Razne novice. * NaŁ llst iahalal bo med Sasora voKln« borbo drafcrat na teden t torek in petek. TodaTsled tega mu oslan« naroftni«a ista kakor dosltj. Somišljenild, pridobiTajto nani noTih naročaikoT. * Somišljenilii pozor ! Opozarjamo somišljenike, da morajo biti volilni imeniki razpoloženi t občinski pisarni 14 dni! Imenike je možno vpogledati vsak dan ob tistih urah, ki jih določi okr. glavarstvo in ki se morajo javno razglasiti. Somišljenike prosimo, naj natančno pazijo, če so vsi naši voliloi zapisani pravilno (krstno, rodbinsko ime in stan) t volilnem imeniku ali če ni zapisan kdo, ki nima to livne pravice. Zoper vsako nepravilnost naj se takoj vloži reklamacija. * Sadiarska in vlnarsta šola v Mariboru. Piš« se nam: Kako tužne razmere vladajo na t^ šoli, presega že vse meje. To šolo obiskujejo večinoma sami slovenski učtenci, istotako tudi sa* jarske in vinarske tečaje. In vsl-ed teh par Nemcer (oziroma nemčurjev) se ne sliši v šoli nobena slo venska beseda, Tega pa je kriv ravnatelj Z^eiiler, ki je zagrizen nasprotnik slovenščine. On skrbi tudl za to, da učitelji, ki razumejo slovenski, ne smejo govoriti z učenci slovenski. Učencem pa je sploK prepovedano, med seboj slovenski govoriti. Tako se dela na šoli, ki je namenjena za slovensko Spodnje"Stajersko in za katero plačujemo tudi mi davekv Učenci se morajo z nemščinb ubijati, namesto da bt S9 učili strokovnih predmetov. Na ta način izgubijo mnogo časa. Letošnjo spomlad se je udeležilo nad 30 fantov in mož sadjarskega in vinarskega tečaja. Od lih sta bila samo dva Nemca, vsi drugi so bili SIgˇenci, ki so se večinoma prav dobro zavedali svoje na* rodnostL Med udeleženci je bil že ne več mlad člo vek, sin slovenskih starižev, kd ni niti znal dobro nemški, a vendar se je štulil k Nemcem in je sploB Slovencem svoje nemčurske zobe kazal. Kričal ie nad Slovenci: Kaj iščete tukaj na nemški šoli in nenp Skl zemlji?" Saca neumna predrznost! To je zopet znamenje, kako potrebna nam je slovenska kmetijska šola. Potem bo pa ta šola prazna! * Samo psoranji©! ,,Slovenski Narod", starejSi brateo ^Narodnega Ligta", grdo psuje udeleženoe shoda KmeSke zveze v Laškem trgu. Pravi, ,,da so bili večinoma otroci, fantje in drugi moški z alk*> holom omračenim duhom", ,,da Kmečka zveza ni imela niti pet treznih kmetov na shodu", zborovalce imenuje «ljudi z omra-čenim duhom, katere je privedla na shod le prilika, da se pošteno opijanijo in razgrajajo." — Kmetje, tako Vas tisti psuiejo po ftstih, ki se Vam na shodih laskajo. Napodite s pa»jim bičem take hinavce od sebe! * Sestanek zaupnlkov Slov. kmečke zveze t brežiški okolici se je vršil v torek 19. m. m. Došlo je okrog 80 mož, med njimi več županov. Prišlo je tudi nekaj nepovabljenih pristašev ^narodne stranke" med njimi rr. Jože Petrišič iz St. Lenarta; ker so želeli tudi pristop, dovolil sem ji je, ker zaupniki niso imeli ničesar skrivati pred njimi. Dr. Benkovič je kratko razjasnil pomen sestanka in pobijal nekatere neresnice, kalere trosi ,,narodna stranka" o nainenili kmečke zveze in o govorniku. Nato se je oglasil k besedi g. Jože Petrišič, ki je pa začel tako vezati naučen otrobe, da ga kmetje niso hoteli več poslu* šati, Sele posredovanju predsednništva se je posrenčilo, napraviti mir. Odgovoarjal mu je korenito dr^ BenkoviC; zavrnil je očitanje klerikalizgaia kmečka zveze in vprašal g. Petrišiča: MKaj pa je to klerikalec?" Petrišič se nekoliko pomišljuje (najbrže 30 na to ni pripravil, oziroma ga niso pripravili) ter blekoe: Mklerikalec je oni, ki Boga moli?" V Petrišičevi koži bi tedaj nikdo ne bil rad; od vseh strani zabnči smeh in slišijo se klici: ,,A tako! Oho!! Ali ti ne moliš Boga, ker praviš, da nisi klerikalec?" Petrišič se izgovarja, da on tudi v cerkev hodi in izgine s pozorišča med splošnim smehom. Nato se je izvolil v okrajni odbor nafielnikom g. Podvinski st. iz Globokega, podnačelnikom pa župna Lapuh in Volavšek ter Frano Agreš iz Pišec; določiB so se zaupniki za vs« vasi okraja in določil se jo red volilnih shodov po posameznih važnejših krajih; Član glavnega odbora Kmečke zveze je g. Mart* Pajdag, župan v Pleterji. * Ml ln nčiteljstvo. Ptujsko učiteljsko društvo $<# izreklo našemu liatu svoje ogorCenje, ker baji=< napadamo učiteljski stan. To je neresnioa, katero odločno zavračamo. Mi nismo in ne bomo nikdar napadali učitoljskega stanu, ker je to proti našemu prepriftanju, da smo tuintam mahnili po nemSkur tarjih in liberalcih med učiteljib.,, tp pa je vendae polititJnem listu doroliano, ki porsod in vselej ob- aofa memškutarijo in liberalizem. Zakaj pa se ptujsko aiiteljsko društvo ne zgane, <5e ,,Popotnik", ,,U6itBJfski Tovariš", MNarodii3l List", MDomovina", ,,Sloˇenskl Narod" itd. napadajo katoliško-narodno nazimnje in katoliško-naroidne pristaše. Bodimo pravični m ne enostranski! Predvsem pa resnico! * Dr. Benkoviča neodpustliivi greh. Pred nedavnim je dr. Benkovič prišel po opravkih v Trtorlje. Oglasil se je tudi pri svojem znancu kaplanu gosp. L. Ta ga je predstavil svojemu župniku, vrJemu narodnjaku, in ker je bilo ravno opoldan, je ctr. Benkovič sprejel povabilo h kosilu. To je obCutljive živce naših liberalcev tako razburilo, da so ate t dveh člankih ,,Nar. Lista" zgražili nad tein in se — stavimo glavo — še bodo. Mi bi liberalce apomnili samo na to, kolikokrat so že oni uživali gostoljubnost istega g. župnika, Afčasih celo nepoˇabljeni, pa jim tega nihče ni štel v greh. S takimi malenkostmi skušajo narodovci izpodkopati dr. Benkoviču zaupanje pri ljudstvu, a dosegli bodo s tem ravno nasprotno. Ljudstvo gotovo ne mara za •poslanca sovražnika dukovšfiine. Dr. Benkoviču pa nasvetujemo, da, ko pride zopet vTrbovlje, gre k pristašu Narodne stranke, Forteju, kjer ima z)daj neka nemška gled. družba predstave, ter napravi poklon naši liberalni intelipenci, ki hodi ob vefierih tako pridno tja kazat svojo narodnost. Morda pride potem tudi pri njih v milost. * Celjani proti dr. Korošcu. Za agitacijo proti dr. Korošcu morajo plačevati tudi davkoplačeTalci. Tajnik okrajnega zastopa Oroslav Kušec poi&lja uradno inpoštnine prosto županatvom v volilnem okraju dr. Korošoa besedilo za plakate, v katerih pozivljajo Celjani, (ki so zopet neodvisni kmetje) volilce na zaupen shod, ki se bo vršil pri Ciganu na belo nedeljo in kjer bo liberalna stranka pod krinko ,,neodvisnili knietov" postavila dr. Korošcu protikandidata. Da tiči za ceio »tvarjo Narodna stranka, dokazuje spletka z ,,neodTisnimi kmati", s katero hujska ta stranjca proti Kmečki zvezi; jasno pa je to tudi iz lista, ki je bil priložen besedilu: ,,Kmeti, ki bodo ta oklic podpisali, nimajo s tem nikakoršnih stroškov." Vsakdo ve, posebno v rogaškem \n šmarskem okraju, da Kušec stroškov ne bode plačal. Za njim stoje celjski advokatje. Kmetje, ne dajte se motiti od ljudi kakor je Kušec kajti noče vas storiti neodvisnth, ampak še le prav odtvisnih od celjsMh doktorjev in liberalnih učiteljev — kakor sta Strmšek in Ferlinc. Kušec je rabil za agitacijo tudi razmnoževalni stroj. Cecavega? Sam ga nima! Ali je vse to zahrbtno delovanje tudi ,4iudska volja?" * Nezaslišana predrznost! Kako liberalna rrtranka farba javnost, presega vse meje. Na zaupnem shodu, pri zaprtih vratih v Mariboru je postaTila liberalna stranka Glaserja kandidatoin za MaTibor desni breg, v svojem glasilu ,,Nar. List" pa pravi, da bo podpirala kandiidata neodvisnih kmetov, namreč Glaserja. Vsi vemo, da ,,neodvifeni kmetje* nikdar niso postavili Glaserja kanididatom. Kako torej more stranka skleniti, da bo podpirala iandidata, ki so ga postavili ,,neodvisni" kmetje. To je nesramna liberalna farbarija! Najprej si i#bere in postavi stranka kandidata, potem pa pove: »Neodvisni kmetje11 so si ga postavilL Tako se je zgodilo z Rošem, Roblekom, Ježovnikom in sedaj z GBaserjem. * Sramuiejo se — divjih prizorov, ki so jili nprizorili Roblekovi pristaši na Joželovo v Celju in *Nar. List" hoče najhujše liberalne izbruhe, kakor pljiivanje, utajiti. Zaman! Na tisoče kmetov je priča •divjanju Roblekovih pristašev, to se ne da utajiti! Tudi zveze s socialdemokrati se sramujejo in jo hoSejo utajiti. Ne mi, ampak njih dnevnik ,,Slovenski Narod" z dne 27. marca piše o tej zvezi: Narodna stranka je pripravljena, paktirati (sklenijti zvezo) s socialdemokrati proti primerni kompenzaciji (odškodnini). * Olikanl dr. Božič. Celjski advokatski koncipient dr. Božič, katerega jo liberalna stranka doloSla, da hodi z enim govorom o kmečkem stanu po Sp. Stajerskem, se je baje na shodu v Vuzmetincih ferazil, da je trefba pljuniti pred vsakega, ki bere JSlov. Gosp.'c Mi pozivljamo dr. Božiča, da naj najprei pred seboj pljune, ker tudi čita naš list, potem pa naj gre pljuvat pred naše naročnike. Dr. BožiS bo si prej izpljuval svoja pljuča, nego pride do zadnjega naročnika. t Osrednjl odbor za Gregorčičer spomenik v Gorici se najiskreneje zah»aljnje za priapeTek iz Maribora. Darovali so- SlovensVe fojenkp goapodinjske Sole v Mariboru 2 K; gg A Rtbusa, cand. fil. 1-20 K. F. Kotnik, stnd. fil. \ K, F. JerovSek, c. kt. prof. 2 K; l g. dr. F. Ko^ vaiiJ, prof. teol. 4 K: t. g. dr. A. Medv»d, e. k-. prof. 10 K; 6. gosp. J. laTčift, e. kr. prof. 4 K; g. dr. Firbas, c. kr. notar 5 K; g. L. Koprivšek. e. kr. prof. t p. 3 K; gdč. T. P5schl 2 K: gg. dr. Roaina, odvetnik, 10 K, Ar. Kac, zdravnik, 5 K, dr. L. Pivko, c. kr. prof, 3 K, B. Matek, c. kr. jsrof, 8 K, dr. L. Poljanec, c. kr. prof., 2 K, I. Belle, pot. nfitelj, 1 K, ir. M. PotoJnik, c. kr. prof., 2 K; ii. gg. dr. A. Korošee, urednik, 10 K, K. HriboTSek, gtolni prošt, 2 K, J. Majcen, kanonik in prof., 4 K, J. Voh, kanonik, 2 K, dr. J Hohnjpc, prof. teol., 5. K, 3. Zidanšek, raTn. Mm , 5 K, dr. A. Jerovaek, c. kr. prof., 5 K, A. Cižek, reronJitelj, 3 K, F. Bohili, kaplan, 2 K, F Simonič, kaplan, 4 K, Hanbenreish. knezošk. ¦r., 2 K, F. Trop, korvikar, 2 K, Morayec, stolni inpnik, 5 K; gdfc. A. K*j«tm 1 K. — Skupaj 11320 kron. Mariborski okraj. m Marlbor. V Mariboru je 4491 volilcer. — Kakor se govori, bodo Slovenlci postavili lastnega tandidata. V Mariboru postavijo štiri stranke svoje tandidate: Vsenemci, nemški krščanski socialci, socialderaokrati in SloVenci. — Mesto namoraTa seziklati pri treb rtbnikih veliko kopalifiče. m St. Lorrene nad Mariborom. Tukajšnii to* lilci iz Kumena, Krecenbaha, Rotenberga in L hna so navdušeni za kandidata g. Pišeka, ki kandidira na programu ,,Kme6ke zveze"; obsojajo pa nečiivono početje Celjske stranke mladih advokatov koncipijentov in liberalnih učiteljev, ki ,,po ovinkih" deluje proti Pišeku in mu postavlja protikandidata v osebi Viktorja Glaserja iz Ruš. G. Viktor je tukaj sicer dobro znana oseba, saj kupuje pri nekterih posestuikih tudi deske in drugo lesnino, pa da bi ga kdo smatral za zmožnega, zastopati v državnem zboru naše koristi, tega še nismo slišali. Mi le pomilujemo g. Viktorja, ker ne sprevidi, kako ga dr, Kukovec zlorablja. Zakaj pa Kukoveo sam ne nastopi kot kandidat ali kak njegov sodrug iz Celja, ali kak učitelj? Ker znajo, da v tem okraju nihče ne zmaga proti Pišeku; zato se nočejo blamirati, ampak hočejo to blamažo milostno prepustiti svojemu zaupniku Viktorju. G. Viktor! če si ti dovzet za nas posestnike, ki smo večinoma kmeti, kandidiraj na podlagi ,,Kmečke zveze", ne pa Celjske narodne stranke, ali pa se pridruži in deluj za Pišeka, ne pa za Kukovca, Spindlerja in Lesjaka, ki te le blamirajo. G. Viktor! mi te imarao radi, saj nam deske še precej dobro plačaš, a zavoljo tega še te ne bomo volili; arapak ker te imamo radi, te ravno zategadelj nočemo voliti, da ti prihranimo od narodovcev ti ponujano blamažo. Brez blamaže si nam vedno drag in ljub, s blamažo na obrazu nam več ne bodeš dopadel. m Slov. Blstrica. Uradni dan okrajnega glavarstva bo tukaj dne 4. t. m. m Št. Lenart v Slov. gor. Uradni idan okrajnega glavarstva je tukaj dne 11. aprila t. 1. m Pobrežje prl Marlboru. Sicer je že stara stvar, da se preroku domačemu ne verjame toliko, nego onerau, ki je priromal iz tujine, tudi sosedov kruh baje bolj diši, nego domači, 6e tudi je morda naš boljši in če ga pri sosedu sploh dobiš, vendar se zdrznem zopet se obraili na Vas, dragi Poberžani, v kojih se nadejam najti Še iskrico odkritosrčne in dobre volje, s prošnjo, da premislite, kar ste Čitali iz našegti kota v našfim lislu iu vzamete tudi na rešeto, — a ne preredko — kar bi Vam rad danes prinesel. Vem da znate že vsi naprej, da se zaganjamo v ono nemško trdnjavo, ki stoji na nekdaj Halčevi njivi — v šulferajnsko šolo. Vpraša se, če je pravično, da se nam vsili taka šola; o namenu šulferajna se je že razpravljalo. Trdimo lahko, da našo šolo obiskuje najman.| polovico otrok, ki nemški sploh ne znajo; večinia jih je pa6 takih, ki znajo slovenski bolje nego nemški, samo nemške pa lahko na prstih naštejemo. Pouk v šoli je pa izključno nemški — torej za par onih Slovencev se mora večina Slovencev uklanjati. Toda reče se: naši otroci naj se nauče tudi nemški; res je dobro, če zna kedo dobro več jezikov, zlasti pa tukaj blizu mesta. Jasno pa je, da otroci, ki ne razumejo nig nemški, zastonj sede v taki šoli, 6e tudi so morda saj toliko nadarjeni, kakor njih nemški tovariši; na tak način otrok izgubi veselje do šole in do učenja, kar je tudi prav lahko umevno; kedo izmed teh otrok še potem pogleda kako nemško knjigo, ko je zapustil šolo, na kar je že čakal s trepetajočim srcem; doma govore slovenski — brati in pisati pa ne znajo ne slovenski — pa tudi nemški ne, da bi zadostovalo. Kako težko se taka poparjena duša potem spet zbistri, je razvidno pa5 najložje, «18 se r.odo izmed takih polovičarjev upa na gimnazijo ali realko ali kam drugam; voda se le skali, druzega ni6, tam je le dobro ribiti. na tak način se povzgajajo le nerazsodni polovičarski značaji. Koliko časa se zgubi v ljudski šoli, fie ufiitelj strmoglavi s svojo nemščinio vedno naprej o kakem predmetu, katerega bi samo z jedno slovensko besedo raztolmačil, o 5emur govori zastonj cele ure. Toda Bog varuj, slovenske besede v pobrežki Šoli; saj je še otrokom med seboj prepovedano govoriti stovenski; še celo v Šoli si zdrzne učitelj vcepljati v otroško dušo so vraštvo do vsega, kar je slovensko. Otroci to povejo doma, r5e tudi se še morda ne zavedajo. Kako čudno pač raora biti ono družinsko življenje, kjer morajo stariši poslušati, kako njih otroci lomijo spakedrano nemščino, ter se jim prezgodaj odtujajo na tak na5in|; to mora pač redkokedaj obroditi dober sad. Z učenjem nemščine zgube naši otroci premnogo 6asa, katerega bi lahko porabili za stvarni pouk, ki je prav za prav glavni temelj omiki. Nemci to prav dobro vedo in zato ravno poueujejo svoje otroke v njih materinščini: nemška manjščina skrbi za svojo mladež prav pametno, ker se zaveda svoje narodnosti. Mi pa, ki smo v večini, pa damo svojo deco v pravern pomenu besede ponemčiti, Kaka škoda! Nemcem in posilanemcem je seveda ljubše, 5e naša deca zaostaja v omiki, tem lažjo bodo potem z nami poraetali, ko se bo šlo za koristi in posest. Kedot to razsodi in uvažuje, ta je seveda hujskač; če pa tak učitelj v Šoli zoper narodnost, zunaj pa čez društvo krščanskih žena tako podlo na lurežu v pri6o otrok zabavlja, 6e tudi nasiti vsak dan v taki hiši svoj lačni želodec — tak seveda ni hujskač. Na tak način torej trositi ,,omiko" med ljndstvo in siliti v otroke nemščino, to presoga diileč nifije zdrave vzgoje. Saj učitelji bi morali upoštevati (o, 5e jim je le količkaj blagor izročenih otrok ležeft na srcu. Naš sedanji šulferajnski oliman pač ni mož za to, da bi bil zraožon brigati se za kaj tacega; priporočal bi mu razen Ijudskošolskih predmetov poučno knjigo': Richter, allgera. Erziehungslehre, 4. Aufl., St. 52; 5e nts razume nemSke fcnjigo, pa knamo tndi sloT«nsk« oa razpolago. Slovenjegraski okraj. s Mislinja. V, soboto Ž8. marc;i. je začela gpruli v podstreSju Iršičeve gostilne. Mnogo ljudi se je vrlo trudilo, da so vkljub mo6neniu mrzlemu vetru ogenj oinejili Jn kmalu udušili. NevarnOst je btla velika za celo vas. s Iz lnislinjske doline. V požrtvovalni H6ft&bičnosti je slavno ravnateljstvo rajfajznovke v Qt. Ilju pod Turjakom odrezervne^afondanaklonilo le^« pisanko občinskim revežem v Smiklavžu in St.Vida. Bog plati! s Mislinia. Pred svetom moramo pohvalitt iaobražene, olikane, fine, uljudne in nad vse prijaen« postrežljive železniške uslužbence ob progi t mi»linjski dolini. Beremo, da se po drugod nahftjajo nevedni, surovi, udurni in neprijazni uradniki, kai v našo neizmerno veselje ni tukaj. V uradnih orork so točni na svojem sami sebi si določenem mestu, svoje dolžnosti izvršujejo uradotočno, da stranike nimajo nikoli niti najmanjšega vzroka za nezadoTdJjnost, pritožbo ali celo tožbo. Z ljudstvom so eama duha ter ga tudi s svojimi lepimi zgled? nrayi» vzgojujejo, ker ga spoštujejo in se modro zavedajo, da so v teb. krajih uslužbeni radi ljudi in nt Sele dobro slovensko kmečko ljudstvo sem se naselile radi uradnikov iz tujih krajev. Tudi za izobrazbo priprostega ljudstva in drugih skrbijo na pray izdaten način. Takole imajo včasih po raestih na kolodvorih neprijetne izkušnje marsikateri ljudje, ker so tamkaj uslužbenci ia uradniki tako visoki gospodje, da hočejo vse sami vedeti in vse znanje le ease ohraniti. Ce n. piv kdo odda vozno blago, uraflnik kar vse listine sam izpolni in uredi, misleč a, saj stranka ničesar ne zna; ia pri komur apraričeno mislijo, da ne zna, tudi vse sarri oskrbijo, na mu nočejo pokazati ničesar, naj le ostane nespreien in nevedenf človet.- ;Vse drugačo jn plemepiteiše -^lajo naši lino izobraženi, preljubeziiivo prijazni 2avali/rji — železni&ki uslužbenci. Ce kdo kaj ne a»r pravi pravilno, mu pošljejo iiazaj na dom ter ga t ^vseh malenkostih poučiSo, da si z lastne skušnj© pridobi popolno , irt tudi trajno znanje. Ce se spr»gleda kakšna malenkost, pošiljatev zanesljivo gototo pride nazaj, da se vse točno uredi, in za priho^ njost tudi znanje spopolni. In to je ljudstvu t korist, ker ga Ijubeznjivi uslužbenci1 tako prijazno im prizanesljivo učijo. Da se predobrih uslužb«QC«rr plemenita Ijubezen spozna še v svetlejši lufii, naj navedemo nekaj srečnih slučajev. Nekdo je posJa! nujno brzovozno blago v Celovec, pa ni na list zapisal drugega kakor Klo^ enlurt. Glejte. tu je zaanje pomanjkljivo! Uradnik se je v vsej svoji ljnbezifi ustrašil, da bi njegov prijatelj mogoče kedaj pozabil, v kateri deželi leži Celovec, ter mu je vrnil listino, naj pripiše tudi ime dotične dežele. Ker se j» nujna pošiljatev vsled tega precej zakasnila, je bil ta očividen pouk dosti izdaten pripomoček, da ljubi prijatSelj nikolfi ve8 ne pozabi, v kateri deželi leži vas Celovec. Drugi uslužbenec še bolj h kosmatemu osrčju prirastli prijatelj je poslal bla?o r Mestinje na progi Grobelno-Rogatec. Skrbni uslužbenec je vrnil listino s samostovenskim imenom, nt^ se prijatelj nauči tudi svetovni in popolno osreftnjofii nemški jezik, s tem da zapisuje redka izrirno nemška imena. Kaj mu je treba vedeti, da je nn oni progi kakor tukaj vse dvojezično, da so roznS listi slovensko-nemški, da je na kolodvoru velifc napis v obeh jeizikih! Naj se le kaj prida nauiS, saj ni<5 ne de, če ima kakšno škodico, ker nobeden nk ni zastonj. Bo že vse pozabil. — V solnčni dežeS goriški leži Gorica. Pravijo, da je glavno raesto. Govorili so, da bi bili tam dve železniški progi. 0% je res, ali nfe, kdo pa ve izmed nas priprostih. Mogoče vejo gospodje tam pri cesti. Zato bi bilo dosti, napisati samo ime Gorica. Pa sjlej ga spaka. S© tisti gospodje tam ne vejo, v katerem mestu je želeeniška postaja za glavno mesto goriške dežele. Gez dolgo časa, po trudapolnem premišljevanju se oa spomni eden izraed najbolj učenih in najljubezniTfiilruslužbencev, da peljeta mimo Gorice dve pro<n. Naroči torej prav prijazno, naj se na listu natanko eapiše, v katero mesto kot postajno in po kateri progi se naj vozi, 5e hoče v glavno mesto! Izdatno st mora učiti, in potem bodo šli tepci kmalu rakoa žvižgat! Pa ne mislite, da bi se take ljubeznjivosti godiile iz grde, črne hudobije; ampak resno in slovesno vam zatrjujemo, da se vse to vrši v olikari obliki iz ljubezni in v skrbi za nrospeh ljudske iiobrazbe. Najboljši dokaz za to nam je prežalostna resniica, da jih višji, ljudstvu skrajno sovražni oradniki kruto preganjajo in zaničujejo, kar si bodemj^ mi prav dobro zapomnili tor odlofino nastopili ka svoje najbdljše prijatelje iln ljubeznjive dobrotnvk«, njihovim tlačiteljem pa nekaj zapisali za ušesa. C^ljski okraj. c Shod Narodovcev v Voinlku. Naš dopisuflc nam poroča, da besed. ki jih je v zadnjem poročilji pomotoma pripisal g. Fridriliu, ni govoril Fridrih, ampak prof. Jošt iz Celja. Ker naš dopisnik ni poznal g. pro!. Jošta, se mu je na vprašanja pot»dalo, da jeFridrih. Odtod pomota! c 0 shodu t Dramljah smo še dobili sledeOe porofiilo: Neki Jesenek je nastopil in pravil, Če bodem govoril le eno besedo, ki bi ne bila resnicr**, mi lahko vsak zborovaleo v obraz pljuno. K© }t> končal svoje psovanje, mu kandidat dr. Povalej takoj dotaže, da j« lagal; tako bi pa6 bil Jeseaflfc izgledal, «• bi g-a bili vsi opljtcvali, kakor je rekel» Jesenak, glejt8, da si prislužijte onili 1000 K, pravijo« da bi jih zelo potrebovali, katere Vam je obljubil di%, Povalej izplačati, 6e morete vašo trditev z dokazi podpreti, za kar vam damo 6asa še 14 dnu Ce pa Jesenek svoje trditve ne bode mogel dokazati, imenovali ga bodemo nesramnega obrekovalca jn lafajivca.' Drameljfian. e Ustanovni shod ,,Društva delavcev c, kr. ainkarne t Gaberjih pri Celju* se je vršil na cvetno nedeljo t celiskem Narodnem domu. Otvoril ga je društTeni ustunovitelj celjski vikar Gorišek, ki naglaša potrebo strokovne združitve delavstva. Za predsednika zbora se izvoli tov. Franft. Trebičnik, za podpredsednika tov. 'Anton Rednak, za zapisnifcarja pa tov. Scholf. Tov. Trebičnik se zahvaljuje pripravljalnemu odboru za trud, ki ga je imel, da se je ustanovilo društvo. Potrebno je, da se delavstvo izobrazi. Izobraženo delavstvo spoštujejo tudi delodajaloi. Delavstvo se mora medsebojno podpirati ia držati mora skupaj. 0 namenih delavskilb. stanovskih društev in o delavskem glasilu ,,NaSa Moč" govori nato zapisniiar S. K, S. Z. iz Ljubljane. [Vikar Gorišek naglaša, da je novo društvo krščansko-socialno delavsko društvo. V odboru morajo biti 1b delavei in nihče drugi. Tov. Ferdinand Jošt govori o nujni potrebi, da se pridobe tudi druge delavske stroke za stanovsko, strokovno organizacijo. Odbor novega društva se je sestavil sledeče: Fr. iTrebičnik, predsednik; Anton Rednak, namestnjk; Frančišek Skale, zapisnikar; Ferdinand Jošt, knjižničar; Jakob Tovornik, blagajnik; Franč. Apat, blagajnikov namestnik; odborniki so: Avguštin Jager, Alojzij Cimerman, Simon Kobola, Jan. Žaler, flurij Speglič, Jakob Rojo. o Hmeljarsko drnštvo v Zalcu se je vsled zadnjih dogodkov vendar vzdramilo in se zafielo vsaj nekoliko gjbati. To je dokazal prvi shod tega 4ru|tsra v St. Juriju ob Taboru. Toda mi svarimo gospode prireditelje, naj ob takih priložnostih ne bijejo bodisi prikrito ali neprikrito pb ,,Slov. Gosp.1* in dr, Korošcu. Dejstvo ostan , da bi še društvo vedno spalo, ako bi g. dr. Korošec s svojimi shodi ne prinesel vsaj posredno tudi v naše društvo življenja. In nadalje ostane tudi dejstvo, da še hmeljarsko društvo sedaj ne>razmne položaja, ki je nastal Tsled nove postave. Ako kmalu ne stori potrebnih korakov, bo hudo oškodovalo hmeljarje v celi Savinjski dolini. Novi zakon ima za nas izvenredno veliko ugodnosti, te je treba v določenih terminih jzrabiti. Slavno društvo, na noge! o Odgovor -Savlniskemu kmetu" v štev. 36 s,Domovine": Neki savinjski kmet, kterega pa mi prav dobro poznamo kot velikega bradatega gospoda iz Celja, kteri nima pedi kmetskega posestva, kteri 39 ne živi od žuljev svojih rok, ampak le od tinte in sopet tinte, kar nam najbolf spričujedolgi članek v ,,Domovinia štev. 36 Jz Savinjske doline", kterega je ta gospod kmet samo iz žaljenega samoljubja do starega prijatelja in iz zavisti v prostem fiasu skrbucal. Da se gre temu velikemu domoljubu samo za to, da Se kolikor le mogoče povefia razpor med Slovenci in zbegajo volilce, da ie temu miroljubnemu gospodu kmetu pravica postranska, bhijskanje in laž pa glavna stvar, naj naši spoštovani volilci posnamejo iz naslednjega: Laž je, da ,,Slov. kmečIča rveza* vsiljuje komu politično in versko prepriSanja, pač pa ta brani in bode zmiraj branila naše politične in verske svetinje, zraven pa skušalakmeta gospodarsko osamosvojiti. Druga laž je, da bi kandidat ,,Kme<5ke zveze" dr. Josip Povalej imel, -6e tudi, finanfini uradnik, kaj s predpisovanjem davjkov opraviti, in smo mi pripravljeni gosp. savinjskemu kmetu izplačati 1000 K, 6e nam dokaže, da je dr. Povalej kedaj le en. vinar davka komu predpisaL Gospod savinjski kmet! 1000 K ni za psa, in Vam bi vsaj za nekaj dni zaleglo, 5e tudi ste navajeni veft izdati, kakor imate pod palcem. Tretja laž. Dr. Povalej tudi kot interni uradnik ni relerent v indirektnih linančnih zadevab v okraju Celje in Vransko in tudi nikdar ni bil; glejte gospod kmet, tudi to Vam je znano, pa k!aj je Vam in n e uIralni »Domovini" za resnico, Vam je le na tem, da udarite po ^Kmečki zvezi" in njenem kandidatu. Po tem takem tudi gosp. savinjski kmet nikakor ne more presojevati uradnega delovanja dr. Jos. Povaleja, tem manj, ker rau 6e že ravno precej staremu niti glavni principi finančne uprave niso znani. Nasproti pa smo t srečnem položaju, da lahko volilcem •eljsko-vranskega okraja povemo na ves glas, da imamo ravno iz okrajev, t kterih je dr. Povalej upravni referent, najpohvalnejša priporočila o ljudomilent in vseskozi korektnem uradnem delovanju tega kandidata, posebno napram kmečkim posestnikom, znano nam je, da t slufiajih, kjer postava ni popolnoma jasna, dr. Povalej isto zmiraj tolmači v prid stranki in ne v prid fiskusu. Dokažemo pa tudi laMto, da je dr. Povalej tudi t , drugih pddelkih (on je samo pristojbinski referent za desetek) finančne ¦uprave dosegel marsikteremu prošnjiku s svojim .uplimim posrodovanjem ugodno in hitro rešitev, in se i do sedaj Sa nikdo ni do njega obrnil brez uspehs, akoravno je takib prošnikor ogromno, če se pomisli, da se obračajo vsi Slovenci v finančnih stvareh ravno aa njega. Na drugi strani pa je dr. PoTalej tudi kmečki veleposestnik t St. Jurju in tako sam praT dobro to, ktera versta davkov je za kmeta najbolj ostra in neopravičena in smo mi le prepriBani, da bo dr. Povalej svoje veliko znanje v finan6ni »troti posvetil posebno t olajšavo krnečkih bremen, in mn bod« tem lažje pobijati sedajni ostri ia neupravičeni splošni davčni sistem, o čemur nas je ta kandidat na svojih volilnih shodih popolnoma preprifial. Zaupniki kmečke zveze so si dobro premislili, ko so postavili svojim kandidatom dr. Povaleja, ker dobro vedo, da so si s tem pridobili neumorno delavno moč in pravega vnetega zastopnika in odkritosrčnega prijatelja kmečkega stanu, moža, kterega že poznajo od mladih let kot navdušenega pristaša kmečke misli in svojega neustrašljivega sobojevnika! Vi možje Savinjčani, ostanite hladnokrvni, ne dajte se premotiti od vaših lažiprijateljev, od ljudij, ki iščejo zveze s socialdemokrati in Nemci, samo, da bi vas ugonobili! Ce boste videli in slišali dr. Povaleja v Vaši sredini, boste tudi sarai spoznali njegovo veliko vsestransko sposobnost za vašega zastopnika, in tudi vi mu bodete radi in z vsem zaupanjem dali soglasno vaše glasove pri prihodnji volitvi, kakor bomo storili tudi ,,Spodnji Št. Jurčani". Brežiški okraj. b Velik Ijudski tabor na Blanci bo na belo nedeljo dne 7. aprila 1907 ob 544. uri popoldne. Priredi ga Slovenska kmečka zveza. Govorili bodo dr. Benkovič, Roškar inl dr. Jankovič. b Sv. Marieta poleg Rimskih toplic. Na praznik Marijinega Oznanenja ste bili pri nas dve pridigi, kar se le redko kedaj zgodi. Ena pridiga je bila, kakor druga leta, v Lurški cerkvi ob 10., in druga pa ob 8. uri tik župnijske cerkve, kjer je kandidat Cobal na mokraškem shodu sovoril, ali pravzaprav otrobe vezal. 'Ako bi bili poprej vedeli, da zna tako farbati, bi mu bili nekaj jajc poslali, naj bi jih za piruhe ali pisanke polarbal. Pravil je svojim privržencem, katerih ni bilo čez 30, kajti drugi so bili radovedneži, da so socialdemokrati splošno volilno pravico povzročili in na dan spravili. In takega nevednega kandidata naj bi delavoi na Dunaj poslali? Za tako nevednega ga vendar nismo imeli. Med drugim je tudi rekel: Ljudje pravijo, da vam mi hočemo vero vzeti. Toda vera je vendar v srcu, kako bi mogel komu vero iz srca vzeti itd. Tega pa ni iz nevednosti "ovoril, ampak se zanašal na nevednost svojih. poslušalcev. G. Miha, ta je bila neodkritosrčna! Zakaj vaš list vedno vero, cerkev in duhovnikfr napada; no gotovo ne za to, da bi vero utrdil, ampak zadušil. Zakaj pa, gospod Miha, drugod, v Zagorju, v Trbovljah drugače govorite, in vero napadate? Tukaj si pač niste upali iz srca govoriti poslušalcem, ki so večinoma šli po Vašem shodu k službi božji v Lurško cerkev. Gospod Cobal, škoda za čas in pot. Narodno gospodarstvo. g Sv. Dnh pri Lučanah. Tukajšna posojilnica je imela dne 17. marca 1907 svoj letni občni zbor. Prometa je imela v preteklem letu 264.255 K 96 vin. Na predlog gosp. A. Majcena dovoli se za železnico Zeleni Travnik—Maribor 1000 kron, se bupi čestilni stroj, in se vpeljajo hišni hranilni nabiralniki. Predlog za železnico Zeleni Travnik—Maribor se je sprejel s posebnim navdušenjem. To zopet kaže, kako potrebna je ta železnica za tukajšno okolico. To se je osobito pokazalo pri deputaciji dne 11. maroa. Deputacije se je udeželilo nad 100 oseb. Isto je pred poldnevom sprejel precej hladno c. kr. d. glavar v navzočnosti dež. odbora. Popoldne so se župani posameznih občin — bilo jih je 26 zastopanih — predstavili poslancem. Tukajšnega župana oziroma tukajšno občino je zastopal g. nadučitelj A. Majcen. g Kdo ie krlv draglnje mesa? Mestjani zavtračajo krivdo mesne draginje na kmeta. Pred nekoliko dnevi pa je pisal nek dunajski list: Ako primerjamo sedanjo ceno živine s cenami dne 26. oktobra 1906, ko je bila najvišja, vidimo, da je tudi najboljša vrsta mesa od tega časa za 4 krone pri 100 kg. žive teže ceneja in da bi z ozirom na to moral biti en kilogram mesa za 18 vinarjev cenejši kakor takrat. Kljub temu se pa cene mesa na Dunaju niso zni)žale. Torej mora biti draginje mesa kdo drugi kriv in ne kmet. g Sveče se podražiio. Vse močnejše tovarne za sveče so naredile kartel (zvezo) ter sklenile podražiti sveSe povprečno za osem da deset proc. Drobtinice. d Velike vojaške vaje se Trše letos na Koroškem in po Soški doliui. Vojaštvo pride v Kobarid že meseca aprila. Poizki.šali bodo novo ustanovljene gorske polke. Vaj .<=<- udeležita 3. in 14. armadni zbor. Cesarske vaje se bodo letos vršile na Tridentinskem na Tirolskem. d Cene CTetlic. Angleški vrtnar Ravet je plačal za ameriško rožo 10.000 dolarjev. Nihče ni mislil, da se bo našel mož, Id bo plačal za cvetlioo še večjo ceno. Sedaj je pa bostonski bankir N. pla6al za nagelj 30.000 dolarjev. Za potaknjence tega nagelja je zahteval okolu 300 kron. Kot najdražje ovetlice so veljale do sedaj orhideje. d PosTarjjena ženska radovednost. Ratiborski list ,,Katoličke Noviny", glasilo pruskih Cehov, pripoveduje leta zanimiv dogodek iz Češke naselbine Oldžišova iz pruske Slezije: V Oldžišovu jo bila volika ženitnina; že celo uro pred ^oroko so stalft stare i nmlade ženske pred cerkvijo ter pričakovale žonina in ney«sto. Ko je to •orkovnik oaA-il. ftel ]• v žagrad, vzel sveče in začel jih je deliti dekl-stoai pred cerkvijo in potem prižigati. ,,Kaj to pomeni?6* vprašajo dekleta. Cerkovnik pa;odgovori: Ali ne tvest« iz sv. pisma, da modre device imajo pričakovati žanina s svetilom?" Nastal je velik smeb. i!a nekatera dekleta uiso sveč niti vrnila, ampak od sramote so zbežala domu s trdnim sklepom, da nikoli ve6 n« bodo tako radovediie. Najnovejše novice. Shod na Tinjskem na Velikonočni ponedelj-^; se je sijajno obnesel. Okoli 500 oseb je pozorno poslušalo zanimiva izvaianja kandidala dr. K,oro6c a. G. kandidat je osvetlil tudi laži o ,,z v i š a n i" duhovniški plači. Ni res, kakor lažejo po okraju pristaši Narodne stranke in socialdemokrati, da se ]• duhovnikom zvišala plača vsega skupaj za 9 milijonov kron, ampak resnica je, da vsega skupaj za vso avstrijsko duhovščino samo za 4 milijone 800.000 kron. Povišanje pa dobijo le isti kapelani, ki niniajo višjih rednih dohodkov nego 300 gld., in isti župniki, ki nimajo več nego 600 gld. rednih dohodkoT. Duhovniki na bogatih župnijah, školje itd. ne dobijo vinarja več. To je toroj pravična razdelitev in noben trezen človek ne more temu ugovarjti, ako se r resnici potrebnemu tudi kaj da. To zvišanje pa je tako urejeno, da dobijo vsako peto leto potrebni kaplani in župniki 50 gld. več. To zvišanje vsako peto leto se bo zgodilo samo osemkrat. Drugi stanovi so mnogo boljše plačani, n. pr. učitelj, ki je stalno nameščen, dobi takoj 600 gld., kapelan mora služiti 50 let, da po novi ,,vzvišani" plači pride do te višim*. Vsak pisar v mestu ima tudi boljšo plačo. Pripomniti je nadalje treba, da se vsled te ,,zvišane" plače ne bo davek niti za en k rta j c a r povišat Država je svoječasno oropala cerkev premoženja ˇ denarju in posestvu, za to se tudi ne bo dovolilo, da bi moralo Ijudstvo z novimi davki plačevati cerkrii Povejte vsakemu, da je lažnik, kdor pravi, da se j« vsled duhovniških plač le za en krajcar zvišal davek! Neumno je tudi trditi, tia je dr. Korošeo zyišal plače. To je bilo nameravano že leta in leta, predno je dr. Korošec sploh slutil, da bo kedaj na Dunaja, in tudi sedaj ni on sam sklepal, ampak v zbornioi sedi 425 poslancev, ki imajo odločevati. Vemo, od katere stfani prihajajo vse te laži, in če bo to šlo naprej, udarilo bomo neusmiljeno, da bodo podpihovaloi zaječali. G. kandidat je razvijal še potem meld glasnim odobravanjem program Kmefike zveze, na kojera kandidira. Zborovalci navdušeno sprejeli kandidaturo. G. predsednik Zof iz Smarja spodbujal volilca. da se dne 14. maja polnoštevilno udeležijo voUtve! Shod v Mestlniu. Celjski liberalci so po ,,OTinkih", po svojih zaupnikih in posebno po liberalnihi učiteljih za ta shod nabrali mnogo manj podpisoT, kakor se je mislilo. Zal, da se je podpisalo — gotovo vsled kake lažnjive agitacije — tudi par kme6kih pristašev. Večinoma so pa podpisani znani 1 iberalci in stari štajercianci — oboji t najlepši slogi! Upamo, da se dalje ne vsede niiiče več na limance celjskim liberalcem in liberalnim u6iteljem, ki ho5ejo v Mestinju proglasiti po ,,neodTi»nih" sebi ljubega kandidata. Pazite, kmetje! Naj n« bo nihče Judež izmed kmečkih vrst, ki bi nas prt> dal celjskim zdražbarjem! Lepaki za sb,od sof s« tiskali tam kakor liberalni ,,Narodni List". p Velika nedelja. Dobili sjao od zanesljiv« strani nasl dnji dopis: Ker sem priobčil lažnjive spftse lansko leto v protiverskem listu ,,Stajerc" zoper našega častitega g. kaplana, me veže dolžnost, njih odpuščenja prositi. Prosimjih torej pred vserai. ki so brali prej zoper njih, naj zdaj preberejo, d» je bilo prej vse lažnjivo. Pred vsemi bralci njiK prosim odpuščenja, posebno pa prfcd tistimi, ki so imeli to za resnico. Njim toraj zakličem pred vsem svetom, posebno pa pred domaCimi župljani, da m g. kaplan ^asti vreden dubfovnikl ki nam je dol-fcnost njih ubogati in spoštovati. Nekdanji dopisuif ^Stajerca." b Občina Vldem je imenovala g. Josipa S i* ,e r j a, dež. sod. svetnika in vodjo okrajne sodnije v Brežicah, za svojega častnega občana,' * Draglnla. Igle in sukanec (cvirn) so postaU dražji in sicer igle za 10%, sukanec pa za 4—5 r< klobčič. — Milo se bo podražilo za 3 K prilOO kg. * Meso v Gradcu prodajajo od 1. aprila: k^volovskega mesa 124, 140 in 156 v, kg. kravjega, bikovega mesa pa 95, 111, 127 vin. * Tržne vestl. Poročila o stnn.iu setvij še ˇ»¦ dno niso zanesljiva in bodo gotovo šele april pokazal, kako so setve prezimile. Cene in druge tržn» razmere ne kažejo, da bi vladal kak strah gled« setvij, ter posebnih spremeinb nismo doživeli. Se*« verna Amerika poroča o splošnem ugodno, iz Indij« dohajajo različna pofročila. Rusija seveda še ne pot* rofta nič, ker je še vse s snegom pokrito. Drugt pokrajine ne poročajo ugodno, le Nemčija se bo]i, da bo treba večinoma zimske setve podorati. Promet je bil neznaten, ponudbe jako skromne. Pšenioa stalna, cene neomahljive. Rž je nazadovala, tako da je izgubila, kar si je pretečeni teden Dridobila. Oves se je moral zadovoljiti z nižjimi cenami, ker je zahteva majhna, dovoz večji. Turšica Je ostala brez po» sebnih sprememb. Otrobov primanjkuie, zato je cen« visoka. Cena živini je na Dunaju padla za 5—4 Ki Hmelj je brez zanimanja, promet majheTi, cene ne» stalne, Sen» ima neznatea promet i» rtato asstaln« eentk