Listek. Črtice iz zgodovine našega naroda. 5. Pleme. Zadruga s kolonijami, oziroma podkolonijami vred je bilo pleme. Pleme je štelo po tisoč in ve6 udov. Ker kolonije praviloma od zadruge niso bilo oddaljene, se je pleme navadno razprostiralo črez celo pokrajino, kakor celo dolino, če ni bila predolga, črez cel kotel, pa tudi <5ez del kakšnega večjega gorovja, hribovja ali polja. To ozemlje se je zvalo župa. Pleme, bivajoče v župi, je druga stopnja socialne organizacije starih Slovanov. Kakor zadruga, tako je tudi pleme bilo život za-se, imajoč posebno ustavo in posebno upravo. Moglo se je zgoditi, in zgodilo se je žalibog mnogokrat, da je pleme zoper pleme vzdignilo meč. V vsaki župi je stal skupni grad; ker je tedaj bilo v pradomovini mnogo opasne zverjadi, pa tudi ker človeSkega sovražnika ni nedostajalo, se je postavljal najraje v kako močvirje, ali vodo, ali pa tudi na strmino; tukaj je bilo bolje varno in tudi ložje se braniti. Utrjen je bil z jarkom in nasipom, vrh tega še opasan z zidom; toda ta zid ni bil iz Kamenja, ampak iz lesa; narejale so se namreč vsporedne pietenice ali zbijale take stene ter se je med nje natlačilo blata. Med gradora in zidom se je puščalo toliko prostora, da je še lahko stalo nekoliko hiš. V gradu so se vršila zborovanja starejšin, za vojsk pa shranjevale vsakovrstne dragocenosti, ki so jih gleštale zadruge dotičnega plemena, pa tudi tiste, ki so bila skupna lastnina; bil pa je grad tudi starcem, otrokom, bolnikom, sploh vsem, ki niso bili za brambo, pribežališče, ki jih je varovalo sovražnika. K stavbi gradu kakor tudi javnih hiS je moralo prispevati vse pleme, istotako tudi skrbeti za vse poprave, kakor za vzdržavanje trdnjave sploh. Grad je bil v vsakem oziru središče vse župe, v njem se je osredotočevalo življenje plemena ob ^ojski kakor v miru. Kajpada so se vsled tega jeli okoli njega sčasoma tudi nastanjati razni obrtniki in trgovci, pa tudi drugi, katerim je posebno kazalo, da bivajo v bližini gradti. Tako so tekom časa okoli gradov nastala bivalisča, ki jih danes imenujemo trge ali mesta. Kakor zadruga, tako je tudi pleme imelo načelnika; zval se je, ker je oblast njegova segala črez župo, župan. Bil je plemenu to, kar zadrugi ot pred vsem svečenik, sodnik in vojni poveljnik. Kot svečenik je imel shranjevati vsega plemena svetinje ter za župo opravljati daritve in obrede, kar jih je bilo določenih; kot sodniku mu je bilo razsojati prepire med zadrugami ter razlagati in varovati zakone, kot vojnemu poveljmku pa voditi napad in obrambo. Vrhu tega je imel dolžnost župo upravljati in zastopati. Dasi smo ga primerjali z otom, vendar ni bil tako absoluten t. j. neodvisen kakor ta; v količkaj važnejSih stvareh je smel ukazovati še le tedaj, ko se je bil poprej s starejšinami posvetoval in zedinil. Stari Slovani nad seboj niso trpeli absolutnega, samoobsebnega vladarja, t. j. takega, kojega veljavni ukazi in ukrepi bi izhajali le iz njega; poslušati je imel glas ljudstva, ki je bilo njemu nasproti zastopano po starejšinah; vlada v župi je torej bila konstituciionelna. Po zakonu so se župani morali voliti, ali postati so to mogli le udje določenih družin. Izmed tekmecev je ta čast navadno doletela istega, ki je iz ota izhajal neposredno, nosil vsled tega tudi njegovo ime, shranjeval zadružne svetinje in pradedov podobe, ter že radi tega užival posebno §poštovanje. Za prve dobe se je županu, če je bil dokazal nezmožnost za svoj posel, lehko pripetilo, da so ga odstavili in na njegovo mesto izvoliti sposobnejšega. Jako strogo se je od njega zahtevalo, da je izvrSeval prevzeto dolžnost vestno in modro. Pozneje je po germanskem vplivu županska čast postala dedna, t. j. za očetom je županil sin, in odtistihmal te važne oblasti seveda ni več špogal le tisti, ki je za njo bil najzmožnejši. Prav lahko si mislimo, da so zadruge, iz katerih se je smel jemati župan, se smatrale za odličniSe od drugih; sicer so si to odliko gotovo bile morale zaslužiti n. pr. po hrabrosti ali po uzornem gospodarstvu; mogoče je tudi, da je bogastvo dalo tej ali oni zadrugi tisti ugled, ki jo je postavil na ono višjo stopnjo. Naj bo temu, kakor hoče; dokazano in važnejše je, da se je prav iz tega izjemnega razmerja nekaterih zadrug do ostalih sčasoma izcimilo plemstvo; kako bi tudi ne, ko je pravica, dajati župi najizvrstnejše može, kar se jih v njih gleSta, bila stalno v eni zadrugi ? Vsled tega se je ta-le morala smatrati za boljSo od vseh drugih, namreč pred vsem v duSevnih lastnostih boljšo, in zvali so jo plemenito. Zakaj tako? Beseda pleme je prvotno pomenjalo seme, v pomenu človeka tudi toliko, kakor zarojenec, pozneje Se le vse one, ki so bivali v župi. Za zadrugo, ki se je zvala plemenito, je torej ta pridevek bil popolnoma primeren; kajti shranjevala je v istini pleme, t. J. seme, oziroma zarojence, iz katerih se \e jemal župan. Plerastvo v slovanskem značaju ni utemeljeno; saj smo doslej videli, da Slovan ni trpel, da bi se bil kdo povzdigoval nad drugega, in če je tudi zaslužil: v zadrugi so bili vsi enaki in starejšina ž njimi vred, in tudi v plemenu je župan le bil prvi med enakimi, ne pa absoluten vladar. Od kod torej gori označena prikazen, ki koreniči v običaiu, jemati župane vedno le iz ene zadruge? Plemstvo se je v Slovane zaneslo od Germanov sem; Germani so že od začetka razločevali plemenite in neplemenite ter si tudi ustavo po tem načelu prikrojili. Sprva se je navada, jemati župane iz ene in iste zadruge, prakticirala le ob germanski meji, sčasoma pa se prerila do jedra. Dočim so zadruge navadno nosile ime otovo, so se plemena ponajveč poznamenovala po kakovosti župnega zemljišča, po najimenitniSi geri, reki, sploh po prirodnih znakih, vzlasti tedaj, če je bilo bivaliSče obsirniše, ne pa po imenu županovera; za primer: Rečani (ob reki), Poljani, Jezerani, Bužani (ob reki Bug); še le v drugi vrsti, nekako izjemno, so se plemena nazivala po otu dotične plemenite zadruge. Imena žup pa so se navadno tvarjala iz plemenskih, n. pr. iz Poljani Poljane (na Poljanah), iz Lužičani Lužičane (na Lužičanah, pa tudi na Lužičah), iz Kalužani Kalužane (na Kalužanah, pa tudi na Kalužah). Kakor v zadrugi, tako }e tudi v ple- menu lahko nastala potreba, odbiti kolonijo oziroma takih več; tudi se je ponavljalo to tako dolgo, dokler so razmere silile. Dogajalo se je tudi, da se je premestilo vse pleme; vzrokov za to pafi ni težko najti. Na tak način so se po enem plemenu obljudevale cele dežele. Z ozirom na poimenovanje nove domovine in nje gor in rek bilo je običajno, da so stara imena ohranjevali ter jih pridevali novim rekam, goram in dolinam, češ da jih spominjajo drage stare domovine, ki so jo morali ostaviti. Vsled tega prikazen, da se na slovanskem ozemlju iraena gor, rek in dr. ponavljajo; spominjamo le na Dvini (v nemSkih atlantih Dwina in Diina); še več dokazov za to se da navesti iz poznejSne dobe, ko so Slovani raztekali po srednji in južni Evropi: Morava na Moravskem in Srbskem, Žilina ob Finskem zalivu in na severno zahodnem Ogrskem; sem spadajo imena Visla, Vislica, Vislok, ViSnic; koliko je Bistric? Do 6. stoletja se Slovani v večje mase od plemen niso družili, vsaj redoma in za stalno ne; potemtakem }e širni slovanski svet sestajal iz nebroja žup, slovanski rod iz tolikega števila plemen, ki so živela vsaksebno ter se tudi sovražnih napadov ne branila skupno; kvečjemu so se nekatera plemena oprijela drugo drugega le ob najhuji nevarnosti, a ko je ta minila, se zopet razdružila. Do tvoritve držav torej v dobi, o kateri govorimo, ni prišlo. Od kod ta prikazen? Na to vprašanje moremo le odgovoriti, če premislimo, čemu se ljudstvo združuje v države. Prvič, da se uspešneje brani sovražnikov, oziroma zasleduje napadne namene, in drugič, da si laglje ustvari razne udobnosti, katerih bi pri malem številu ne moglo. Vseh udobnosti, kar jih je v tisti dobi bilo mogoče imeti, sta Slovanom v obilici ponujala zadruga in pleme; v tem oziru torej naši pradedje niso čutili potrebe, dalje se organizovati. Napadali pri svoji miroljubnosti sosedov pa tudi niso. V svrho obrambe bi sicer nedvomno le bilo koristno, ako bi se bili strinjali v večje grmade, ali tukaj se jim je gotovo na pot stavila ona prekleta nesložnost, ki je neprestano v srcu grizla, ne manj pa menda tudi ona neskrbnost, ki ie oprezala, dokler nevarnost ni bila na vrhuncu. Brez dvoma je dejstvo, katero smo ravnokar osvetlili, imeli za ono dobo neugodne posledice. Količkaj močen sovražnik, ki se z vsoto Slovanov še meriti ni smel, je posamezna plemena lahko si podvrgel in pestil; največja hrabrost jih ni mogla rešiti; tudi je z malo vezmi združene bilo ob vsikdar uslužni nesložnosti, za katero je brezštevilje zadrug in plemenov tvarjalo najrodovitniša tla, prav lahko, razdruževati še bolje. Končna posledica vsega tega pa je bila, da se v tej dobi Slovani niso mogli povspeti do nobene večje politične akcije, in da[ v političnem oziru sploh niso zavzemali tistega mesta, ki bi jim po številu slo.