Postartna piacana. Posamezna Stev. Oin 1*— Ste v. 52. V Lfubljani, petek dne 25. decembra 1925. Leto VIII. Upravni&tvo „Domovine" » Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovine". Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Izhaja vsak petek. Varoinlaa: Četrtletno Oin 7-50, polletno Din 15-—, celoletno Din 30-—. T) taJniSt(!o „S)ama$«t«". Ob Božiču 1925. Že nekaj let smo se pritoževali, da ni bilo čuje iz tistih, ki so ji na Hrvatskem ostali prave zime s poštenim mrazom in snegom, zvesti. Še celo preganja jih in psuje. Kleri-Letos pa nam je bila dana obilna odškodnina, kalci še niso napredovali tako daleč, ampak toda Božiča že zopet ne bomo praznovali po so avtonomijo samo skrili. «Katollčan!s «Kje si bil krščen?» «Na Dunaju!» «Kdo te je krstil «Škoi Sigismund.a Takih odgovorov opat ni bil vajen. Kadar se je moral kdo pred njim zagovarjati, je moral klečati; toda ta mož — kdo je? To mora na vsak način dognati. Če ne z lepa pa z grda. — (-Kaj te je privedlo v te kraje in kje si se nahajal, preden si dospel semkaj?* «Kje sem bil? Kje drugje kakor v stiškem samostanu. Semkaj.. «Kaj? Ti si bil v stiškem samostanu? No, sedaj vem, kdo si! Ti si hotel vohuniti za stiškl samostan in te je izdala mržnja, ki jo gojite napram našemu samostanu. Ha! Ta je na dobra! Vendar sc le enkrat ttiel tako dolgo osvobojenju izpod avstrijskega jarma. Zato so tudi vse politične stranke v Sloveniji kakor tudi kulturne in' prosvetne organizacije skupno protestirale proti Radičevemu namenu, da bi se odpravilo ljubljansko vseučilišče, na katerem študirajo večinoma kmetski sinovi. Samo ena stranka se ni pridružila 'temu ^protestu, in to je Pucljeva radičevska stranka. Dasi s splošnimi političnimi razmerami ne moremo biti zadovoljni, vendar pa smo lahko zadovoljni z razvojem naše Samostojne demokratske stranke. Ljudje spoznavajo spričo nedelavnosti radi-kalsko-radičevske vladne večine, da je edino politika SDS prava ljudska in narodna politika. Zato se vrste naše stranke neprestano množe ne samo v Sloveniji, ampak po vsej državi. Poslanci SDS so tudi v neprestanih stikili s svojimi volilci. Politična zborovanja naše stranke, ki se vrše po vsej državi nedeljo za nedeljo, dokazujejo z mnogoštevilno udeležbo zborovalcev, kako naraščajo vrste naših somišljenikov. Zato nas bodo nove volitve v Narodno skupščino, ki se bodo zaradi nesoglasja v vladni večini bržčas vršile v doglednem času. našle popolnoma pripravljene. Med pristaši SDS naraščata samozavest in bojevitost, predvsem pa sevecfti vera v končno zmago. Gotovo je, da bo Samostojna demokratska stranka izšla iz novih volitev, ki jih napovedujejo vsi politični krogi, znatno ojačena. Tako bo prišla SDS ponovno v položaj, da prevzame v svoje roke državno krmilo, s čimer bo zagotovljena končna ureditev zapletenih razmer v naši državi. Tako sijajnih izgledov za bodočnost, kakor jili ima SDS, nima nobena druga stranka. Radikalska stranka je sama s seboj razprta. Razne nasprotujoče si strujc v njej druži edino velik vpliv Nikole Pašiča. Vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo s to stranko, kadar bo Pašič v svoji visoki starosti popolnoma obnemogel. Ni izključeno, da se bo tedaj razbila na več strančic. iskani tiček! No, tebi moram pripraviti posebno vrsto veselja, da boš znal povedati dobrim stiškim sosedom, kako znamo pogostiti take vrste gostov.» Opat je od samega veselja cepetal z nogami, sekretar pa je buljil s široko razprtimi očmi v dozdevnega vohuna. Nekje jc že videl tega človeka, toda kje? V mislili je prešinil vse kraje, toda ni sc mogel domisliti, kam bi ga dejal. V tem se je oglasil obtoženec s krepkim glasom: «Prečastiti! sedaj sem šele odgovoril samo na del vašega vprašanja. Zato mi dovolite, da nadaljujem ...» Že ga je hotel prekiniti opat, toda trda volja, ki se je izražala iz glasu in zadržanja ujetnika, sta nekoliko vplivala' na opata. Alco-prav mu je hotel pretrgati vsako nadaljevanje besedičenja Jožefa in ravno hotel izdati ukaz za gajžljanje z zloglasnim samostanskim bičem, je proti svoji volji pod nekim suge-stivnim vplivom zapovedal: «Govori!» «Niti na misel mi ne pride, da bi se zagovarjal, » je nadaljeval od samostanskih bi-ričev zastraženi ujetnik, «temveč mi je le na tem ležeče, da hodim od samostana do samostana in zbiram ljuliko od zrnja ...» «Kaj? Ti se drzneš govoriti tako za-ničljivo o samostanih? Kdo te je pooblastil, da vohuniš okrog in skruniš svetost naših Bogu dopadljivih dejanj ?» je zarjul v svojem dostojanstvu užaljeni opat. Nasprotnik pa mu je mirno in dostojno odvrnil: «To. kar nočeniam. delam na lastno Stranka Stepana Radiča, ki je sedaj v vladi, je zlasti mnogo izgubila med hrvatskimi volilci. Hrvati so spoznali, da jih je Stepan. Radič sedem let varal s svojim separatizmom in republikanstvom ter da je vsa svoja prejšnja gesla zatajil samo zaradi tega, da se je rešil zapora. A tudi delo radičevcev v vladi in v skupščini ni tako, da bi moglo pridobiti njihovo zaupanje. Hrvati pravijo: Ako že priznavamo vidov-dansko ustavo, kralja, državno in narodno edinstvo, potem vstopimo rajši v SDS, ki je od prvega početka vedno dosledno zastopala ta načela in ni nikoli menjala svoje politične barve. Radičevstvo tudi v Sloveniji ne bo uspelo, četudi sta se mu pridružila poslanca Pucelj s svojimi samostojnimi kmeti in bivši socialni demokrat Prepeluh s svojimi republikanci. Slovenski krnet ne zaupa ljudem, ki vsakega pol leta menjajo svojo politično suknjo, in tudi poslanec Pucelj ne bo uspel v Sloveniji z radičevstvom. To mu bo manj mogoče, ker slovenski kmet zahteva od svojih poslancev, da delajo, ne pa samo govoričijo ter obljubljajo. Radič, Pucelj in Prepeluh pa. ne morejo pokazati, da so že kaj napravili za našega kmeta. V zelo žalostnem položaju je tudi slovenska klerikalna stranka. ki je popolnoma osamljena in brez vsake politične moči. Avtonomistična politika klerikalne stranke je popolnoma propadla. Doktor Korošec, ki je veljal včasih v Beogradu za malega boga. si je s svojo neodkritosrčno politiko odgnal vse svoje bivše prijatelje. Ni dvoma, da plačuje račune zavožene klerikalne politike v prvi vrsti slovensko ljudstvo, ker je večina poslanskih mandatov še vedno v klerikalnih rokah. Klerikalci tudi ne morejo na ničesar pokazati, da so napravili za naše ljudstvo. Zato so se začele tudi klerikalnim volilcem odpirati oči in danes zapuščajo že trumoma dr. Korošca in njegovo stranko. Tako je tudi prav. O drugih strankah ni mnogo omeniti. Davidovičeva demokratska stranka je pokrajinska srbska stranka, ki pri nas v Sloveniji sploh ne pride v poštev. To se je pest in nisem za svoja dejanja nikomur odgovoren, najmanj pa vam. Da bi pa bila vaša dejanja dopadljiva Bogu, o tem ravnotako dvomim, kakor o vaši odkritosrčnosti. Ljudi mučiti, jim izsesavati iz telesa kri in mozeg samo zato, da imate raj že na tem svetu, to je delo vraga. Krist je veleval, da bodi -vsakega kristjana najvišje načelo ljubezen do svojega bližnjega. A kaj delate vi? Vse svoje bližnje imate za sužnje, za golazen, katero je treba valjati v blatu in pretepati kakor živino! Ali ste jim že kdaj ponudili, ali pa vsaj pokazali ljubezen? Da! Pokazali ste svojo ljubezen do bližnjega z bičem in zaporom in delili krivično sramotno pokoro. Vi se valjate v zlatu, a ubogi trpin, ki vam znaša skupaj vse te zaklade, naj se valja pred vami kot teptan črv. — Ali jc delal tudi Kristus tako? On ni imel niti kamna, da bi nanj položil svojo trudno glavo. Hujši ste od hinavskih farizejev, katere je Krist...» «Molči!» je zdaj zarjul pritlikavi opat kakor divja zver. «Ti se upaš blatiti nas in naše početje, ti bogoskrunec! Ven ž njim! Rabelj, muči ga, trpinči ga! Iztrgaj mu jezik, razkosaj ga ... «Še malo potrpljenja, prečastiti,» se je glasil ponovno in srčno ujetnik, ld mu je stopila lahna rdečica v lica, «še vam moram razodeti najvažnejše. Mera grozodejstev, katera ste počenjali že toliko stoletij, je polna in kriči po osveti. In osvetiti jih hočem jaz! Ne s krvjo, ne z bičem, temveč na ta način, da razpuščam ta samostan!» pokazalo tudi pri februarskih skupščinskih volitvah. Isto se lahko trdi o bosanski muslimanski stranki, ki je. v tesnih zvezah v. Davidovičevo stranko. Komunisti isi socijalisti so brez vsakega političnega vpliva. Razprii med seboj in razbiti na več struj ter majhnih strančic niso pri februarskih "Volitvah priborili niti enega mandata ter bo še mnogo vode preteklo, preden bodo v naši državi zopet kdaj igrali važnejšo vlogo. To je kratek pregled naših političnih razmer ob koncu leta. Iz vsega se jasno vidi, da ima bodočnost edinole Samostojna demokratska stranka. Kot mlada stranka ima v sebi toliko življen-ske ,sile, da je zmaga njenih idej in njene politike v bližnji bodočnosti zagotovljena. V njej vse klije in brsti. Njene politične organizacije živahno delajo in neprestano naraščajo. Treba pa je, da se te organizacije še izpopolnijo. SDS čaka v naši državi važna vloga preroditeljice našega javnega življenja. Zato se morajo njene vrste v skupnem delu za skupne koristi še bolj strniti. Naj ne bo v naših vrstah človeka, ki bi ne imel vedno pred očmi tega velikega cilja! V političnih krogih, kakor že rečeno, splošno prevladuje pričakovanje, da pride pr> novem letu do nekaterih izprememb. Pašič porablja sedanje dolge božične počitnice za to. da prouči cclotni položaj, da bo mogel primerno uveljaviti svoje taktične poteze. Nihče ne more prerokovati, kaj bo on še ukrenil. A ravno to mora podvizati nas. samostojne demokrate, da bodimo pripravljeni na vse ob vsakem trenutku. Pa če končno res tudi pride do novih volitev, bomo vedeli, kaj je naša dolžnost. Naše vrste še množe, bodočnost mora biti naša, zmagati mora SVOBODA. ENAKOST in BRATSTVO. Na delo torej z novim letom! !! Poravnajte naročnino!! «Ti si norec posebne vrste. Ven ž njim J Vrag ga je obsedel.® — , «Nisem norec, ampak — tvoj cesar! «Norec si!» V tem trenutku se je dogodilo nekaj posebnega. Medtem, ko je zatrobila tromba pred samostanskimi vrati, je skočil s svojega sedeža mlad menili in se vrgel na tla pred ujetnika ter objemal njegove noge, pri čemer se je čulo samo ihtenje in nerazloč-ljive besede. Opat je zazijal, njegov izraz obraza je bil podoben kipu, izklesanemu iz peščenca. Srebrnočist glas trombe se je ponovil ; čulo se je izpred vrat glasno prerekanje. Opat je stopil k oknu, da vidi, kaj se godi pred gradom. Njegovo oko je zazrlo pred vrati kakih 30 jezdecev in njim na čelu je bil praporščak s praporom v cesarskih barvah. — «Stric! Stric! Odpusti!« je ječal mladi duhovnik. Ogovorjeni se je pa sklonil k tlom, dvignil mladega meniha kvišku, ter mu rekel z razločnim glasom: «Ferdinand! Nisem se nadejal, da te najdem v taki družbi. Če hočeš doseči mojo milost, sleci to kuto in si raje obleci talar posvetnega duhovnika!« Opat je stal drhteč pri oknu se opiral z roko na polico in je samo še nerazločno mrmral: «To ni mogoče, to je prevara! ...» Cesar Jožef pa je stopil k opatu in mu dejal: «Opat! Ti si enak nevernemu Tomažu.« Potrlei sem. ako ne veriameš!« POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO. Gospod urednik, zdaj se pa že dolgo nisem oglasil v . Pa kaj hočete, kot kmet 'se čez poletje ne utegnem pečati s pisanjem. No, sem "pa tudi poleti v nedeljah In praznikih dobro prebral. Vedno bolj mi je \£eč, posebno tudi zato, ker prinaša toliko o kmetijstvu. Kakor vidim, bo {Domovina? odslej' še večja in še zanimivejša. Zato tudi vsakomur priporočam, da se na njo naroči, ker je tako poceni. Letina letos ni bila posebna. Najhujše pa je za kmeta, ker moramo po zelo nizkih cenah prodajati živino. Srečen je ta, ki ima dovolj dobro zaraščenega gozda. Davki nas tarejo in je tudi pri nas silno pritoževanje čez nje. Zdaj bomo morali plačevati še velike občinske do klade. Kdor plača državnega davka 50 Din, bo moral vrhutega odšteti še občinskega 200 Din. Mislili smo, ko so prišli klerikalci do veČine pri oblini, da bo vse drugače, da me'bo nobenih davkov. Zdaj pa vidimo, da ni tako. Bes ee>prej ni mnogo napravilo, pa zato tudi doklad/ni bilo. Prej je bilo županstvo skoro zastonj, zdaj bo pa pošteno drago. Joj, Io smo se zmotili v klerikalcih. Tu v Poljanah je nekaka gospodinjska šola. Hodijo vanjo tudi'naša dekleta. Nimamo nič proti njfj, ie se bodo dekleta le kaj naučila. Zal ne moremo imeti v klerikalne prireditve pravega zaupanja. Slišimo, da .želi' prispevati k stroškom tudi hranilnica v Poljanah, ki je bila še pred malo leti na prav Šibkih nogah. Ali se ji sedaj tako dobro godi? Čudno se mi tudi vidi, zakaj se duhovščina vtika v . take stvari. To Jej prav toliko prikladno zapjo, kakor za škofa pisanje knjižiee o zakonskem življenju med možem in ženo. Kaj bo taka oseba to vedela, koi ni) oženjena. Kaj (naj se ti gospodje razumejo na kuhinjo; obirati kokošja bedta že znajo, ktihati pa: ne. Pa še v kratkem kaj! POLJANSKA DOLINA-Na praznik 8. i m. je priredila Jugoslovenska Matica v našem Sokol-i skem domu predavanje s skioptrčnimi slikami naših zasužnjenih krajev. Predavanje, ki ga je imel društveni tajnik g. Mahkota iz Ljubljane,) je bilo prav zanimivo. Pomen in namen društva; je pojasnil okrajni sodnik g. Battista iz Škofje Loke. Po predavanju so uprizorili škofjeloški igralci igro ^Otroška tragedija?, ki je prav dovršeno uspela. Obisk je bil kljub silnemu mrazu dosti dober. — Na sv. Štefana dan ob treh popoldne se upriziri ljudska igra «Cigani?. Zatorej ta dan vsi v Sokolski dom) Po igri prosta zabava in ples. — Kakor vsako leto tako se tudi letos po cerkvah priporoča klerikalno časopisje, dasi božji hrami ne bi smeli služiti politiki. Takšno početje je bogoskrunstva Najhujši pritisk bo najbrž na božične praznike. Na tem mestu naj torej še enkrat ponovimo: Ne dajte se begati in strašiti! Naročite, si cDomovinos tudi za naprej in jo še drugim priporočite. Ona ostane, kakor je bHa, in še večja ter zanimivejša -bo, a stane samo 30 Din letno. Vsem bralcem in bralkam «Domo-vine? v dolini vesele božične praznike in srečno novo leto! OSILNICA. Naše klerikalce strašno bedi poraz, ki so ga doživeli pri občinskih volitvah, da bi se najraje vdrli v zemljo. Zlasti dva možaka no vesta,:kam bi sc dejala, ker sta se vsa leta zanašala le na farovž. Sedaj, ko vidita pogorevščino, se pa nam prilizujeta, da bi ju rai sprejeli v naše napredne vrste. Pa ne bo nič. Vsa leta sta vlekla klerikalni voz, zato .jima ne zaupamo. — Pred kratkim ,je umrl Potuharjev Peter. Pri sekanju drv ,v gozdu ,-ga je zadela v veja ; in mu zdrobila prsni . koš. Lahko si mislimo, kaka žalost je to za očeta in mater, ki sta izgubila pridnega fanta. £ ftej žalosti pa pride še druga: za pogreb je bilo treba plačah župniku veliko vsoto. Takih in podobnih primerov je pri nas še več. Mi pa smo siromaki m ne plačujemo lahko takih vsot. MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo priredi .na Silvestrovo 31. t m. ob pol sedmih zvečer v društvenem domu ^Silvestrov večer? z zelo zanimivimi točkami. Na sporedu so šaljivi prizori, kupleti, veseloigra dodajanjem močnejših krmil, kakor suhe detelje, otrobov, oljnih tropin Itd., ali pa da jo izboljšujemo s pomočjo samo-kisanja v zabojih, sam, ko piše, da so bo najprej sklenila trgovinska pogodba s Češkoslovaško in da bo šele pozneje prišla na vrsto Nemčija. Glede na to, da so trgovinska pogajanja zelo dolgotrajna, morda še dve leti ne bomo dobili trgovinske pogodbe z Nemčijo, a ves ta čas naj bi po Pucljevem predlogu kmetje plačevali uvozno carino na pluge, ki b» došli iz inozemstva cKmetakemu listu* je menda popolnoma vseeno, če obdelujejo kmetje 5e nadalje polje s slabimi plugi ali pa kar brez njih. Kaj njemu mar pospeševanje poljedelstva in povečanje pridelka! Poslanec Pucelj se je s svojim predlogom blamiral, zato mora njegovo glasilo braniti poslanca Puclja in ne koristi kmeta. Čudno je tudi to, da je bil samo poslanec Pucelj toliko pameten, da je glasoval za carino na pluge in da so se vse ostale stranke izrekle proti njej To si je treba zopomniti! -f Dr Korošee nezadovoljen s svojimi uspehi. Te dni je prišel v Ljubljano dr. Korošec, ki je zadnje čase agitiral na Hrvatskem, v Dalmaciji in Hercegovini za klerikalno stranko. Dr, Korošec bi namreč rad evojo stranko razširil tudi med Hrvati. S svojo agitacijo pa dr. Korošec ni imel mnogo sreče. Kakor se govori, je dr. Korošec zelo nezadovoljen s svojimi slabimi uspehi in sam izjavlja, da ne ve, kakšen vtis bo napravili njegovi ehodi med Hrvati. Tako se je dr. Korošcu ponesrečil tudi načrt, da bi popravi) med Hrvati izgube, ki jih doživlja njegova stranka v Sloveniji. Ljudje so namreč že povsod siti brezplodne klerikalne politike. -j- Kadifovel ia Trboveljska družba. Klerikalci so vložili v Narodni skupščini interpelacijo, v kateri pravijo, da je Trboveljska premoga Goričan: Pokora Povest. (Konec.) Zlomljen od nočnega sedenja je Cicelj prilezel iz kolibe. Dvakrat se je potegnil in trikrat sazdehal, nato je sedel na klop pod lipo ter se je naslonil s hrbtom na drevo. Široko je odpiral usta ter požiral sveži zrak, pomešan s prijetnim vonjem dišečega lipovega cvetja, po katerem so brnele pridne čebelice med žgolenjem drobnih krilatcev, prepevajočih jutranje slavospeve. Pri vodnjaku poleg zvonika je ropotalo vedro, potapljajoče se v rumeno kapnico; tu so •Jvonketale steklenice in druga umivalna posoda: romarji so se suvali ter prerivali okrog vodnjaka, vsak je hotel prvi zajeti ter se umiti s čudodelno vodo, ki Ima poleg naravne tudi še (»osebno zdravilno moč. Pozornost je obrnil Cizelj tudi na romarice, ki so v Jutranajem polumraku nabirale roso po trati okrog cerkve. <0, preeladka rosica sv. Mihaela!) je vzdihnila stara ženica; pobožala je rosno travico ter so pogladila po raskavem licu. Ob zvonjenju in petju se je zbudil tudi Tacar ter je sedel na ležišče. Takoj so ga pričele oštevati babnice radi nočnega nemira, o čemer pa on ni ničesar vedel, spominjal se je le sanj, i« katerih se Je prebudil baš ob zvonjenju, zaradi tesar jim je prisojal Izredno važnost in pomen. cGreSniea, zaradi katere je moral Cizelj na floro, le ona. ki »e je boS prve spomnil, ko se prebudiš in misel nanjo te bo spremljala ves čas, dokler ne pojdeš Iz cerkve.> Tako se mu je sanjalo in prva je bila njegova žena, katero je, prebudivši se iz spanja, zagledal pred seboj. cln kaj naj storim?* je vprašal angela varuha v raztreseni molitvi. cAli naj se razburim? Ali naj ostanem miren ?> cStori, kar bi naredila žona, ako bi vedela, da si ji prelomil zvestobo,* se je glasil dozdevni odgovor. cPoberi kamen ter ga vrzi nanjo, če si brez greha...» Tega »o je prestrašil. Najprej bi moral torej udariti samega sebe in potem šele naj udari Po-lonico, podvrženo istim slabostim kakor on. Ne, ne, ne! Nobene kazni ji ne odmeri, ampak k spovedi jo nažene ln pokoro naj določi spovednik. Ako bo morala romati na Ooro, bo dokazana njena krivda ln potrjena resničnost njegovih sanj. 8 takimi mislimi je ostavil ležišče, nakar se je postavil v vrsto pred spovednico pod korom. Tudi tukaj Je hotel ponoviti izpoved svojih grehov, da mu bodo tem globejo izrvani iz duše ter izbrisani iz spomina vsevednega sodnika. Pričakoval je trdega svarila in ponovne pokore, toda gorski duhovnik je bil milejši v tem oziru; bolj ga je zanimalo, kateri stranki pripada, kakšne časopise prebira in končno ga jo kot vzglednega kristjana odpravil z majhno pokoro ter z obljubo zveličanja njegove duše. Zadovoljen je zapustil spovednico, trudeč se aa vse načine, da bi razmaknil vrsto romarjev, ki ao mu zapirali odhod. Ko se je zapičil v gnječo * obema komolcema, tedai ie zagledal Cizelia, kateri so je pravkar priključil vrsti, segajoči od spovednice daleč tja do cerkvenih durL Skoro sta hotela drug drugemu pomožikniti, toda v istem hipu »ta se spomnila sporne zadeve ter sta si nagloma umaknila pogled. Tacar je rinil k obhajilu proti oltarju, Cizelj pa je ostal pred spovednico — tudi on je sklenil opraviti spoved zaradi nekega greha, ki ga ni zaupal domačemu župniku, in tu so mu je nudila prilika, da ga kot neznanec odloži. Duhovnik je privzdignil zeleno zagrinjalo ter je pogledal Iz spovednice. Globoko je vzdihnil ob pogledu na številno množico; vse jutro iie vliva olje v srčne rane, tolaži in blagoslavlja, a še vedno ne vidi kakega konca: ako štirje odidejo, jih pristopi deset cZačel bom po najnovejšem načinu,> je pre-udarll z ozirom na Izvršitev svojega dela. cčemu naj razslpljem zrna resnice, zakaj toliko teh zrn pade med trnje in na skale, kjer nimajo ugodnih tal.. .* Izbral si je tri vprašanja, najvažnejša po njegovem mnenju, na katera je zuhteval točen ta jasen odgovor. — cKaj bereš? Kako voliš? Kateri stranki pripadaš?> samo to jo vprašal vsakega Izpovedanca in če je dobil ugoden odgovor, Jo podelil odvezo in spoved je bila končana. Vrste okrog spovodnice so se jele redčiti v veliko zadovoljnost romarjev, naveličanih dolgočasne^ čakanja. Način izpovedovanju je pri Cizolju nenadoma naletel na ovire. Izpovedal je, da čita vse, kar mu pride v roko, da voli po svojem prepričanj« ter pripada stranki, čije imen« ni doti>.aa silo klerikalne stranke. Zanje je namreč klerikalna stranka katoliška cerkev. Za nas je zanimivo to, da hrvatska duhovščina, razen neznatnega dela, noče ničesar slišati o klerikalni politiki, najmanj pa o dr. Koroščevi politiki. 4- Papež in naši škofje. Pred nekaj dnevi je papež v tajnem konzistoriju imenoval nekatere nove kardinale. Tudi ob tej priliki ni bil noben jugoslovenski škof imenovan za kardinala. Bržkone papež ne smatra nobenega našega škofa sposobnega za tako visoko cerkveno čast, četudi se naši škofje glede uvedbe slovanskega bogoslužja v naših cerkvah kakor tudi v drugih zadevah postavljajo vedno na stran Vatikana, dasi je to v mnogih primerih nasprotno našim državnim in narodnim interesom. Ob omenjeni priliki je papež v svojem govoru tudi iz- javil, da vesel hvali Boga, ker se nameravani atentat na italijanskega ministrskega predsednika ni posrečil, dasi je vsa Evropa prepričana, da je italijanska vlada ta atentat samo zato izmislila, da lahko fašisti preganjajo neljube jim stranke. Izjava papeža je tem bolj zanimiva, ker uradno med italijansko vlado in Vatikanom še vedno na zunaj obstojajo ne prijateljski od-nošaji, odkar so Italijani vzeli papežu njegovo cerkveno državo. Toda papež se kljub temu smatra za dobrega Italijana, o naših škofih pa nasprotno vemo le, da se nič kaj vneto ne potegujejo za slovansko bogoslužje v katoliški cerkvi. Mogoče bi mi Jugosloveni prej dobili svojega kardinala, če bi naši škofje pokazali vsaj toliko odločnosti napram Vatikanu v naših narodnih zadevah, kolikor jo kažejo napram lastni državi v obrambi Vatikana. Nelraj misli ob Božiču (Z dežele.) kopna družba meseca novembra sklenila dati dva in pol milijona dinarjev v propagandne svrhe. Interpelacija trdi, da se je ta vsota izplačala s tremi čeki Francosko-srbske banko in z dvema čekoma Jadransko-podunavske banke in je denar pri Francosko-srbski banki dvignil na prve tri čeke po svojem zaupniku kabinetni načelnik ministrstva za šume in rudnike. Druga dva čeka. sta bila dvignjena za sanacijo tvornice špirita v Brodu na Savi, ki se nahaja v rokah ljudi iz bližine ministra za šume in rudnike. Ostali denar pa je namenjen za radičevsko časopisje. Nadalje trdi interpelacija, da je Trboveljska družba sklenila izročiti prodajo svojega premoga tvrdki Kaufinann in drug v Brodu na Savi in da je minister dr. Nikič bil in je še odvetnik te tvrdke. Minister dr. Nikič, ki je član Radičeve stranke, je takoj demantiral vse trditve klerikalno interpelacije, ki je zbudila mnogo pozornosti v politični javnosti. Ker se bo zadeva razpravljala v Narodni skupščini, bo seveda došlo zaradi te afere do zanimivega boja med radičevci in klerikalci. Vsekakor bo razprava v skupščini prinesla jasnost, kaj je res pri celi stvari. -f- Hrvatski duhovniki proti klerikalni politiki. V Zagrebu bodo z novim letom začeli izdajati katoliški dnevnik. Hrvatski klerikalci, ki jih podpira tudi naša slovenska klerikalna stianka, bi radi imeli, da bi novi list postal politično glasilo njihove stranke. S tem pa hrvatska duhovščina ni zadovoljna. Na Hrvatskem namreč nima klerikalna stranka nobene moči in niti enega poslanca, ker se tamkaj duhovniki drže bolj cerkve kakor pa politike. Pred dnevi je izročila večja deputacija župnikov zagrebške stolne dekanije nadškofu dr. Bauerju spomenico, v kateri ga naproša, naj poskrbi, da ostane novi katoliški list popolnoma nestrankarski, ker se more katoliško prepričanje ojačiti le, ako ni vezano na nobeno {»olitično stranko. Ker se nekateri vodilni člani hrvatske klerikalne stranke trudijo, da bi dobili novi list v svoje roke in ga izrabljali kot katoliško glasilo za svoje politične namene, prosijo duhovniki zagrebškega nadškofa, naj vpliva nanje, da opuste svoje namere. O toj stvari poroča tudi zagrebški tednik «Kato-lički lisb; v katerega piše sani nadškof dr. Bauer. Klerikalnim listom ta korak hrvatske duhovščine seveda ni všeč. Pravijo namreč, da mora novi list ostati samo tedaj katoliški, ako bo gla- Zopet imamo božične praznike, katerim sledi novo leto. Ti prazniki so najprimernejši čas, da pogledamo malo nazaj na letošnje leto in inorda za več let nazaj ter malo pretuhtamo naše napredovanje ali nazadovanje v gospodarstvu, po-I litično življenje in uspehe, ki so jih dosegli za nas kmete naši zastopniki v Narodni skupščini. Leto, ki jemlje od nas slovo, ni bilo za slovenskega krneta bogato. Letina je bila prej slaba kakor dobra zaradi preobilega dežja in premalo toplote. Razen vsega tega so zadele v mnogih krajih našega kmeta razne vremenske nezgode, velike povodnji, toča in drugo. Nekaj boljši kakor v poljskih plodovih je bil pridelek v krmi za živino, katero naš kmet že od nekdaj smatra za glavni dohodek. Pa kaj koristi, ako je kinet izredil mnogo živine v nadi, da bo v pozni jeseni in v začetku zime dobil zanjo potreben denar za obleko in druge potrebščine, ko ne dobi zanjo toliko, kolikor je pričakoval, kajti živina ima res sramotno nizko ceno v razmerju z drugimi potrebščinami. Pri vsem tem pa so se še vsakovrstni davki zvišali v taki meri, da jih šibkejši posestniki ne zmorejo več. 5 V začetku letošnjega leta pred volitvami smo imeli kar na koše raznovrstnih obljub od raznih vse obljubljajočih strank. Če bi se le del teh obljub izpolnil, bi se godilo našemu kmetu tako, da bi se mu boljše ne moglo. V teh zapeljivih obljubah so pravi mojstri naši klerikalci. Vsak pameten človek, ki se le malo zanima za javna vprašanja, ve, da so vse te obljube le slepilo za kratkovidneže, ki kaj radi sedejo tudi na laž, da je vera v nevarnosti. Vsi vidimo, da klerikalci niso storili doslej ničesar, in . da so bile volilne kroglice, ki so padle zanje, le zavržene. Dokler bo SLS hodila pota verske nestrpnosti in na-sprotstva do drugih plemen, tudi ne bo ničesar dosegla v Beogradu. Nič boljših pot ne hodijo v zadnjem času bivši samostojneži, ki so se naslonili na g. Radiča, mojstra v slepljenju hrvatskih kmetov z vsemi mogočimi obljubami, katerih izpolnitev je sploh nemogoča. Edina stranka, ki ni obetala zlatih gradov in nemogočih stvari, je bila naša Samostojna demokratska stranka. Ona smatra za prvo in najvažnejše vprašanje v državi ureditev neposrednih davkov. Te je treba čimprej s pametno postavo urediti, da bodo pošteno porazdeljeni med vse pokrajine in vse stanove. Naša stranka ne menja svojega prepričanja po okoliščinah, ampak ostaja trdna, neupogljiva pri svojem programu, kakor je bila ob svoji ustanovitvi. O tem se lahko vsakdo prepriča, ki Ie malo za- dati v spovednici. Priznal je celo, da je pred odhodom z doma zavil klobaso v papir prepovedanega lista ter jo je vzel s seboj na božjo pot. «To je oskrunstvo svetega kraja — greh, zaradi katerega vam lahko odrečem odvezo,3> se je srdi! spovednik, ropotaje z nogami. Izpovodanec se je porogljivo nasmehnil, kar je duhovnika silno razkačilo. -Greh vam moreni odpustiti le pod pogojem, ako ne boste jedli klobase, zavite v prepovedan list. Oddaste pa jo lahko v zakristiji kot darilo za cerkev,s mu je pošepnil, preden mu je podelil odvezo. Pričelo se je slovesno cerkveno opravilo, združeno z darovanjem, kateremu je sledilo blagoslovljenje podobic, molkov in vode. S tem 'e bila dovršena dopoldanska pobožnost in ljudstvo se je s praznimi culieami ter olajšanimi žejr poslovilo od božjepotnega svetišča. Prvi mod odhajajočimi je bil Tacar. Komaj je namreč čakal, da je izpraznil čevlje, za kar si je poiskal pripraven prostor za grmom nekoliko od cerkve; tam je /. rokami izkopal jamico, v katero je stresel fižol ter jo je skrbno zadelal s prstjo. Z robcem, ki mu jo služil za c ulico, je ovil ožu-Ijene nege, obul je čevlje ter jo je mahnil proti domu. Sklep, napravljen v cerkvi, pa je grel vso pot na svojem, srcu ter je tako ogretega položil na srce svoje Polonice z besedami: je poudaril važno kaplan. «Čemu pa vam roka tolikokrat zaide pod telovnik?» 1 - «Tega od mene ne zahtevajte. Jaz sem gospod, ki vas nadzorujem' in vi ste hlapec, meni podrejen. Hvalite sv. Mihaela, da smete sedeti z menoj pri eni inizi.5 «Hvalite ga vi — zase in zame — za oba. Čas imate, vaša dolžnost je molitev, ki vain mora biti to, kar je meni delo.s «Kakšen?s je porastel posvečenec ter mu je prav od blizu pogledal v oči. cPijanecb ga je ključarček pogledal izpod čela. -Pijem za svoje,> se je kaplan potrkal na prsi. ^Prijateljem se ne nastavljam, da bi mi dajali za pijačo, kakor delajo gotovi ljudje.. s :Jaz?» še je čutil prizadetega mali mož. «Ako me vabijo prijatelji, znači, da me imajo radi, kar ne more reči tisti, ki ni priljubljen. Sicer pa pijemo vsi na tuje stroške — za mile darove dobrotnikov sv. Mihaela.^ rTako govorijo nasprotniki — obrekovalci vere in duhovnikov. Vi ste potuhnjeneč, v katerem tiči zagrizeno sovraštvo do cerkve, kar izpričujejo vaše besede. Ako bi imeli v sebi kaj ponosa, bi nikoli več ne prestopili praga našega župnišča. Sicer pa ni več daleč doba, ko vas postavimo pred vrata .. .> sleduje njeno delo. Kakor ima dosleden delavec gotove, četudi mogoče kesnejše uspehe in si pridobi veljavo med svetom, tako je tudi v politiki. Le dosledne, res delavne stranke imajo bodočnost, in med temi jo ima tudi naša vedno dosledna stranka. Lepi in veseli so božični prazniki No, za vsakogar tudi niso to, kar bi morali biti. Mnogo j£h je, ki jih tarejo velike skrbi, katerih se tudi ob teh praznikih ne morejo otresti. Žalostno je tudi, da se baš ob teh praznikih v večji meri zlorabljajo cerkve. Božji hram, ki bi moral prav te dni odmevati v ljubezni do vseh ljudi na zemlji, se marsikje na deželi še vedno zlorablja v umazane politične svrhe. Pa naj bo! Tudi to sc bo preneslo in prestalo. Naše delo bo šlo prej kot slej za tem, da se ta zloraba odpravi ter da postane cerkcv res pravi božji hram. In tedaj bodo božični prazniki zopet to, kar bi morali biti, in šele tedaj bo za nas pravi in veseli Božič. Tako bi ne smelo biti! (Z dežele.) Od vseh strani tožijo o velikih davkih in velikih državnih stroških. Bo pa še vedno huje, če se -bo tako postopalo in se bodo pošiljali v pokoj ljudje, ki so še sposobni za delo. Na ta način se namesto enega plačujeta dva. Mi kmetje smo bili vedno proti vsakemu omejevanju dela in smo na stališču, naj se ne omejuje delovni čas nikomur, ki je pripravljen več delati. Tako naj se tudi uradniku pusti delati in služiti preko dobe, ki mu jo predpisuje postava, ak<^ on to more in hoče. Kdor je zdrav, sposoben in ima veselje, naj se pusti, četudi ima postavno do-služena leta, ker s tem si država lo prihrani. Zadnji čas so začeli pošiljati v pokoj učitelje. Kakor hitro ima pet in trideset let službe, mora ne glede na to, če je še tako trden, zdrav in čil ter ima še največje veselje do dela, v pokoj, četudi se nahaja morda še v najlepši moški dobi. Navadno so učitelji v tej starosti, posebno na deželi, najizkušenejši možje, ki so se vso službeno dobo z vso vnemo žrtvovali v šoli in izven nje kot sadjarji, vrtnarji ali drugače kot prosvetni delavci ter še vedno čutijo v sebi moč in veselje do dela- Že prav, da je odmerjena doba za dosego pokojnine, a če državnega uradnika veseli delo, naj ostane na svojem mestu mogoče do petinšestdesetega leta, kakor menda tudi določa postava. Koliko bi se s tem prihranilo! Na vse strani se vpije in tudi vlada poudarja na ves glas, kako je treba varčevati, a na drugi strani se pa po nepotrebnem razmetava. Izl ušene ljudi, ki so še zmožni za delo, je treba pridržavati do skrajnosti in jih ne metati med staro šaro, kar je za mnoge, ki so res delali in se trudili ter bi še radi delali, naravnost žaljivo. Ob času nesposobnosti in utrujenosti se bodo ti že sami umaknili. Kakor se sliši, je v tem pogledu posebno prizadeto učiteljstvo. Ce hočemo priti enkrat res do pravega reda in doseči zmanjšanje neznosnih davkov, se mora povsod in pri vsem varčevati. S takim postopanjem se pa naravnost zapravlja in ni čudno, če celo preprosti ljudje spoznavajo nezmiselnost takega početja, ki ga naravnost obsojajo. RAZMERE MED RUDARSKIM DELAVSTVOM. Trbovlje, decembra. V Dukičevi koloniji na D jberni vladajo neznosne higijenske in socijalne razmere. V eni sobi z 18 posteljami je natrpanih 55 ljudi. Spijo po dva in trije na eni postelji in ko odidejo ti na šiht, pridejo drugi na njihovo mesto. Postelje in soba se ne morejo tako nikdar zadosti prezračiti in čez noč nastane v sobi tak smrad kakor na gnojišču. Ni ne rjuh ne zadosti odej. Kdor nima odeje, mora spati oblečen in po cele tedne in mesece ne pride iz obleke, ker večina razen šihtne obleke nima druge na razpolago. Zal, da je vrhu tega tu ined nami močno razširjen alkoholizem in z njim združena posirovelost, kar ima za posledico to, da je v koloniji podnevi in ponoči razgrajanje, vpitje in tulenje, kar vodi dostikrat do pretepa in po- kolja. Ako pride miren rudar truden z nočnega šihta, ne more spati tudi po ves teden, tako da ljudje vidno slabe in pešajo, k čemur pripomore tudi še vodena in neracijonalna hrana. Na vratih je pač nabit stanovanjski red, ki odreka pijancem in razgrajačem pravico do stanovanja. a nihče tega-ne kontrolira. Nihče od poklicanih činiteljev se ne briga za vzdrževanje reda in snage, čeprav imamo v koloniji tudi hišnika. Vsak delavec se nad navedenimi razmerami bridko pritožuje, a pomoči ni od nobene strani. Temu se pridružuje še nezadovoljnost zaradi denarnih kazni. Za prazen nič mora delavec često plačati denarno globo, ki mu jo naloži dostikrat le oseba, ki je močno razdraž-Ijiva in ni zmožna trezno ter nepristransko presojati primera. Ta globa sc delavcu enostavno odtegne od plače in siromak večkral niti ne ve, zakaj. Kako pride podjetje sploh do tega, da na ta način krati delavcu borni zaslužek? Saj so odbitki za davek in bolniško blagajno itak že preveliki! Postopanje z delavci je v mnogih primerih skrajno neolikano. Mnogi nadzorovalni organi zamenjujejo pojme o redu in disciplini z neotesanostjo. Pač bi ne škodilo, če omenim ob tej priliki obilico nesreč, ki grozijo delavcu dan na dan. Pred kratkim so se ponesrečili trije: dva težko, eden smrtno. Naj iščejo poklicana ob-lastva vzroke! Ti so predvsem: nezadostno nadzorovanje dela po strokovno izobraženih ljudeh, pripuščanje neizprašanih kurjačev in i celo strojnikov k službovanju na lopatilih in j lokomotivah. Tudi si prihrani podjetje obilico 1 kretničarjev s tem, da mora zavornik pred kretnico skočiti z vozečega vlaka, obrniti kretnico in zopet v teku skočiti na vlak, kar je pri slabem vremenu in posebno pozimi smrtno nevarno. | Naj vse to za sedaj zadostuje. Upamo, da bo objavljenje teh vrstic vplivalo na odgo-I vorne osebe in tudi na oblastva, da se spomnijo svoje dolžnosti. Tako izkoriščanih delavcev, kakor so rudarji, v našem industrijskem življenju menda ni. Odkod to izvira? Vsakdo, ki delavske razmere in njih politično orijenti-ranost pozna, mora priti do zaključka, da je cPrav! Zdaj sem prepričan, kar že dolgo iz-kušam. Pri vas ni hvaležnosti, vi ne marate resnice in odkritosrčnosti, zakaj sovražite jih — tiste, ki vam odkrijejo sveje misli ter vam govorijo naravnost iz srca. Ljubite pa hinavščino, laž in pokritost: kdor se zna potajiti, temu prisodite Tse mogoče čednosti, obdarjene z odpustki, dočim pobijate nasprotnika, boljšega in pravičnejšega kot je oseba, ki trobi z vami v isti rog.> «Ža to nimate dokazov,* mu je hotel kaplan zamašiti usta. «Od danes naprej vas ne smatram več za ključarja naše romarske cerkve ter vam odvzemam ključe od božjega hrama. «Ključev vam ne izročim. Nimate jih pravice zahtevati in če se postavite na glavo, vam te oblasti ne priznam. Ljudstvo mi jih je poverilo in ljudstvu sem jih pripravljen tudi vrniti.* cKljuče nazaj!* se je zadri ter je togotno skočil pred ključarja. cVam nikoli. Mar se vas bojim, da me za-mašujete ter prikličete vrage nad mojo hišo?* Kaplanu je upadel pogum. Uvidei jo, da mu tukaj ne more do živega, zato si je izmislil drugo, lažjo in krajšo pot, zakaj na vsak način so ga je hotel znebiti ter ga pregnati iz blagoslovljenih prostorov gorskega župnišča. cProč od cerkvenega denarja!? je pograbil izpred njega kup bankovcev. cNiste vredni, da bi ga preštevali z vašimi grešnimi rokami...» cMoje roke so poštene,* mu je pokazal žilave pesti, c Odbile so že marsikak udarec in še vedno so pripravljene, če je treba.. .* cTako? Celo žugati se mi upaš? Proč od tukaj — iz sobe, kjer ni prostora za upornike!* cTudi tega ne ubogam. Mi, farani, smo postavili župnišče ter se ne pustimo metati čez prag.* cVen!> ga je zgrabil za vratnik, da mu je odletel gumb izpod vratu. cAko ne zlepa, pjdeš zgrda — nihče se mi še ni ustavil.* cMeno se še niste lotili,* je ključar zamahnil z desnico; zadel ga je samo z mezincem in kaplan je ležal sredi sobe. cKar je iskal, je našel, posledice naj pripiše sebi.* — Ključar je v naglici izpraznil nekaj kozarcev, nakar je zmagoslavno ostavil župnišče. Prijatelji, ki so obstopili duhovnika, so do-znali, da si je zlomil pri padcu levo nogo. Spravili so ga v posebno sobo ter poslali cerkovnika v dolino po zdravnika. Orožnikov o nesreči seveda niso obveščali, bali so se sramote, uverjeni, da je krivda na kaplanovi strani, ki je po mnenju večine prejel zasluženo plačilo. Tak je bil zaključek romarskega shoda v župnišču, po katerem jo tudi Cizelj prilezel izza grma ter se je napotil proti domu. Zadnji pa, ki so odhajali z Gore, so bili štirje fantje — žup-nikovi zaupniki; vsak jo nesel v spremstvu svojo boljšo bodoče polovice na hrbtu- vrečo denarja, določenega za dolinsko hranilnico, kamor je gorski župnik trikrat na leto spravljal cerkveno premoženje. Tacar je po opravljeni božji poti postal ves drugačen človek, pa tudi Cizelj se je poboljšal, kot je obljubil na Gori. Silno resen je postal napram ženi, nadzorujoč vsako njeno stopinjo in niene poglede je čuval v skrbi, da li ne uideio v prepovedano smer. Obenem pa je tudi skrivoma opazoval soseda, dočim se ga je javno izogibal, pa tudi Tacar je pazil, da se nista srečavala. Sorodna po izbrisanem grehu ter opravljeni pokori sta si ostala v tem, da sta venomer gonila svoji žent k izpovedi, radovedna, če bo tudi njiju zadelo usodno romanje. Ženi se jima nista mogli več ustavljati. Nekega lepega nedeljskega jutra sta se oprali v studencu pokore in še tisti teden sta se odpravili na božjo pot Fižola jima v čevlje ni bilo treba nasuti — spovednik je napravil izjemo — morali pa sta vso pot moliti rožni venec, kar sta po hudih skušnjavah, ki napadajo osobito žensko jezike, tudi vestno izvedli. Tudi njuno potovanje je bilo prikrito in zamišljeno. Vedeli nista druga za drugo, ko sta šli od doma, našli pa sta se na Gori pred čudežnim oltarjem, kjer ju je obletela opravičena slutnja, da sta enako grešili ter opravljata enako pokoro ... Vzlic svetosti kraja se je v njunih prsih ne-I nadoma pojavilo črno sovraštvo, ki sicer ni prišlo do javnega izbruha, tlelo pa je natihoma do njune smrti. Po njej so ga podedovali otroci, vzgojeni v mržnji do svojih sosedov in ti ga bodo zopet — nekoliko ohlajenega — zopustili svojim potomcem. Vzroki pa. ki so razdvojili Tacarjevo in Ci-zeljevo družino, okolici še danos niso popolnoma jasni. Nekateri so jih sicer izvohali, pa so izgubili sled, drugi so jih zopet iskali tarn, kjer jih ni*o našli. rudarsko delavstvo preveč dostopno dema-goštvu in političnem« izkoriščevanju ter Ima zato premalo zmlsla za organizatorično podrobno strokovno delo, s katerim bi se mogle nezdrave dnevne pojave ublaževati in odstranjevati. Resne organizacije so predvsem rudarskemu delavstvu potrebne. Kakor pa je videti, rudarsko delavstvo takih organizacij nima mnogo, kar jih ima, so nedelavne, nesposobne in jih vodijo ljudje, katerim je bolj pri srcu politično beganje delavstva kakor pa skrb za njihove dnevne potrebe. RENTNIK! IZ INOZEMSTVA. Ze je minilo sedem let, odkar je prenehalo avotovno klanje. Koncem leta 1918. se je pomiril •vet in pričakovali smo boljših časov. Vsi, ki ko bili fcdravi, so si še anali pomagati; toda mi smo ostali pozabljeni. Gladni, goli in bosi pričakujemo rešitve od naših vladajočih gospodov. Cela politika v nafti državi jo taka, več ne zaupa. Tem bolj zgovorna pa postane pri ženskah. Oh, kako genljivo zna ciganka opisati bedo svoje družine, kako milo zna prositi za par krompirčkov. Njen mož je obh čajno hudo bolan, leži že dva meseca z zlomljeno nogo, dva otroka sta bolna na ošpicah, stara mati je slepa, stari oče pa je že dvajset let popolnoma hrom. brat je pri vojakih, drugi je zaprt, pa popolnoma po nedolžnem* Vse je odvisno samo od nje, vse mora ona preživeti, ki pa tudi ni zdrava in ne morei delati, ker ima srčno napako. Zato, ljudje božji, pomagajte ubogim ciganom, da ne poginejo od lakote in pomanjkanja 1 Usmilite se jih, saj molijo za vas vsak dan tri rožne vence!... In mali otrok na cigankinih prsih Razno Iz Smarskega sreza Šmarje pri Jeliah, v decembru. Dovolite, g. urednik, da izpraznim iz svoje popotne torbe materij al, katerega sem nabral za Vaš cenjeni liat . Ko sem se zadnjič podal iz Slivnice od pogreba tamkajšnjega župnika proti Šmarju, sem zvedel tukaj marsikaj; novega. Med drugim to, da imajo klerikalci tudi' svojega odvetnika iz Ljubljane. Blagor Smar-Sanoml Sedaj pa naj se Šmarčani le pridno prav-dajo, da bo dovolj posla. — Tukajšnji prismonoša je s klerikalna politiko tudi tako zaposlen, da mu časa primanjkuje. Pri Sv. Emi in v Zibiki sem pa zvedel, da pošiljajo tjakaj kar cele kupe d31ovenca>, katerega pa stranke pridno vračajo. Klerikalce je strah, kaj bo, če bodo nanovo razpisane volitve v Narodno skupščino, in že zdaj premišljujejo, s kakšnim materijalom bodo prišli pred svoje volilce, kajti cfarba», s katero so pred zadnjimi volitvami obdelovali ubogo ljudstvo, bo ne prime več- Prizadevanja klerikalnega časopisja ne žanjejo več uspehov kakor svoječasno. Ljudstvo spoznava brezpomembnost klerikalnih obljub. Zajec gre samo enkrat na led, potom pa postane pameten. Tako, ?daj som svojo torbo nekoliko olajšal. Obljubljam pa, da se po praznikih zopet oglasim. Voščim Vam, gospod urednik, vesele božične praznika Enako želim tudi vsem zvestim fcita-teljem Domovine. — S marš k i popotnik. I. januarja 18Ž6- se pa mora vsak voz z živalsko vprego ali % motorno silo ali ročni voz ali kolo ogibatt aa desno ia prehitevati sam« na lev«, torej ravno nasprotno kakor doslej; obenem bo treba tudi. vedno »o*Ui na dosal sirarni v smeri vožnje, tako da je votaj* po sredi ceste «<*-dop ustnic Novi predpisi veljajo enoto« za vso državo. K našemu razpisu pisateljskih nagrad Novi cestni predpisi Od 1. januarja 1936. dalje se bo treba ogibati na desno ia prehitevati na lev«. Z zakonom o novih proračunskih dvanajsti-nah je določeno, da mora od i. januarja 10 26. vsak voz z živalsko vprego ali z motorno silo voziti samo aa desni strani eeste in pustiti levo pel&vieo prost« s« voseve, ki prihajaj« v nasprotni smeri. Da se bo mogel cestni promet vršiti brez ovir in brez nesreč, se vsakdo opozarja, naj se točno ravna po novem predpisu, ker se bodo vsi prestopki strogo kaznovali. Po dosedanjih predpisih se je bil« treba v obče ogibati na levo in prehitevati na desno. Od &TATELJI IN SOTRUDNIK1 »DOMOVINE.! Odkar t Domovina« Izhaja si njeno uredništvo stavlja za eno svojih glavnih načel, da si pridobi čim ožje prijateljske zveze z naročniki ln čltalteljl. To pa je mogoče doseči na trojen način: prvič, da ; Domovina* kot tedensko glasilo podeželskega ljudstva prinaša vsestransko zanimivo štivo; drugič, da uvažuje nasvete vsakega svojega čitatelja: tretjič, da si iz vrst samih čitateljev pridobi svoje sotrudnike. 2e doslej je »Domovina* med vsemi slovenskimi listi prinašala največ dopisov, kar je dokazovalo, da vsakomur pripušča svobodno besedo. V posebno veliki meri pa so njeni podlistki, vzeti pretežno iz domačega slovenskega življenja, vzbujali zanimanje po vsej Sloveniji ter podvizali marsikaterega Čitatelja, da se je tudi sam javil s kakim krajšim prispevkom. Uredništvo ^Domovine* je po vsem tem uvidelo, da je tudi med slovenskim preprostim ljudstvom skritega še vse polno žlahtnega pripovednega blaga ln da jc posameznim talentom treba dati samo vzpodbudo, da sežejo po peresu. Zaradi tega je uredništvo v »Domovini* z dne 13. novembra 1.1. objavilo razpis pisateljskih nagrad. SIJAJEN USPEH RAZPISA PISATELJSKIH NAGRAD. Dne 15. decembra je potekel rok za vpo-šiljanje krajših prispevkov in uredništvo danes lahko mirne duše prizna, da je razpis sijajno uspeL Nad vse pričakovanje so že kar prve dni po objavi razpisa začeli prihajati prispevki, ki so se nato množili dan za dnem, da je uredništvo jedva moglo sproti vse prebirati, ocenjevati ln odgovarjati na pismena vprašanja svojih novih sotrudnlkov. Seveda, vsakdo pač želi čimprej doznatl sodbo o svo- izmed cigank v orožniško spalnico ter potegnila s postelj štiri zimske odeje in Izginila z njimi... Kmetje so se vrnili zvečer Izmučeni Iz gozda, katerega so brez uspeha preiskali, — cigani pa preko hriba nazaj v gozd, kjer se je pozno ponoči kuhalo in peklo kakor na že-nitovanju... Ko sem hodil jaz v ljudsko šolo, se je začela šolska oblast zanimati za mlade cigan-čke ter jih siliti v šolo. Silen križ je bil, to nadebudno mladino pripraviti v šolo. Cigani ne nosijo svojih otrok h krstu, zato niso nikjer zapisani po veri in se nikoli ne ve, koliko jih je. Le tako približno so sodili, da jih je v naši občini kakih pet ln dvajset šoloobveznih cigančkov. Ker vsi pozivi in razglasi niso prav nič zalegli, je šolska oblast poslala nad nje orožnike, ki so z grožnjami prisilili cigane, da so obljubili, poslati svoje otroke v šolo. In res so prišli lepega dne štirje cigančkl prav boječe v šolo. Ko pa se je pouk pričel, so začeli tako neznansko tuliti in jokati, da je bil vsak pouk nemogoč. Učitelj si ni mogel drugače pomagati, da jih je nagnal domov. Drugi dan pa je prišel z enourno zamudo samo še eden, pač pa za njim pet cigank, pa kar naravnost v razred nad učitelja 1 Z neznansko zgovornostjo so kričale vse naenkrat v nJega, da je šola za cigane nepotrebna: eni so bolni, drugi nimajo kaj obleči. Vmes so je že tudi ponudila ena iemed cigank, da bo učitelju prerokovala iz kart Druga ga je prosila «a malo tobaka. Tretja za kake stare hlače. To vse je bilo za nas šolarčke silno nabavno, a učitelja Je trla jeza ln je moral napeti vse sile, da je s palico iztiral nadležne babnice iz razreda. Z njimi jo je popihal tudi ciganček. Druge nesreče ni bilo. Le ko se je pouk končal, nas kakih deset dečkov ni imelo kaj pokriti, ker so klobučke pobrale ciganke... Vojaška dolžnost ciganu silno smrdi. Ce le more, Jo popiha za nekaj let v bosanske šume ali celo v Rumunijo. Sam gotovo nobeden ne pride k vojakom, pritirati ga morajo orožniki. Ko pa je že enkrat v vojašnici, se vede kakor pravi vojak. Služil sem v rajnki Avstriji s ciganom, ki so ga prignali k vojakom. Obnašal se je tako vzorno, da je bil v drugem letu službe povišan za desetnika. Priučil se je nemščine, naučil se čitati in pisati ter znal svoje podložne tako šikanirati, kakor le kak prav hudoben nemški oficir. Ko pa smo Šli poleti na velike manevre, je ta ciganski «korporal» v prvi vasi — dezertiral. Da mu je hitrejše šlo. si je dzposodiU stotnikovega konja. Oba je vzela noč in niso ju več dobili. Šmlhelski. Zakonska ljubezen. Mož prihiti ves preplašen s sprehoda domov in pravi svoji ieoi: »Pomisli, Botka, ko som Sol skozi gaj, skofti naoakrat pred meno lopov in raproti: ,Denar ali žfvljenjet'» «A ti, osel, si ran gotovo dal denarU vsklikne brw. oremlsleka llubesniva ženka Betk*. jetn pisateljskem prvencu in videti svojo stvar čim prej lepo natiskano v »Domovini*. Uredništvo pa, ko je prebiralo poslane prispevke, Je lahko vsem, ki so vprašali za sodbo, odgovorilo z zadovoljstvom: Vse pride na vrsto, samo potrpljenja prosimol... In res je tako. Razen nekaterih malih Izjem bodo prišli vsi prispevki v ^Domovino*. Vrstili se bodo lepo po vrsti, od številke do številke, času in prilikam primerno; marsikaj bo treba opiliti iu pa tudi radosti zemelj-hovo. pisanje namenjeno. ; skega življenja. In rado piše naše ljudstvo, rado pripoveduje, saj Slovenci splošno slovimo za za-! «DOMOVlNA» V NOVEM LETU. bavne ljudi. Pa poglejmo, kaj nam nekateri j Po,eg drobnih prispevkov bo .Domovinam pišejo: j tudi y novem ]etu vedno imela stalno daljšo A. Z. s Štajerskega nam pravi: «Gospod p0Vest. Vsestransko bo tudi skrbela za splošne urednik! Prosim oprostite moji slabi pisavi in zanimivosti in za tedenske slike. Skratka, ker nisem pisal s črnilom. Ker sem vedno v vsak bo v ^Domovini« našel svoje in jo bo sle- težkem delu, niso moje roke za pero. Ako so |iernj teden z veseljem pričakoval. ._____ ...... v povesti kaki pogreški in če ni pravilno zlo- i tlude borbe je že prestala «Domovina». S vršite jo torej tudi Vi napram njej. Pridobi-ženo, prosim, blagovolite popraviti. Prihodnjič1 prjžnic so rohneli nad njo, od hiše do hiše so vajte naročnike, priporočajte ,po- še več. če bo to dobro. Zdravo!» Še marsikdo je zapisal slično: Oprostite, moja žuljava roka ni vajena peresu, temveč plugu in drevesu. Trudil sem se, da bi kako besedo ali stavek še lepše zapisal, pa ni šlo. Boste pa vi popravili, a jaz vam še večkrat; lahko postrežem s prispevki... Z izredno vnemo so se s prispevki javljala tudi dekleta in žene. Nekatere so nam poslale i kar cele zbirke domačih dovtipov, povesti, | pesmic in uličnih zgodb, da jih bodo fantje z1 veseljem brali i jo preganjali in črnili. Skoro lahko rečem, da 1 ravnajte naročnino! f OMACE NOVOSTI ZLATO SRCE. Naša prihodnja povest. Z novim letom začne «Domovina> priobčevati lepo izvirno slovensko povest iz polpretekle V splošnem lahko rečemo, da so se r.am dobe: zlato srce. Povest, ki se godi na sloven-odzvaii najrazličnejši ljudje, stari in mladi, *kem Koroškem, opisuje usodo dveh mladih ljudi, fantje in dekleta, šaljivi in resni, toda pretežno ki .i™a je grenil življenje premeten potepuh s samo kmečkega stanu, med njimi tudi par od- svojimi zlobnimi spletkami. Zloba, ki jo rodi ličnih naprednih županov, in vsi ti naši so- prepalost in prodanost. tujcu, je slikana z isto trudniki so v svojem pismu izrazili svoje vernostjo, kakor jo je mogoče opazovati ob naših veliko veselje, da jim je dana prilika, udej- narodnih mejah. stvovati sc v pisanju in pripovedovanju. Ob-' Povest Zlato sree je polna zanimivega, na- enem hvalijo «Domovino» in splošno priljub- petega dejanja in prizorov ki bodo čitateljem ^ „„ „ „ Ijenost njenih podlistkov; marsikateri izmed ostali trajno v spominu. Zato smo prepričani, da trebno ^ da Vsak prizadeti rentnik stori svojo njih pa je tudi poslal naslove novih naroč- ustrežemo z njo vsem našim čitateljem, ki bodo j ^^ y lastnem interesu ter se ijavi do dne nikov. gotovo od številke do številke komaj pričakovali ^ januarja ma Na poznejše F)riiave 3e ne bo 'Naj za končni primer navedemo le še na- nadaljevanja. lo ozirati okrožno tajništvo SDS. v La- slednjc značilno pismo, ki nam ga je poslal »rce je napisal za cDomovinos pisatelj gke^ V. S. iz Gornjega Globodola na Dolenjskem: I g- Ivan Albreht. Ker je naš list objavil že več |' ■ Amerika) V celi ««Cenjeno uredništvo! Pri svojem prijatelju Jgovi^^ov, je njegovo ime znano tudi ^t^^t^o to^l^t sem bral v «Domovmi» vas razpis pisateljskih našim čitateljem. • •• . 1 __v ki' sko' vsi Kav,:0 3 kmetiistvom Ve- nagrad. Zato sem tudi jaz prijel za svinčnik | Vse one, ki odlašajo z naročilom vabimo da ™v * ^oženjem ? tamkSšniim^TomaSamT, ter napisal nekaj zgodbic. Obenem postajam' takoj naroče .Domovino,, da bodo lahko brali Vaš novi naročnik «Domovine», ki je najboljši celotno povesi Opozorite na povest Zlato srce ^^ržISstvo Na večle med^ list na Slovenskem. Vedno in povsod hočem vse svoje prijatelje in znance, ki še niso med sko državljanstva mjvec je med njimi wnogor * Nov jugoslovenski konzulat. V Temešvaru je bil otvorjen jugoslovenski konzulat, s čimer je zlasti ustreženo gospodarskim krogom v Vojvodini. * Imenovanje v zdravniški službi. Minister za narodno zdravje je imenoval dr. Vinka Kraserja iz Maribora za okrožnega zdravnika v Kozjem. * Vsem inozemskim rentnikom v vednost! Vsi inozemski rentniki iz Nemčije m Madžarske, ki se še do danes niso prijavili podpisanemu tajništvu, naj to storijo čimprej z navedbo natančnega naslova sedanjega bivanja in zavarovalnice, od katere so prejemali rento. V ta namen smo že storili potrebne korake pri vladi in nujno po- agitirati za «Domovino» med svojimi prijatelji in znanci. Naprej za razširjenje «Domovine»! «Domovina» za naročnika — naročnik za »Domovino!» To bodi naše geslo. S pozdravom: Vaš novi naročnik priljubljene «Domo-virie» F. S.»» NAŠI NOVI SOTRUDN1KI. Zal nam je, da radi pomanjkanja prostora ae moremo objaviti imen vseh, ki so nam poslali prispevke. Zatorej naj danes zadostuje kratka navedba, da jc uredništvo prejelo nad 150 raznovrstnih podlistkov obsežnejše vsebine, resne zgodbe, šaljive dogodke in posebno dosti izvirnih pravljic. Vposlanih pesmic, dovtipov in raznega drobiža pa vobče nismo še mogli točno našteti. Omenjamo, da dobi vsakdo za objavljen spis malo nagrado, kakor jc bilo rečeno v razpisu. Natančneje bomo o tem še poročali. Nekateri so se nam javili tudi po dvakrat in trikrat. V prvi vrsti so naravno «Domovini» ostali zvesti vsi dosedanji pridni sotrudniki, da omenimo le Antona Stražarja, Soteščana, M. Silvestra itd., katerih prispevki bodo tudi v novem letu vzbujali zanimanje. A poleg njih je «Domovina» pridobila tudi celo vrsto novih naročniki, naj si čimprej naroče ^Domovino i cev in Boklejev. V Jermosihi sta se pred 40 leti ______j naselila brata Luka in FiLp Pavlovič, ki se j bavita s trgovino pomaranč ter sta največja hoga-Vseni svojim p r i j a t e 1 j e m - , taša v provinci Sonora. Splošno ju imenujejo somišljenikom katolikom želim {kralja pomaranča. Imata lastne nasade, v ka-vesele božične praznike in srečno novo leto! terih je nad 60 000 debel pomaranč. Svetozar P r i b i č e v i č, predsednik SDS. * Cenjenim dopisnikom. Več dopisov smo morali zaradi pomanjkanja prostora odložiti na pri * Delovanje okrajnega zastopa za laški srez. Iz Trbovelj poročajo: Okrajni gerent g. dr. Roš je izdelal proračun okrajnega zastopa v Laškem za 1926. Izdatki so preračunjeni na okoli 2% mili- dopisnikov samih takih dopisov ne priobčujemo. * Odkritje Strossmayerjevega spomenika v Zagrebu. Kakor poročajo iz Zagreba, se bo Strossmayerjev. spomenik odkril prihodnje leto na dan smrti velikega škofa. Dotlej bodo do-vvšena vsa pripravljalna dola za odkritje spomenika. * Odlikovanje novih ministrov. Ob priliki svojega rojstnega dne je kralj odlikoval z redom sv. Save I. razreda ministre: Stepana Radiča, dr. Nikiča, Anto Radojeviča, dr. Krajača in dr. Šuperino. Predsednik Narodne skupščine sotrudnikov. iia katere se lahko" zanaša~ker, Marko Trifkovič je dobil ob tej priliki red Kara-so z vpošlanimi prispevki pokazali vrlo dober i gjorgjeve zvezde. hodnjo številko. Vse dopisnike ponovno opozar- jona Din, primanjkljaj na 2,065.000 Din. Ta pri-jamo, da je novi tiskovni zakon zelo strog, zaradi i manjkljaj se bo kril s '64% dokladamr na nepo-česar ne priobčujemo stvari, ki bi nakopale tožbo ; sredne davke. Doklade se tedaj zmzajo od lan-nam in pa tudi dopisnikom, ki po novem zakonu ! »kih za 20 %. Predvidena so razna večja dela, v prvi vrsti odgovarjajo za svoj spis. V interesu kakor nadaljevanje tlakovanja trboveljske ceste , • .... ....... ....,u j__:__________od orožniške nostaie do vile e. ravnatelia in na od orožniške postaje do vile g. ravnatelja in na drugih odsekih razširjenje ceste, odkop ovinkov, odstranitev piramidne skale pri cementarni, razne ograje, škarpe ob potoku, nov most pri bivšem Roševem gozdu, regulacija struge hrast-niškega potoka Bobna, nov mest pri Birtiču v Hrastniku, razširjenje ceste pri šoli v Hrastniku, preložitev ceste pri steklarni, podbetoniranje savinjskega mostu pri Zidanem mostu, ki je v nevarnosti, nova betonska mosta na progi Rimske toplice—Jurklošter, poprava in prepleskanje mostu v Laškem in drugo. * Paketni promet z Bolgarijo. Po sporazumu z bolgarsko poštno upravo se smejo pošiljati v Bolgarijo in iz Bolgarije tudi paketi s težo 10 do 20 kg. Pristojbina za pakete iz naše države v Bolgarijo je naslednja: čez 10 do 15 kg 365 franka, čez 15 do 20 kg 510 franka. * Odlikovanje g. Jauka Lcbana. Dne 7. decembra je zborovalo Učiteljsko društvo za novomeški okraj. Ob tej priliki je sreski referent g. Matko pripel g. Janku Lebanu, šolskemu upravitelju v pokoju, red sv. Save V. razreda. * Razkošno opremljen parnik za kraljevski dvor. Vlada namerava na račun vojne odškodnine nabaviti v Nemčiji popolnoma nov, razkošno opremljen parnik, ki bo služil za dvor in za ostale velike reprezentativne. svrhe. Parnik bo imel ime ^Prestolonaslednik Petard. Tudi dvorni vlak kralja Petra, ki so ga Nemci v svetovni vojni zaplenili in se nahaja v Nemčiji, bodo sedaj popravili. * Preselitev odvetniške pisarne. Odvetniška zbornica v Ljubljani razglaša, da se g. dr. Josip Flego, odvetnik v Kočevju, v treh mesecih preseli s svojo pisarno v Laško pri Celju. * Ogromua kad. Velikansko kad iz mecesno-vega lesa je izgotovil te dni sodarski mojster g. Franc Medved, član znane Sodarske'zadruge v Tacnu pod Šmarno goro. Kad je 470 cm visoka ter ima v premeru 420 cm. Debelina posameznih dog znaša 12 cm. V kad gre 30.000 litrov vode, za katere prepeljavo po železnici bi se rabilo pet vagonov. Kad je naročila tovarna tanina v Sisku. Zanimiv sodarski izdelek si interesenti lahko ogledajo čez božične praznike v skladišču Strojne mizarske zadruge blizu kolodvora v Vižmarjih. * Zrele jagode v snegu. V Novski na Hrvatskem je tamkajšnji nadlogar Martin Žilar našel te dni v državnem gozdu Bukviea tri popolnoma razvite zrele jagode * Prepovedan komunistični list. Z odlokom ministrstva notranjih zadev je prepovedan uvoz in razpečavanje komunističnega lista «Glas:>, ki izhaja v Parizu ter piše proti koristim naše države. * Smrtna kosa. V Ljubljani je nenadoma umrl g. Lovro T e p i n a, ravnatelj ljubljanske bolnice za živino in podkovne šole. Zadela ga je kap v najlepši moški dobi. Bil je izredno simpatičen mož in ljubezniv družabnik. Neumorno je bil delaven in storil je vse, da spravi zavod, ki je bil poverjen njegovemu vodstvu, na višek. Za pevzdigo živinoreje si je pridobil velike zasluge. V številnih svojih predavanjih, ki jih je često prirejal v okviru Zveze kulturnih društev, je ljudstvo poučeval o umni živinoreji in dosegel v tem oziru nepričakovane uspehe. Po raznih listih, po iiajveč strokovnih, je priobčil nebroj gospodarskih razprav. Pokojnik je bil duša konjerejskega odseka Kmetijske družbe, katerega je spretno*organiziral in mu zagotovil krepak razvoj. Njegovo napredno mišljenje je bilo trdno kot skala. Bil je zvest in necmahljiv somišljenik JDS. — V Mariboru je umrl v starosti 22 let g. Rudolf Kvas. — V celjski bolnici je umrl v starosti 39 let celjski pravoslavni svečenik dr. Rafael Perie. Pokojnik, ki zapušča vdovo in pet nepreskrbljenih otrok, je bolehal več let. Dr. Peric je bil v Celju ogledna in spoštovana osebnost. — V Lokavcu je umrl po kratki bolezni šolski upravitelj g. Avgust Rejec, star komaj 33 let. Zapušča ženo in hčerko. Pogreb pokojnika se je vršil v četrtek na pokopališče pri Sv. Ani. — Blag jim spomin! * Smrtna kosa. V Slaptincih pri Sv. Jurju ob Ščavniei je umrl po daljši bolezni stud. geod. Kari Prelog, slušatelj ljubljanske univerze. Z njim je legel v grob nadarjen akademik kot žrtev svetovne vojne. — Umrla je v ljubljanski ženski bolnici gospa Terezija Debevčeva, rojena Jakopičeva, vdova po bančnem ravnatelju, mati gospoda Stanka Debevca, art. kapetana 1. razreda in sestra akad. slikarja g. Rikarda Jakopiča. Po-kojnica je bila vrla narodna žena rodom iz ugledne Jakopičeve rodbine na Mirju. Blag jima spomin! * Smrtna kosa. V noči od sobote na nedeljo je po dolgi, mučni bolezni umrl g. Josip P a j k, dvorni svetnik v pokoju. Pokojnik ie bil dolga leta državni pravdnik v Ljubljani in je bil kot tak splošno znan. Pred prevratom je bil podpredsednik deželnega sodišča in je koncem vojne stopil v pokoj. Prevrat in razpad Avtrije je moža starih nazorov, ki je bil nemškega mišljenja, silno presenetil in potrl. Osebno je bil pošten in vsega spoštovanja vreden mož. Bodi mu ohranjen prijazen spomin! * Politično življenje naših rojakov v Ameriki. Naši ameriški rojaki so se začeli uveljavljati tudi v političnem življenju. O volitvi v Clevelandu smo že poročali. Sedaj prihaja iz Forest City poročilo, da je bilo pri zadnjih volitvah izvoljenih tam pet Slovencev v razne mestne urade, in sicer: Ivan Dečmaji za mirovnega sodnika, Matija Kamin in .Viljem Sredenšek za svetovalca, Fran Telban za registratorja in Ivan Černe za revizorja mestnih knjig. Še od prej je v mestnem odboru Slovenec Ignacij 1'ancar. * Pogozdovanje našega Krasa. Na Sušaku se je vršila te dni konferenca za pogozdovanje Krasa v hrvatskem Primorju. Ministrstvo za šume in rudnike je za pogozdovanje dovolilo naslednje kredite: za Sušak z Baško 180.000 Din, za Kastav 42.000 Din, za Crikvenico 200.000 Din, za Novi 87.000 Din in za Krk 184.000 Din. Za pogozdovanje otoka Raba je določenih 320.000 Din. * Duhovnik se poroči. Gimnazijski vereučitelj v Iloku dr. Ivančič je nedavno zapustil svoj duhovniški poklic. Zaljubil se je namreč v svojo bivšo učenko Slavo Grdokovičevo, hčerko bogatega posestnika, ter bo poroka takoj po praznikih v Zagrebu. * Za čast rodbine. V Banjaluki je oženjeni Niko Jovičič zasledoval lepo deklico Kordičevo. Njena brata Milan in Niko sta sestri strogo za-branila vsako občevanje z Jovičičem, kar pa ni zaleglo. Nedavno sta v kavarni trčila skupaj Milan Kordič in Jovičič, nastalo je prerekanje, pri katerem je Kordič potegnil nož in zadal Jovičiču več smrtnih sunkov. Sodišče je obsodilo Kordiča na štiri leta ječe. * škodljivci našega lesnega obrta. Klerikalni poslanec dr. Kulovec je nedavno v tarifni sekciji finančnega odbora zahteval, naj se odpravi izvozna carina na okrogel les. Z odpravo te carine bi bile močno prizadete mnogoštevilne žage v Sloveniji, ker bi Italijani raje kupovali pri nas okrogel les ter ga onstran meje rezali v svojih žagah. Š tem bi izgubilo delo tudi na stotine lesnih delavcev pri nas, zaslužek bi pa imeli Italijani. Kakor poročajo, dr. Kulovčeva zahteva ni ostala brez slabih posledic. Italijani, ki bi radi postali gospodarji naših gozdov, sO se pričeli zanimati za zahtevo dr. Kulovea. Uvedli so v tem pogledu posebno diplomatsko akcijo ter zahtevajo sedaj od naše države, naj odpravi izvozno carino na okrogel les, pri čemer se sklicujejo na to, da je tudi največja slovenska stranka proti tej carini. Seveda bo treba paziti, da se klerikalna in italijanska zahteva ne uresniči, ker bi bilo v nasprotnem primeru uničenih okoli 2000 žag v Sloveniji. * Cenene ribe, pa ne v Ljubljani, ampak v Splitu, kjer je bil lov na ribe v zadnjih dneh izredno uspešen. Prodajali so kilogram rib po 1 Din. * V ječi zmrznil. Kakor poroča zagrebško časopisje, je v osiješkem zaporu zmrznil te dni kaznjenec Milan Grotič. * Tragična smrt nagrebškega obrtnik«. Te dni je pri Zaprešiču skočil pod vlak znani zagrebški tapetnik in dekorater Belak. Vlak je njegovo truplo popolnoma razmesaril. Samomor je izvršil v duševni potrtosti. Pokojni Belak je bil rodom Slovenec, doma iz Šedua pri Savskem Brestovcu. * Pastir s čredo vred zmrznil. Izreden mraz, ki je v zadnjem času vladal tudi v Dalmaciji, je zahteval tam več žrtev. Tako so v okolici Sinja kmetje v torek zjutraj našli zmrznjenega nekega pastirja, 160 ovac in dva vola. * Zmrznil. Iz Selnice ob Dravi nam pišejo: Dne 10. t. m. so našli v bližini tovarne za dušik zmrznjenega delavca Ivana Polaua. Sumi se, da se jo napil žganja, obležal in zmrzniL * Smrt zavednega koroškega Slovenca. V Pli-berku je umrl tamkajšnji klobučarski mojster in posestnik g. Janez Ovčjak, zaveden Slovenec, ki je zaradi svojega narodnega prepričanja mnogo pretrpel. Blag mu spomin! * 2(100 rodbin se izseli v Brazilijo. Iz okolice Pakraca na Hrvafakem se namerava izseliti okoli J 2000 hrvatskih rodbin v Brazilijo. Vsi so propadli radi davčnih bremen. * Nazarenei nočejo nositi orožja. Iz Mostarja poročajo o zanimivem primeru. Neki vojak, ki pripada sekti Nazarencev, je bil obsojen na štiri leta zapora, ker ni hotel nositi orožja. Nedavno je odsedel ta zapor ter se vrnil k svoji četi. A tudi sedaj ni hotel prevzeti orožja in pride za-volj ) tega zopet pred vojaško sodišče. * V smrt zaradi izgube pri igri. Nekoliko kilometrov izven Subotice so našli te dni močno razmesarjeno moško truplo. Tekom dneva se je prijavila žena magistratnega uradnika Vida-koviča iz Subotice, ki je v mrtvecu spoznala svojega moža. Vidakovič je v nedeljo do pozne po-nočne ure igral v neki kavarni ter zaigral znatno vsoto denarja. V obupu se je vrgel pod vlak. * Nezgoda. Te dni sta se vračala s sanmi na kolodvor v Tržiču gg. Zika, ki sta priredila v trgu sijajno uspeli koncert. Na poledeneli cesti so se sani nepričakovano prevrnile in sta oba gg. Zika le slučajno ostala nepoškodovana. Žal pa je znatna materijalna škoda, ker se je pri tem razbil 10.000 zlatih mark vreden čelo, last g. Ladislava Zike. * Volkovi na Notranjskem. V notranjskih gozdovih so bili v zadnjih dneh ustreljeni štirje volkovi, ki se se bili približali vasem. * Aretacija lačnega železniškega kontrolorja. Že dalje časa se je pojavljal v osebnih in brzih vlakih na progi Maribor—Zagreb kontrolor ble-dikastega obraza z znakom Rdečega križa. Od potnikov je zahteval vedno legitimacije. Zahteval je tudi denar, če niso bile legitimacije pravilne. Potniki so mu dajali različna darila, kakor cigarete, cigare, likerje, denar in druge stvari. Službujoči sprevodniki so ga tu pa tam spremljali pri kontroli. V nedeljo je prispel kontrolor, ki se je izdajal za Ivana Kranjca, v Zagreb. Tu ga je povabil službujoči policijski uradnik k sebi ter ga pozval, da se legitimira. Pokazal je neko legitimacijo, glasečo se na ime Ivan Kranjc. Pozneje so ugotovili, da se napačni kontrolor v resnici zove Ivan Domiter, rodom iz Maribora. * Velika tatvina priporočilnih pisem za Ljubljano. V Milanu so te dni ugotovili, da je bilo iz brzovlaka Pariz—Trst ukradenih 780 priporočenih pisem, od teh približno 600 namenjenih za Ljubljano. Kakor se domneva, jo bila tatvina izvršena v Parizu. * V zaporu se je obesil. Pred letom dni sta bila umorjena v Trebičevu v Bosni dva brata. Orožniki so takrat aretirali kot krivca posestnika Glišo Tadiča, ki je priznal, da je ubil enega, dočim ni hotel povedati, kako je bil ubit drugi. Morilec, ki je bil sedaj že več kot eno leto v preiskovalnem zaporu, so je v sredo v zaporih sarajevskega sodišča obesil. * Strahovit zločin je bil izvršen v noči od 15. na 16. t. m. v Majini pri Gjevgjeliji. Posestnik Jovan Popovič in njegova žena sta bila v svoji hiši napadena in z nožem zaklana, sin Spasoje pa je bil ustreljen ter tako uničena cela rodbina. Brata Gligorije in Andrej Stojkovič, soseda umorjene rodbine, ki sta osumljena, da sta izvršila grozen umor, sta bila aretirana. * Mlad tat Iz hodnikov raznih šol v Ljubljani .in okolici, posebno v Šiški, je zadnje čase izginilo več oblačilnih predmetov šolskih otrok. Ker so se tatvine ponavljale skoro vsak teden po večkrat, je postalo jasno, da se utihotaplja med poukom v šole nepoznan tat. Te dni je policija tatu končno izsledila v osebi 171etnega slaščičarskega vajenca Josipa Kričke iz Šiške in ga aretirala. * Vlom v stanovanje. V spalno sobo natakarice Angele Stojanove v gostilni «Pcd i po v Ljubljani je te dni zvečer vlomil s pomočjo ponarejenih ključev zlikovec ter ji odnesel 1600 dinarjev gotovine. Zadovoljil pa m ni samo z denarjem, marveč t.i je nabral tudi več kosov razne ženske obleke in so nato noopaženo iz-tihotapil iz hiše. * Nehvaležna preaofevalk«. K posestniku Francetu Tomšiču na Kresniškem vrhu pri Kresnicah je prišla te dni zvečer mlada ženska in ga prosila za prenočišče, ki ga je tudi dobila. Neznanka pa se je izkazala prav nehvaležna, kajti zjutraj je pobrala iz spalne sobe več ženskih oblek, jopic, čevlje ter nekaj dragocenosti in izginila. Pozneje so orožniki dognali, da je bila to Alojziju liuparjeva, stara 24 let, ki je že znana kot nevarna tatinska vlačugarica- * Strašna žaloigra se je odigrala v Dragi pri Sušaku. Vdova Matilda Viškaničeva, ki je živela skupno s svojim 261etniin jetičnim sinom, se je nameravala v kratkem poročiti, četudi ji je sin to branil. Ko se je sin te dni vrnil s Sušaka domov, je bil nenavadno razburjen. Vso noč ni ssatisnil očesa; ob štirih zjutraj pa je vstal, vzel iz pisalne mize revolver ter začel streljati na svojo mater. Težko ranjena je mati pobegnila iz sobe, nakar je sla sam sebi pognal kroglo v glavo. Bil jo na mestu mrtev. Mati bo najbrž« okrevala. * Ali prodaja vaš trgovec tudi priznano milo (Gazela*?? Ako ne, tedaj zahtevajte, da ga takoj naroči. Milo ima dobre lastnosti tako, da je pranje z njim naravnost užitek. Črepnikov Anza Cropinkov Anza! Saj sto ga tako vsi poznali. Hodil je od hiše do hiše in beračil. Bil je občinski ubožec- Danes je jodol in spal pri tej, jutri zopot pri drugi hiši Tako jo Črepnikov Anza r enem mesecu prepotoval vso vas. Navadno se je vs »dol na vežni prag, kamor mu jo gospodinja ali dekla prinesla skledo jedi Ce je bilo kaj dela pri hiši. je moral tadl on pomagati luščiti fižol ali bučno seme. Kadar pa je Sel skozi vas, tedaj se je za njim vsula cela tolpa otrok, ki so vpili: Črepnikov Anza, kam krevljaAV «V Kurjo vas po en par klobas.» Ce jih sneS, domov ne smeš-, če jih prodaš, domov no znaš. Ta pesem, zložena njemu v čast, ga jo vsaki-krat tako razkadila, da je zavihtel debelo palico, ki jo je nosil vedno s seboj, in jo t vso močjo vrgel za otroki Nato pa se je že sam spustil v lir za njimi Pa kaj! Njegovo noge in otroške! Kmalu so je utrudil in sčdel na kak cestni kamon. Črepnikov Anza še ni bil star. Imel je komaj kakih 40 let. Očeta sploh ni poznal, mati pa mu je tudi zolo zgodaj umrla. Zato je šel k stricu služit že v zgodnji mladosti. Stric jo bil vdovec brez otrok. Ker je bil žtedljiv, si je napravil lepo premoženje. Njegova hišica je bila najlepša v vasi. Tudi rnaloga Anzoka je učil stric štedljlvosti Kadar mu je dajal lepe nauko, vselej je pristavil: «Le rad me ubogaj in delaj tako, kakor te učim. Saj po moji smrti bo itak vse tvoje.» Tako se je Anza naučil pri stricu vsega gospodarstva. Ko je postal večji, je mesto strica vedno on opravljal vočja dola. Sam jo hodil po delavce, sam je šol z njimi na polje, stric pa je doma pripravljal kosilo. Ko je nekega dne prišel Anza s polja domov, je našel strica ležati sredi sobe na tleh. Bil je mrtev. Zadela ga je kap. V oporoki pa je zapustil vse premoženje Anzoku. Ko je prišel Anza od pogreba domov, se je razkoračil sredi sobe iti se široko nasmejal. Kakor kupec, tako si je hotel zdaj Se enkrat vse poslopje ogledati. Zdaj je bil sam svoj gospod. Kaj mu je bilo sdaj drugo mar! Mar dekleta, ki so se tako poželjivo ozirala vanj, kadar je šel v cerkev! Rekel si je vedno: <2enko lahko dobim vsak dan, 6e tudi imam raztrgane hlača. Hiše ae p« ne dobi tako lahko.. V tistem kraju imajo navado, da kadar kdo umrje, obhajajo pogrebcl sedmino. Tudi tukaj so jo. Anza je pridno dajal za vino in je tudi sam pil. Saj vefijoga veselja mu stric ni mogol narediti, nego da mu je zapustil hišo. Vino mu je vedno bolj šlo v glavo. Ker nI bil vajen piti, ga jo hitro premagalo. Utrujen so jo vlegel na klop iu zaspal Ko se jo drugo jutro prebudil, je čutil grozno žejo Spil jo lcozaroc vode. Ta ni bila za nič. ni mu mogla ugaaiti žeje. Sol jo zopet, v gostilna Pil je zopet, pil mnogo, da so že nI mogel držati pokonci. Tako je odslej delal sleherni (lan. Najprej je šel v gostilno pit, kor jo bil žejen. Ko si jo pa žo žojo pogasil, je pil od samoga veselja, ker je postal hišni posestnik. Kdor je bil takrat v gostilni, vsak so je napil na njegov račun. Vinski bratci so to že dobro vodell in pazili, kdaj jo šol Anza v gostilno. Nokoga dno jo prišel, prav za prav 80 prigugal zopet pijan domov. Kadar ee jo Črepnikov Anza hotol malo pobahatl, si je vžgal smotko in jo pušil. Tudi tokrat jo je kadil. Da bi se prepričal, če je v hiši vso v redu, jo pregledal vse prostore. Ko je šol s podstrešja, mu jo padla goreča smotka v seno. Kor jo bil vinjen, tega ni zapazil. Seno Be je vžgalo. NI trajalo dolgo, ko je pogledal plamen iz streho. Močan veter je zapihal in odnosol iskro v sosednje hiše, ki so bilo s slamo krito. V kratkem je bila vsa vas v plamenu. Prišli so gasilci, da bi ogonj pogasili in oteli, kar se da otetl Toda vse zaman. Zaradi veliko sušo Jim je zmanjkalo vode. Poleg toga jo pod vplivom močnega vetra bila vsaka pomoč brezuspešna. Ogenj je prebivaloom uničil vse. Črepnikov Anza ni vedel o požaru nlč. Ker je bil pijan, je trdno spal in ljudje so ga spečega odnosli na bližnji travnik. Ko so jo prebudil, jo videl samo še razvaline na mestu, kjer je stala prej stričeva hiša, na ka- \ tero jo bil tako ponosen. Spoznal je, da jo samo; on kriv vse nesreče vaščanov. Pa kaj! Vsak kes j je bil zdaj odveč. Piti ni več mogel, ker nI Ime! denarja. Na kredo mu pa nihče ni hotel voč dati, saj nI imel kaj, da bi poplačaL Kar pa mu jo šo ostalo polja in travnikov, je moral prodati, da je poplačal stricev pogreb ln sedmino, pa tudi dolgove, katere je napravil pri bližnjem gostilničarju. S trebuhom za kruhom jo šel po svetu. Pa nI ostal dolgo v tujini. Ker se mu ni ljubilo delati, so ga po odgonu poslali v domačo vas. Ko se je tako zopet vrnil v domačo vas, so si vaščani že postavili novo hiše. Ostal je torej tukaj in začel beračiti. Lanski prodpust pa so si vaški fantje nokaj izmislili. Prigovarjali so Crepnlkovemu Anžu, naj so oblečo za kurenta in vodili ga bodo v mažkare preoblečeni od vasi do vasi. «Veš, Anza, lahko boš pil in jodol, kolikor boš hotoL> Tako so mu rekli. Kar zasvetilo se mu je v glavi. Tako dolgo že ni nič pil! In ne pomni več, kdaj se je do sitega najedel. Obljubil jim je, da stori po njihovi volji Na pustni torek so ga fantjo oblekli v črn kožuh. Na glavo so mn nataknili kosmato krinko, v roko so mu dali palico, ki je imela na koncu ježevo kožo. Bil je ros pravo strašilo. DrugI fantje so so tudi oblekli za maškare. Taki so SU od hišo do hiše. Tu so dobili žganja, tam zopet vino, kjer pa tega nI bilo, pa krofe in potico. To jo bilo nekaj za Crepnikovoga Anza! Vesel, da jo prišel do tako unosnega opravila, je začel uganjati burke, da so se mu vsi smejali. Vino ln žganje pa sta vplivala na kurenta in njegovo spremstvo. Proti večeru se je še nekoliko zaletaval, končno pa padel v jarek ia tam obležal. Ker so bili drugI fantje tudi vinjeni so niso dosti zmenili zanj. Mimo idoči so ni mislili: «Je pač kurent! Gotovo se ga jo preveč nasrkal in zdaj zaspal.* Črepnikov Anza pa Je res spal.— večno spanje. Ko so Šli ljudje na pepelnično sredo k maši so videli v jarku ležati tistega kosmatinca. Ko so ga dvignili in mu odvezali krinko ter slekli koiuh, so spoznali v njem Crepnikovoga Anza. Uničila sta ga vino in iganje. Dragotln Perhon. ŽenskA lepoto, V neki veseli družbi so obravnavali ^pra* Sanje, kaj je na ženskah najlepše. Pa je meaff prvi da je najlepše pri ženskah oko. Dragi as je oglasil, da so to lasje, a tretji, da so nedvomno najlepša pri ženskah usta. Tedaj je vstal četrti in rekel: (Predlagam, da zaključimo ta razgovor, 3icer bo še kdo povedal resnico...» Siamski dvojčki Tako se imenujeta skupaj zra&Seni dvojčki Naša slika nam prestavlja znana slamska dvojčka sestri Violoto in Daysl Hilton, rodom Angležinji, ki sta bili poleti v morskem kopališču v Kaliforniji Obe 3estri sta zraščeni ob bokih. Operirali se ne dasta in izjavljata, da sta popolnoma zadovoljni s takšnim skupnim življenjem. Šopek šaljivk U gostilne. iZe zopet prideš iz gostilne?* —< ccSeveda, ljubljena žena, saj ne morem ostati tam!» V....... Mati in hčer. Neki Madžar je predstavil dve dami in rekel: «To sta moja žena in moja hčer. Ta mlajša je hčer.» .Vi...... Greh pri pl*su. « Gospod župnik, ali storim greh, ako grem na ples?> — cfTo boš ti bolje vedela, saj jaz ne bom zraven.» Vič..... Obhajili. Katehet vpraša malega Fraačkc, kako se zovejo tisti, ki gredo h «komunjonu» — cKomunistn, se zadere nevedaik. Viča .... Sladka smrt. cNa kaki boltv.nl je umrl tvoj mož?> je vprašal sosed ženo umrlega. — Ta mu jo odgovorila: «Na sladkorni bolezni.» — Sosed: cBog mu daj sveta nebesa! Ta pa je Imel rw sladko smrt> Vičan . . . Pri iitrganju goba. Zobozdravnik, ki je bil prej fotograf, je rekel gospodični pri Iztrganj« zoba, ko je ta sedla na stol: Vlčans . . Prašek sa stenice. V lekarno je prišla mlada sobarica in zahtevala prašek za stenice. — (Za koliko pa ?> je jo vprašal stari lekarnar. — (Za par tisoč komadov mi ga dajte,> je odgovorila mlada devojka. Vičaaak • Tal se je poboljšal Sodnik pravi obtožencu: cNo, kakšen ste VI človek. Prej sto ukradli 1« dinarjev in zdaj zopet 80 dinarjev^ ObtoceoMe -Gospod sodnik, sdaj p« vidite, da sem ae m 30 dinarjev poboljšal* r-- « DOMOVIN As ožeta, »ga/ glas jo bil zelo podoben njegovi izgovorjavi. Trepetaj« je lezel Bobar po stezi proti lipi, kjer je duh v podobi mladega soseda stegnil Tofco ter ga stresel za ramo. cUemiljenje, Lojze, usmiljenje!® je zakričal Bobar v nepopisni grozi. «Vse bom popravil, nikoli več ne bom izvršil kakega nepoštenega dejanja.} Nenadoma se mu je razkadila vsa pijanska omotenost, zakaj urno je snel klobuček, ga stisnil pod pazduho ter jo v naglem teku ubral proti domu. Za njim pa je v zavesti zmage stopal Dihar, ponosen na izvedbo svojega načrta. Se bolj pa se Je radoval svojega dejanja, ko Je čez nekaj dni zapazil, da so mejniki na njegovem travniku postavljeni na prejšnje mesto. SotešČan. Uničen cvet Kočarjeva Marička je bila jako zalo dekle, staro jedva 18 let Vaški fantje so si na vse mogočo načine prizadevali, da bi dosegli njeno naklonjenost, toda Marička je bila gluha za vse prelepo besede in slepa za zaljubljene poglede. Dostikrat se je smejala na tihem, ko je pospravljala z okna svoje sobice šopke cvetja, v katerem so bili vpleteni lističi s pesmicami, katere so sestavili domači pesniki. Sama si je večkrat dejala: {Premlada sem še, da bi se ukvarjala s fanti.s Zato se je tem vestnoje poprijela domačega dela, kajti tega ji ni manjkalo, ker je morala ua-domestovati mnogo mlajšim sestricam in bratcem mater, katero so zgubili pred dvema letoma. Poleg tega ji je pa nalagalo gospodinjstvo obilo skrbi. Tudi očka Kočar so bili že v letih in jih je telila naduha; za težje kmetsko delo niso bili spodobni. Zato Marička ni imela ne časa, ne prilike, da bi so ukvarjala s posli, ki bi jo ovirali pri njenem delu. Nok&ko teden dni pred Miklavževim večerom je imela Marička veliko žehto. Hitela je, da opravi to mokro delo čim prej. kajti namočeno in namiljeno perilo splakovati pri vaškem potoku ni tailo nič kaj prijetno delo, ker je pritiskal vrhu tega mraz z vso svojo trdovratnostjo. V svoji skrbni pridnosti pa revica ni pazila na sebe in svoje zdravje. Posledica temu je bila, da se je Marička pošteno nahladila. Radovala so je že, da bo šla s svojimi mlajšimi bratci iu sestricami v sokolsko dvorano gledat Miklavža, ki je obetal mladim celo kopico nebeških daril. Toda namesto k prireditvi jc morala deklica v bolniško posteljo. Huda vročica je kuhala njeno telo, v prsih pa jo je peklo, kakor bi imela v njih samo žrjavico. Očka so ji stregli, kolikor so vedeli in znali, a končno so se pa le uverili, da je najbolje, ako naprežejo konjiča in se popeljejo v bližnje mesto k zdravniku po svet in zdravila. Tako je ležala revica v temi in bulila s svojimi očmi v nočno temo. Čudno žalostne in zmedene misli so ji rojilo po glavi. Naenkrat se- ji je zazdelo, da prihaja v sobo neka rdečkastva svetloba, ki se je z naglico stopnjevala. V svoji vročični omotici si ni bila takoj na jasnem, odkod bi neki prihajala ta svetloba. S težavo se je dvignila v postelji, da pogleda skozi okno. S solzami v očeh je zapustil Kočar nesrečen kraj. Vedno je še upal, da se mu morda povrne Marička zdrava domov. Toda vrata so so zaprla za njo za večno m se odpirajo samo še, kadar sprejmejo novega nesrečnika. * Podajam u resničen dogodek iz ljudstva za ljudstvo tako, kakor mi ga je pripovedoval sam nesrečni oče. M. Silvestor. Sreča Na vrhu grička, do katerega sta z obeli strani vodili vijoči se stezi, je stala Sreča. Ta običajno samovoljna in razvajena Sreča je pričakovala onega, kateremu se je hotela pod vplivom trenutne samovolje nakloniti. Na mah je opazila v daljavi, tam, kjer se obe poti stopita z obzorjem, dve komaj vidni točki, ki sta počasi prihajali bliže in se slednjič pokazali kot dva človeka, ki sta se premikala v smeri proti vrhu. Sreča se je ogrnila v tančico, ki jo je napravila nevidno, in je sklenila podati *se onemu od obeh, ki bo prvi prispel na vrh. Od iztoka je stopa! krepak, velik mož s pametnimi očmi; bil je ali uradnik ali trgovec, mogoč celo oboje obenem. Od zapada jc prihajal mladenič lahkega, hitrega koraka z blestečimi očmi in duhovitim čelom. V roki je nosil liro. Pesnik. Ko sta tako hodila — modri mož počasi in premišljeno, mladenič s* hitrimi, brezskrbnimi koraki — je Sreča namigavala mladeniču iz daljave in se mu želela podati. Kako naj bi *ndi drugače bilo, saj je bila razdalja med mladeničem in Srečo zelo majhna, dočim je mož, ki je korakal previdno, imel pred sabo še dolgo ->ot. Mahoma je zletel pred mladeničem iz grmovja pisan, blesteč metulj. Komaj ga je bil pesnik zapazil, je postal, prijel za strune svoje lire in zapel navdušeno pesem o lepoti narave. Dočim se je mladenič pečal z metuljem, je dosegel premišljeno stopajoči mož vrh grička in zgrabil za roke, ki mu jih je prestrašena molela nasproti krasna žena. Sreča, ki je s strahom opazovala početje mladeniča, je zadržala solze in se je nagnila brez. besede k — drugemu. E. Lirša. Rešitelj (Božična zgodba.) Božični zvonovi so odpeli svetonočno pesem. Po vaseh je zadišalo kadilo iz posod, ki so jih nosili gospodarji okrog poslopij, kropeč z blagoslovljeno vodo. Seni in tja so se oglašali posamezni streli in lučke v obcestnih znamenjih so gorele na čast novorojenemu rešitelju sveta. Zunaj je naletaval sneg. Ljudje so se stiskali k tepli peči ali pa sedeli pri mizi, obloženi r crnrzlo* večerjo, obstoječo iz božične potice in kuhanega sadja. Otroci so občudovali jaslice, postavljali papirnate ovce po zelenem mahu ter se pogovarjali s pastirčki. V koči vdove Mrlinke vsega tega ni bilo opaziti. Sedela je na peči s svojimi tremi otroci: šestletno Anico, petletnim Petrčkom in triletnim Franceljem ob motno brleči svetiljki in prazni skledici, iz katere so pravkar použili pičlo večerjo. V loncu pod klepjo je tlela žerjavica za kadilo, čegar vonj se je že izgub,1 v prostoru, in v kotu pri mizi je visel papirnat prtič s podobo božjega deteta, edinim znakom svetega večera. Iz vsakega kota sobice je zevalo uboštvo. Otroci so bili siromašno oblečeni in materi se je poznala skrb na obrazu. Večkrat jo bolestno vzdibnila iu otrla svetlo solzo, p lzečo po bledem licu. < Mamica, pri sosedu imajo potico,» jo spregovorila Anica ter se je naslonila v njeno naročje. cTam so bogati,* jo je Mrlinka zavrnila, cln jaslic tudi nimamo,* je povedal Petrček. cPri sosedu imajo pastirčke, ovčice in betlehom-ski hlevček...» «Nimamo, ker smo ubogi,* je odvrnila mati. Sosedova Rezika ima novo z insko obleko,* je omenila Anica. eTudi čeveljčke so ji kupili.* «Pri nas pa nimamo denarja,* jo je mati pobožala po mehkih kodrih. «Mi smo revni, kakor je bil reven Rešitelj, rojen v betlehemskem blevcu. On je naš«-prijatelj!* cSosedov Nacek je pravil, da mu prinese Juzušček bogato darilo,* je zaupal Petrček sv( ji mamici. cAli bo tudi meni kaj prinesel?* cTudi, če boš priden,* je odgovorila mamica. «Jaz tudi pliden,- je zaklical Franceljček. eLe pridni bodite in ubogajte mamico.* jih jo opominjala. ^Pokleknite in priporočite se rajskemu Detetu, zakaj ono vas opazuje in posluša.* Otroci so pokleknili in sklenili svoje nežne ročice. Prosili so za mamico, za jaslice in pastirčke, za čeveljčke in oblekico, pa tudi za kruhek, katerega jim tako občutno primanjkuje. Ob njih je klečala mati s povzdignjenim> rokami in solznimi očmi. Molila je za otroke in za umrlega moža, ponesrečenega v rudokopu, ki ji je zapustil kup skrbi in bede brez življenskih sredstev. Pravkar je dala otrokom zadnjo skor-jico kruha in jutri jim nima ničesar postaviti na mizo. Obleke jim ne more napraviti, ker nima zaslužka ter ga tudi ne more dobiti zaradi bolehnosti. Koča, v kateri prebiva, je last bogatega vaščana, ki ji je zaradi netočnega plačevanja najemnine odpovedal stanovanje, rekoč, da jo po novem letu vrže na cesto. Kam naj se obrne brez denarja z otroci srodi mrzle zime? Kako lahko bi ji pomagal bral, ki si je v tujini prihranil lepo premoženje ter nima skrbeti za nikogar! Solze so ji zalile oči po tem premišljevanju ter ji zaprle besedo. Otroci so končali svoje molitvice, prosili so kruha ter ji silili v naročje. Naslonila so je na peč ter je glasno zailitela. «Zal;aj jokate, mamica,* sta jo vprašala Petrček in Anica. cSaj srno bili pridni ter smo vas priporočili novorojenemu detetu, prijatelju ubogih! Ali nam nisto pravili, da pride nocoj v vsako hišo a svojimi darovi?* cO, pridi, rešitelj!* je vzdihnila goreče. cPridi in pomagaj trpečim v času potrebe ter olajšaj grozovito bedo!* cMamica, dajte nam kruha!* so jo prosili otroci. cNimam. Noco{ ga prinese rajsko dete...» «Ali ga bo res prineslo, mamica?* cRes, če boste pridni.. .* cPa tudi oblekico in čeveljčke?* cTudi!* Stopila je s peči k oknu ter je zrla v sveto noč. Od vseh strani so se pomikale luči v dolino k farni cerkvi, kjer so pritrkavali zvonovi, vabeč k polnočnici. Rada bi šla tudi ona, a nima dostojne obleke in čevljev, da hi mogla v mrzlo zimo. Pa 3aj jo tudi tukaj vidi Rešitelj in čuje njene prošnje. Slišal je molitev nedolžnih otro-čičev, ki ga bo ganila, da pošlje potrebno pomoč. cPridi, Rešitelji* je goreče ponovila prošnjo. cSaj ne prosim toliko zase, temveč za svoje otroke!* Vztrepetala je po vsem telesu ter se odmaknila od okna. Zunaj pred kočo si je nekdo otrkaval sneg raz čevljev, nakar je rahlo potrkal na vrata. cKdo je?* je boječe vprašala, zakaj čudno so ji je zdelo, da bi jo kdo posetil v tihi 3veti noči. c.Taz sem, tvoj brat Jernej,* je zafula pred vrati moški glas. «Vračam se iz tujine.* Vsa srečna mu je hitela odpirat ter so ga je oklenila okrog vratu. Govoriti ni mogla: solze veselja so ji zadrževale besedo. Brat je vstopil s težkim kovčkom in z velikim zavitkom; vseboval je darila zanjo ter za njene otroke. «Zahotelo so mi je po domačem kraju,* je razlagal, odloživši prtljago. cOstanek svojega okrog Havajskih otokov znaki delovanja neznanih sil in da je pred kratkim dosegla zateznična igla na mnogih mestih dno, dasi je še pred nekaj leti bilo nemogoče ugotoviti ogromno globočino morja na istem mestu. Mnogi ameriški učenjaki označujejo Naulfcyjevo napoved kot možno in temelječo na podlagi dejanskega stanja. Ce bomo torej dobili še en del sveta, so bo strah pred preobljudenjem sveta znatno zmanjšal. Teža in dolžina človeka Novorojenček je navadno težak 3 kg in dolg 50 cm. To velja seveda za povprečno dete, kajti dobe se tudi otroci, ki so nad to mero ali pa pod njo. Prirastek telesne teže je v prvem letu naj-znatnejši. Navadno so telesna teža podvoji v petem mesocu življenja in potroji v dvanajstem mesecu. Po prvem letu tehta normalen otrok med 9 in 10 kg, po drugem letu okrog 11 do 12 kg in od tu naprej raste telesna teža polagoma za 1-5 do 2 kg letno ter doseže v 14. letu povprečno 85 do 38 kg; od te starosti dalje narašča precej hitro, za 5 do 6 kg letno, in doseže običajno s 25. do 30. letom GO do 70 kg. Na tej višini se teža prilično obdrži ter narašča zopet mod 45. in 50. letom zaradi nabiranja masti, da v poznejši starosti začae zopet popuščati. Telosna dolžina je pri različnih narodih in plemenih različna. V splošnem zraste telo v življenja sem se odločil preživeti poleg tebe. Ne I Prvfm> tretjem, šestem, desetera, petnajstem in v ■ __. ____enoindvajsetem mesecu vsakokrat povprečno za boj se me, ljuba sestra, ni^em prišel praznih rok. Ali potrbuješ kaj denarja?* Otroci so poskakali s peči, nudeŽ svoje drobne ročice stricu, ki jih je bogato obdaril. Prejeli so oblekico, čeveljčke, p;\ tudi igrač, medenih kola-čev in drugih sladkarij. Jernej se je nastanil vskoči pri svoji sestri. Poravnal je zaostalo najemnino trdosrčnemu vaščanu, katerega je nagovoril, da mu je kočo prodal. Tako je poslala sveta noč ubogi družini rešitelja, ki ji je olajšal bedo ter ji pomagal do lastnega doma. " Soteščan. Nastajanje novega dela sveta Newyorški učenjak Naultv je pred kratkim izdal spis, v katerem napoveduje na3tauek novega iz morske globočine vstajajočega dela sveta. To st bo po učenjakovih izvajanjih zgodilo še za časa sedanjega rodu. Učenjak pričakuje, da se bo ne kako v sredi Tihega morja nasproti obaii Zedinje-nih držav nenadoma pojavilo ogromno novo ozemlje. Ameriški učenjak, ki že več let proučuje Tiho morje, dokazuje, da se je na dnu morja okrog Havajskih otokov izvršilo v velikem obsegu povišanje zemlje in da se bo zaradi toga v kratkem času pojavila nad vodno površino velika podmorska plast, ki bo tvorila nekako vezo med posameznimi otoki omenjene skupine. Novi del sveta bo imel dolgost, ki približno odgovarja razdalji med San Diegom v Kaliforniji in Morsko ožino kraljice Sarloto v Britanski Kolumbiji. Širok bo novi del sveta približno tako, kakor Kalifornija. Njogovo ozemlje bo moglo, j kakor izvaja učenjak, preživljati okrog 25 mili jonov ljudi Novo ozemlje bo pomenilo za narod, ki ga bo imel v posesti, izredno veliko strategično važnost in bo postalo končno tudi kot trgovsko oporišče ogromnega pomena. Njegov zemljepisni položaj mu bo v največji meri dovoljeval pro-1 izvodnjo sladkorja, gumija, kavo, čaja in drugih pridelkov, k čimor bodo Zcdinjene državo, ki edine prihajajo v poštev kot posestnik te nove dežele, popolnoma neodvisne od nadaljnjega uvoza teh produktov. Po naziranju učenjak;! bo novo ozemlje nastalo ob strahoviti podmorski katastrofi. Učenjak trdi, da so vrši proces dviganja zemlje do površja vode počasi, a stalno. Svojo trditev opira na dejstvo, da so se v zadnjih mesecih opažali v elobočini cm in od tu dalje letno za 5 cm. V sedm m letu življenja znaša telesna dolžina pri dečkih okrog 110 cm, pri deklicah okrog 109 cm. S 15. letom je hitra rast telesne dolžine navadno ia-ključena; telosna dolžina znaša takrat pri dečkih kakšnih 152 do 156. pri deklicah 149 do 152 cm. Potem zraste človeško telo še za 10 do 15 cm tlo 20. leta. Navedene številke so povprečne, pr-.sk3 katerih je mnogo izjem. Prsni obseg novorojenčka znaša povprečno 30 do 31 cm in narašča zmerno do 12. leta, potem pa hitro in znaša pri doraslem človeku v 20. leta približno polovico telesne dolžine ali pa nekaj več, torej pri 160 cm dolgem človeku kakšnih SO -lo 82 cm. V razmerju z rastjo celega telesa pridobivajo tudi udi na obsegu. Čeljusti, ki imajo do 6. leta samo 20 mlečnih zobov, morajo znatno narasti, ker morajo dobiti prostor za 32 zob. V otroški dobi je srce majhno, a žila odvodnica razmeroma široka; do končane rasti se razširi srco razmeroma v mnogo večji meri, kakor se odvodnica poveča na širini. Do 10. leta so roke in noge skoro enako dolge, a od tega leta daljo rastejo noge nesorazmerno hitreje kakor roke. Zammiv motorni čoln Naša slika prikazuje majhen motorni čoln, čegar motor tehta samo okrog 12 kg. Namestiš ta motor lahko na vsak čoln, ki ne tehta prazen več kakor 200 kg in v katerem ima prostora do šest ljudi. Bnncina porabi na uro pol litra. Kljub mali sili pa je vendar mogoče ž njim doseči razmoroma precejšnjo hitrost: 10 km nn uro. Prva Sveta noč (Legenda.) Neko noč ob polnoči se jo nenadoma začelo svetliti nad Betlehemom. Tam v hlevu je deviška mati položila v jasli novo rojeno dete, katero je pred mrazom varovala s svojim dihanjem pohlev na živina. Pastirji, bedeči pri čredah na betlehemski poljani, so strmeli nad čudežnim prizorom; podali so se na poziv angela v hlev in takoj zaslutili: »Rodil se je Odrešenik». Staremu sužnju, zaprtemu v ječi, so se tisti hip nenadoma zrahljali okovi in veriga je padla z njegove roke. Pa je ves blažen zašepetal v slutnji: «Rodil se je Odrešenik». Vsa narava je takrat drhtela v veselju. Le pod goro Kalvarijo je otožno ječalo drevo in Kalvarija se je tresla kakor človek, ki pričakuje groznega dogodka. »Zakaj ječiš?2 je vprašala drevo Kalvarija. *Iz mojega lesa bo iztesan križ za Onega, ki se je rodil nocoj ob polnoči,= je zaječalo drevo, «a zakaj se treseš ti?» «Na mojem slemenu pa bo stal tisti križ, na katerem bo umrl Oni, ki ee je nocoj rodil,» jc vzdihnila Kalvarija. Belokranjsko narodno blago USPAVANKA. Franc-brlanc prime žabo za grlanc. laba veli: «Kek!» France pade v sneg. i p o m n j a. Grlanc = grlo; veli = reče, STARA BABA GRE PO GLIVE. Ja-jd, tu-tii, spančkaj, zaspančkaj, dete sladka! Spal bo zibač, spal bo kopač, tudi potekel bo pisan kotač. O p o in n j a. Zibač = tisti, kateri ziblje; kopač = tisti, j ki prekopava v vinogradu; kotač = zibel. DVE NAGAJIVKI, FRANCETU. Aj, aj, dina, daj... Stara baba teče v gai po jelovi deščici, po struhnili treščici. Treščica se vjekne. baba v blato čmekne. ) p o ni n j a. Olive = gobe; struhnil = strohnel; vjekne = vlomi. ČOBAN NA PAŠI. Timbel, timbel. timbulan Čoban nosi kišobran, čoban nosi poliču, palicu na tri rogljičke, da bi teral v štalicu. Kaj bi teral v štalicu. kai bi teral on teličke, kaj bi teral on bičičke, ko mu vse je vuk pobral Kje so voli? Lis — je odišel v vis; Čade — v reber iz navade; Sivi — prošel je po njivi; ,Beli — 0 j, hajduki so ga vzeli . Išči, išči mi čobdne! Kje so krave? Čada — ona ide v drago rada: luta — vavek ide s svoga kuta; Stara — 1 za tepenico več ne mara... Plakaj, plakaj mi, Čobdne! Kie so koze? Pune so jih lože! Meka — skrila jo ie beka; Pika — se za breze zmika... Čakaj, čakai mi. čobdne. Kje so ovce? Čuba — ima zuba; Rusa — ona tebe stusa: Krpa — te zakrpa ... Oj, ne plakaj mi, čobdne!... i pomn} a. Coban = pastir; kišobran <= dežnik; teral = gnal! Lis = ime za vola lisaste barve; Cade <= ime za črnega vola; Sivi = Ime za sivega; žuta =' rumena; pun = poln; Rusa ~ ovca rdečkaste barve; tebe stusa = se z glavo vate zatetuj« Krpa = črnolisasta ovca; zakrpa «= zašije. Zapisal Albinčebular. jžične pripovedke KRVAVE ŠTEVILKE. Naši predniki so iineli veliko zaupanje v loterijo. S čudovito bistroumnostjo so znali razlagati sanje ter jim določiti posebno številko. Vsaka hiša je imela tako zvani «trompibb, sanjske bukve, ki so budile ljudsko domišljijo in prepričanje, da vsake sanje nekaj pomenijo. Takega mnenja je bil tudi stric Govedar, mož starega kova. Dušna hrana so mu bile sanjske bukve in vsa zabava stavljenje v loterijo. Vsak večer, preden je legel v posteljo, se je priporočil kakemu svetniku za nove sanje in ko se je zbudil, je sedel za mizo ter zapisal številke; nato je iztrkal žepe, v katerih je našel vedno kako dvajsetico, nakar je šel k vaškemu loteristu poizkusit srečo. Imel pa je smolo naš stric govedar. Samo enkrat v življenju je zadel < K rasna misel, samo bojim se, da je greh.* «H grehu bi te navajaL Torej zapiši in molči I > molči !> Govedar jo zapisal številke in plskrovezec je vzel list, da ga dene na blagoslovljeno mesto. Prišel je sveti večer. Krpar se je ob prvem svetonočnem mraku splazil v cerkev ter je položil listič pod prt na sredo oltarja na mesto, kamor bo mašnik postavil kelih pri polnočnici Groza ga je »preletela po izvršenem dejanju; ,vest mu je očitala, da je oskrunil posvečeni kraj. Z enakimi občutki bojazni je stopil v cerkev tttdi po polnočnici da vzame številke, napoj eno z božičnim blagoslovom. Plaho je segel po list in pogledal številke, ki pa so bile — strah in groza! — rdeče, kakor da jih jo nekdo zapisal z lastno krvjo. Vos propaden je tekel k Govedarju naznanit, kaj se je pripetilo. cAli bo ,amba'?> ga jo vprašal strlček radovedno. cNič ne bo, prijatelji številke so so spremenile: rdeče so kakor kri*. Poparjen mu je izročil listek ter hotel oditL cPočakajl* ga je poklical prestrašen, številke se dajo vendar prepisati!' cPoskusi,* mu je odgovoril pred vrati, cJaz moram domov.* cNe hodi. Kmalu bova gotova.* Striček je sedel m pritisnil s svinčnikom na papir. Postalo mu jo vroče in zazeblo ga jo obenem, zakaj črni svinčnik mu je zapisal rdeče števUke. cKri!» je vlknil obupno. «Strah in groza!> cSe jaz naj poskusim,* se je ponudil Krpar. Vzel je drug svinčnik, pa tudi ta mu je zapisal krvave številke. cSveta pomagalkat* je tarnal in stokal cHudo sva se pregrešila, moja želja je da listek zažgeš.* Govedar ga je ubogaL Dotaknil se je z lističem namizne svetiljke. Toda tudi plamen, ki je list uničil, je bil krvav. Krpar se iz strahu tisto noč ni upal domov; stisnila sta se v kot in premišljevala vso noč svojo pregreho. V RISU. Kraji, kjer se križajo poti, so vzbujali nekdaj mnogo strahu in groze. Tam so se zbirali ponoči strahovi in pojavljale prikazni, pokalo je, ječalo in bobnelo, nihče pa ni mogel pojasniti, odkod prihaja to vrvenja. Ljudje so so ogibali križ-potov po dolgih ovinkih. Ne tako Cizeljev Pavel Korenjak od nog do glave je večkrat gledal pošasti in nekoč je slišal ob polnoči na križpoti besede: cNoč Ima svojo moč.» — cJaz pa svojo!* je odgovoril in ničesar se mu ni pripetilo. cPavel, ti si junak!* ga je nekega večera pohvalil sosed Kokalj, kamor je prišel varovat %Jaz bi na tvojem mostu nekaj napravil.* cJass tudi, če bi vedel, kaj mislite,* »e je Pavel pošalil. cNa sveti večer bi šel .v ris,* mu je odgovoril. šHudirja, česa se vi ne domislite! Ali bi imel kaj od tega?* cPa še koliko! Skrivnostne reči bi videl in jennrja bi dobil — seveda, ako bi vztrajal do konca.* cKako dolgo pa, očka?* cPrav ti bo!* ji je privoščila Liska. Zakaj si pa pustila, da so to pred leti molzle čarovnice, tista dolga vaška Meta, od katere si dobila sušieo?* «To si je izmislila gospodinja* cRes pa je, da se ji je tvoje mleko vedno skisalo in sesirllo,* je besedičila neugnana Liska. cTega niso bile krive čarovnice. Tudi o tebi so govorih, ko te je lani bolela noga, da st stopila na začarano sled.* cMirujte žo vendar, klepetulji!* je porasel Sivec. cUra poteka, še mnogo važnega se moramo pomeniti.* cTudi gospodarju ne pojde letos vse po volji* je omenila Liska cTako tudi hlapcu.* Ko je Ttae slišal svoje ime, je planil s postelje in zlezel v bližino živine, da bo laže poslušal svojo usodo. Stisnil se je v kot ob Siveu, kjer pa seveda ni bilo praprotovega semena, zato so nenadoma utihnili skrivnostni pogovori, Spomnil se je nepravilnega ravnanja ter hitri na ležišče. Med tem pa je odbila dvanajsta ura, ki je zaključila pomenkovanje. Živali so izgubile besedo in pogled v bodočnost Njihovo napovedovanje se je de pičice izpolnilo. Lisko so prodali mesarju, za njo pa tudi Sivca, ki ga je kupil premožen kmet Telica se je prenaposla na detelji da so jo morali za klati; kmalu nato pa je poginila stara Dima zaradi starostne onemoglosti Gospodarja je poginil tisto leto tudi po« Tekel In hlapec se je vsekal v nogo, o čemer « se živali najbrže menilo takrat, ko M Je hlapec odstranil s postelje, v kateri je bilo praprotovo seme. Zaplati Sotel«aa, Opeharjeni mrlič (Narodna pripovedka.) Takrat, ko so plesali Škratje po gozdovih, se vjozile čarovnice po oblakih in rojenice napovedovale srečo, je nastala med ljudstvom tudi tale pripovedka: Skopuh Petlčar je nenadoma umri. Vse je govorilo o njegovem bogastvu; ko fpa so ga položili na mrlifiki oder, tedaj ni bilo o denarju nobene sledi. Zaman so stikali domači po kotih in premetavali po omarah. Kiti toliko nisp našli, da bi zadostovalo za pogreb. ;Soba, kjer je ležal mrlič, je fb8a ves dan napolnjena, z ljudmi, ki so ga kropili. Podnevi so prihajali možje, ženice inotarocj, zvečer pa w se zbirali ob odru fantje in dekleta, prepevajoč otožne mrliške; pesmi. Proti polnoči eo prijeli Odhajati. Mahoma se je izpraznila hiSa, ostala sta le neznanca, popotnika, ki sta po naključju pr®la v v$B ter sta se ,v svrho prenožiSča zatekla V hišo, kjer »ta se odločila prebiti noč.> Ponudila sta se po odhodu vaščanov čuti pri mrliču, zaradi česar so se domači podali k počitku. Sedla sta za mizo ter pričela igrati na karte za denar. Sreča se je končno obrnila ik tovarišu, sedečemu za mizo tako, da je gledal proti odru; oni pa, ki je bil Obrnjen s hrbtom proti mrliču, je- zaigral-ves denar, nakar je žalostno odložil karte, proseč tovariša za posojilo. ! mu je- odvrnil- ter se je pričel iz\ njega norčevati. Nenadoma pa je jB domislil, da ni mož, s katerim je igral, nihče drugi kakor mrtvi gospodar. utihnil, zakaj mrlič se je dvignil na odru . ga je zavrnil prvi neznanec. , ki jih zavaruje zoper nemile slučaje. Tudi našim čitateljem priporočamo to preizkušeno, staro dobro domače sredstvo in kosmetikum. Močnejše in večjega delovanja kot francosko žganje in je najboljše sredstvo te vrste. 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici za 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 velike specijalne steklenice za 99 Din, 36 dvojnatih ali 12 specijalnih steklenic za 250 Din že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju ali proti vnaprej poslanem denarju lekarnar Eugen V. Feller v Stubici Donji, Elsatrg 360, Hrvatska. Posamezne steklenice Elsafluida po 10 dinarjev v, lekarnah in sorodnih trgovinah. Dva skopuha. Boltežar: «Janeza sem vprašal, ali mi more pomagati iz zadrege. Pa mi ni hotel posoditi. Ali ni to najnesramnejši skopuh ?* Melhijor: «Nikar se toliko ne trudite, tudi jaz bem tak skopuh ...» Tolažba. Mežnar Jaka je vse svoje Življenje rad pil. Ko jo zbolel, je poklical župnika, ki je pri svojem vstopu takoj opazil na mizici steklenico žganja. Župnik jo je pogledal in rekel: «Jaka, ali je to edina tvoja tolažba v tako resnem trenutku?* . c O ne, gospod župnik, v omari iinam še Ive 6teklenici.* v Sovražnik glasbe. Neki bogatin ni mogel čuti godbe. Nekoč ga skuša prijatelj pregovoriti, da bi šel h koncertu. in reče: <-,Vaš brat no zamudi nobenega takega koncerta.* Bogatin pa mu odvrne: «Tudi jaz ne bi zamudd nobenega, ako bi bil tako gluh, kakor je moj brat.» j Mnogi ne vedo, da je glavni vzrok mnogih trpljenj in bolezni slabo negovano in zato ob- | čutljivo telo. Ni domišljavost, temveč lo izpol-njenje prirodnega zakona, če negujemo polt in lase. Za racionalno nego telesa slišimo vedno spet hvaliti: Fellerjevo pravo kavkaška Elsa po-rnado za obraz in kožo, Fellerjevo močno Elsa po-mado za lase, Elsa milo zdravja in lepote, ki ne zahvaljuje svoje pristaše samo prijetnim vonjem, temveč tudi koristnim sestavinam, ki oplemenju-jejo koža Elsa milo se dobi 5 vrst: Elsa lil.jino mlečno, glicerinsko, boraksovo, katranslco ter milo za britje. Za poizkušnjo se moreta naročiti 2 lončka pomade za 38 Oin; 5 mil za 52 Din, že z zavojnino in poštnino pri lekarnarju Eugenu V. Fellerju, Stubica Donji, Elsatrg 360, Hrvatska. ščlnc, nadalje vseh vrst galanterijo kakor tudi špecerijsko blago in železnlno pri R. Rtitnerla naste^^ku na Vrhniki. V zalogi Imam vse potrebščine za šivilje In krojače, katerim dajem poseben popust. — Po-trežba točna In solidna. 42 MALI OGLASI Posestvo in gostilna 80 odd as ta v najem za več let od konca mm 1936. naprej. Za pridno roke ln delovne ljudi obstoj zagotovljen. cHsmene ali osebne informacije pri lastniku Simonu Ribarivu, 103 Unec, poŠta Rakek. Po zelo znižanih dnevnih cenah si lahko nabavite raznovrstno manufakturno blago za ženske ln moške obleke ter k temu spadajoče potreb- (mm ro(;KA1 rujavu priljubljena in prijetni Čajna mešanica ga obitelj. tudi ari trajnemu uživanju nohma chuma utnijenaf ! 1 Vesele božične praznike in srečno Novo leto želita svojim cenjenim odjemalcem Franjo in Rezi Klemen 104 trgovec, Hoda jama-Laško. vsakovrstna, po naiugodaej&i cen, k ukor vsako leto veda« v zalog;. Kupim tudi surovi in stop« Ijeni loj in ga plačam po n&jriiji dnevni cdci. JOS BERGMAN. littUiioa, Pallanska cesta 85. Ceniki franko J. STJEPUŠIN S I S A K priporoča 9 boljše tamburice, strune, par-titure, šo!» in ostale potreb ščine za vsa ^lasjila Odluovan na parišk zložb Jlllltllll" tlilili ii hitra li isutu litimi iiil Uporabljajte t > sredstvo vestno in ob v-aki potrebi, ker kalno ali nečisto vino nima pra^e cene ter ga vsakdo zavrže I Uporaba je enostavna. Pre irodajalci, zahtevajte speci jelne ponudbe! Glavna zaloga: Di>oget>ija ,,Sanitas", Celje in Ljubljana. I To fe treselje. taka pena! Kdor uporablja .GAZELA"« ilo. Ime prijetno delo in je ro gotov. Jaz ne perem nikdar z drugim kakor z___nBčIjjl^„ .GAZELA"^ milom. \ ^^ -^^j^IEL ii.jPii XIR.O Motna, vina čistiti in trpka ter prokisla omiliti jo zelo enostavno! Na zalogi imamo speoijelno francosko želatino „LAINiS'' tvrdke Olermont & Quignard, Pariz. K vsaki pošiljki pridenemo todno navodilo. Zahtevajte cene! 101 Glavna zaloga: D^ogepija „Sanitas(<( Gelje in Ljubljana. Izda i* za konzorcij »Domovine* Adolf Ribni&ar, Urejuje FiUo OmiodiC. Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek, domače dežele iu napravi s tem prostor italijanskim lačnikom, ki preže na. našo zemljo kot glavni volkovi na svoje žrtve. Prč. Bon ton. Knjiga o lepem vedenju, govorjenju in oblačenju v zasebnem ter javnem življenji!. L. 1926. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Strani 280. Broširana velja 65 Din, vezana v celo platno 80 Din, po pošti 3-50 Din več. — Slovenci smo imeli že več knjig o lepem vedenju. Pred vsemi temi ima Bon ton to prednost, da vpošteva najnovejše predpise in običaje, ki so prišli v navado v zasebnem in javnem življenju v povojnem času. Zlasti se ozira na dolžnosti, ki jih imamo v lastni državi ob različnih prilikah napram kralju in kraljevski rodbini, ministrom, poslanikom, konzulom ob raznih sprejemih. Bon ton je opisan po lastnih izkušnjah ter na podlagi najnovejših in najodličnejših zadevnih tujih literatur. Bon ton razpravlja o vedenju ob veselih in žalostnih dogodkih, o obnašanju na ulici, v družbi, pri koncertih in v gledališču ter na plesu, o vedenju v gostilni in kavarni ali na posetih in ob obiskih. Posebna poglavja so posvečena stanovanju in njegovi opremi. Druga govorijo o gospodarjih in poslih, družini, taščah, tretja zopet o pravilnem oblačenju itd. Knjiga je spisana v lepi slovenščini ter je izšla v jako elegantni opremi. Zato bo dobrodošla vsaki slovenski družini: izvrstno bo služila doraščajoči mladini, ki se šele uvaja v kraljevstvo olike in omike, pa tudi odraslim, ki dostikrat potrebujejo vestnega svetovalca, ko se ne morejo odločiti, kako naj se vedejo ali oblečejo. Knjigo, ki jo je izdala agilna knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, prav toplo priporočamo. F. Ks. Svoboda: Popek. — Bogatin in smrt. Iz češčine prevedel dr. Fr. Bradač. Zbirka gledaliških iger. Oder 13. zvezek. V Ljubljani. Založila Tiskovna zadruga. Cena 15 Din, s poštnino vred 1 Din več. Trinajsti zvezek «Odra» prinaša dve enodejanki, ki bosta podeželskim gledališkim odrom prav dobro služili. Prva eno-dejanka «P o p e k», veseloigra s štirimi osebami. Za Anico, hčer bogatega posestnika Grivca, se poteguje sosed Kljun, katerega pa hoče izpodriniti njen nečak medicinec Ivan. Ko misli, da je že zmagal, se zaroči Anica s Kljunom. — «B o g a t i n i n s m r L -j« igra v enem dejanju. V njej nastopa šest oseb. Bogatinu nenadoma zboli žena na smrt. To priliko hoče izrabiti njegova prijateljica, da bi ga po smrti bogatinove žene pridobila za moža svoji hčeri. Bogatin pa ua to ne misli. Ker noče preživeti- svoje žene, izvrši samomor, še preden mu javijo ženino smrt. V štirinajstem snopiču prinese Oder? Lahovo izvirno igro <:Pepeluh». Zbirko toplo priporočamo. ZDRAVSTVO VZROKI ŠIRJENJA NALEZLJIVIH BOLEZNI. Večkrat nastopijo v kakem kraju primeri nalezljivih obolenj, katerih izvor je sprva neznan, pozneje pa se dožene, odkod in po kakšni osebi ali predmetu je bila bolezen zanešena. Žal, da ljudstvo vzlie vsemu poučevanju še vedno zadostno no vpošteva okuževalne možnosti, kar rodi posledice, da se po enem samem pojavu nalezljivega obolenja razpase bolezen po vsej okolici. Vir nalezljivih bolezni je bolnik. V njem je torišče bakterij, katere izloča ter se potom nesnage in nezadostne pažnje širijo po vseli predmetih v njegovi bližini. Tako je okužena bolnikova obleka, posteljnina, njegovo jedilno orodje, posoda in kozarci, pljuvalniki in nočna posoda, pa tudi tla okrog njegove postelje, ako se ista sproti temeljito ne čistijo in ne razkužujejo. Iz povedanega je jasno, kolike važnosti so oblastveni predpisi, da se naznani vsak primer nalezljive bolezni, da se odda bolnik v bolnico in se razkuži stanovanje. V svojo lastno škodo in napram svojemu bližnjemu grešijo mnogi, ki nalezljive bolezni zakrivajo iz razloga, da ne bodo imeli sitnosti. Protivijo se celo odredbam, da se bolnik izolira (spravi v posebno sobo) in zabrani vhod nepoklicanim osebam. Pomena varnostnih . odredb proti nalezljivim boleznim danes še mnogi nočejo umeti. Vrata bolnikovo sobo odpirajo vsakemu nepoklieancu, ki hoče napasti radovednost, niti otrokom in živalim, ki oblezejo vse kote, ne branijo prihoda. Bolnik je dostopen vsaki branjevki, da se ob njem nasit-nari, potem pa obleti vso okolico ter jo obseje z bolezenskim semenom. Isto jc z otroci: skupno se igrajo in valjajo po prahu, drug drugega se dotikajo, prijemajo igrače, božajo živali, osobito pse in mačke, ki ližejo ostanke bolnikove hrane ter so vrhu tega še okužene s prahom, nabranim v bolnikovi bližini. Tako prejema nedorasla mladina bolezensko kali ter jih v medsebojnem občevanju presaja drug na drugega. Nerazumno ravnajo tudi starši, ki božajo in poljubljajo bolne in zdrave otroke. Pogo.stonia se dogaja, da /.a nalezljivo boleznijo obolijo cele družine ter umrje zaporedoma po več članov za jetiko v najlepši življcnski dobi. Vzroke je iskati vedno v medsebojnem okuž -vanju. Ali ne uživajo mnogokje ostankov bolnikove'hrane zdravi družinski člani, rabijo isto posodo in jedilno orodje, pijejo iz istih kozarcev, vdihavajo prah, onesnažen po izmečkih bolnika, iu nosijo za umrlimi nerazkuženo perilo in obleko. Nič nc pazijo v takih družinah na snago in hrano, katero puščajo odkrito, da jo okužijo muhe, onesnažene z bolnikovimi odpadki. Nobene važnosti ne polagajo na umivanje rok po dotiku bolnika ter ne razkužujejo njegovih odpakov. Stranišča in greznice nahajamo nepokrite; celo vodnjaki so ponekod izpostavljeni dotoku raznovrstne nesnage, vsebujoče škodljive bakterije, s katerimi se okuži pitna voda. Z vpostavitvijo kolon za dezinfekcijo po sreskih poglavarstvih je uvedeno tudi razkuževanje po nalezljivih boleznih. Obžalovati je, da se mu ljudstvo ne le protivi, marveč odnese vse, kar more, iz bolnikove sobe, preden pride razkuževalec. Tak:i napol izvršena razkužite v seveda nima. pomena, ker se bolezen raznaša naprej po nerazkuženih predmetih. Povod širjenja nalezljivih bolezni je tudi zbiranje ljudi pri mrličih, udeleževanje pogrebov in tako zvane «sedmine», ki se vršijo v hišah, odkoder so pravkar odnesli mrliča. Vsega tega pa oblastno ni mogoče zabraniti, ako domači nalezljivo bolezen zataje. Prav tako se ne da prepovedati prodaja živil: mleka, sadja in zelenjave, kadar niso znani bolezenski pojavi. Iz enega samega postanka nalezljive bolezni, ki se ni pravočasno zatrl, nastane lahko cela vrsta nevarnih primerov, ki zahtevajo mnogo denarnih sredstev in življenjskih žrtev, ali pa puščajo neprijetne posledice, katere morajo prizadeti nositi vse življenje. U. z «Zdravje>. S prvim januarjem bo začel izhajati kot samostojen list zdravstveno poučni mesečnik «Zdravje». List bo dajal v poljudni obliki milo zacvili, za njim zatuli tisti, ki visi na hrbtu, če pa dovolj glasno ne tuli, ga ciganka skrivaj ščipa v bedrice. Za t. na dvema tulijo in prosijo še ostali trije... Na ta način se omehča srce kmečke gospodinje, da da vsakemu kos kruha. Ali to še ni zadosti. Sedaj prosi ciganka za inalo krompirja, da ga bo doma skuhala ubožni družini. Ko dobi krompir, prosi še za prgišče moke za bolne otroke. Ko po daljšem moledovanju tudi to prejme, tedaj prosi še inalo masti ali košček špelia, da bo zabelila jed, ker baje že tri leta niso zabeljeno jedli. Gospodinja se izgovarja, da ima sama malo, toda ciganka le prosi, vmes pa pridno ščiplje otroke, da glasno tulijo in tako gospodinjo končno omehčajo, da gre še po košček slanine. Ciganka bistro pogleda, kam je šla gospodinja po mast. Ko se gospodinja vrne s špehom, se ji ciganka tisočkrat zahvaljuje in prosi, naj ji da še kako staro krilo, jopico ali hlače, ker nimajo kaj obleči. Prosi in moleduje toliko časa, da gre res gospodinja na podstrešje gledat, če je kaka stara cunja, samo da bi se iznebila nadležne ciganke. V tem skoči ciganka urno kakor srna v tisti kot, odkoder je gospodinja prinesla špeh, in hitro- izmakne lonec masti, klobase ali špelia. Ako je slučajno kaka kura v veži, se ne po-^ misija dolgo, v trenutku ji je vrat brez krika zavit. Vse to zmeče v vrečo malemu cigan-čku, ki zgine kakor blisk iz hiše in vasi. Ko pride gospodinja iz podstrešja, niti nc opazi, da ie en cieanček mani v veži. Ciganka na čaka z nedolžnim obrazom, s silno hvaležnostjo sprejme podarjeno cunjo od gospodinje, a na koncu vasi jo odvrže v prvi grm proč. Ako ciganka z vsemi prošnjami in jokom nič ne opravi, si zna pomagati z drugimi zvijačami. Predvsem zna prorokovati s kartami ali pa kar na dlani. A zna tudi «coprati» in zarotiti, da polje boljše rodi, zna začarati, da .imajo krave več mleka, in zna še druge ciganske umetnosti. In marsikatera kmečka ženica se da premotiti od zgovorne ciganke, da jo za neumne čenče bogato nagradi. V svarilo nekaterim našim lahkovernim gospodinjam naj služi naslednji dogodek, ki se je prigodil predlansko leto v neki vasi stopiške fare. Lepega zimskega dne, ko je bila gospodinja sama pri hiši, gospodar in dva sinova pa sta šla v gozd po drva, pride ciganka s tremi cigančki prosjačit. Gospodinja je ni hotela poslušati, vršila je svoja opravila dalje. A ciganka ne odneha ter prosi in moleduje, zdihuje in toži, da bi omehčala trdo srce dolenjske mamice. Slednjič jo prosi, naj ji da vsaj pol litra mleka za bolnega otro-čička. Gospodinja ji potoži, da ima nesrečo v hlevu, da krave nimajo mleka in ne ostajajo breje. To je bila voda na cigankiti mlin. Z vso zgovornostjo sedaj gospodinji dokazuje, kako zna ona «narediti», da dobe krave veliko mleka in da je sreča pri živini. Hvali se, kolikim je že pomagala v enakih primerih. Ko ie še pristavila, da ne zahteva nobene plače za «coprnijo», samo gospodinja da mora ubogati vse, kar bo ona ukazala, je bila gospodinja pri volji, da se čarovnija prične. Sedaj razloži ciganka gospodinji, da se njen «žegen» ne prime hiše, ako je v njej svinjsko meso in mast. Ko je doznala, da se v dimniku suši meso dveh prašičev ter da imajo okrog 150 kg masti pri hiši, ukaže, da se mora vse to iznesti iz hiše, sto korakov stran, zadaj za skedenj. Pot je curkoma lil po obrazu pridni ciganki, ko je urno skakala po nove kose mastnih krač, sočnih gnjati, reberc, klobas in špeha, ter ga pridno nosila za skedenj. Gospodinja se je kar čudila ciganski pridnosti, češ: saj vendar niso tako leni ti cigani! Ko je bila zadnja klobasa in zadnja žlica masti iz hiše, začne ciganka z «žegnom». Hodi iz hleva v sobo, mrmra nerazumljive besede ter čudno maha z rokami. Nato pokliče gospodinjo, naj pride v hlev. Ko je bila gospodinja v hlevu, zapre ciganka vrata in z ostrim glasom ukaže gospodinji, naj zajaše tisto kravo, katera ima najmanj mleka. Začudeno je gledala zvesta sivka svojo gospodinjo, ki se je pripravljala, da zleze na njen stari koščeni hrbet. Gibčna ciganka je pomagala in kmalu so mati za-jahali sivko. Sedaj ciganka s konopcem trdo zveže gospodinji noge pod kravjim trebuhom ... Tako je bila gospodinja lepo priklenjena na svojo sivko. Ciganka še malo po-conra v hlevu, nato pa izgine skozi vrata, aasvete in navodila za pravilno zdravstveno vzgojo ter nauke za zdravo življenje. List naj ima prav vsaka družina. Urejeval bo slovenski fantje 22. p. p. v Kumanovem: Jakob Marscli (Sv. Vid); Jakob Korošec, Anton Steruad, Ferdo Blatnik (Braslovče); Julij Cim-perman (Polzela); kaplar Franc Tominšek (Zagorje); Ivan Rihter, Jožef Lebar, Franc Pinozi (Vransko); Franc'T^gatflj, Rudolf Jager (Celje); Jožef Cene (Motnik); Josip Gorjup (Ponikva); Franc Lilek (Griže). Vesele božične praznike in srečno novo leto z najlepšimi pozdravi želijo slovenski fantje, služeči pri 31. p. p. v Prištini, vsem slovenskim fantom, posebno pa dekletom, ki so dobrega srca: Janez Bukovec (Trata pri Semiču), Matija Kunič (Mala Lahinja), Janez Gornik (Grabro-vec), Jožef Absec (Mihelja vas), Jožef Malnarič (Brestovec), Alojz Kastelec (Vinji vrh), Jožef Simonič (Vinji vrh), Janez Jakša (Pribišje), Ivan Butkovič, Janez Gorše (Obrh), Jožef Lakner (Obrh), Matija Matkovič (Kvasica), Franc Like-vič (Golek), Jožef Zvab (Kvasica), Franc Lapuh (Idrija), Jožef Veselič (Vrhovci), Alojz Klobasa, Jožef Bohor (Knežina), Janez Oberman (Metlika), Jožef Stefanič (Tanča gora), Alojz Amon (Kozje), Franc 6male (Dragatuš), Anton šušter-šič (Starihov vrh), Anton Vukšinič (Križevska vas), Martin Bajuk (Božjakovo), Stevo Vrlenič (Bojanci), Rudolf Koren (Mislinje). Josip Perše (Kozje), Peter Perše (Stari trg), Janez Jaklič (Metlika), Jožef Korošec (Vinji vrh). Vesele in zadovoljne božične praznike ter srečno novo loto želijo vsem slovenskim fantom, posbeno pa dekletom, fantje Ožbovt: «No, ker jo že poznam, za včeraj ob tem času.> Za zabavo V e 1 i k a N e d e 1 j a pri Ormožu v decembru. Naj vam povem veselo zgodbico, za katero pa ne jamčim, da se je baš tako zgodila, kakor jo bom povedal. Pri nas so šolski otroki nemirni kakor iivo srebro. Poleti skačejo po vodi kakor race, pozimi pa se drsajo po ledu tako radi, kakor se kure rade valjajo v vročem peska. V minulem tednu so zavohali tik pod cerkvijo na graščinskem ribniku lep gladek led. Opoldne, ko so bili eno uro prosti, se jih je navalilo vse polno na ribnik. Tam so telovadili, se metali, vozili, plesali, se drsali in veselili, da je bilo veselo gledati. Na njihovo največjo žalost jih je zasačil gospod učitelj, nakar so se razleteli na vse strani in do prve ure popoldne so bili že v ioli vsak na svojem sedežu. Ko je prišel gospod učitelj v razred, jih ni pretepal, pač pa - jim je dopovedoval, kako slabe posledice ima lahko drsanje. Seveda je to otroke silno žalostilo. Naposled, ko je učitelj precenil njihovo žalost, jim je dejal: «Dragi otroci, če imate že tako veselje do drsanja, prinesite mi od svojih staršev pismeno dovoljenje, da vam starši dovolijo drsanje; potem nimam jaz ničesar proti temu. Ko so šli otroci iz šole, so bili veseli, se pogovarjali, kako lepo bodo prosili svoje starše za zgoraj omenjeno dovoljenje. Ko je prišel drugo jutro gospod učitelj v šolo, so otroci sedeli žalostnih obrazov, krotki in mirni v klopeh, kakor bi stražili božji grob. Preden se je začel šolski pouk, je vprašal učitelj po dovoljenjih, ki bi bila potrebna za prost vstop na led graščinskega ribnika. Vse molči in nihče se ne gane. Na vse zadnje je vstala neka deklica in izročila gospodu učitelju dovoljenje za drsanje. Pismo, oziroma dovoljenje se glasi: Spoštovani gospod učitelj! Podpisani dovoljujem, da se sme moja Tonika po ledu drsati (speljavati), pa ne obuta, ampak bosa. Z odličnim spoštovanjem J. Vajda. Dragi bralci ! Vesele božične praznike, nekaljeno srečo v novem letu in obilo božjega blagoslova vam želi VičanskL ter smukne za skedenj k obilnemu prašičjemu zakladu. Rezek žvižg pretrese ozračje — in pet cigank hipoma zraste kar iz tal. Urno so pobasale svinjino v vreče, in že jih ni bilo več... Gospodinji na sivki sc jepo malem začelo svitati v glavi. A bilo jc prepozno, ciganka jo je dobro zvezala. Trde kravje kosti so žulile mater in pričale, da krava le pri gobcu molze. Kap bi kmalu zadela ubogega moža, ko je zagledal opoldne svojo ženo v tako čudnem položaju. Vsa v joku mu pove ona, kako jo je ciganka «potegni!a». Razjarjen jo reši mož iz neprijetnega položaja. A s tem Še ni bilo vse končano. Ko je hotela gospodinja kuhati kosilo, je šele uvidela, da ni več pri hiši niti žlice masti. Tako so občutili skozi celo leto cigankin «žegen»... Pa ne samo lahkoverne ženice, tudi moškega se upa ciganka pošteno potegniti za nos, ako je sila. Bilo je še pred vojno, na neki ponedeljek, ko je v Novem mestu tržni ilan. Na tak dan nosijo gospodinje in hčere v mesto na prodaj različne mlečne izdelke, jajca in zelenjavo. Doma ostanejo le možaki, ki pa imajo opravilo v hlevu in na dvorišču. Ker pa morajo večkrat v hišo, jo pustijo navadno odprto. A otroci so v šoli. Vse te okolnosti ciganke dobro poznajo. Tako je prišla ciganka v neko vas bruš-niške občine ter krene kar v prvo hišo. Skrbno se ozira, ali je nihče ne vidi. Skozi okno zagleda gospodarja, ki na dvorišču cepi drva. Kakor blisk smukne na ojmiišče ter sname veliko gnjat, ki se je sušila z drugim mesom nad ognjiščem. Skoči doli ter jo vtakne kar pod svoje krilo, kjer si jo s trakom pritrdi na trebuh. Kakor da bi se nič ne zgodilo, stopa ciganka prav počasi iz hiše. pred hišo pa sreča gospodarja, ki je prišel izza ogla, meneč v hišo. Ciganka takoj opazi, da so gospodarjeve oči uprte v njen lepo napeti trebuh, na katerem se je grela mastna gnjat. Vidi, da ji more samo zvijača pomagati. Spusti se torej pred gospodarjem počasi na tla ter začne tožiti, da je na času ter da čuti porodne slabosti. Gospodarju, pošteni dolenjski duši, se ciganka zasmili, tudi ni maral, da bi novi ci-ganček prišel ravno pod kapom njegove hiše na ta grešni svet. Prime ciganko z eno roko pod pazduho, z drugo čez noge in jo lepo nese v hišo. Ravno na posteljo je ni hotel položiti, pač pa je zmetal nekaj cunj na klop ob peči in jo nanje položil. Nato teče presenečeni mož po vasi iskat kako žensko, ker sam vendar ni hotel v tako kritičnem času biti pri ciganki. Srečno najde pri tretji hiši staro ženico, ki je bila pripravljena iti mesto njega za babico. Toda ko pritečeta nazaj v hišo, ni bilo ciganke nikjer. Z njo so šli tudi trije pari čevljev, ki so stali pod klopjo. Ko pa je prišla gospodinja domov, je tudi opazila, da manjka najlepša gnjat. Sedaj si je šele znal gospodar razložiti — izredno obsežnost ciganke... Ni čudno, da so kmetje po takih primerih silno ogorčeni na cigane. Cigani jim povzročajo občutno škodo po gozdovih, z niiv po- birajo že nezrele pridelke. Poleg tega pa ciganke vedno beračijo po hišah, vedno so na vratih; komaj eno odpodrš, že je druga na pragu. Zato se kmetje ^nekaterih vasi včasih združijo ter napravijo na cigane pravi pogon iif jih hočejo iztirati iz svojih gozdov, kar se jim pa redkokdaj posreči. Bilo je par let pred vojno, ko so se kmteje neke vasi pod Gorjanci dogovorili, da pojdejo v nedeljo popoldne cigane preganjat. Na pomoč so naprosili tudi orožnike, ki so imeli v tisti vasi svojo postajo. Tako so se napotili vsi moški, oboroženi z gorjačami, z združenimi močmi v gozd nad cigane. Toda cigani jih niso čakali. Doznali so to nakano že dopoldne. Izvohale so ciganke, ki so v vasi prosjačile, kaj kmetje nameravajo — in urnih krač so jo pobrale v gozd poročat, kaj se v vasi kuha. Ko so ogorčeni kmetje prišli v gozd, niso našli žive duše, da bi se znesli nad njo. Le kupi žerjavice in razmetane cunje so pričali, da še ni dolgo, kar so cigani izginili. Tem večji raj pa so imele tisto popoldne ciganke, ki so obrale vso vas... A kdo ne bi izkoristil tako lepe prilike! Moški v gozdu na ciganskem lovu, žene večinoma v cerkvi, doma pa le kak starec in otroci. Domala pri vsaki hiši je tisto popoldne kaj zmanjkalo; zlasti kure so imele sodni dan. Nekaj jih je bilo celo tako predrznih, da so se podale kar na orožniško postajo ter tam moledovale orožniško kuharico za skorjico kruha. Ko je šla kuharica v jedilno shrambo po kruh. ie smuknila ena Sveta noč gre v poljane . •. 0, molčite, bridke rane, grenki vzdihi in solzit' Sveta noč gre čez poltane, ttje apartie v srci. Noč skrivnostna, raisko mila, polna zlatih je darov, milosti in tolažila, s sabo nosi blagoslov. Pride v vsako revno kočo. kjer domaje siromak, bedo mu blaži pekočo ter olajša mu korak. Veseli se je mladina, saj prinaša ji radost; polna živega spomina starčku ponovi mladost. Log o njej pripoveduje, ko začuti njen objem; zdi se mu, da petje čuje kakor nekdaj Betlehem. Bajke se iz sna budijo in povesti davnih dni o skrivnostih govorijo rajskoblažene noči. Hrib in gora se ji klanja, občuduje jo nebo, . vsa o njej priroda sanja, pesmice o njej pojo. *>. Sveta noč gre čez poljane in za njo čez zimsko plan izza gore na zemljane posijal bo sveti dan. Sotešča n. Na Sveti večer Kdo izmed vas, bralci in bralke, z veseljem sleherno leto ne pričakuje svetega večera. Vsakogar vežejo nanj ^toteri in stoteri praznični spomini. Sveti večer praznujejo vsi kristjani s posebnimi nepopisljivimi občutki, bodisi kmetovalec in delavec ali pa gospod, obložen z vsemi zemeljskimi dobrotami. Ko boste, dragi bralci, Sedeli okrog bele javorje ve mize na sveti večer, pa berite to zares lepo narodno pripovedko, ki se je rodila na slovenski zemlji, na tej naši zemlji, v kateri spč naši dedje, ki počivajo po telesnih naporih, ki so jih imeli za naš obstanek. » * * Dobrih deset minut od Zahribške vasi na malem holmcu je bilo svoje čase trdno Mi-havčevo domovje. Takratni posestnik Šimen je bil Izvrsten gospodar; vsi bližnji sosedje so mu dolgovali ali v žitu ali srebrnikih. Kakor pa ni noben človek v vseh ozirih dober, tako tudi Simen ni bil brez napak. Bil je silno trdosrčen in ošaben. Večkrat je poskušala njegova blaga žena nanj vplivati, pa vsaki-krat jo je trdo zavrnil: «Veš, Mica, ne beračim, zato se mi tudi ni treba nikomur uklanjati. To si dobro zapomni!* Blaga in usmiljena žena je vselej obmol-čala z žalostjo v srcu... Pa se je prigodilo v neki hudi zimi, da je prišla k Mihovcu mlada tujka, vsa premrla in v cunjah je imela zavitega malega dojenčka. Tujka se je baš grela v kuhinji, ko je vstopil gospodar. Videl je, da je njegova žena dajala ubogi tujki ostanke jedil opoldanske južine. Kakor vselej ob takih prilikah, je mož jezno zagodrnjal: «Ej, zlodja, polno je teh beračev; komaj bi bilo, da bi človek samo zanje delal.» Drugače ponižna žena se ni mogla premagati, da bi na to ne odgovorila: «Glej, glej, Simen, da te Bog ne kaznuje!« Mogoče so šle možu te besede kaj k srcu, ali pa je iz prirojene ošabnosti storil naslednje: Trdno je zaloputnil vrata za seboj in šel v toplo sobo. Dobrosrčna gospodinja bi rada prenočila ubogo tujko, pa si zavoljo trdosrčnega moža tega ni upala storiti. Prav skrivaj, kakor bi kradla, je prinesla ubožici od svojega lastnega prihranka srebrnik, kos belega kruha, pa nekaj suhega mesa, govoreč ji: »Nesrečna žena, to vam dam, pa hitro spravite, ker se bojim moža. Saj ste ga videli, kakšen je. — Tudi prenočila bi vas rada, pa ne smem.a Gospodinja je zajokala, pa tudi tujki so prišle solze hvaležnosti v oči. «Dobra mamica, Bog vam povrni sto-tisočkrat! Nič se ne bojte zame! Jaz bom že kje dobila pri usmiljenih ljudeh prenočišče, samo malo ogrela bi se še rada.» Tujka je sedela v topli kuhinji in hranila svojega otročička. Gospodinja pa, preobložena z delom, je hodila sem in tja. Ko jo je tujka vidla skozi okno, da je odšla k prašičem, se je na skrivoma zmuznila, pustivši svojega dojenčka na klopi poleg ognjišča... Kmet Mihovec je bil silno slabe volje zaradi tega najdenčka. Dostikrat je spočetka ozmerjal svojo ženo: «Ali vidiš sedaj, neumna babnica, kaj imaš od tega, ker se z vsakim potepuhom seznanjaš? Sedaj pa imaš pokoro.» «Imej no, imej, Šimen, malo srca! S tem sirotkom se bom že jaz sama trudila. Saj ta revček nama ne bo snedel grunta.« Mož je odšel po svojih opravkih in godrnjal: «Take neumne babnice menda nima nihče, kakor je moja. Naj se le muči in ukvarja s tem pritepenim otrokom.» Sivolasi zahribški župnik je krstil najdenčka na ime Janezek. Kar se ie posrečilo malo komur, se je župniku, da je namreč spravil Mihovca v dobro voljo. «Vidim vas, botrček, da ste malo slabe volje. Pa le potrpite! Ce boste še nekaj časa živeli, boste imeli še dobrega delavca. Kličite pa ga za najdenčka Jančka. Vedite, naš nebeški oče vas ne bo pozabil, ko boste vzgajali to siroto.» Kaj je hotel odgovoriti Mihovec na te besede? Nekaj se mu odtajalo pri srcu. Te besede so ga presunile... Najdenček Janček je bil kaj ljubek otrok; lepo rdeč kakor črešnja, uren kakor veverica in bistroumen. Stari župnik, ki je poučeval vaško deco v pozimskem času raznih molitvic in drugih najpotrebnejših reči, kar ni mogel Mihovcu prehvaliti Jančka. Bistri deček je vedno, kadar je bil na paši, veselo prepeval in piska] na leseno piščalko, ki si jo je sam napravil. Oj, kako je znal piskati! Prav pogostoma je najdenček Janček gonil živino na Vogelnico; tam je bival stari oglar Matevž, ki je žgal oglje in imel prav rad Jančka. Pripovedoval mu je razne pripovedke in pravljice; vedel je tudi za več zakletih gradov, v katerih so zakleti ljudje okameneli in čakali dolga dolga leta pogumnega rešitelja, ki bi jih rešil grozne kazni. Z posebno pazljivostjo je Janček poslušal vselej nasledno pravljico: Tam v deveti deželi je veliko mesto. Zadaj za tem mestom so tri gore in na srednji teh je zakleti grad. Svoje dni je bila na istem gradu prav ošabna gospa; imela je vsega v izobilju, vse se ji je klanjalo. Prav ponosna pa je bila tudi na svojo hčerko, ki je bila lepa kakor gozdna vila. Pa se je prigodilo, da je ravno na sveti večer došel na grad pobožen puščavnik in prosil za prenočišče. Toda ošabna gospa ga je nahrulila: «Izgini, berač nadležni, nocoj imamo veliko veselico Kdo se te bo izogibal!« Sveti mož je odšel, na dvorišču pa se je obrnil z grozno zakletvijo: «Pomni me, ti ošabnica grajska gospa, jaz te zaklinjam s tvojim gradom vred. Mnogo jih bo, ki te bodo skušali rešiti. Pa dolgo časa boš čakala rešitve; kajti za tisto drevo, iz katerega se bo napravila zibelka za tvojega rešitelja, še niti seme ni padlo na tla.» Komaj je bila izrečena ta grozna zakletev, se je ves grad stresel kakor v hudem potresu, grajski prebivalci pa so na mah vsi okameneli. Niti trenil ni Janček, ko je poslušal to pripovedko. Vprašal je vselej oglarja: «KoJiko časa pa mora že biti od te grozne zakletve?s Zvedel je, da že blizu tristo let. Vsi Zahribčani so se zelo čudili poprej tako veselemu Jančku, ko je na enkrat postal tako zamišljen. Komaj osemnajst let star. je Janček sklenil, da bo poskusil rešiti ljudi na zakletem gradu. Neko jutro je Mihovec klical in klical najdenčka, pa ni ga bilo nikjer. Hitro se je po vsej okolici raznesla novica, da je Janček izginil neznano kam. Samo stari oglar Matevž je vedel za vzrok pobega in je sam s sabo govori!: «1 i presneta reč ti! Kdo bi si mislil, da je ta fant tako pogumen. Bog ve, če se mu bo kaj posrečilo. Ali pa bo storil žalosten konec....» Krasno jesensko jutro je bilo, ko. je korakal Janček za svojim ciljem. Namenil se je, naj ga stane tudi življenje, da reši zaklete grajske ljudi v deveti deželi. Deveti dan njegovega popotovanja je že potekal. Večerilo se je, ko je dospel do temnega gozda, kateremu ni bilo videti ne kraja ne konca. Bil je pogumen dečko, dasi je bil še mlad. Preden je stopil v temni gozd, se je pobožno prekrižal in zmolil kratko molitvico na čast nebeški Materi pomočnici. Precej dolgo časa je že taval po gozdu, preden je zagledal malo luč. Z velikim veseljem je pospešil korake, da čimprej dospe do nje. Prišel je na mesto. Stal je pri majhni koči 111 skozi malo linico je videl, da je v njej star možak z veliko sivo brado in da bere velike bukve. Do smrti utrujen je bil pogumni Janček, ko je baš na sveti večer stopal skozi glavno mesto v deveti deželi. Zadaj za mestom je videl one tri gore. Na srednji je stal zakleti grad. Sneg je pokrival vso deželo na debelo in vsa pota so bila opolzka. Ob svitu lune je dospel Janček do vznožja srednje gore. Pogumno je nameril korake po lepi široki, a strmi cesti proti gradu. Nekaj časa je lahko korakal, dasi je bilo vse ledeno in opolzko, potem pa je začel pešati. Nekako v sredini pota ni mogel nikamor več. Spomnil se je na golobovo pero in ga vzel iz žepa. Kakor bi trenil, je bilo po poti daleč naprej polno golobov in zaslišal je glas: «Hodi preko nas dalje!» Korakal je po golobih, ko pa je teh zmanjkalo, znova ni mogel nikamor. Vzel je iz žepa mravljino nogo in sedaj je bilo polno mravelj pred njim, preko katerih je mogel nadaljevati pot. Tako je dospel na planoto, na kateri je bil grad, ves sijajno razsvetljen. Razumljivo je, da je nastalo v gradu nepopisno veselje. Ubogega Jančka so takoj lepo oblekli in posadili za mizo. Poprej ošabna gospa je bila sedaj vsa ponižna. Ponujala je rešitelju plačilo, kakršno bi hotel, a on ji je odgovoril: «0 tem ne govorim nocoj, ker je sveti večer.» Ta večer, ko je Janček rešil prokletstva vse te grajske ljudi, se je strma ledena pot vsa stajala. V grajski kapelici je zvonček začel sam zvoniti in ob polnoči jim je sveti pu-ščavnik bral tri svete maše; od kod je prišel, je vedel samo Janček, ki je spoznal v njem starčka, pri katerem je prenočil. Prišel je drugi sveti večer na tem gradu. V dvorani so sedeli vsi grajski ljudje, med njimi naš Janček, ki je bil ves izpremenjen; cel vitez je bil; sedel pa je poleg svoje za-ročnice grajske hčerke. :,.., Prav isti starček, ki je prejšnje leto bral svete maše, je govoril zaročencema: «Ubogo dete Jezusček, ki si se rodil v največji zapuščenosti, daj vso srečo tema mladima človekoma! Vidva pa bodita usmiljena proti vsakomur, če hočeta, da bo vajina sreča trajna!» Janček in grajska hčerka sta se kmalu nato poročila in živela v sreči in zadovoljstvu dolgo vrsto let. Enako srečo in zadovoljnost, dragi bralci in bralke, želim tudi jaz vam: da bi bili ne samo ob božičnih praznikih, temveč sploh vedno srečni in zadovoljni. Anton Stražar. Pri grajskih vratih je stala grda ženska; v eni roki je imela svctiljko, a v drugi palico tremi vrhi. «Kdo si ti in kaj iščeš tu?» Janček se je spomnil, starčka, ki mu je velel, da ne sme ljudi ogovarjati, ampak le odgovarjati na njihova vprašanja, zato je bil prav vesel, da ga je babnica ogovorila. Pogumno ji je odgovoril: «V grad hočem iti.» «Na, tukaj imaš mojo palico, in kar vidiš stati udari ž njo! » Prišel je na dvorišče. Tam je videl oka-menele konje pri koritu ob vodi; udaril jih je, in glej čudo, konji šo veselo zarezgetali in zdirjali po dvorišču v odprti hlev. Šel je potem po vseh hlevih, udaril posebej vsako žival, vsakega hlapca ter deklo in vse je oživljalo. Tako je prišel v veliko grajsko sobano. Gospa, lepa in zala ženska, je sedela pri mizi. Držala je baš kupico z vinom pri ustih. Poleg nje je bila še lepša hčerka in drugi grajski prebivalci. Vsakega je udaril enkrat s palico in naposled tudi vseh petero godcev, ki so takoj začeli igrati iz hvaležnosti svojemu rešitelju. Popravljena meja (Dogodbica.) Določanje meja in postavljanje mejnikov povzroča vaščanom nekaterih vasi po deželi neprijetne spore, sovraštvo in dolgoletne pravde. Mnogo takih prepirov nastane zavoljo lakomnosti in poželjivosti po tujem blagu. Tak grabežljivec je bil na Ilovju Bobar, mož, ki ni mogel trpeti nobenega mejnika, da bi ga nekoliko ne premaknil. Zdaj se je lotil enega in zopet drugega soseda; nihče pa ni hotel proti njemu sodnijsko postopati, ker mu nikdo ni mogel ničesar dokazati. Zaradi lakomnega in nepoštenega soseda so živeli prebivalci na Ilovju vedno v prepiru. Molče so se srečavali gospodarji, ženske so se pozdravljale s psovkami, mladina se je pretepala in otroci so se psovali med seboj. Tako so se napadali na poti iz cerkve kakor tudi na vasi podnevi in zvečer. Samo Dihar se ni prepiral, dasi je bil za to najbolj upravičen. Bobar mu je že drugič prestavil mejnike za nekaj sežnjev, uakar ga je Dihar opozoril, da bo popravljal po smrti storjeno škodo. To očitanje je sicer zakrknjenega soseda pogrelo, Dosebno še, ker je čez nekaj tednov umrl Dihar, ne da bi se spravila v poslednji uri. Sin, ki je prevzel posestvo po očetu, je bil navihan, da mu ni bilo enakega v okolici. Prepričan, da si je sosed prilastil znaten kos njegovega zemljišča, je tuhtal in ugibal, kako bi ga zlepa napotil do spoznanja in povračila, kar se mu je tudi posrečilo. Bila je oblačna poletna noč. Pozno zvečer se je Bobar odpravil po opravkih v bližnji trg. in mladi Dihar je vedel, da se bo spotoma bržkone oglasil v gostilni, kjer se bo dalje časa zamudil. To priliko je porabil, ter se skril za lipo, rastočo ob travniku, kjer je vodila čedna bližnjica iz trga na Ilovje. Prav ob lipi so stali v ravni črti prestavljeni mejniki. Okrog enajste ure je prikolovratil Bobar iz trga po bližnjici ter se je opotekel ob mejniku, stoječem ob poti. cPreblizu steze sem ga postavil,» je godrnjal, pobirajoč se od tal. «Ahab se je Dihar ugriznil v spodnjo ustnico, ugibajoč, kako bi kaznoval nepoštenega starca. Znnl ie izvrstno posnemati svojega pokojnega Začel je klicati starčka, proseč ga, naj odpre. Sivi starček se je zelo začudil Jančku, neustrašenemu mladeniču, ko je izvedel vzrok njegovega popotovanja. V kratkih besedah mu je tudi povedal Janček zgodovino svojega življenja z iskreno željo, naj mu kaj pomaga, da si zboljša svoje bedno življenje. Starček si je pogladil svojo sivo brado in izpregovoril: «Prav rad ti pomagam, ubogi in pošteni mladenič. Povem ti pa naprej, da me moraš brez pomisleka na vsak ukaz ubogati. Poslušaj me torej: Na ta zakleti grad jih je že popotovalo prav mnogo, pa vsak je še zapadel smrti. Vsako žival, ki te sreča na tvojem popotovanju, ogovori in vsaki napadeni živali pomagaj. Le človeka ne smeš nobenega ogovoriti. Ti smeš samo odgo-mesec. Najbrž boš prav na sveti večer prišel do gradu; ako prideš prej, ne smeš iti v hrib.» Janček se je drugo jutro lepo zahvalil za prenočišče, večerjo in nasvete ter odpotoval dalje. Kmalu od starčkove koče je naletel na jastreba, ki je nad njegovo glavo nesel goloba. Janček, kot izurjen metalec, je pograbil debel kamen in ga vrgel v roparskega jastreba. Pogodil ga je izborilo. Jastreb je z golobom vred padel na tla. Janček je pobral že čisto utrujenega goloba. ki je naenkrat izpregovoril: «Dobri mladenič, ki si me rešil, izderi mi pero in ga dobro shrani, kajti potreboval ga boš.» Ko je golob to Izpregovoril, je zletel znova pod sinje nebo. Potem je naletel Janček na kup mravelj. Ko je opazoval te pridne živalice, je videl spodaj pod mravljiščem tudi kruljevo mravljo, ki bi rada prišla na vrh, pa ni mogla. Janček jo je pobral in dal k njenim tova-rišicam. Rešena živalica mu je odgovorila: «Izderi mi eno nogo, kajti potreboval jo še boš» Mladenič ie stori! tako in nadaljeval not.