nazadnje je preminul Ivan ! Traven, star komaj 25 let. Doma je bil iz Vodic pri Kamniku. Pokojnik zapušča tukaj mlado ženo, jednega brata in sestro, v stari domo-. vini pa mater. I Pokojnik je bil član društva sv. Jožefa J. S. K. J., ktero mu je pri-. redilo lep pogreb. | Bodi mu žemljica lahka! i Ivan Zalar, I. tajnik. I I Erie, Colo. Dragi "Glas Naroda":— Od povsod se sliši več žalostnega kot veselega. Tudi pri nas je pobrala nemila smrt Marijo Jeram. katera zapušča štiri otroke in moža; najstarejši ima komaj 5 let. Pri pogrebu so nesli tudi otroke za sprevodom. Revčki niso vedeli, koga so zgubili; ker je bilo hladno, prehla-dil se je jeden izmed otrok in par dni pozneje umrl. Bodi jima žemljica lahka! Ivan Majer. i Elyria, Colo. Cenjeni g. urednik*— Prosim, da priobčite ta moj dopis v nam priljubljeni list "Glas Naroda". Sploh nimam posebnega poročati, in kar se tiče dela, ga je tukaj dosti, kakor sploh povsod. Tukaj je nas precejšnje število Slovencev in imamo tudi slovensko podporno društvo sv. Jožefa, spadajoče k J. S. K. Jednoti, ktero jako lepo napreduge tako v finančnih zadevah, kaikor tudi v članih, ker šteje že 109 članov in 44 članic. Dne 11. grudna smo ime .i volitev novega odbora. Izvoljeni so bili sledeči: Ivan Pekec, predsednik; Drago tin Turšič, podpredsednik; Ivan Debevc, I. tajnik; Josip Jarc ml., IL tajnik; Matija Sadar, blagajnik; Ivan Ce^ar, zastopnik; nadzorni odbor: pretLsed-i nik Florjan Skul, Fran Čeplak, Matevž Ambrožič; bolniški odbor: predsednik Štefan Prelesnik, Fran Grande, Alojzij Lakner; vratarji: A*,ton Skerbec in Anton Judež; maršal Josip Jarc st.; zastavonoša društvene j zastave Matevž Ambrožič; zastavonoša ameriške zastave Ivan Sciiut'.e. j Tem potom prosii vljudno vse člane, kteri še kaj dolguje in k do j ni ■bil pri zadnjem zborovanju, da bi plačali tekom tega meseca, ker nija (biti do prihodnje seje, to je do 11. prosinca 1907, izdelan celoletni račun. Veliko sitnosti je, ako je mnogo zaostale mesečnine. I Dne 20. grudna bode društ 'o sv. Jožefa priredilo veselico v dvorani g. M. Sadarja in so vabljeni k obLni udeležbi vsi rojaki v tej okolici. I Pozdrav vsem rojakom širom Zjed. držav, "Glasu Naroda" pa želim obilo naročnikov. j Ivan Debevc, I. tajnik. Crockett, Cal. Dragi gospod urednik:— I Prosim, da uvrstite par vrstic v predale nam priljubljenega lista. ; Tukaj je še dobro za delo in priiič-no napreduje. ' Naše društvo sv. Jožefa št. 14 J. S. K. Jednote je imelo veselico dne 1. grudna, ktera je bila dobro obiska-na. Dolžnost me veže, da se srčno zahvalim avstrijskemu kranjskemu podp. društvu sv. Jožefa iz San Fran-cisca, ktero nas je obiskalo v obilem številu seveda z društvenimi znaki. Zabavali smo se izvrstno. Pozdrav vsem rojakom! Predsednik. Spokane, Wash. Dragi "Glas Naroda":— Brez dvoma je to prvi dopis iz našega kraja. Poročati imam le o delu, in sicer samo dobro. Tukaj je dela dovolj. Kdor hoče delati, naj kar sem pride. Za železnice, tovarne in rudokope rabijo najmanj petsto ljudi ; plača je od $2.25 do $3.50. Kogar veseli kmetijstvo, dobi v teh krajih dobra in cenena zemljišča. Kdor bi se kaj zanimal, naj piše na podpisanega, kteri pojasni drage volje vse. Pozdrav vsem rojakom, zlasti pa Clevelandčanom! Anton Ihan, Electric Hotel, 0418 Monroe St. Kje je JAKOB ANŽLEVAJtT Doma je iz Doline, fara Marna, Dolenjsko. Omenjeni je srednje postave, prihuljenih pleč, pritisnjenih in ne-zarobljenih ušis; hodi prav hitro in jako gosto. Če kdo ve za njegov naslov, naj ga naznani: Josip Ne-maniču. Box 111, Coketon, W. Va. (22-24—12) Iščem brata MIKE GRIČ AR, doma iz Čateža pri Savi, Dolenjsko. V A-meriko je prišel meseca avgusta letos ter se naselil nekje v Illinois. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga naznani bratu Martinu Gričar, Pikeview, Coalmine Co.. Colo. (20-22—12) flfl Kje je JOSIP MARINČIČ, po domaČe Jankelnov iz Št. Vida pri Zatični, na Dolenjskem? Pred par leti je bival pri meni v Lloydellu, Pa., in bi rad zvedel za njegov naslov. Prosim rojake, če kedo ve zanj, naj mi naznani: Franik Kaušek, Box 44. Lloydell, Pa. (21-27—12) Kje je JAKOB ŠKERJANC? Iz Chicage je odpotoval dne 19. julija zvečer proti New Yorku. Imel je vožni listek za parnik WesternJand, toda do danes še ni potoval. Če ikdo izmed rojakov ve zanj, naj ga naznani Franku Medosh, 9478 Ewing Avenue, South Chicago, III. (17-22—12) Ns |JOHN VENZEL, "1017 E. 62nd Street. N. E., Cleveland, Ohio izdelovalec kranjskih in nemških HARM O IN I K. V fDelo napravim na zahtevani e naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstmm je od $•45 do $80. i $ Skušnja uči! Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu, Jz najboljših rož ia korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter iz finega, naravnega vina. Kdon boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno. Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS 432 South Santa Fe Ave., Pueblo. Colo. VABILO na VELIKO PLESNO VESELICO, ktero priredi društvo sv. Alojzija št 36 J. S. K. J. v Conemaugh, Pa., v sredo dne 26. grudna letos v svoji lastni dvorani. Vsa sosedna društva in vse ostale rojake ter rojakinje vljudno vabimo, da se te veselice v obilnem številu ude.eže, da se skupno razveselimo pod božičnem drevescem. Mladeniško društvo "Danica" nam je v to svrho pripomoglo z svoto $5.90. Vstopnina za možke je $1.00, dame proste. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Za dobro godljo in vse drugo skrbel bode odbor. Članom te1 LE TISTI ZDRAVNIK ZA MOKE BOLNIKA POPOLNOMA 0ZDR4 VITI, KATERI BOLEZEN NATANKO POZNA, BOLEZEN PA ZAMORE NATANKO SPOZNATI LE AKO MU JE N V T AN KO ZNANA SESTAVA ČLOVEŠKEGA TELESA IN NJEGA POTREBA, KAKOR TUDI OPRAVILO POSAMEZNIH DELOV ALI UDOV. KATEREMU ZDRAVNIKU PA JE VSE TO ZNANO? NA VSAKI NAČIN JE TO EDINI Dr. E. C. COLLINS, MEDICAL INSTITUTE. DA SE 0 TEM PREPRIČAJTE ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO "ZDRAVJE" NOVIH 50.000 KNJIG ift SE ZASTONJ razdeli med SLOVENCE, katera je ravno zšla in katera obsega preko 16<> strani z mnogimi slikami v tušu in barvah. Napisana je v slovenskem jeziku na lepi in razumljivi način, tako da zam .re vwaki mnogo koristnega iz nje posneti, bodisi mlad ali star, bolan ali zdrav, zato ne bi nobena slovenska družina smela biti brez nje Prebravši to knjigo, bodete videli, da je Dr. E. C. Collins M. I. edini, kateri gleda za blagor in korist našega naroda v Ameriki ter zamorein hoče vsakemu prijateljsko svetovati in pomagati. Zatoraj rojaki! ako ste bolni in vam je treba zdravniške pomoči, ne obračajte se na take zdravnike ali kompanije, katere se hvalijo s zuanjem tujih, nepoznanih zdravnikov, a nimajo nikakib dokazov, da so katerega ozdravili. Oni samo gledajo da vam izvabijo vaš težko prislužen denar, ako ne za izmišljena in nič vredna zdravil«, pa za še manj vredne Esseuze iz katerih ne morete ni kakega pravega žgama napraviti. [)ITE TOR J PREVIDNI in poverite zdravljenje vaših bolezni le takemu zdravniku, katerega Vam je znano in katerega vam priporočajo rojaki z brezštevilnimi zahvaln mi pismi in ta je Dr-. RODIT delovanje ES. G. Collins M. O zdi-a vi Jon revmatlzma v rokah, nogah In križu. Čitajte nekai najnovejših zahval,s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje: Ljubi moj prijatelj Collins M. I. Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in iipolnivši Vašo željo Vam pošiljam mojo sliko, katero Vas prosim, da stavite v časopise in se Vam prav lepo zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi pošiljali, ker jaz sem sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil. Se Vam še enkrat zahvaljujem vsakemu Vas priporočujoč ostajam Vaš prijatelj JVIlkie Novak, 1253 Mohlen Ave. Pueblo, Colo. želodcu Mike Novak. Dragi in obče spoštovani gosp. Dr. E. C. Collins M. I. Na Vaše pismo, kako se sedaj počutim, Vam hočem danes odgovoriti in sicer sledeče : Odkritosrčno Vam moram poročati, kar se tiče moje os-be, Vam moram izreči toplo zahvalo, kajti jaz se sedaj, odkar sem Vaša izvrstna zdravila porabil, popolnoma zdravega počuiim, ter Vam bodem po preteku jednega meseca zopet jedno pismo pisal in sicer najtoplejšo zahvalo, za Vaše izvrstno in v resnici uspeSno zdravljenje. Vas pozdravim ter ostanem udani in hvaležni prijatelj Alois Praznik Box 436, Claridge, Pa. Ozdravljen bolezni in črevah. Imamo še mnogo takih pisem, katerih izvirna pisma so polago, a jib radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti. Zatoraj rojaki Medical 140 West 34th Street, NEW YORK, IN. V, Potem smete biti prepričani v najkrajšem času vašega popolnega ozdravljenja. ako ste bolni ter vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, natančno opišite vašo bolezen v materinem jeziku, točno naznanite koliko časa traja bolezen, kolrko ste stari in vse drage podrobnosti ter pisma naslavljajte naravnost na: m Bpisal Kari Maj. Priredil za "Glas Naroda" R. (Nadaljevanje.) "Ali ste pozabili na skrivna vrata? Na zadnji strani so, Comanchi pa, na sprednji; ne morejo torej zapaziti ničesar. Jaz ga spravim ven v grmovje ob reki, dokler ne odidejo." "Ta misel ni slaba," pripomni Old Death. "Na ta vrata niti mislili nisem; kako pa, če imajo Comanchi zunaj straže?" "Ne vrjamem. Ni jih dosti več kot petdeset. Nekaj jih je pri konjih' pod zidom. Zato ne vrjamem, da bi bili postavili straže." "Dobro, pa poskusimo, Sir. Prevzemite vi to pa še jeden peon. Mi že tako uredimo, da vas ne- zapazijo; postavimo se tako, da nas ne morejo prešteti in tudi ne zapaziti, da sta dva manj. Naj vam ženske pomagajo, da prislonite omaro zopet k zidu." "In še jeden predlog. Ali bi mi ne poskrbeli, da bi Šle ženske baš tisto sobo, kjer je bil bolnik. Ko rdeeniki vidijo, da so ženske tam, bodo popolnoma prepričani, da ni bilo nobenega Indijanca." "Zelo dobro!" pripomni setlor Atanasio. "Potrebujete le nekaj pregrinjal, pa zavese prinesite tje. Klufce so itak povsod. Ženske naj gredo kar notri. Vi pa najdete najboljše skrivališče za Apacha malo Bližje, kot ste se prej kopali. Tam visi grmovje prav v vodo; kjer je najbolj skrito in košato, najdete jeden čoln. Položite Apacha vanj; tam ga ne najde noben Comanch. Pedro naj gre z vami. Ko ee vrnete, pa dovolimo Indijancem vhod." S peononi greva navzdolj, kjer dobiva ženske v največjih skrbeh. Ko jim povem, kaj nameravamo, mi takoj začno pomagati. Same nesejo preproge in zavese doli. V jed 110 izmed teh ovijemo Apacha. Ko zve, da so Comanchi tukaj baš radi njega, pravi s slabotnim glasom: •" Inda-nišo je videl dosti zim; njegovi dnevi so šteti. Zakaj bi se dali bledolieniki pomoriti zanj? Naj ga izroče Comanchom, toda umore naj ga prej. O11 prosi zato." Jaz mu le odločno odmajem z glavo. Potem ga nesemo iz sobe. Prestavimo omaro in prinesemo ranjenca srečno do zida. Do zdaj nas ni videl ni kdo. Grmovje nas zakriva za trenutek. Od grmovja pa do reke je prost svet, kterega moramo prekoračiti. Jaz pogledam previdno in zapazim v moje veliko presenečenje jednega Comancha, kteri sedi na tleh poleg sulice, loka in pšic. On varuje zadnjo stran poslopja; to nam lahko popolnoma prekriža naše račune. , "Vrniti se morava, senor," pravi peon, ko mu pokažem rdečnika. "Lahko ga sicer umoriva, kar se pa ne sme zgoditi radi drugih." "Ne, umoriti ga ne sineva na noben način. Mogoče se nama kako posreči, da ga zapeljeva ali zmotiva." "No vrjamem. On ne bode zapustil svojega mesta, dokler ga ne odpokličejo. ' * "In vendar imam načrt, kteri se mi mogoče posreči. Ti ostaneš tukaj skrit, jaz se mu pa pokažem. Ko me zapazi, se hočem zelo prestrašiti in zbežati. O11 me bode zasledoval." "In vam pognal pšieo v telo." "To moram že tvegati." "Rajši ne, setior! To je predrzno. Comanchi streljajo j ako dobro z loki, kot mi s puškami. Če bežite, mu kasete hrbet in ne morete videti pšioe ter se ogniti." "Jaz ubežim čez reko. Če plavam na hrbtu, ga vidim, kdaj me pomeri in se mu takoj umaknem. Mislil bode, da nameravam kaj slabega ž njimi in bode plaval za menoj. Na oni strani se ga že znebim; onesvestim ga e udarcem na glavo. Ti ne smeš zapustiti tega kraja, dokler se ne vrnem. Jaz s--m se kopal 111 vem primeroma, kje mora biti čoln. Ž njim pri veslam baš tukaj do brega." Peon se trudi, da bi me odgovoril, toda jaz ga ne smem poslušati, ker vem, da ne izpeljem drugače dane nalogo. Zato zapustim svoje skrivališče. Da bi ga ne izdal, se plazim malo ob zidu in stopim potem na piano tako, kot bi bil pravkar prišel izza vogla. Comanch me ne zapazi takoj. Vendar se obrne kmalu in poskoči. Jaz se hitro zaobrnem, da bi me ne spoznal pozneje. Zakliče mi, naj se ustavim; ker ga ne ubogam, pobere lok in vzame jt-dno pšico iz tula. Nato napne. Z nekaj koraki dosežem obrežje, ne da bi mogel streljati. Takoj skočim v vodo in plavam na hrbtu na ono stran. Za malo trenutkov se prikaže med grmovjem, me zagleda in pomeri. Pšica švigne iz loka, jaz se pa potopim. Ne zadene me. Ko pridem zopet na vrh, zagledam ga, kako čaka sklonjen na bregu. Vidi, da nisem ranjen. Druge pšice nima seboj, ker jih je pustil v tulu. Kar vrže lok na tla in plane v votlo. Baš to je, kar hočem. Da ga zvabim, se delam, kot bi bil slab pla-vač in pustim, da pride precej blizu mene. Potem se potopim in plavam kar mogoče hitro z vodo. Ko se prikažem na površju, sem precej blizu bivira. On je precej nad menoj in čaka. kdaj se prikažem. Zdaj sem dovolj pred njim; hitro plavam na breg in tečem potem med drevjem proti reki. Zdaj zagledam močan, z mahom ob raste! hrast, kteri je kot nalašč za moj namen. V razdalji petih korakov tečem mimo njega, potem se pa vrnem v polkrogu in >e skrijem za njim. Pritisnem se prav k deblu in pričakujem rdečnika, kteri bode brez dvoma hitel po mojem, jako vidnem sledu. Kar pridrvi ves moker in globoko dihajoč; gleda le moj sled. Skoči mimo, jaz pa za njim. Vsled globokega dihanja ne sliši mojih korakov, zlasti ker tečem po prstih. Napeti moram vse sile, da ga dojdem. Potem ga dojdem in sunem z močnim sunkom na tla, tako, da pade, kot je dolg in širok. V trenutku pokleknem nanj in ga primem za vrat. Dvia udarca s pestjo po glavi, pa je miren. Ne daleč od tega mesta zapazim podrto platano. Proti bregu leži; njen vrh seže prav do brega. To je zelo dobro zame, da pridem do reke. Splezam na deblo in hitim proti vodi; ko pridem nadnjo, skočim. S uro baš na nasprotni strani najdem tisto gosto grmičevje. Tje plavam, odvežem čoln 111 veslam proti bregu. Tam pustim čoln pri neki korenini in ;rrem na suho. Potruditi se morava, da končava, predno se prebudi Apaca. Prt ne-cva ira v čoln, kjer mu pripraviva s pomočjo preproge in njegove obleke še dosti ugodno ležišče. Peon se vrne takoj k zidu. Jaz veslam s čolnom pod irrni in ga primem; nato skočim v vodo, plavam do brega in slečem nato svojo platneno obleko. Ko sem gotov, se obrnem na ono stran brega: mogoče se je Comanch probudil in gledal kje skrit naše delo. Napeljani oči. a ne zapazim ničesar sumljivega. Vrneva se po skritem hodniku \ estancijo. Vse to je trajalo komaj četrt ure. Seiiora mi da suho obleko, da se preoblečeni. Nato se smem pokazati vsakemu Comanchu; smejati bi 00 moral vsakemu, kdor bi trdil, da sem bil malo prej zunaj in eelo v vodi. Ženski ležeti v gugalne mreže, midva pa greva na vrh in vzameva seboj svoje orožje. Obe stranki >e pogajati. Old Death še vedno trdi, da je žaljivo zanj in za haziendera, če preiščejo hišo. Ko mu na kratko povem, da je Apach na varnem, dovoli konečno petim Comanchom, da poljubno preiščejo hišo. *' Zakaj pa samo petim?" vpraša vodnik. "Ali nismo vsi jednaki? • e prvi sine tudi drugi. Old Death nam lahko zaupa. Mi se ne do-en o ničesar. Nikdo vam nič ne ukrade." •■[■ ; ,, ! Pn pričali se bodete, da smo velikodušni. Vsi greste lahko ,,„!,..,j,.. ,l-i se prepričate na lastne oči, da ne .-krivamo nikogar, Zalite-pa, da odloži te j naprej svoje orožje. Pravtako nam morate dovoliti, da . ,, |H1 svoji volji kaznovati vsakega, kdor se dotakne kake stvari brez e-za dovoljenja." j;,|,., :!!!. i - ■ p.-.V,-tnjej«, i«, pristanejo konečno v to. Odlože loke, tule. ^ ,.,./,. h pridej.. potem drug za drugim v poslopje. Predno sem bil odšel s| p,.............videl od zunaj vaqueros. kteri <=0 stali in čakali povelja svo- je-a J" d.irja. Ker ni-o dobili nobenega znamenja, so ostali mirni. j tj? Izmed nas štirinajstih določimo Old De at ha in haziendera. da vodita Comanche po vseh prostorih. Dva izmed nas ostaneta zge.raj. ostalih deset ' •£• pa se razdeli nadstropjih in sicer po pet skupaj. Vsi so oboroženi in pri- j pravi jeni. da zatro z o rož jen kake izgrede rdeč 11 iko v. Jaz stojim v spod- | jj njem hodniku in se postavim baš pred vrata, kjer je ležal Apach. Comanchi pridejo naravnost proti meni. Old Death jim odpre vrata. Sodeč po obra- '-* zih, -o Indijanci prepričani, da dobe v tem prostoru 'Dobrega moža'. Mesto tega pa dobe v prostoru ženski, ktere leže v gngalnem stolu in čitajo. "rti!" zavpije vodja presenečen. "Tukaj so squaws." "Da," potrdi smejoČ Old Death. "V tem prostoru bi torej moral biti Apach; zdaj vidite, kako vas je nalagal bledoličnik. Le vstopite in poiščite ga!" V hipu pregleda vodja sobo; potem pa pravi: "Vojnik ne vstopi v prostore žensk. "Tukaj ni Apacha. Moje oko bi ga gotovo zagledalo.*' "Pa poglejmo druge prostore!" (Dalje prihodnjič.) Delavci na prostem- izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareumatizinom in neuralgijo, ako rabijo Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller, ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 letu V vseh lekarnah, 25 kin 50 centov, ali pa pri izdelovalcu. •F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., New York. oporen A ^r i 100 ali več Slovencev ali Hrvatov naj se takoj oglasi ▼ Morning Star Saloon kjer se proti plači dobi vedno sveže pivo, dobro vino in whiskey 1 tudi najfinejše smodke. Posebno za božične praznike in novo leto i kakor t-------praznike in novo leto imam ^IS?0-?0 dov,°V vsakovrstnega dobrega blaga. Pravi brlnjevec, slivovko žitnik je le tu dobiti. Prostora za 1000 oseb. Pridite in prepričajte se. Za obilen obisk se priporoča Mihael Kobetich, 117 West Valnut St., Manlstlque, Mich. DELO! DELO!! DELO!!! Potrebuje se 200 delavcev sa dele v šumi v Richwoodu, W. V a. Del< je dobro in stalno za več let. Plača j« od $1.75 do $1.90, vozniki dobe pa p* $2 na dan. Natančnosti je po iz vedeti pri: Frank Homovch, P. O. Bvx 205, Richwood, W. Va (6-11—6-1-07) JOHN KRACKER EUCLID, O. RED STAR LINE Prekomorska jiarobrodna družba „Rud8ča zvezda" posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkooi In Antwerpecos: £ * + * ♦ ♦ * Philadelphia in Antwerpeoom Priporoča rojakom svoja izvrstna VIA A, ktera v kakovosti nadlkrilju-jejo na druga ameriška vina. £,ud*čs vina (Concord) prodajam po 50c gfclono; belo vino (Catawba) po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem import iral brinja iz Kranjske, velja It steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.60 gaiona DROŽNIK $2.75 ga-kma. — Najm&nje posode za žganje 90 galone. Naročilom je priloiiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER Euclid. Ohio. Prsvtfla potsi&j $ Sledečimi noštnimi parcuk? „ VADERLAND dva «ljaica U0<7 fcnJKhUCNLfiND.. .. 12760 ton ZEELAND............ton. i FtNNLANC..............I27S0 ton hr^r^oT-.s^-^^,^^: — potreb«tae' «**>-* Pot čez Antwerpen ie jedna najkrajših in n&~o 70c ga7lon ^ » <:rno » » 50c »» Droznik 4 fr«llone za.......$11.00 Brnjevec 12 steklen5«; ?12.00 ali 4 gall, (sodček) za........S1 »O DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. postni parmki sos Da dVa Vijaka.................14,2'X) ton, 30,000 konjakih moči. "S Lorraine" " " ...................^,000 „ 25,000 „ «t T ■ " " " .................12'°°0 » 25,000 LaTouraine „ „ ...................10 (KMJ 12,00«> TL'APUIttaine » » „ .................10«HK> IGOCO J LaBretange" ............................. 8 000 , 9 0 FAFCL1S: State St. Guaranty Building. 21-24 STATE ST., NEW CH1CACO: Dearborn St. YORK. Hrbtne bolečine so znak obisti. se lahko začetka bolezni ^e druge so, ki prav hitro oz- dravijo s pametno rabo Scverovega Zdravila za obisti in jetra. Cena 75c in $1.25 Bolečine v prsih so navadno združene s prehlado na pljuča. Pameten človek ne čaka dolgo ampak prec začne rabiti X Severov Balzam za pljuča. Cena 25c in 50c Želodčna bolezen Pogostoma se zgodi, da je prebavni organ v velikem neredu.Najprijetneje zdravilo, ki že dolgo časa zdravi vse želodčne bolezni je Severov Želodčni grenčec. MARKO KOFALT, 249 So. Front St., STEELTON, Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notafski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Air. 2VIark;o Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. PRA.NK SAKSER CO. Cena 50c in <51.00 Prodaja se v vseh lekarnah. — Zdravniški svet pošljemo vsskinin na zi L1( vo *fi*1ciy\ W. F. Severa Co. cmLTms UMb 'Ji. Slika predstavla nro z zlatom pre-i vlečeno in dvonimi pokrovi, velikost I 16",in e i jamčena za 20 let. J KoleSovje je naboljšepa amenkan-€ skega izdelka ElGIN, waltham i ali springfield na 15 kam-i; NOV ter stane samo | $13.°° | Za obilne božične naročbe sc xahva-1 ljujem in naznanjam, da ostane le še f neka časa ta izjemna cena kakor je I bila za Božič. ? Spoštovanjem se priporočam I M. Pogorele, j 1114 Heyworth Building Chicago, III. J O PO***} \ '*dotk( vsebine era Je dobiti po m tKOrnii cedi manjie sa eocpc **6th sizei - in velikosti 18th size m gospode Naslov sa knige M. Pogorele Box 226 Wakefield, Mich. i h