PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Uto V - štPv oio (\ o o ON PoStnina plačana v gotovini fe-j- »JIB v. /j? {lJZ.7) Spedizione in abbon. post. I. gr. ra pozorr Potek II. kongresa Komunistične partije bo oddajal radio jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja. Poslušajte na valovni dolžini 240 m. A TIENZIONE Le varie lasi del II congresso del Partito Comunista saranno trasmesse dalla radio Trieste - zona jugoslava. Ascoltate sulla lunghezza d’onda di 240 m. TRST sobota 8. oktobra 1949 Cena 15 lir - 2.50 din Vaj živi II. kongres Komunistične partije Tržaškega ozemlja! DNEVNI RED II. kongresa KP Začetek ob 9.30 uri v Izoli. 1. Otvoritev. 2. Volitve delovnega predsedstva in komisij. 3. Politično poročilo. (Tov. Branko Babič) 4. Organizacijsko poročilo. (Tov. Giordano Sorta) 5. Poročilo o problemih cone B. (Tov. Julij Beitram-Janko) 6. Sindikalno poročilo. (Tov. Bortolo Petronio) 7. Poročilo o agitaciji in propagandi. (Tov. Boris Mrak) 8. Poročilo komisij * sklepi in resolucije. 9. Volitve centralnega komiteja in revizijske komisije. 10. Zaključek. 0RDINE DEL GI0RN0 del II. congresso del P. C. Inizio alle 9,30 a Isola 1. Apertura. 2. Elezione dclla presidenza e delle commissioni. 3. Relazione politica (comp. Branko Babič). 4. Relazione organizzativa (comp. Giordano Sorta). 5. Relazione sui problemi del-ia zona B (comp. Julij Beltram-Janko). 6. Relazione sindacale (com-pagno Bortolo Petronio). 7. Relazione sulTagitazione e propaganda (compagno Boris Mrak). 8. Relazione delle commissioni - decisioni e mozioni. 9. Elezione del Comitato centrale e della commissione di revisione. 10. Conclusione. nog TERORisTicm uro II SIOBEHCE g GOBICI Z eksplozivom uničili pred kratkim odprto slovensko trgovino na Korzu Odločen protest Demokratične fronte Slovencev Včeraj, dne 7. t. m. ob 2.20 zjutraj je prebivalce v središču Gorice prebudila iz spanja zelo močna eksplozija. Ob tej urj so namreč neznanci položili precejšnjo količino močnega razstreliva pred vhod slovenske trgovine s steklenino «Koren» na korzu Roosevelt št. 10. Eksplozija je bila tako močna, da jo je bilo čuti po vsem mestu in je močan zračni pritisk popolnoma iztrgal iz tečajev železno zatvornico pri vratih, jo vso zvil in zagnal na sredo korza, skoro dvajset metrov daleč. Prav tako sta bili razbiti obe izloženi okni in večji del dragocene steklenine, ki je bila razstavljena v notranjosti šele pred kratkim odprte Jjgovine. Skoda je ogromna in čeprav je še niso mogli preceniti, je vendar gotovo, da znaša več milijonov lir. Eksplozija je razbila tudi izložbe obeh sosednih slaščičarn na desni in levi, in c e! r> pri trgovinah na nasprotni strani ter v ul. G. Cascino, ki so oddaljene okrog 60 metrov od kraja, kjer je bil nastavljen peklenski stroj. Prav tako so bile razbite šipe na oknih y zgornjih nadstropjih v tisti in v sosednji hiši. V prvem nadstropju je močan sunek vrgel nekatere stanovalce iz postelje in le srečnemu naključju je pripisati, da ni bilo človeških Fašistični napad na slovensko kandidatko na Koroškem CELOVEC, 7. - V noči od 6. na 7. t.m. je skupina fašističnih elementov v Borovljah brutalno napadla kandidatko Demokratične fronte delovnega ljudstva Milko Vizarjevo, tajnice AF2 na Slovenskem Koroškem Mileno Mohorjevo in Simna Janaha, ko so lepili plakate Demokratične fronte žrtev, kar bi se prav lahko zgodilo, saj je bil atentat izvršen v najbolj obljudenem delu mesta. Ze v zgodnjih jutranjih urah so se na kraju terorističnega napada začeli zbirati ljudje in različno komentirali vandalsko dejanje. Večina se je zgražala in obsojala. Vendar pa so se dobili med njimi tudi taki, kakor neki sivolasi gospod, ki ga kljub starosti še ni srečala pamet in ki je vedel povedati: « ... da tega niso storili Italijani ampak« oni «sami». S tem je namreč menil Slovence, ki so po njegovem mnenju začeli razbijati svoje lastne trgovine. (Nadaljevanje na 3. strani) Maršal Tilo je sprejel BEOGRAD, 7. — Maršal Tito je danes dopoldne sprejel predstavnike jugoslovanskih železničarjev, ki so letos slavili stoletnico jugoslovanskih železnic. Potem ko je v imenu zvezne vlade izrekel hvaležnost jugoslovanskim železničarjem za njihovo veliko požrtvovalnost, jg maršal Tito dejal: «Naši ljudje delajo z zavestjo, ker vedo. da njihovo delo korist; njim samima Maršal Tito je nato izrazil trdno prepričanje, da bo Jugoslavija premagala politične težave, če bo uspela obvladati svoje gospodarske probleme. «0 tem prav nič ne dvomimo«, je dejal Tito. «Ne zahtevamo drugega, kakor da vsak državljan vestno izpolni svoje delo in storili bomo vse, da zmagamo na vsakršnem področju«. Člani delegacije so mar šalu Titu izročili darove, ki so mu jih poslali železničarji vseh pokrajin Jugoslavije. JNičm ”0ždravnih resolucij, ki jih pošilja ljudstvo obeh con Ko-lih . za Tržaško ozemlje ob priliki II. kongresa in ki V lih t dn> objavljali, resolucij, ki jasno izražajo tisto njegovo h*5 sVoDanje 'n Privrženost Komunistični partiji, katero si je K^fi u dosledno revolucionarno borbo zaslužila, je sinoči ob naebivalstvo Kopra priredilo na Titovem trgu veliko manife-y tast II. partijskemu kongresu. Govorniki so spregovorili Ih' klici slovenščini in italijanščini, ki jih je ljudstvo z navduše-g Jdaršalu Titu, KPJ in KP STO-ja ter njenemu sekretarju ^ Nart ' Koper Je že ves v zastavah, zelenju in transpa-bivšimi zloglasnimi koprskimi zapori pa žari velika rde-*l| * bapisom: Babič. Ljudstvo z navdušenjem pričakuje za- li,,. ' °n8resa. z Pisi a do zmage Xl°rnaJnomer razkrinkovali NihStet' °.na^em Vidalijevih ,5 ta L ,k»erih vodia ie M) Vm bolie ostati v. Mehiki on, Se na domačih tleh SSi . m nacistom. C n'li, V- okraja Č in' da So *v, ,cvnures ter pou->o,n)e«o ?°sni na našo Par-Aj, ‘ Po(, °dsloo, ki nas vodi Mk6 jph, boljšo bodočnost. A yitar^ktorh Vicolu Qspe_ s;arc’ dza'ci’>J/an.Jeni V množli- 'zražajo Partiji svoje zaupanje Kk^ystvu ,nterese ^e. °na edina, ki \-1 kril °dljuhr Uudsklh a VsukiJ"10’ da sc bodo SC »roti pw,cu*« revi' V»i °levccv usew klevetam organizacij sefe- icLbene ®oSiliajo ir. ko n- ^ky^rTaVe 2 ieli0’ da A h'nojicQ"rpbit solidarnost Itju.hi- 4 Komunistično ^1 l ‘ V hL raja poudarjajo v naše Kompartije v obrambi nacionalnih in socialnih pravic našega ljudstva ter obljubljajot da se bodo še nadalje borili za zmago načel socializma v svetu, proti imperializmu in proti klevetam informacijskega urada. Zene iz sektorja Sv. Jakob, včlanjene v ASIZŽ pošiljajo kongresu svoje izraze neomajne povezanosti s Partijo in poudarjaj o, da stojijo neomajno na njeni edino pravilni politični liniji v borbi za boljšo bodočnost delovnega ljudstva, za enotnost demokratične fronte in za slovansko-italijansko bratstvo. Člani množičnih organizacij iz Gropade želijo kongresu mnogo uspehov in poudarjajo svoje prepričanje, da bo vodstvo KP v tej zgodovinski borbi znalo kot do sedaj pravilno voditi nače ljudstvo. Članice ASIZZ IV. okraja pa pošiljajo centralnemu komiteju KP obširno odprto pismo s pozdravi in najboljšimi željami za usjrešno delo kongresa. Med drugim obljubljajo: Z našo Komunistično partijo bomb rade delile pse dolžnosti: pomagale ji bomo, da svojemu ljudstvu, ki se že prebuja, odpre oči s pojasnjevanjem o pravem stanju spora in da odvrne od njega vse obrekovanje. Člani OF V. okraja poudarjajo v svojem p-smu, da mora resnica —•-it ka- tere koli strani nas ne bo podredil, da bi postali zopet hlapci komur koli. Iz Bazovice pošilja članstvo OF Partiji pozdrave, priznavajoč vodilno vlogo KP v okviru OF med NOB in po osvoboditvi. Članstvo je prepričano, da bo delo kongresa plo-donosno in da bo pripomoglo v nadaljnji borbi za priznanje naših nacionalnih in socialnih pravic. Člani OF iz Stramarja-Oreha p -udarjajo svojo zvestobo Komunistični partiji, pod katere vodstvom so prepričani, da bodo dosegli zmago v borbi za pravico in resnico. Iz Padrič pošiljajo člani Osvobodilne fronte tovariške pozdrave in izjavljajo, da se strinjajo z dosledno borbeno linijo vodstva, KP, ki se bori za zmago resnice nad krivico. Tudi člani OF iz Škofij I izražajo svoje zaupanje v vodstvo Partije ter poudarjajo, da bodo še nadalje pod njenim vodstvom vodili borbo za načela enakopravnosti med malimi in velikimi socialističnimi državami, proti imperializmu, in za zmago resnice ter obsojajo likvidatorski social-patriotizem Vidalijevih kominformistov in njihovo izdajalsko politiko priključitve Trsta k De Gasperijevi Italiji. ki so jili leta 1943 ustrelile ota 14 dosledno borbo zmagati, kajti noben pritisk, SKOPLJE, 7. — V okviru proslav 30. obletnice ustanovitve SKOJ-a, ki bodo 9- in 10. oktobra, bodo v LR Makedoniji v raznih krajih odkrili spominske plošče. Ena izmed teh bo odkrita v vasi Batas, kjer so leta 1943 b ’s;arsk<* okupacije čete ustrelile 12 mladeničev, članov SKOJ-a, NEMŠKA DEMOKRATIČNA REPUBLIKA JE BILA SLOVESNO RAZGLAŠENA Program ljudske fronte zahteva takojšnjo sklenitev mirovne pogodbe in umik vseli okupacijskih čet ter prepoved vključevanja lSemčije v napadalne bloke Svet nemškega ljudstva se pretvoril v ljudsko zbornico - Volitve bodo 15.10.1950 BERLIN, 7. — Danes opoldne se je začela seja sveta nemškega ljudstva. Predsednik kongresa nemškega ljudstva tVilhelm Pieck, predsednik enotne socialistične stranke je pre-čital program narodne fronte. Program vsebuje sledeče točke: 1. Vzpostavitev politične in gospodarske enotnosti Nemčije, odprava okupacijskega statuta, likvidacija ločene triconske države zahodne Nemčije, ustanovitev vlade za vso Nemčijo, vzpostavitev nemške združene in nedeljive demokratične republike. 2. Nagla sklenitev pravične mirovne pogodbe z Nemčijo, odpoklic vseh okupacijskih čet v kratkem času po podpisu mirovne Do godbe. 3. Neizprosna borba nroti vojnim hujskačem, prepoved vsakega delovanja za vključitev Nemčije v napadalne vojaške bloke, kakor evropska zveza in atlantski pakt, neomejena podpora svetovnim silam miru 4. Vzpostavitev neodvisnosti in popolne suverenosti nemškega naroda, pravica Nemčije, da ima avtonomno zunanjo politiko in zunanjo trgovino, prijateljsko sod. Juvanje Nemčije z vsemi miroljub- nimi državami, ki priznavajo njene nacionalne interese. 5. Odprava statuta za Porurje in priključitev porurskega bazena k nemškemu ljudskemu gospodarstvu, prepoved, da bi se Porurje uporabilo zg vzpostavitev nemškega mi- Rekordni uspeh rudarjev v Roru BEOGRAD, 7. - Štirje jugoslovanski rudarji borskega rudnika V Srbiji so v 8 urah izkopali 342 ton rude, s čimer so potolkli jugoslovanski rekord, RIM, 7. — V kratkem bo odpotovala v Varšavo italijanska delegacija, ki bo pričela pogajanja za finančno pogodbo med Italijo in Poljsko glede odškodnine za italijanska dobroimetja, ki so bila nacionalizirana. zaplenjena ali se-kvestrirana na Poljskem in za razne kredite, ki so bili zaradi vojne blokirani« litarizma, odprava statuta /,a Posarje. 6. Vzpostavitev nemške gospodarske enotnosti in ustvaritev enot nega denarja za vso Nemčijo, oro-sto kretanje ljudi in itnovine med vsemi deželami in conami Nemčije. 7. Takojšnja ukinitev zbiranja nemškega gospodarstva po tujih kapitalistih, ukinitev dolarskega suženjstva. Nemčija bo sprejela kre aite iz inozemstva samo pod pogojem, da jih bo lahko uporabila kakor bo hotela, brez vmešavanja v njene notranje zadeve; prepoved prodajanja nemških akcij in podjetij v inozemstvu brez odobritve nemških oblasti. 8. Neoviran razvoj nemške industrije in graditve trgovskih ladij, takojšnja ukinitev demontira-nja tovarn in vseh drugih ukrepov, ki omejujejo mirnodobsko nemška industrijo. 9. Prost dostop nemških proizvodov na svetovni trg pod običajnimi pogoji, izdelava obširnega načrta za izvoz in uvoz, ki naj še posebno favorizira trgovino s Sovjetsko zvezo in z državami evropskega vzhoda, ki so naravno vezale z Nemčijo. RESOLUCIJA kulturnih delavcev Tržaškega ozemlja Likvidatorji tržaškega demokratičnega gibanja, ki se že leto dni s posebno besnostjo zaganjajo v slovensko napredno kulturo na Tržaškem ozemlju, povezano z jedrom slovenskega naroda v socialistični domovini, se pripravljajo na dokončno uničenje slovenskega prosvetnega življenja. V ta namen so dali sklicati «izredni občni zbor« Slovensko-hrvaške prosvetne zveze ir.' se poslužili nekega ((Pripravljalnega odbora«. Do tega nimajo nobene pravice, ker sme v skladu s pravili sklicevati občni zbor samo izvoljeni odbor. To početje izraža njihovo že udomačeno taktiko, da se hočejo s prevaro in z nasiljem polaščati naprednih množičnih organizacij. S tem da nameravajo likvidirati organizirano slovensko prosvetno življenje na Tržaškem ozemlju, hočejo pripraviti pohod Italije v Trst, ki naj bi po njihovem udaru pokazal italijansko lice in utajil živahno prosvetno delovanje slovenskega tržaškega prebivalstva. Podpisani kulturni delavci Tižaškega ozemlja najostreje obsojamo taka nasilna in zvijačna dejanja, ki naj služijo, odeta v plašč nekake progresivnosti, za nasilno prisvajanje organiziranega prosvetnega življenja in za njegovo uničenje. Pozivamo vse slovensko in hrvaško prebivalstvo člane prosvetnih društev in krožkov da se strne okrog svojih prosvetnih središč in obnovi prosvetno delovanje, ki se je prav v zadnjih mesecih močno razmahnilo in po težki krizi zopet dobiva prejšnjo množično osnovo. Smrt fašizmu! Svoboda narodu! V Trstu . oktobra 1949. Dr. Bartol Vladimir, dr. Budal Andrej, Boštjančič Karel, Bambič Milko, Bucik Avgust, Barbič Elza, Babič Jože, Bolčič Milan, Cesar Jože, Drolc Štefka, dr. Demšar Gojmir, Gabrijelčič Nada, dr.' Hlavaty Robert, Hreščak Dušan, Jelinčič Zorko, Košič Milan, Kobal Silvij, Kumar Srečko, Koren Jože, Kavs Franc, Lukeš Jožko, Luke-žič Avrelij, Mirk Vasilij, Nakerst Rado, Ocvirk Zdravko, Pertot Milan, Pagon Andrej-Ogarev, Pahor Boris, Raubar Miroslav, Rauber Fran, Remec Vera, ing. Renko Stanislav, Raztresen Stane, Rakar Angela, Rodošek Zlata, Starc Ema, Sancin Modest, Sancin Belizar, Sancin Angelca, Samsa Mara, Saksida Rudolf, Spacal Lojze, Švara Vlado, Vrabec Ubald, Venturini Fran, ing. Vasič Dušan, Zega Ernest; ULISSE ED 1 “ DELLE FOIBE,, (Nadaljevanje na i, straniJ, Vufficiale repubblichino Davide Lajalo - Ulisse, gia ufficiale fascista volontario in Spagna per combattere contro il popolo demo-cratico spagnolo e contro le brigate internacionali comuniste ed ora direttore de aVUnitas, organo ufficiale del Partito comunista italiano, non tralascia occasione aleuna per sputare quel veleno anticomunista che nel passato nel-la sua qualita di giornalista alle-vato nella scuola di mistica fascista, gli era rimasto nella strozza. Chissa quanta fatica gli era co-stato il dover degluttire il fiele aceumulatosi in questi anni di forzato silenzio. Oggi finalmente pud sfogare la sua fobia anticomunista. Pub sfogarla contro il Partito comunista jugoslavo ed il suo dirigente comp. Tito. Cioe contro chi e oggi il piu conse-guente marxista-leninista e con-duce una lotta eroica contro le deviazioni che si vogliono intro-durre nel movimento operaio in-ternazione. Per il signor Lajolo questa occasione capita proprio come il tradizionale cacio sui maccheroni. Nel giornale che di-rige, ieri classificava il nostro PC ecomunismo delle foibev e piu avanti accusava la Jugoslavia di vrubare i territori come la zona B». Territori rubati naturalmente allTtalia. E bravo il signor Ulisse! Ha usato tali e quali le parole del fascismo italiano. Ha dimostrato ancora una volta, ma non c 'era bisogno, che lui le dottrine mus-soliniane le ha assimilate benissi-mo e quando si presenta l’occasione e pronto a dimostrare la sua erudizione in materia. Vada signor Ulisse, possiamo assicurarLe che siamo /ieri di es-sere i comunisti delle foibe e ci rammarichiamo che in Italia non ci siano state un po’ di piu di quelle foibe nelle quali i partigia-ni ed il popolo italiano hanno gettati i suoi cari colleghi. Possiamo anzi assicurarLe che se Lei si fosse trovato a fare Vufficiale repubblichino dalle nostre parti, dove faceva un po’ piu caldo che in Italia, molto probabilmente un posticcino in quelle foibe, che a ragione tanto teme, dafo il Suo passato, st sarebbe trovato anche per Lei. Con questo Le portiamo a conoscenza che comprendiamo benissimo la Sua posizione contro i veri comunisti. Quei comunisti cioe che hanno lottato e lottano conseguentemcnte sotto la bandie-ra del marxismo-leninismo. Veliko zanimanje za jugoslovanski osnutek o pravicah in dolžnostih države NEW YORK, 7. —Jugoslovanski osnutek izjave o pravicah in dolž nostih države, ki je bil včeraj iz ročen glavnemu tajniku QZN, je izzval veliko zanimanje med delegati glavne skupščine in novinarji. Odbor za pravna vprašanja bo razpravljal o tem osnutku. Razni odbori skupščine so danes nadaljevali svoje delo. Do konca tega tedna se ne pričakuje nobena odločitev o vprašanjih, ki so vpisana na dnevni red. Stalni člani odbora za atomsko energijo so ime-U že deveti tajni sestanek in sporočili, da bodo razgovore nadaljevali v četrtek. Pred političnem odborom je bilo razpravljanje o bivših italijanskih kolonijah začasno prekinjeno, zato da se poslušajo zahteve predstavnikov domačega prebivalstva. Per quanto riguarda pot la zona B rubata allTtalia non rappresen-ta una norita. Tutti i /ascisti e neofascisti lo dicono! Anzi non si fermano li. Per loro rubata e sta-ta anche Vlstria con Fiume e Pola, Zara, la Dalmazia, Lubiana, Zagabria con la Croazia — feudo personale di Casa Savoia — l’Al-bania, la Grecia, VEtiopia ecc. ecc. Anzi per il momento. rria solo per il momento date le circostanzc at-tuali, rubate sono state anche la Savoia, Corsica, Nizza, Malta, Gi-buti e, per farla breve tutte le terre occupate dalVimpero roma-no compresa VAmerica scoperta da un italiano. Dunque come si vede il signor Lajolo ha ancora dinanzi a se un campo vastissimo per brucare nel fvturo. Una cosa sola ratrrista e da pen-siero. Quella cioe di veder co-stretto il Cominform, nella sua lotta senza principi contro la Jugoslavia, a servirsi di elementi simili. E Lajolo non rappresenta un caso isolato, ma una vera pleteora di individui come lui si trova nelle sue medesime condizioni. Ancora una cosa non riusciamo a comprendere. Come mai cioe il PC italiano affidi la direzione de «L’Unita»,organo ufficiale delPar-tito, a Davide Lajolo - Ulisse, uf-ficialc repubblichino ed ufficiale fascista volontario in Spagna, in funzione di uomo di punta nella lotta ideologica contro il JC jugoslavo. Segno evidente che quando ci si allontana dai principi del marxismo-leninismo ogni cosa e possibile. Segno evidente che per calunniare i popoli della Jugoslavia in lotta per la edificazione del socialtsmo, tutto fa brodo! Dato Vesempio dalValto e coni-prensibile il fatto che i vari Zidar, Malalan, Juraga, Gombač, Radich, Paulin c compagnia bella siano, sotto 1’insegna del revisio-nismo, abbarbicati come ostriche attorno a Vidali. Kaj vse vojaški upravi • v \r m vsec Tržaški odbor za obrambo miru je zaprosil angloameriške zasedbene oblasti za dovoljenje lepenja lepakov s proglasom ob priliki proslave mednarodnega dneva miru n/\ dan 2. okt. t. 1. Kompetentne oblasti pa so poslale omenjenemu odboru izjavo na dan 6. oktobra t- 1. v kateri sporočajo, da se objava manifesta ne dovoljuje. Z omc-ni(;nc' izjavo so angloameriške oblasti poslale odboru tud; 'besedi-lo manifesta, na katerem je z rde-Čim svinčnikom označen tisti del zaradi katerega dovoljenje ni bilo izdano. Da bi bili naši čitatelji ob-veščem, kaj vse angloameriškim okupacijskim oblastem ni všeč, objavljamo dotični odstavek dobesedno in brez komentarja: ((Obsojamo šovinistično kampanjo sovraštva, maščevalna politiko italijanskih finančnih in političnih krogov povezanih z angloarrieriški-mi imperialisti, odklajamo provo-kotorski tisk, razkrinkujemo lažne Prijatelje miru, kakršni so: stranke ((Giunta d’intcsa«, tako imenovani istrski CLN, lažni vidalijevski komunisti, ki so z besedami za mir dejansko pa delajo za vojno in po-drzujejo ((zahteven novega italijanskega imperializma, ki hoče revizijo mirovne pogodbe. — V Trstu se brani mir z enotno borbo proti proti njegovim načrtom političnega in gospodarskega zasuznjevanjan, Pojasnilo Slovensko - hrvatske prosvetne TRŽAŠKI DNEVNIK SHPZ ni dala nikjer nalepiti lepakov o sklicanju izrednega občnega zbora v nedeljo 9. oktobra ob 8-3® v dvorani Škamperle pri Sv. Ivanu. Tega izrednega občnega zbora v njenem imenu ne bo. Njen redni občni zbor bo 6. novembra 1949. Varajoče lepake širijo nepodpisani nasprotniki SHPZ. Podpredsednik SHPZ (Dr. Andrej Budal) Tajnik (Drago Pahor) V Trstu 7. oktobra 1949. IZJAVE ČLANOV slovenskih prosvetnih društev Boljunec Podpisani člani Prosvetnega društva «Prešerena v Boljuncu ugotavljamo, da odbor slepo služi vi-dalijevskemu samozvanemu «Pripravljalnemu odboru». Smatra namreč, da je s polastitvijo imena katerega koli prosvetnega druHva kulturno vprašanje rešeno. Da pa je Prosvetno društvo »F. Prešerem, ki ima za seboj svetlo tradicijo —-i» času vidalijevskega razbijaštva z vsemi odseki popolnoma neaktivno, to razdirače slovenske kulture ne zanima. Zanima pa zato tembolj nas člane, ki smo ostali zvesti SHPZ, katera je tn bo za vsakega poittne-ga Slovenca najvišji kulturni center. SHPZ je edina, ki je ostala zvesta tradicijam narodno-osvobodilve borbe ter kot tak a čuva svoj narod in jezik pred imperialističnim potujčevanjem ter ga obenem kulturno dviga. Glede na to odločno izjavljamo, da ustanavljamo svoj lastni Prosvetni krožek, ki bo aktivno deloval, dokler ne bo iz dosedanjega društva ta madež častno opran. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Boljunec 7. X. 1949- 41 podpisov Opčine Prosvetnega društva na Opčinah so se polastili znani razdiralci slovenske skupnosti in s svojim delovanjem sramotijo svetlo tradicijo zavedHih Opencev, ki so ostali zavedni tudi v najhujšem pritisku. Zadnji njihov sramotni čin je podpis za sklicanje «občnega zbora» SHPZ, zaradi česar smatramo upravičen ukrep SHPZ proti razbijačem openske «Prosuete». Izjavljamo, da bomo vse svoje tile posvetili delu za napredek Prosvetnega krožka na Opčinah in pozivamo vse zavedne Opence, da se nam pridružijo. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Opčine 1. oktobra 1949. Sledi 344 podpisov Škofije Podpisani člani odbora in ostalo članstvo PD ulstrski grmiča v Škofijah izjavljamo, da si po objavi v časopisju lasti neki samozvani vidalijevski prosvetni odbor pravico nastopati v imenu našega društva ter se hoče udeležiti vidalijevskega izrednega občnega zbora. Namen tega je, da se polasti in uniči naše kulturno središče SHPZ, ki usmerja vse naše prosvetno delovanje v skladu z načeli narodne enotnosti. Glede na to podlo prilastitev imena našega društva s strahi vodstva vidalijevskih razbijačev izjavljamo, da ustanavljamo svoj lastni Prosvetni krožek, ki bo začel v okviru SHPZ delati za razvoj slovenske kulture v skladu s pridobitvami narodno-osvobodilne borbe. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Škofije 7. oktobra 1949. 44 podpisov Nabrežina Podpisani člani Prosvetnega društva sigo Grudena v Nabrežini obsojamo razdiralno delo tako imenovanih «zaščitnikova slovenske kulture, ki brezvestno rušijo našo kulturno zgradbo. Trdno stojimo na stališču glavnega odbora SHPZ, ki je bil izvoljen dne 23. X. 1948. v Trstu in ki zastopa vsa prosvetna društva celotnega Tržaškega ozemlja. Smo proti vsakršnemu sklicanju izrednega občnega zbora SHPZ od strani zapeljanih kominformi-stov. • * * Zgornjo izjavo je podpisalo 99 članov društva, kar znaša Pr* 1®° članih 619%. V članstvo so še vedno šteti tudi vidalijevci, 30 po številu. k> Ra od zadnjega občnega zbora ne plačujejo članarine. Tu jih štejemo le zato, da bodo preračunali procent svoje »večine*. Gropada Prosvetni krožek v Gropadi najostreje obsoja manever nekega «Pripravljalnega odbora ljudske prosvetea, ki sklicuje občni zbor SHPZ proti vsem pravilom in običajem te prosvetne organizacije. Izjavlja, da priznava kot legalnega zastopnika SHPZ edino sedanji na občnem zboru izvoljeni odbor in da mora biti legalen edino občni zbor, ki ga bo sklical pravilno izvoljen odbor SHPZ. Gropada S. oktobra 1949. Sledi 59 podpisov Smrt fašizmu — svoboda narodu! Trst 2. oktobra 1949. Sled; 70 podpisov SesU Blasov Of Lonj^-Kstinara Skedenj Podpisani člani Prosvetnega društva. v Skednju izjavljamo: Naše prosvetno društvo je včlanjeno v SHPZ, Mi želimo, da ostane društvo še naprej član SHPZ in da se tudi ravna po smernicah zveze. Odločno obsojamo delo skupine, ki brezvestno razbija vse, kar si je slovensko ljudstvo s težkimi žrtvami priborilo na kulturnem polju. Sledi 262 podpisov članov * * * Ostalim društvom se pridružuje sedaj še škedenjsko g točnimi številkami, ki demantirajo frazarje-nje Bidovčevih «zaščitnikov» o ljudstvu in večini. Društvo ima 450 članov, izjavo je torej podpisalo 58% vsega članstva. Izjava članov Prosvetnega društva z Opčin. Dolina Kominformistični vidalijevci so naperili proti SHPZ ofenzivo, ki stremi po zavzetju vodstva našega kulturnega središča, da, sledeč šo-vihističnim direktivam vidaltjev-cev, uniči slovensko kulturo na Tržaškem ozemlju ter pripravi tako pogoje za priključitev Trsta k Italiji. Zato podpisani člani pevskega zbora in ostalo članstvo PD eVcd-nik» v Dolini odrekamo pravico sedanjemu vodstvu PD «Vodnika, ki je zlorabilo svetlo ime našega starega društva za razbijoško izdajalsko akcijo, da nastopa v imenu slovenskih kulturnih delavcev. Izjavljamo, da bomo v novo-osnovanem Prosvetnem krožku delali v okviru SHPZ za razvoj naše kulture v skladu z načeli narodne enotnosti in v skladu pridobitev harcdno-osvobodilne borbe. S tem Bomo -ohranili čast Doline, ki je ponosna na kulturno zavest, ki se je manifestirala že pred 70 leti z ustanovitvijo PD ((Vodnika. Dolina 6. oktobra 1949. 123 podpisov Dne 4.10.49. smo se zbrali na sestanku vaščani-člani QF Lonjerja-Katinare. Na sestanku, ki se je pričel ob določeni uri, je fcilo prisotnih lepo število tovarišev. V uvodu političnega poročila nam je tov. Stoka povedal o aktivizmu. Govoril je predvsem o kampanji, ki širi po raznih radijskih postajali in časopisih umazana obrekovanja v škodo socialistične Jugoslavije. Stvarnost in dejstva o novi Titovi Jugoslaviji, pa povedo vsi napredni demokrati in tovariši, ki »o obiskovali zagrebški velesejem. Predavatelj je pri tem govoril o gospodarski krizi v kapitalističnih državah in na drugi strani obrazložil uspehe kitajskih armad, ki iz dneva in dan uničujejo nacionalistični režim. Na koncu političnega poročila se je tovariš dotaknil lokalne situacije, ki jo danes vodijo proti interesu delavskega ljudstva. Člani OF so se pokazali zelo zainteresirani v vprašanja in se oživeli v diskusijo. Kot druga točka dnevnega reda so sledile volitve novega odbora OF. Pri tem so vsi navzoči soglasno sklenili, da bodo dalj vso potrebno pomoč tovarišem iz novoizvoljenega odbora za čim uspešnejši potek dela in nalog OF. V naslednji točki se je javilo veliko število prostovoljcev, da počastijo z delovno akcijo na stadionu Prvi maj drugi kongres Komunistične partije STO-ja. Na koncu dnevnega reda nam je tovarišica Tončka prečitala resolucijo, katero bo izvoljena delegacija ponesla v pozdrav drugemu kongresu KE STO-ja v imenu članov OF Lonjer-Katinara. Vaščan Delavci odseka za ekonomska dela živijo še vedno v strahu pred odpusti z dela Ze pred časom smo pisali, da namerava odsek za ekonomska dela odpustiti z dela V6« svoje uslužbence. Cini se je raznesla med delavstvom vest o novih odpustih, se je to obrnilo do sindikalnih predstavnikov za posredovanje pri voja-ški upravi in pri občini, da bi ne prišlo do uresničitve ukrepa, kateri bi prizadel tolikšno število uslužbencev. Stvar je res nekoliko potihnila, vendar ni bila na noben način rešena; nevarnost odpusta z dela obstoji še vedno za vse delavce, zaposlene pri tem odseku. Sicer kaže, da je bila izvedba ukrepa o odpustih z dela nekoliko preložena, vendar si lahko predstavljamo v kakšnem strahu In večni skrbi morajo živeti delavci, ko lahko pričakujejo iz dneva v dan, da jim vodstvo odseka najavi njihov odpust. Poleg vseh teh skrbi zaradi odpustov z dela, so se pa tudi delovni pogoji teh delavcev v zadnjem času precej poslabšali. Delavci, uslužbeni pri odseku za ekonomska dela, prejemajo po večini tudi kosilo. Do sedaj je bila prehrana še kar dobra; toda prav v zadnjih dneh se je hrana tako poslabšala, da so bili delavci prisiljeni pritožiti se na odgovorne organe, ki bi morali poskrbeti za rešitev tega vprašanja. O vprašanju odpustov, kot tudi o vprašanju prehrane teh delavcev, razpravljajo sedaj sindikalne organizacije, katerim so prizadeti delavci poverili nalogo, da prično pogajanja z vodstvom odseka za ekonomska dela ter da dosežejo rešitev najbolj perečih vprašanj. Sindikalni predstavniki so že stopili v stik z odgovornimi krogi ter so se pogajanja za rešitev spornega vprašanja že pričela. Uspeh pogajanj do sedaj ni bil tak, da bi po njem lahko sklepali na ugodno rešitev spornega vprašanja. Vendar sindikalni predstavniki še r.iso obupali, da bi bila vendarle mirna rešitev še vedno mogoča. Na vsak način so delavci, uslužbeni pri odseku za ekonomska dela pripravljeni nadaljevati s svojo borbo, če bi pogajanja med predstavniki sindikalnih organizacij ter med predstavniki odseka za ekonomska dela ne uspel?. Prav glede slabe hrane so se oglasili tudi delavci, uslužbeni na Monte Castiglione, ki so pred dnevi prejeli tako kosilo, katerega rtih-če izmed njih ni mogel pojesti. Obvestili so o tem tudi s časopisi vso javnost, obenem pa so se obrnili tudi do sindikalnih organizacij. Verjetno se je po lem protestu hrana vsaj nekoliko izboljšala. V Glinščici se prične jutri plezalni tečaj Planinskega društva v Trstu Jutri 9. t.rn. se prične tečaj za plezanje v Glinščici, Dobrodošli so vsi mladi planinci obojega spola od 17 let dalje, člani Planinskega društva v Trstu in prijatelji. Vsi, ki se hočete tega tečaj.a udeležiti, bodite ob 8.30 v Glinščici v Kluno-vem mlinu. Prinesite s seboj ple-zalnice, zadostujejo tudi običajni telovadni čevlji z gumijastimi podplati. Hda salsolira slovenski! šole in vrten? Tildi vidalijevci! V zadnji številki po formi slovenskega časopisa, ki je pisan v Vidalijevem šovinističnem duhu, je bil objavljen članek, ki odkriva pravo vidalijevsko obliko rešitve slovenske šole. V njem hočejo dokazati nič manj, kot da oni, «komunistična partija*, ne silijo slovenskih otrok v italijansko jc!o. Se več! Iz uradnega obvest ’a Vi-dali jevega «izvršilnega komite ja* v eVoce Coinuruuaa JU. n..,. • bra je celo razvidno, da je »komunistična partijan tista organizacija, ki se bo vedno in povsod borila za slovenske narodne pravice-Neverjetno širokoustenje! Da so ta članek objavili ravno 1. oktobra ni nobeno naključje, ampak dobro premišljen korak. Z njim so namreč hoteli preusmeriti pozornost ljudi, ki jim še slepo verjamejo, da bi ne videli ponovnega Vidalijevega likvidatorskega dejanja z otroškim vrtcem v Skorklji, ki je posledica splošne Vidalijeve linije do slovenskega narodnostnega vprašanja. Tisti dan so namreč sporočili, da ne nameravajo vzdrževati Otroškega vrtca v VOM-u, z drugimi besedami, da ga bodo likvidirali. To so tudi napravili. Dlkvidatorstvo je torej na dlani. Ce pa bereš izjavo »izvršilnega komitejaa misliš, da »partija* brani slovensko šolo. Ko bereš še komentar te pa pisec hoče prepričati, da «demokratične organizacije* branijo slovensko šolo (v naslovu celo demokratični po-kret). Zmešnjava! Marsikdo se bo vprašal, zakaj dvojna mera: «partija» za Italijane, za Slovence pa xdemokratične organizacije*, najbrž «SIAUa O tem smo že pisali, Slab učenec slabih učiteljev Trst Podpisani člani Prosvetnega društva «Aldo Cebultca z obžalovanjem ugotavljamo, da so ljudje, nevredni naziva prosvetnega delavca, izrabili tudi ime našega društva za razbijanje in uničevanje slovenske kulture v cilju ponovnega zasuinje-nja slovenskega ljudstva na Tržaškem. Ker odklanjamo odgovornost ta tako izdajalsko početje izjavljamo, da izstopamo iz društva «Aldo Cebuleca, ki ni zarodi ilegalno vsiljenega vodstva vredno, da je član SHPZ. istočasno sporočamo številnim članom prosvetnega društva, ki se ne strinjajo z razbijaštvom Vi-daiijevih agentov, da smo ustanovili pripravljalni odbor, ki naj pripravi ustanovitev novega prosvetnega krožka, da tako obudimo naše prosvetno delo, ki je po krivdi nevrednega vodstva društvo gamrlo, Tajnik, to je duša »Pripravljalnega odbora za zaščito itd*, je Stane Bidovec. Bidovec ie pravnik; tisti pa, ki ga pobliie poznajo vedo, da tudi v svoji stroki ni baš zvezda. Toda sedaj mora vendarle uporabiti tudi nekoliko pravnega znanja. Doslej so ko-minformisti nastopali samo »revolucionarno*, niso jih brigali niti paragrafi, niti resnična volja večine. Nastopali go v imenu »ljudstva*, proglašali se za nezmotljive avtoritete in to jim je zadostovalo, da so »uspevali*. Sedaj pa je položaj vendarle nekoliko drugačen, kot je bil pred letom dni. Predvsem se je omajala v ljudeh vera v malike ln nezmotljivosti ne priznavajo nikomur. In dvomi v veri gotovo niso v korist gorečnosti v boju. Drugič: Danes še slepec vidi, da je vidalijevstvo na liniji nacionalnega zatiranja, da so Bidovec. Košuta, Gombač, Gerlanc et co. le navadni lakaji italijanske šovinistične reakcije, ki jih kot lutke dirigira po Vidaliievi roki. Sedaj imamo na razpolago celo vrsto dejstev, ki dokazujejo to žalostno resnico, in ljudje niso tako pozabljivi in se dobro spominjajo našega kulturnega dela pred resolucijo, da bi jih mogla prepričati trditev lažnivega Justeka, ko pravi, da je »kulturno delo* zaščitnikov v teh poletnih mesecih doseglo tak razmah, kot ga ni doseglo vsa leta po vojni niti v zimskih mesecih*. Sedaj hoče Bidovec, ki mora na povelje rušiti naprej, čeprav se zaveda, da v tem ne bo uspel, svoj «občni zbor* le nekako pravno utemeljiti Kaže, da je Bidovec šel v šolo k svojim kolegom v Budimpešti. Izkazal pa se je slabega učenca prav tako slabih učiteljev. Napravil je namreč usodno napako. Pozabil je, da ne more prirediti procesa vodstvu SHPZ, tudi v kontumacu ne, ker prosvetni delavci na tržaških tleh pač niso madžarski Rajk, da bi se Bidovcu in takim na ljubo, ali celo na ljubo kakim višjim korlfejam naučili na pamet neke zlagane sa-moobtožbe. Zato je bilo zelo tvegano, da se je Bidovec, ki nad leto dni krši vsa pravila, sedaj zatekel k pravilom, d* »utemelji* sklicanje »občnega zbora*. Bidovec, tvoja pravna barka ima luknje, močno pušča vodo, potopila se bo! Po njegovem sklicujejo društva na podlagi II. točke 9 člena pravil SHPZ občni zbor kar sama, medtem ko isti člen pravi, da se občni zbor skliče na pismeno zahtevo ene petine včlanjenih društev. Niti glavnj odbor SHPZ. ki ie edinj upravičen na podlagi citiranega paragrafa sklicati tudi izredni občni zbor na zahtevo članstva, niti nadzorni odbor nista prejela nikakih zahtev, ne pismenih, ne ustnih. Edini stik. ki ga je imel glavni odbor SHP7- z nezadovoljnimi društvi, je bil sestanek z zastopnik; P.rosvetnega društva «Rdeča zvezda* jz Saleža. Toda takj stiki so bili za »zaščitnike* nevarni. Glavni odbor Je omenjene zastopnike na nekem sestanku, ki je j« vršil na pobudo glavnega odbora ves dopoldan vzpodbujal, da mu dokažejo na-paKe in pogreške. Tovariši iz Saleža so se mučili ter napenjali vse svoje borbene sile; toda preko običajnih fraz kominformističnega Žargona iz «Lavoratore» in «Dela» niso prišli. Na koncu sestanka so morali pač priznati, da jim ni uspelo dokazati SHPZ nobenih takih pregreh, ki bj bile v škodo slovenski prosveti na Tržaškem. Zaradi ((discipline* pa so seveda izjavili, da so kljub temu proti vodstvu SHPZ. »Zaščitniki* so potem poskrbeli, da njihovi pravoverni ne pridejo v stik z organi Prosvetne zveze, niti z razsodiščem, pred katerega so bila nekatera društva pozvana, ker so se zavedli nevarnosti razkrinkanja To razbijaštvo manifestira Bidovec sam, ko v svojem pozivu aa »občni zbor* opozarja na tretjo točko 9 člena pravil, ki mu «daje» v roke orožje, da uniči SHPZ s samimi 5 delegati. Ce bi samo sklicanje občnega zbora bilo pravno v redu, bi tudi ta objava pravno držala. Toda vprašanje je, ali je bila sploh potrebna. SHPZ doslej sklicevala vse svoje občne zbore brez navajanja tega paragrafa. Zakaj? Zato. ker so bili vsi občni zbori SHPZ manifestacije naše kulturne aktivnosti in zavesti ter ni bilo nikoli strahu, da ne bi bilo navzočih «vsaj polovica včlanjenih organizacij*, kot pravijo pravila. Bidovčevo sklicevanje na 5 društev pa je dokaz njegove slabosti, občutka majhnosti. obenem Da izraz njegove hero-stratskp razbtjaške sle, k| ga žene v dejanja, ki so zločin nad slovensko kulturo. Z nekaj »delegati*, ki jih imenujejo po svoje, bodo hoteli «do-Kazati* voljo ljudstva. Saj se je marsikje izkazalo, da je bilo sklicanje društvenih sestankov navaden «bluf» in da v resnici sestankov ni bilo. Vsi sestanki pa, ki so se vršili, so bili sklicani .tudi nepravilno in zanje ni bilo niti važno, da ve za sestanek odbor društva. Bidovec ni le slab pravnik, nego tudi slab računar. Četudi bi pustili veljavo podpisom izključenim društvom četudi bi priznali veljavo podpisoma društev v Bar-kovljah in Rocolu, kjer je očitno da so »podpisali* neopravičeni, bi bilo vendarle še vedno premalo podpisov za 1/5 društev, kajti v SHPZ bi bilo v tem primeru (z izključenimi društvi) 122 članov. Torej je 23 podpisov le premalo za celo petino. Stvarno pa ie bilo v trenutku objave poziva na »izredni občni zbor* med podpisniki le 6 društev članic RHP7, kar znaša na 107 resničnih članov SHPZ, komaj bomo sedemnajstino, kar je vsekakor premalo za utemeljitev — 1/5. Na dnevnem redu «občnega zbora* sta tudi tajniško jn blagajniško poročilo. Ker bo po Bidovče-vem to »občni zbor* SHPZ. bi bilo povsem logično, da bi bilo na dnevnem redu poročilo talni-ka in blagninlka glavnega odho. ra SHPZ. Kaže na. da bodo morali Poslušati «delegati» (saj bodo izbrane samo poslušne ovčke) le poročila tajnika in blagajnika njihovega »Pripravljalnega odbora*... Torej je to v bistvu njihov občni zbor. Seveda nas ta občni zbor prav nič ne zanima in popolnoma svobodno bi si lahko ustanovili svojo zvezo, ki lahko dajo tudi najbolj zveneče ime, kakor ga ima že njihov odbor »za zaščito*. Tako bi dobili poleg »Prosvetne matice* še osrednjo «kulturno» organizacijo, ki bi eksperimentirala rast in razvoj slovenske kulture s perezanimi koreninami, ločene od debla slovenske kulture, od celine slovenskega naroda. Toda če bi to napravili, ne bi dosegli onega, kar morejo po nalogu napraviti: uničiti slovensko prosveto in potisniti njeno raven na gostilniško petje. Uničiti je treba slovensko kulturno delo. Da se s tem uniči tudi kulturna zavest in z njo zavest slovenske narodne skupnosti. Ta zavest je namreč povratku Italije v naše kraje še najbolj na poti. Zato tako besno zaganjanje v SHPZ, ki bi si jo radi osvojili, da bi jo potem uničili. Toda prav ta nesramen poizkus, ki ga uprizarjata Gombač in Bidovec, je prebudil vest vseh resničnih prosvetarjev po društvih, ki so zapadli zaradi spora v nekakšno apatijo. Odpor proti Bi-dovčevemu izdajstvu slovenske kulture narašča jn tud; lepaki, s katerimi oznanja, »izredni občni zbor* mu ne morejo dati niti politične, niti moralne kvalifikacije, še manj pa zakonite osnove za veljaven občni zbor SHPZ. Da dela Bidovec s svojim razbijaštvom uslugo reakciji v Trstu Je popolnoma na člani; drugače ne bi dobil za ta svoj zbor oblastvenega dovoljenja. Kajti ta občni zbor je prav toliko veljaven, kakor če bi Bidovec sklical, »občni zbor Lege nazlonale*. Takega sklicanja bi mu seveda ne dovolili. Saj tud, s tem svojim občnim zborom služi interesom italijanskega šovinizma. pa bomo še enkrat povedali: za Slovence velja slovansko-italijonsko bratstvo, da bodo sprejeli paktiranje z italijanskimi touini-sti, j katerimi se rokujejo Vida-lijevi župani in občinski svetniki, ker se sramujejo odkrito spregovoriti na sejah občinskih svetov slovensko besedo. Bratstvo je torej potrebno za Slovence. Mi smo vedno in odločno opozarjali slovenske starše, naj ne vpisujejo svojih otrok v italijanske šole. Pisun nesramnega članka «Kdo sabotira slovenske šole in vrtcea pa gre v svojem izdajstvu še globlje kot nekateri oportunistični starši slovenskih otrok. Ne izogiba se odkrito povedati, da je bolje, če so starši pri Sv. Ivanu poslali svoje otroke v italijansko šolo, kjer so zdravstvene razmere xvsaj za spoznanje boljše». Te besede dokazujejo, da jim ni prav nič žal za otroci, ki so šli v italijansko šolo; po drugi strani pa opravičujejo dejanja staršev, češ da so pravilno ravnali. S takim izdajalskim oportu-nizmom je pisec članka pljunil na svojo nekdanjo borbeno preteklost. Kaj ne Morana? Ker zavedni slovenski starši vidijo Vidalijevo šovinistično ost, ki je naperjena proti slovenski šoli, ne marajo imeti z njim nobenega posla. Zato tudi ne prihajajo na seje roditeljskih svetov s katerimi hočejo zakriti vandalijevci uničevanje slovenske šole. In ker ne prihajajo je za Vidalijeve »prc-svetarjea dovolj, da se v svojem onemoglem besu proti slovenskemu ljudstvu zaganjajo 12 etito-fašistea, ki jih obsojajo, da so oni krivi, če se ljudstvo teh. sestankov ne udeležuje. Slovensko učiteljstvo pa naj Morana kar lepo pri miru pusti. Človek, ki je že dvakrat pregazil to, kar mu je bilo prej sveto, nima prav nobene moralne legitimacije, da bi klical na odgovor slovensko učiteljstvo U njegovi borbi in delu za slovensko šol- stvo. Naj si zapomni, da slovensko učiteljstvo ni izdalo svoje borbene preteklosti in zato tudi ne rabi njenega blagoslova v borbi za osnovno pravico do slovenske šole. Lahko pa si pripravi snov za nov članek, kajti pravo slovensko demokratično učiteljstvo se ne bo poslužilo njenega dovoljenja, da lahko pošiljajo slovenski starši pri Sv. Ivanu svoje otroke p italijanske šole, temveč bo odločno nastopilo proti vsakemu takemu nacionalnemu oportunizmu. S takim pravilnim postopanjem bodo iz- zvali sveto jezo Morane, ki bo zopet napisala, da «... škodujejo naši (t. j. vidalijevski, op. ur.) borbi za slovensko šolstvo in nanje bo padla vsa odgovomosta. Ta njen napad na slovensko učiteljstvo ni prvi. Sistematično jih ponavlja, z roko v roki šovinistične reakcije, z enim samim ciljem: Rušiti ugled slovenskega učiteljstva in s tem tudi slovenske šole. Mako pojmujejo zaščitniki ljudsko prosveto Vidalljevo glasilo »Delo* se je 24. septembra privoščilo zopet zelo «duhovit» članek, ki obravnava res zelo zanimivo vprašanje g°* stovanj pevskih zborov ter ugotavlja, da gre vse kot namazano, ali kakor se pisec članka izraža, kar odlično. Pevski zbori povsod gostujejo in povsod žanjejo ogromne uspehe (tako namreč trdi pisec članka). »Novost*, ki so jo »zaščitniki* iznašli pa je po njihovem gostovanje pevskih zborov v Italiji. Skoda, da se o tej «novosti» nočejo malo bolj obširno razpisati. Tako bi nas na primer zelo zanimalo slišati iz njihovih ust, kako je poteklo gostovanje pevskega zbora iz Ricmanj, ki naj bi prepeval čedadskim Slovencem. Izvedeli smo namreč, da niso imeli Ric-manjei kljub zelo »ljubeznivemu* vabilu prilike, da bi prepevali tamkajšnjim Slovencem, temveč so se morali zateči v zakotno gostilno, kjer so sicer odpeli nekaj pesmi, vendar ne slovenske pesmi željnemu občinstvu, temveč nekaterim slučajnim pivcem. Na gostovanje v Čedad so nekateri Ricmanjcj vzeli tudi svoje družine, ki so bile prav gotovo kot oni sami zelo »navdušene* nad »uspehom* nastopa njihovega pevskega zbora. Ko je drugi dan po »uspelem »gostovanju vprašal nek vaščan dečka, ki je bil s svojim očetom v Čedadu, kako mu j- tam ugajalo in kako se je zbor odrezal, je oče skrivaj namignil sinu naj molči. Kdo bi te Vidalijeve zaščitnike sploh še razumel. Najprej se hvalijo o uspehih, ki jih njihova društva dosežejo povsod, ko pa bi človek želel slišati iz ust navzočih kako so tg «prireditve» potekle, se branijo odgovoriti, ali pa kar molčijo. Ce ie bil uspeh res tako «odličen», zakaj ni potemtakem oče dovolil svojemu sinu, da bi se te nekoliko pohvalil? Zakaj bi morali o tako «uspelem» gostovanju samo molčati? Skromnost je res lepa čednost, toda te do sedaj pri vidalijevcih nismo še odkrili. V zgoraj navedenem članku očita pisec »bivšemu* vodstvu SHPZ, da ni imelo in da te vedno nima hikake zveze z goriškimi Slovenci ter da se na njih ni nikoli spomnilo. Najbrže so ti »pravični* ljudje »pozabili*, da je prav v Festa Pop o Brez srpa in kladiva, toda v rdeči, zeleni in beli barvi. S takim znakom se v Trst zaenkrat ne upajo. Bi bilo prezgodaj! Ponesrečila sta se dva mornarja Na ortopedski oddelek glavne bolnišnice so sprejeli v oskrbo 50-letnega Antona Sorato iz Santolini v Grčiji, kjer je tudi pristojen. Omenjeni, ki je vkrcan kot podčastnik na ladji Giovanni Vorntco, ima poškodovana vretenca in lažje poškodbe ra prsnem košu. Zdraviti sc bo moral 50 dni. Sorato je ponoči pomotoma misleč, da stopa na lastrvo ladjo, šel na neko drugo ladjo. Pri tem pa je tako nerodno stopil, da je padel v morje. Istočasno pa dobil rane, zaradi katerih je moral y bolnišnico. * * « Prav tako na ortopedski oddelek glavne bolnišnice so sprejeli 29-letnega ladijskega kurjača Emanuela Renata iz Sinigalie. Omenjenemu je na ladji »Etruria*, ki jo popravljajo v ladjedelnici #Cantie-re navale giuliano* pade) ng levo nogo zračnik in mu prizadejal poškodbe. Identificirali so mrtvo zensko iz kopališča v ul. P. Veronese Kakor smo že pisali včeraj, so v kopalnici občinskega kopališča v ulici Veronese našli žensko truplo, o katerem policija skraja ni vedela povedati čigavo je, ker niso našli pri pokojnici dokumentov. Včeraj dopoldne je Vilhem Piz-zutti spoznal na prosekturi v truplu svojo mater 71-’.etno gospodinjo Komar Ano vdovo Pizzutti. Pokojnica je stanovala pri svojem sinu v ulici Solltro 4. Našli so jo mrtvo na cesti Prejšnjo noč so na Zaveljski cesti našli žensko truplo neke 80-let-ne Ivanke Krevatin iz Kopra. Pokojnica je izgubila življenje, ker jo je povozil avto, o katerem pa policija nima nobenih podatkov, ker je zginil brez sledu. Poleg trupla so našli jerbas gnilega sadja, cigaretne ogorke in podobne drobnerije, ki Jih je Imela pokojnica s sgboj. Policija Išče brezvestnega šoferja. istem času, ko se ie vršilo tako »uspelo* gostovanje ricmanjskega zbora v Čedadu, gostoval naš pevski zbor Ivan Cankar v Sovod-njah, kamor je prihitelo na tisoče in tisoče goriških Slovencev, pa tudi lepo število beneških in koroških Slovencev, da bj slišali našo pesem ter pozdravili svoje tržaške brate. Toda kot že rečeno, o tem niso bili «obveščeni» zaščitniki* slovenske kulture... Njihovi pevski zbori, pa so prejeti še drugo povabilo, ki smo ga v našem časopisu zaradi njegove zelo zanimive vsebine tudi navedli in sicer vabilo, da se udeležijo »feste popolare* v Fiumicello. Kakšen namen imajo te »feste PJ>-polare* nam najbolje kažejo že same značke, na katerih seveda ni ne duha ne sluha o srpu in kladivu, pač pa so ponatisnjene v rdeči, zeleni in beli barvi. Seveda so bile te značke pripravljene v resničnem duhu »internacionalizma* in gorje tistemu, ki bi se o tem upal le podvomiti... Take značke razdeljujejo zaenkrat sa. še na raznih «festah» v bolj oddaljenih krajih - Vidali jih namreč zaenkrat še odločno «odklanja»; najprej mora namreč ((odvaditi* tukajšnje Slovence razobešati svoje zastave s peterokrako zvezdo in šele potem, ko bo to delo temeljito opravljeno, bo lahko »privoščil* sebi ter svojim »internacionali-stom* takole «festo popolare* kjer bodo vsi zbori (tudi slovenski seveda) prepevali v slogi in bratstvu patriotično pesem »Va pen-siero*... Ugotovitev pisca zgoraj omenjenega članka, češ da »gospodo na vodstvu SHPZ seveda hudo boli in da je izlila ves svoj srd v člančič Primorskega dnevnika z dne 19. septembra, s katerim hoče dokazati predanost naših zborov italijanskim šovinistom*, je pa res zelo smešna. Saj je bil vendarle naš članek z dne 19. septembra le prevod vabila, ki so ga prejeli slovenski pevski zbori Trsta in okolice na «festo popolare* v Fiumicello. Ce le bila vsebina tega povabila takšna, da je v resnici dokazala predanost teh zborov oziroma bolje rečemo zaščitnikov italijanskim šovinistom, potem ni to pač nič naša krivda, niti se vodstvu SHPZ ni bilo treba prav nič jeziti: Nasprotno:,. Pisec članka v «Delu» zaključuje takole: «Naših pevcev ne bo nihče ustavil. Sli bodo dalje po pravi poti resnične ljudske prosvete*. Mi pa bi k temu zaključku dodali to: mar je razbijanje slovenske kulture in prosvete tista prava in resnična pot, kateri bodo še nadalje stopali Vldalijevi zaščitniki. Pošteno slovensko ljudstvo Jih je že dobro označilo in ožigosalo kot Izdajalce Interesov slovenskegu ljudstva ter njegove kulture in prosvete. mimm Soboto 8. oktobM Simeon, Dragoši* Sonce vzide ob 6.11. ra*®' ob 17.33. Dolžina dneva U Luna vzide ob 17.5*. ob 7.25. Jutri, nedelja 9. oktokr* Dionizij, Svetina SPOMINSKI DNEVI 1867 se je rodil Branislav Nušič, plodoviti srbski dramatik in komediograf, čigar dela se uprizarjajo stalno na vseh odrih po Jugoslaviji. Po-T~~ znan pa je tudi > v tujini. Omenili bi samo nekaj njegovih odrskih stvaritev: Gospa ministrica, Narodni poslanec, Občinsko dete, Pot okoli sveta, Analfabet, Sumljiva oseba, Nenavadni človek, Pokojnik (ki ga je SNG igralo v Trstu v sTeatro Nasipna-lea) in druge. 1947 je umrl Janez Ev. Krek. 1944 so enote NOV IN POJ osvo- Nocoj simfonični h®®®** v gledališču Verdi Nocoj ob 21 bo v glec*a*/'j.U.,^ bodilne Zaječar. ENOTNI SINDIKATI Sindikat prosvetnih delavcev priredi v nedeljo 16. t.rn. izlet v Buje-Novi grad. Prijave sprejema odbor do torka II. t.m. Vabljeni so tudi svojci članov. Aa» FuS!! ui. Glf 1, tel. 6862; Al Galeno, , j 114, tet. 6325; Maddalena, Bt 43, tel. 90274; Pizzvl-O*#^^, 14, tel. 7524; Harabagiia v » „1 tel. 5728 in Nicoli 93245, imata stalno nočno di otvoritev jesenske sezone. Na sporedu je si. V glasba pod vodstvom diuS^Jj sire Defauvva in s sodelO**? violinistke Wande Luzzsto. RADIO 10 trst* JUG. CONA - (Oddaja na srednjih vali)**11 ali 1250 kc> SOBOTA 8.KM9Š9 6.30: Jutranja glasba. 6^-^ čila (v ital. in slov.). 7.15- .jJ glasba. 9.30: Prenos z kongresa KP STO-ja. 12^ certov in simfonij, I*-*”' (v ital. in slov.). 13.15: lt Pj^r sveta. 13.45: Gospodarski P . gjf ital. 14.00: Igra veseli kv®r *>' Tiskovni pregled (v it®1; ,1 F 15.00: Prenos z zasedanja gresa KP STO-ja. 19.00: Pe*1 in dela. 19.15: Poročil* U- ^ Simfonične m be in cieia. itf.iv?- * in slov.). 19.45: Simfonični« nice 20.00: Poročilo o ital.). 20.15: Italijanska i, jr 9.0 AR* Klnv#*nsta š?lasb3» 20.45: Slovenska glasba-dijska akademija v čast F su KP STQ-ja (v slov.) » jj£ pularen koncertni sP°L(jo: ^ Vedra domača glasba. * •. jjJ) n ja poročila (v ital. in siprens(k' Objava sporeda. 23.15; &e KINO ROSSETTI. 15.45: »Hrast veli' ivibi, Van Heflin, Susan HaF Karlo«. iW0 EXCELSIOR. 16.30: »Para« zvezdnic*. FILODRAMMATICO. 16;^; meseci brez rr.edu*, v Ester VVilliams. y(Š ITALIA. 15.30: »Saigon* A j„, G ALABARDA. 15.00: »Klj^1 Pečk, Rosa Stradnev. ^ ^ad* IMPERO. 14.30: »Zaljubljeo^foa«* Felix, Fedro Armendarm Fernandez. VIALE. 14.30: »Čarovnik GARIBALDI. 15.30: »Vrat Ronald Reagan. t nP MASSIMO. 16.00: »Angeli » »T (Nedovršena). Glasbeni Eggerth, Hans Jaray. ARMONIA. 15.30: »Tale«1 Julle Bishof. ta* t NOVO CINE. 15.00: »Cif0' VSI* OP i SAVONA. 15.30: »Sin PArnal WilH. in Anita ODEON. 18.00: «Gas;lcl Vanda Oslris, Nino ^ IDEALE. 16.00: »Pesen MARCONI. 16.00: »Zaklad pO i Sled* dre*, VVarner Bros. KINO OB MORJU. Mehika* Dolores del p 1 mendariz. ^ M'* ADUA. 15.00: »Crni Z°rr°v RADIO. 16.00: »Noč v t» Obebon, Turhan Bey-VITTORIA. »Sestanek D. Ameche, B. Gable. ^ i AZZURRO. 18.00: »KaSbah* lo, P. Lorre. VENEZIA. »V znamenju ^ shall- fbji . »Doktor. ,/ In mister I-Iyde», S. Tf* J Bergman, Lana Turnay- ^ jr KINO NA OPČINAH. DantS ^ »Moji dve soprogi*. |» r KINO V NABREŽINI. B»ne «Okrvavljeni denar*. Darrieux, G. Marshall-BELVEDERE. 16.00: PROCES PROTI PIRANSKEMU CLN “ Še enkrat se je jasne povezanost med reakcionarnimi , piranskega C L Ul in tukajšnjim K Proces proti piranskemu CLN se bliža svojemu koncu. Včeraj so bile v glavnem zaslišane vse priče, bodisi obtožilne in razbremenilne, tako da bo sodišče pred zaključkom dokaznega postopka zaslišalo le še tri osebe, in to na predlog tožilca in zagovornika odv. Morgere. Brez dvoma je bila včeraj glavna priča »rof. Karl Schifrer. Pravil je, da so na podlagi obtožb, kf so letele na račun Uga Contenta glede njegovega delovanja kot člana CLN v Piranu prerešetane na posebni seji tukajšnjega CLN. Ugotovili so, da ni zagrešil izdajstva, niti da ni kriv za sequestro di per-sona in so mu za njegovo proti-ljudsko delo v Piranu podelili posebno zahvalo. Svoj čas, ko je bil še član CLN v Piranu, ga jc na nekem sestanku v Trstu polkovnik Savio Fonda pooblastil, naj bo še vedno na svojem mestu in naj rešuje italijanstvo. Nadalje je prof. Schifrer govoril še o CLN in o ljudskih odborih v Istri. Sledil mu je prof. Paladin Ivan. Ta je tudi pohvalil delovanje Uga Contenta, ko je bij član CLN. Tudi prof, Paladin je govoril, kako je 1945. leta Contento Ugo poročal na centrali CLN v Trstu o reakcionarnih CLN v Istri in dobil za to navodila skupaj z drugimi zaupniki, kako naj delujejo, oziroma bolj rečeno, sabotirajo ljudsko oblast. Sledile so razne priče, ki so zanikale obtožbo, za katero so najbolj žene na procesu tožilec in sicer to, da je bil Ugo Contento z ostalimi člani CLN šel 1. maja 1945 leta naproti partizanom, ki so prišli osvobodit Piran. Dr. Fragia-como je poročal, da so družinam esulom tukaj v Trstu na istrskem CLN-u odklonili podporo, ker so bile kompromitirane s fašisti. Med temi družinami je tudi Muiesano-va> ki je na tem procesu zasebna stranka. Muiesanovo * jjšist^jjr reč priča označil kot 1 ali 2 republikinskeg* ^ ^ lje je dr. Fragiacomo njem pravil, kak Ugo Contento leta ie ot,t° A njem pravil, kako^Je jjjoo (ll Šovinis,lCeV i deljeval v Piranu in kako je hodil na tsJ ^ italijanskih reakcionar slov v Piranu. ... pr' Popoldne so si sle1di jta* so na vse načine ka jjaže, i stvo Uga Contenta. ye(J prav za prav sedaj za sequestro di PelSO""j,aj veliko »izdajstvo*. ker rtjzan tento šel naproti P maja. „„.lo, ^ # Nekaj prič je 6ok°*od*'°'1?f, toženi Mario Corsi nL. ^esa"1Gr aretaciji Domenica J pan Bartoli Gianni J . p Contenta, ker da rn poi« . pravil samo dobre r sg0{ f sattl. Sledilo je obtoiilno pričo Sch' ^st3'’ ie ^ danjim uradnim P u KMer MIS na kongresu v vse načine trdil, , nS|cito »d šel naproti jugoslov« ' sn naprun , se v,»c In v okviru vsega teg oi tr vrti zadnji kos Vr_° pre^°‘ Zennaro jc sodi^U ^ pli psinik izjav, ki Jjb diS*“ .A šanju na piranskem • upr. ■ ni Pavel Semma. Kri « izjavlja, da se ne ,, nj*n!ij»(' j da so vse obtožbe F j fts J ko izmišljene in da pro^M * vedno živi v Pc‘ odgoden do prihod t. m. TRŽAŠKA 0°8p^sd i,r Zlati sterling ling 1880, telegrafsk IM lar 682, švicarski ^ * francoskih fran-šiling 26, zlato 1°W' I S T RS K I O N EV TSTI K (OORUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU ULICA C. BATTISTi 301/a PRSTL. - TEL. 70 Wravi ljudstva in opizacii ž]a II. kongresu KP Sli **** bil množični sesta-% rem je ljudstvo izra- 4ZlTarnost s KP■ki * ife 0 za zgraditev oblasti Ai, |[j .tn. uvedbo gospodar-»(do,.®' ianiči blagostanje vse-V inJH*?a ljudstva. Vsi prisotni delovnega ljudstva, za boljše pogoje življenja, za mir in demokracijo. Naj živi 11. kongres KP STO-ja in tovariš Branko Babič! Naj živi KPJ pod modrim vodstvom tovariša Tita! Smrt fašizmu-svoboda narodu! Okrožni odbor ZAM za Istro S ~nk»T° 1 delom pokazali >0 Z 0Vak'm' da je bUa ii- nijc listo _ k, je f-goji- IL delavsk. ^Lbr**tVa M e množice na med narodi in '• tihQ’i"ir, ler za mlr M,;.’ , ' zahtevaj o načela ™ tem dc- &0M! f.strsk° okrožje pozitiv-lfciJ?e70 številni novozgra- domovi.kmetske ob-\ zadruge, nove šole, so- .Kr1* m- „ ... * Momjanu je dalo j hvaležnosti do Komu-j, r(ite. ki je uničila fa-^,1(1 MtfOrila ljudstvu pra-'"Hlo.f'7 do zdaj še nikoli ni 2 Abi. ^dj so sc vsi navzo-i b°d° kot v prete-t, ? ° b°doče nadaljevali • n> lapre^ek in za uveljav-Jjjtlfcjg vifl načel marksizma-H '. Počasno pa se bodo tiotllj ' osem izkoriščevalcem Ho Q bo zmagala resnica. S.Jfi močnejša od vseh kominformistov, od-čistega marksizma- 0 ngr( upanje, da - es razgalil ne l;°' marveč tudi one r*0 izit it- lii obtožujejo Jugo-m ; '*tva, kot na primer %» Partije, združene pod K ,-^forma. V uuastv° ti 'oko v Bujah in Mo-Pozdravljajo pa rtij- ij C'lLtudi Prebivalci Kra- Kelij° bkratl naj■ Krašici se je se-'v Mloč aievni ljudski odbor, oo.^Pomagati pri reše-’0sPod arskega napredka. ki vodi blaginje ljudstva. Podobne sklepe so sprejeli člani celice v Sv. Mariji na Krasu. Predvsem so potrdili svojo zvestobo partiji STO-ja in njenemu, voditelju tov. Branko Babiču, ki bo kot do sedaj, tako tudi za naprej vodil Partijo po pravilni poti. Pri tem izražajo željo, da bi sprejel kongres vse sklepe, ki so potrebni za čim večjo okrepitev ljudske oblasti in izboljšanje gospodarstva. Pri izvedbi teh sklepov bod.o pomagali ne samo člani partije, ampak vse ljudstvo Istrskega okrožja. Tako bo mogoče uničiti vse saboterje in špekulante, kateri hočejo na vse načine ovirati zgraditev našega zadružnega gospodarstva in nove družbe. Okrožni odbor /HM Okrožni odbor ZAM Za Istro je poslal 11. kongresu KP STO-ja dopis, v katerem mu izraža svojo vdanost in pošilja najtoplejše pozdrave. Za tem nadaljuje dobesedno takole- «Kakor doslej, pod vodstvom KP se hoče boriti tudi za naprej v dobrobit ljudstva našega okrožja proti vsem tistim, ki hočejo s svojimi sramotnimi napadi in lažmi izbrisati vse žrtve našega ljudstva za osvoboditev izpod fašističnega jarma, s tem ubiti ustvarjalne sile za izgradnjo boljše bodočnosti ter oblatiti ljudsko oblast pred demokratičnim, svetom. Uverjeni v pravilno linijo Partije, naše voditeljice, obljublja-da bomo dali vse za pravilno vzgojo naše mladine, za popolno izvedbo nalog, ki jih bo Partija zastavila pred nas, za zmago pravice in resnice proti obrekovalcem kominforma. Po tradicijah narodno-osvobo-dilne borbe in po načelih slovan-sko-italijanskega bratstva v duhu pravega internacionalizma bomo nadalje delovali za pravice vsega Sloi/Knoki prasi/ului odsok in podvoza SHPZ v Kopru Drugemu kongresu I

lno podlago in da X a dan izboljšanje na SikKf^rcčjih. življenjski ravni Pia ' * SVoU ua ucliJ- ua Be > je tu ures-r. ? karm , 0 ie blstvenu raz- tega okrožja mo-predvsem tole; v ni brezposelno- - 8 s s„|?Veka, da dela, da se F' V' “WVVCII*» a«- J k tičnih gospodar- fk-Httir, brezposelnost pojav-OgLVeSjo ostrostjo in S fivj^e razlike v živ-v®l*tv Posa,neznih kate- iHiS1 k ^®ralcterizira tukajš-da se delavec in ^ Ki«S° we2d° a*i Plačo, tem- omki postavljeni pc vC nciPu na višino, ^lj|( ža ni'bovo dostojno ‘tiorat; a boriti z delo- ,c*he niso prepuščene K ^ °d?ojjnlfine8a tr§a" v ka->Yih tr‘ien edino profi — rr„ --m. profit to-v 'VCa' teniveč jih re- «Jiv<'J,leriu s kupno Wapr^krben je Sistem ga' Vlm^zannf’ ki daje vscnl W^no č v?lh oseb Pravi' iJ2!*Ino živil in in. 'ah Potroši Pn fega blaSa P° Oi{Ki ' ' Jem je izvedeno kate diferenciacije, k% hi8r>cev e&T,r‘lam delavcev V**«i«?S« k»Pravico do večjih Jšk:^dtk»i. 1 ostalim. Pni*,. nejše potrebe. Tp je povzročalo velike motnje v ekonomiji ozemlja, posebno, ker je bila onemogočena izmenjava blaga med mestom in deželo. To je bil eden od momentov, ki je favoriziral črno borzo in tihotapljenje istrskih produktov v Trst — ki je bil v tistih časih pač edini trg za preskrbo kmetov s potrebnimi predmeti. Načelo svobodne zamenjave blaga med obema conama, ki 8a je zagovarjala Vojna uprava JA od začetka ustanovitve Svobodnega tržaškega ozemlja, ni prodrlo. Vojna uprava JA je predlagala, da bi bila trgovina s Trstom kot nekdanjim oskrbovalnim centrom naše cone z industrijskim blagom ter njenim tržiščem za poljedelske produkte popolnoma svobodna. Do tega ni prišlo; pač pa so pričeli oblastniki anglo-ameriške cone z gospodarsko zaporo, ker so upali, da bodo z njo motili izgradnjo novega pravičnejšega socialnega sistema, ki ga uvaja ljudska oblast v okrožju. Zato je bila cona prisiljena, da se nasloni popolnoma na Jugoslavijo ter da tja usmeri svojo trgovino. Danes, v drugem letu gospodarskega načrta pa je to stanje že daleč za nami. Notranji trg je bil stabiliziran. Podeželje je dobilo dovolj potrošnih predmetov in sredstev za proizvodnjo v zameno za svoje proizvode. Stabilnost cen industrijskega blaga je omogočila reguliranje cen kmetijskih pridelkov na podlagi proizvajalnih stroškov. S tem je bila odpravljena črna borza z domačimi pridelki, ki so prišli v celoti na notranji trg. Izvozni viški so bin zajeti s smotrno izvozno organizacijo. Poleg tega je oblast pospeševala kmetijsko proizvodnjo v nekaterih panogah, ki so bile do sedaj zanemarjene in ki imajo velik pomen za prehrano prebivalstva. Posebno velik napredek je bil dosežen v živinoreji. Letos uvaža okrožje 25% klavne živine in 35% maščob manj kot lani. Živila, ki jih okrožje ne pridela v zadostni meri, kakor na primer poleg dveh zgoraj navedenih artiklov, še pšenica in druga žita ter industrijski prehranbeni in po-trošni artikli, prihajajo sedaj iz Jugoslavije. V preskrbi s temi predmeti jc bila (Dosežena še lani stopnja, ki popolnoma zadostuje za redno preskrbo prebivalstva. Sortimana seveda ne moremo primerjati z onim, ki ga vidimo v državah, ki so na visoki stopnji industrijskega razvoja. Čeprav je tak in že boljši asortiman, ki bo zadovoljil najbolj raznolike potrebe prebivalstva, končni cilj naporov socialistične izgradnje, ga naše ljudstvo ne zavida kapitalističnim državam, ker se zaveda, da je navzlic relativno manjši izbiri boljše oskrbovano kot je bilo v prejšnjih pogojih. To seveda ne velja za bivše privilegirane sloje. Ze lani so bile v glavnem po-krite potrebe prebival-tva z industrijskim blagom. Letos se je blagovni fond povečal za 110% in potrošniki ne kupujejo več vsega, kar jim nudi trgovina, temveč že izbirajo po vrsti jn kakovosti. Kar smo navedli, velja za svobodno trgovino, pri kateri beležimo v zadnjih mesecih tudi -bčuten padec cen. Kot primer navajamo, da bile znižane cene tekstilu za 25 do 30%, obutvi za 40-45%, železnini za 40-50% • itd. To znižanje pa nima nobene zveze s konjunkturami kapitalističnega trga, temveč je izvedena načrtno s ciljem povečanja realne vrednosti dohodkov prebivalstva. Tudi garantirana preskrba po nižjih cenah je bila povečana v teku zadnjega leta. Konkretno navajamo, da se je P° statistiki poverjeništva za trgovino Istrskega okrožnega LO povečala dnevna kalorična vrednost garantiranih živil v primerjavi z letom 1948: Za lahke delavce od 1332 na 1720 kalorij na dan, za srednje delavce od 1644 na 2296 in zn težke delavce od 2051 na 3120 kalorij na dan. To je napredek, ki ga ljudstvo ceni'. Ceni ga posebno zato, ker se spominja časov, ko je bilo kruha dovolj, toda ne za vse enako. K nam se ne bodo vrnili več časi, ko je bil bel kruh za bogate, dočim reveži niso imeli niti koruznega. — Ko — ustalim. Poleg te- ... Hi i* da raz- A v z« ui.. ’ CrJ Prost? t *u nabav° bla- ™ . jmi, toda po VS ^rb^i.^ika diferen-V > ri„u. 1 Pravilna in ule-«. in ,lbtenz‘vne izgrad-V>, d, U‘>'m5u avUn0 .politiko A Ih-,.. CU)e socialistični V' ln k* l: h druludl več dobiti. V k* v taS?« ukrePi je bi- ikr°žm Pra-\ bi4°bda razPoložljlvega ''^ U(dlqVitin^a fonda pa mo- ifccsar ra °hi. ki skupnosti I Za široko z njimi jc »mt> ntjnuj- Neprestana obnova » mm f N Leva slika nam predstavlja graditev mosta v Sičolah, pri kate-tem so pomagali poleg ostalega prebivalstva tudi vojaki Jugoslovanske armije. — Spodaj: S prostovoljnim delom čisti odtočne kanale v dolini Mirne prebivalstvo iz Novega grada in Savudrije. Z eksplozivom uničili pred kratkim odprto slovensko trgovino na Korzu - Protest DFS (Nadaljevanje s 1. strani) Sosedje pravijo, da so izmed varnostnih organov prvi prišli na mesto eksplozije orožniki, pa še ti so bili tam komaj ob treh, to je skoro tri četrt ure po izvršenem napadu in naravno niso mogli izslediti krivcev, ki so še vedno »neznani«. Včeraj je vse dopoldne stražilo pred razbito trgovino več orožnikov in civilnih policistov, in tudi popoldne je stala pred njo še vedno straža. Puolust DFS V zvezi s tem novim šovinističnim napadom je Demokratična fronta Slovencev izdala naslednji protest: DEMOKRATIČNA FRONTA SLOVENCEV Z ZGRAŽANJEM PROTESTIRA ZARADI PONOČNEGA STRAHOVALNEGA ATENTATA DNE 7. T. M. PROTI TRGOVINI S STEKLOM SLOVENSKE TVRDKE «KOREN» NA KORZU ROO SEVELT ST. 10. DFS, KOT ZASTOPNICA SLOVENSKEGA ŽIVLJA V ITALIJI, ZAHTEVA, DA OBLASTI UKRENEJO VSE POTREBNO ZA TAKOJŠNJO ARETACIJO ZLOČINCEV IN ZA NJIHOVO STROGO KAZNOVANJE, KER VIDI V TEM TERORISTIČNEM DEJANJU PONOVEN ŠOVINISTIČNI NAPAD PROTI SLOVENCEM. K številnim terorističnim izpadom šovinističnih razgrajačev proti miroljubnim sodržavljanom slo-venske narodnosti, ki že od 15. septembra 1947 nadaljujejo s fašistično tradicijo dvatisočletne kulture obliki bombnih napadov, se je včeraj pridružilo še eno dejanje. Omenimo naj, da so šovinisti istemu trgovskemu podjetju razbili in oplenili skladišče in trgovino tudi na dan IS. septembra 1947 in še nekajkrat pozneje tako, da je to že četrti napad na to podjetje. Dolžnost varnostnih organov je, da odkrijejo zločince in jim odmerijo kazen, kakor si jo zaslužijo. Mi pri tem ugotavljamo, da ie krivda lastnika trgovine edino ta, da je slovenskega pokolenja. Zato z vso upravičenostjo smatramo, da je bil atentat izvršen proti slovenskemu ljudstvu, ki živi v novih mejah Italije. To dejanje je logična posledica načrtnega in premišljenega gojenja narodne nestrpnosti, ki jo določeni krogi vzgajajo med italijanskim delom obmejnega prebivalstva z lažmi in natolcevanjem, da bi ohranili živo sovraštvo napram Slovencem in nekakšno stalno vojno psihozo med obema sosednjima državama, ker jim očitno ne gre v račun, da bi nastalo pomirjenje Poziv brezposelnim zidarjem Pokrajinski sindikalni odbor FILEA obvešča vse brezposelne zidarje, ki so vpisani v seznam brezposelnih goriške pokrajine in ki so prejeli vabilo, s katerim bi šli na delo, toda se niso predda-vili i opravičilom se, da so oolni. da morajo omenjenemu odboru predložiti zdravniško spričevalo, sicer bodo izbrisani iz seznama brezposelnih. tem in narodna strpnost tudi na obmejnem predelu. In vendar se vsak Goričan dobro zaveda ter bi se morale tega zavedati tudi oblasti, da se ravn- ti zakrknjeni netilci nebrzdanega sovraštva proti vsemu, kar je slovenskega, krivi, če se danes nahaja vse goriško gospodarstvo u tako kritičnem položaju. Dejstvo, ki ga ne bodo zbrisale nobene številke in statistike, je, da je Gorica vedno živela od slovenskih žuljev, da je ie sedaj in bo tudi v bodoče njeno življenje odvisno od tega, v kakšnih odnošajih bodo živeli meščani z bližnjo in daljno okolico, ki je izključno slovenska. To je naraven zakon, k; ga ne bodo spremenile nobene umetne mere in vse milijarde izdane za prosto cono ne bodo dvignile mestnega gospodarstva iz težke krize, če se oblasti ne bodo pobrigale in preprečile take šovinistične izbruhe fašističnega kova in poskrbele, da bodo Slovenci lahko v miru opravljali svoje vsakdanje delo in razvijali svojo kulturo. V teh mesecih, ko se italijansko časopisje tako rado hvali o blagodejnem vplivu italijanske civilizacije v afriških kolonijah in o njeni visoki kulturni misiji, bi morale oblasti prav s tem, da bi zajamčile in učinkovito zaščitile manjšinske pravice Slovencem na meji pokazati, da njihove besede niso samo puhlo frazarjenje in da so se nekaj naučili od fašističnega poloma, ter da ima Italija pravico do povratka v kolonije, ker je demokratično dozorela. V resnici pa se doslej ni še no-benkrat zgodilo, da bi našli krivce in jih kaznovali, čeprav je vsem dobro znano, kje jih je treba iskati. Ce bi po vsakem podobnem zlo- činu aretirali zločince in zlasti pa še njihove mandanle in jih primerno kaznovali, bi p kratkem času ne bilo treba postavljati več nobenih straž pred sedež DFS, Komunistično partijo in po drugih podobnih krajih, kar je vsekakor poniževalno tudi za italijanski narod, ker je to viden znak njegove politične nedozorelosti. Dokler pa ne bo zavladal na Goriškem in p Slovenski Benečiji mir, dokler bodo pobijali Slovence kot slekle pse in nekaznovano plenili in ropaU slovenske trgovine, pa ne moremo reči, da je država, ki tolerira na svojem ozemlju taka dejanja res demokratična država in nima nobene pravice hvaliti se s svojo kulturo napram tistim narodom, katerih kultura sicer ni dvatisočletna, je pa zato človeška in pravična ter zato v vsakem oziru boljša od njihove. Vojaške vaje pri Zagraju Županstvo Zagraja obvešča vse prebivalstvo, da se bodo od 11, do 20. oktobra t.l. vršile na področju med Vrhom, Srednjem in Zdrav-ščir.o vojaške vaje. Zalo bodo postavljene na tem področju vojaške straže. Prebivalstvu je strogo prepovedano pobirati kakršne koli izstrelke, posebno še če niso eksplodirani. O najdbi izstrelkov, ki se jih ne bodo smeli dotakniti, bodo morali takoj obvestiti vojaškb-ali pa najbližje orožniško poveljstvo. V naših vrstah ni prostora za omahljivce in izdajalce Zveza slovenske mladine v Italiji izločuje iz svojih vrst vse tiste, ki rovarijo proti svojemu ljudstvu HERMAN - STAN- Novi telefonski imenik Telefonski naročniki lahko dvignejo v uradih TELVE na Rooseveltovem korzu 4 novi telefonski imenik. Ta imenik obsega pokrajine Gorica, Belluno, Padova, Rovi-go, Treviso, Videm, Benetke, Verono in Vicenzo. Telefonski naročniki prejmejo seznam zastonj, in sicer po en izvod za vsako telefonsko številko. Pri prevzemu morajo predložiti stari telefonski imenik irj potrdilo o plačilu naročnine za četrto tromesečje. V interesu vseh telefonskih koristnikov je, da čimprej dvignejo ta novi seznam, ker bodo v njem dobili vse informacije in potrebna navodila s spremembami, ki so prišle v veljavo do 31. julija. V tistih najtežjih časih, kg se je šlo za biti gli ne biti slovenskega naroda in je bila zlasti huda borba s kljukastim križem in liktor-skim snopom v Slovenskem Primorju, se je zlastf odlikovala naša primorska slovenska mladina, ki ni prav nič oklevala, ampak takoj z vso odločnostjo stopila v borbo proti zakletemu sovražniku in okupatorju naše zemlje. Mladina je bila tista, ki je v partizanskih borbah nosila vso težo najnevarnejših akcij, da so matere in očetje s ponosom gledali na svoje sinove. Zvesta tej svoji slavni tradiciji se naša mladina še naprej odločno in neustrašeno bori za staro pravdo našega naroda. Vendar pa so tisti Lr°gi> ki so iz prijateljev in zaveznikov Nove Jugoslavije postali tako rekoč čez noč njeni najhujši sovražniki in klevetniki, hoteli vnesti tudi v vrste slovenske mladine razdor in jo pridobiti, da bi kakor oni pljuvala na najlepšo in najslavnejšo stran svoje zgodovine. Toda slovenska mladina, ki se zaveda, kaj je značaj in ne zamenjuje kakor oni svojega mišljenja kakor plašč po vremenu, je ostala zvesto na strani pravice in res-snice ter ne bo dopustila, da bj jo kdor koli idejno odtrgal cd matičnega naroda, ki je vir naših sil in katerega gigantski in neenak boj, ki ga bije v tem trenutku, navdaja nas vsq s ponosom, saj ga lahko brez skrbi primerjamo z največjimi partizanskimi akcijami. Vendar pa se je. tem razbijačem posrečilo, da so ujeli v svoje mreže nekatere redke omahljivce in dvomljivce, ki bi jih radi izrabili v svoje temne informbirojevske namene proti našemu ljudstvu. Slovenska mladina v Italiji pa ne bo trpela takih omahljivcev med seboj in zato je glavni odbor Zveze slovenske mladine sklenil, da b0 izključil iz svoje srede vse tiste, ki so zaradi svojega delovanja postali nevredni, da bi še nadalje ostali v njenih vrstah ter o-Virali njen bodoči polet in delo. Komunike glavnega odbora Zveze slovenske mladine Glavni odbor Zveze slovenske mladine v Italiji je na svoji zadnji seji razpravljal o sovražnem stališču, ki so ga zavzeli štirje člani, in sicer: Nanut Herman, Marvin Mirko, Budkovič Alojz in Maligoj Edi glede programa ZSM po objavi resolucije Informbiroja in o njihovem delovanju proti enotnosti slovenske mladine. Po obširni diskusiji je odbor soglasno sklenil, da na podlag; člena 15 in 18 statuta ZSM izkjuči iz svoje srede omenjene člane. Svoj sklep utemeljuje kot sledi: 1) NANUT DREZ a) Izjavil je, da zastopa linijo Informbiroja in se s tem postavil proti programu organizacije, ki v svoje*m3.členu navaja,da tvori ZSM sestavni del Demokratične fronte Slovencev v Italiji, ki sloni na tradicijah narodno-osvobodilnega boja slovenskega naroda in preprečuje vsak poizkus narodnostne in kulturne odtujitve slovenske manjšine od narodov FLRJ. b) Udeležil se je kot predstavnik ZSM kongresa «Fronte della Gioventu y Neaplju, dasi ga glavni odbor ni zato pooblastil. S tem je prekršil sklep odbora. c) Dosleden svojemu zgrešenemu internacionalnemu stališču ni izvrševal danih mu nalog kot tajnik mladinske organizacije v Standre-žu ter s svojim razbijaškim delom uspel, da se je mladina v vasi delno razkrojila in postala neaktivna. č) Prav tako se ni udeleževal sestankov, ki jih je redno sklicevalo tajništvo glavnega odbora ZSM 2) MARVIN MIKO STAN DREZ Na sejah glavnega odbora je podpiral stališče Nanuta Hermana in kot predsednik krajevnega mla- dinskega odbora v Standrežu ni izvrševal poverjenih mu nalog kot so sklicevanju množičnih sestankov itd. Ni se udeleževal sej glavnega odbora kljub opominom tajništva. S svojimi delom je stremi! za tem, da se mladina v vasi odtuji od svoje napredne organizacije. 3 in 4) BUTKOVIC ALOJZ-SO-VODNJE, MALIGOJ E-DI-PODGORA: Čeprav nista z izrazitim nasto-pom pokazala soglasja z resolucijo Informbiroja, sta s svojo mlačnostjo podpirala stališče Nanuta Hermana in Marvina Mika. Stalno sta izostajala pri sejah glavnega odbora in se odpovedala vsaki dejavnosti. Iz navedenih razlogov je glavni odbor sklenil, da se izključita iz odbora in iz mladinske organizacije Nanut Herman in Marvin Miko, dočim se poslednja dva, to je But-kovič Alojz in Maligoj Edi izključita samo k glavnega odbora, ostaneta pa še naprej člana ZSM. Glavni odbor je poveril nalogo izključitve tajnštvu in obenem odobril predlog tega, da se koop-tirajo na mesta izključenih štirih drug; mladinci iz vasi. Tajništvo Tekstilni sindikat pri Delavski zbornici sporoča: Danes od 9.30 do 10.30 in popoldne ob 18.30 do 19.30 bo delavstvo v podgorski predilnici stopilo v enourno stavko v protest proti nameravanim odpustom delavstva s strani vodstva predilnice in proti nadaljnjim odpustom, ki so jih menda včeraj objavili. Zdi se, da vodstvo podjetja vztraja na svojem stališču trdeč, da ti odpusti prizadevajo samo tisto delavstvo. ki je bilo sprejeto za določeno dobo. Odgovor, ki ga bodo dale delavke ir.- delavci predilnice njenemu vodstvu, bo pokazal, s kakšnim duhom borbe in požrtvovalnosti so združeni delavci v borbi za obrambo svojih interesov do življenja in do dela. Danes zvečer ob 18.30 bo izvršilni odbor Delavske zbornice preučil sindikalni položaj, ki je nastal v r.aši pokrajini in bo še enkrat pokazal delovnim množicam pot, po kateri je treba do zmage tudi v tej borbi. Nogometne tekme v Sovodnjali Jutri po za goriške nogometaše zopet dogodek, saj bodo popoldne lahko prisostvovali na igrišču Sovodnjah kar dvema nogometnima tekmama. Kot prvi bosta v predtekmi ob 13.45 nastopili moštvi eStandrež« junior proti «Isontina» mnior iz Gorice. Ob 15. uri pa bo v prvenstveni tekmi nastopila »Gorica« proti «Sv. Ani« iz Trsta. Jesenski izlet SPD V upar.ju, da se bo vreme še zjasnilo in da bo jutri lep d*an, je organiziralo Slovensko .planinsko društvo v Gorici za jutri 9. t.m. za svoje člane in prijatelje jesenski nedeljski izlet na vrh S. Simeone (1506 m) nad jezerom Cavazzom v lepi Karniji. Zaradi svoje posebne geografske lege je s tega vrha zelo lep razgled po bližnji in daljni okolici in upamo, da nam bo vreme milostno dovolilo in gg bomo tudi mi deležni. Odhod bo s Travnika od 6. uri zjutraj. Voznina stane za člane 500 lir in za nečlane 550 lir. Mladina, ki je včlanjena v društvu, plača po 300 lir in nevčlanjena pa 350 lir. Prijave se sprejemajo pri urarju Darku Šuligoju na Travniku tik Katoliške knjigarne. Izpred sodišča Slepar pod tujim imenom Včeraj so na soriškem kazenskem sodišču imeli mnogo dela. Na mizi pred sodnikom je ležal cel kup obtožnic, pregled katerih je zahteval yes dan Najprej pa je predsednik dr. Storto pregledal priziv 60-letnega Rutarja Franca iz Standreža št. 64, ki so ga septembra 1948 leta na goriški sodniji obsodili zaradi obtožbe, da je osleparil nekega Bol-letti Angela, na 6 mesecev zapora in 10.000 lir globe. Obtožnica mu je očitala, da je prišel septembra 1947 leta skupaj z nekim Rušičem Petrom k Bcllettiju, pri katerem je Rušič pustil zavoj z dvema paroma čevljev in dvema plaščema, da mu jih Bolletti skrani. Nekaj dni za tem s k Bollettiju vrne samo Rutar in vpraša po zavoju, češ da ga je poslal Rušič. Ko pa je dobil zavoj, ni bilo več sledu za njim. Toda na prizivni razpravi pred sodiščem je Rutar včeraj dokazal, da on sploh ne ve za to sleparijo in da ni imel z Bollettijem ne z Rušičem nikdar opravka ter da jih niti ne pozna. Tako je sodnikom postalo jasno, da je nekdo drugi, ki je ostal neznan, takrat prišel po zavoj k, Bollettiju. Zato so Rutarja oprostili, ker n: zakrivil dejanja Tajna žganjeituharija Na zagovor ‘sta prišla nato 36-letni Montanar; Herman in 79-let-ni Fross Ivan iz Romansa pri Vi-lesah. Prvega so tožili, da je 1948 leta brez dovoljenja skuhal 15 litrov žganja, drugi pa okrog 4 litre. Sodišču so ju prijavili finan-carji, ki so oba kmeta našli v nekem hlevu v Vilesah prav ko sta netila pod kotlom za žganjekuho. Poleg tega so našli seveda še sodček z že pripravljeno pijačo. Mon-tanarija so zaradi tega obsodili na 3 mesece zapora in 15.300 lir globe, Frossa pa na 3 mesece zapora in 5000 lir globe. Kazen je pogojna samo za Frossa. Oba bosta morala skupno poravnati sodne stroške. Tobačna indusfrija in Trgovina Za ilegalnimi proizvajalci žganja je pričel na zatožno klop skrivni pridelovalec tobaka 6Metr,i Sandrin Emil iz Farre. Na njegovem vrtu so namreč financarji odkrili 50 lepo rastočih tobakovih rastlin in ga prijavili sodnim oblastem. Včeraj so ga obsodilj na 15 dni zapora in 7000 lir globe, toda pogojno. Potem so sodniki pregledali še nekaj primerov tihotapstva inozemskih cigaret. Ker je na domu hranil 718 inozemskih cigaret tihotapskega izvora in za katere ni plačal potrebne pristojbine, so obsodili na 15 dni zapora in 3836 lir globe 61-letnega Franceschinija Avgusta iz Tržiča. Zaradi istega prestopka je prišla pred sodne oblasti tudi 49-letna Delnerj Margherita iz Tržiča, pri kateri so financarji našli I kg inozemskih cigaret in 1200 papirčkov. Obsodili so jo na 15 dni zapora in 8300 lir globe pogojno. in (itnite y't!)ki dn priliki Kmo VERDI. 17; «Tragična Odiseja«, G. Ciift J. Jandl. VITTORIA. 17: »Mlin ob Padu« C. del Poggio. CENTRALE. 17: «Pogumni pomorščaki«, L. Barrymore. MODERNO. 17: «Krvava arena«, T. Power. EDEN. 17: «Gianni in Pinotto jj Hollywoodu«, 1 *. oktobra Kanton - naslednji cilj kitajske ljudske vojske Padec liiikonga * Posvetovanja na Zapadu glede priznanja Ilaocetu ngove vlade KANTON, 7. — Kitajska ljudska vojska je danes dopoldne zasedla mesto Kukong, 200 km severno od Kantona Nacionalistične čete so se umaknile proti jugu. Iz Kukon-ga se je nacionalistični generalni štab umaknil v Cingjun, 75 km. se-verno-zapadno od Kantona. Padec Kukonga, ki je predstavljal nadvse važno strateško točko ob progi Kanton-Hengjang, odpira nevarno vrzel v nacionalistični fronti v južni Kitajski. Kanton, ki je sedaj odrezan od Hengjanga ter armad generala Pajčungaja, je sedaj najbolj neposreden cilj demokratičnih sil. ki prodirajo iz Kukonga ob železnici na jug. Enote kitajske demokratične vojske so se v ponedeljek izkrcale na glavni otok otočja Susan. Na tem otočju sp oporišča, v katerih se oskrbujejo nacionalistične vojne ladje, ki vzdržujejo blokado Jang-ceja. Pet laburističnih poslancev, ki tvori posebno skupino v britanskem parlamentu, je poslalo Mao-cetungu prisrčne častitke. Sporočili so. da bodo zahtevali od britanske vlade, da prekine odnose s Kantonom in da prizna vlado ljudske republike Kitajske. Britansko zunanje ministrstvo sporoča, da so se začela med podpisniki atlantskega pakta ter državami britanskega Commonweal-tha posvetovanja glede priznanja Maocetungove vlade V ameriških krogih so mnenja, da med vlado ZDA in Velike Britanije ne bo prišlo glede priznanja Maocetungove vlade do takih nesoglasij, kot so se pojavila ob priznanju Izraela. Ni pa rečeno, da bosta obe vladi vodili skupno politiko. ZDA bi mogoče tudi pristale na to, da prizna Maocetungo-vo vlado Velika Britanija, ki bi potem prevzela zaščito ameriških interesov v ljudski republiki Kitajski. Na vsak način ima vlada v Washingtonu težje stališče, kajti v kongresu imajo znaten vpliv, tisti, ki se zavzemajo za pomoč Cang-kajšku. Državno tajništvo ZDA je danes javilo, da so nacionalisti izpustili dve ameriški trgovski ladji «Flying Independance« in «Flym Clipper«, kj so jih nedavno zaplenili. Ena je odplula proti Koreji, druga pa v Hong Kong. Auriol nadaljuje s posvetovanji PARIZ, 7. — Čeprav parlament še nj bil sklican, je kriza francoske vlade vendar povzročila, da se parlamentarci, ki so bili še na počitnicah, vračajo v Pariz. Posamezne stranke so že imele ali pa imajo napovedane sestanke. Notranji minister Moch se je vrnil iz Rima. Vrnil se je tudi zu' nianji minister Schuman izWashing-tona. Cim je na letališču izstopil iz letala, je izjavil, da je kriza francoske vlade presenečenje Predsednik republike Auriol je pričel s posvetovanji ob 9. uri ter jih ob 13. prekinil; po dveurnem odmoru so se posvetovanja nadaljevala preko 19. ure, ko je bilo uradno javljeno, da bo predsednik nadaljeval s posvetovanji jutri. Sprejeti so bili razni politiki, predsedniki strank in parlamentarnih skupin, med drugimi Guy Mollet, Paul Reynaud, Bidault, bivši finančni minister Pleven itd. Jutri pa bo Auriol sprejel med drugimi Andreja Marieja, Reynauda, Schu-mana in verjetno Leona Bluma. Časopisje ne piše toliko o trenutnem stanju krize temveč bolj o njenih vzrokih. «Zaman je hoteti vlado in hoteli zopet dvigniti Francijo«, pise «Humanite», «brez in celo proti delavskemu razredu in njegovi komunistični partiji«. Na koncu današnje seje centralnega komiteja komunistične partije Francije, je ta objavil manifest, v katerem izjavlja, med drugim: Francoska komunistična partija se izjavlja pripravljeno prevzeti vso odgovornost za uveljavitev svojega programa. Poziva delavski razred in vse delovno ljudstvo ne glede na mnenje in prepričanje, da razširi akcijo za sestavo vlade demokratične enotnosti. sreoovame za na smrt obsojeno grško Meljico za mir BEOGRAD, 7. — Jugoslovanski nacionalni odbor za obrambo miru je poslal protestno brzojavko generalni skupščini QZN in grškemu zunanjemu ministru Caldarisu zaradi smrtne obsodbe, ki jo je izreklo monarhofašistično sodišče nad Katarino Talagan, grško bori-teljico za mir V brzojavki na OZN zahteva jugoslovanski odbor za obrambo miru takojšnje posredovanje, da se smrtna obsodba nad Katarino Talagan ne izvrši. Bolgarski ministri slabo opravljajo svoje posle SOFIJA, 7. — Z odločbo prezidija sobranja je bil prometni minister agrarec Stefan Tončev razrešen svoje funkcije zaradi ((nezadovoljivega izvrševanja svoje naloge«. Nadomestil ga je sekretar KP Georgij Car.kov. Razrešen je bil tudi namestnik prometnega ministra komunist Vasil Markov. Trgovinska pogoona men flrj m Mont TEI>» AVIV-, 7. Uradno, .poro- čajo, da je bila med Jugoslavijo in Izraelom sklenjena trgovinska in plačilna pogodba za zamenjavo blaga v vrednosti 2 milijonov dolarjev. Nemška demokratična republika slovesno proglašena (Nadaljevanje s 1. strani) 10. Takojšnja vzpostavitev upravne enotnosti in normalizacija življenja v Berlinu, prestolnici Nemčije. Manifest narodne fronte vsebuje tudi sledeče točke: prepoved uvo za in posebnih carinskih tarif za tuje proizvode, ki se lahko . izdelujejo v Nemčiji. Tesni kulturni odnosi med vsemi ozemlji Nemči je brez zunanjega vmešavanja. Popolno priznanje potsdamskih sklepov glede demokratizacije in demilitarizacije Nemčije ter obveznosti Nemčije do drugih narodov, kakor so bile določene v omenjenih dogovorih. Borba proti izdajalcem nemškega naroda, nemškim agentom ameriškega imperializma, borba vsega nemškega ljudstva proti imperialistični politiki, ki ima namen hujskati en del Nemčije proti drugemu, borba proti separatizmu dežel. Manifest zaključuje s sledečim pozivom: Enoten narod, enotno ljudstvo, enotna država. Nato je Pieck sporočil, da bo začasni statut ljudske zbornice sovjetskega področja veljaven do jeseni prihodnjega teta. Volitve bodo 15. oktobra 1950. Ljudski svet je soglasno sklenil, da Se proglasi za ljudsko zbornico nemške ljudske republike, ki jo predvideva ustava, ki io je sprejel ljudski svet. Pieck ie P° prečitanju manifesta Izjavil, da ia manifest predstavlja temelje borbe nemškega ljudstva. Poudaril je, da b0 meja na Odri in Nisi meja miru, in potrebo, da začasna vlada nemške republike zbere okrog sebe ljudstvo zahodne Nemčije. Bodoči zunanji minister nemške ljudske republike George Dertin ger Je poudaril voljo demokrščan-ske z'»'Ze do sodelovanja z bodočo v*'!do in z ljudsko zbornico. Zupan vzhodnega sektorja Berlina Friedrich Ebert je izjavil, da vzhodni sektor Berlina ne bo vklju {en v vzhodno nemško republiko Pripomnil je, da se bo spoštoval potsdamski sporazum in štiristran-sk; statut za Berlin. Predstavniki tega sektorja v ljudski zbornici bodo imeli samo posvetovalni glas. Ljudska zbornica ie izvolila svoj urad Predsednik Dieckmann je sporočil,' da je bil Otto Grotewohl imenovan za predsednika nemške Z mirnimi razstave JtoAe£i{. V tem smislu govori tudi uradna izjava švicarske vlade, češ da ni vzroka izpreminjati pariteto švicarskega franka nasproti zlatu. Vendarle pa se bodisi švicarski gospodarski in finančni krogi kakor inozemska, zlasti evropska tržišča, vprašujejo, na kakšno pariteto so švicarski uradni krogi prav za prav mislili. Ali gre za pariteto, ki je\ od pričetka vojne neizpremenjena in je določena na 205,35 miligramov čistega zlata ter se na njeni osnovi ocenjujejo zlate rezerve Narodne banke. Tej pariteti odgovarja tečaj 4,325 šv. frankov za dolar, tedaj_ skoraj toliko kakor uradni tečaj za prodajo dolarja. Ali pa ni bila morda mišljena zakonita pariteta, kakor jo določa valutni zakon iz 1. 1939, ki je prožnejša, med 190 in 215 miligrami čistega zlata, kar odgovarja tečaju med 4,133 in 4,677' šv. frankov za dolar. Navidez bi Švicarska banka prav lahko dovolila, da se trenutno enako visok tečaj (uradni in tržni) dolarja dvigne do zgornje skrajne meje te druge paritete, ako bi na frank le preveč pritiskale prodaje. Dolar bi se v tem primeru dvignil nasproti tečaju 4,36 za 9 odst., kar bi pomenilo, eTzehaj® čc že ne razvrednotenja, P® oslabitev švicarskega F največ 8,3 odst. _ Menijo, da bo emisi)is ^ odločila o tem na podi»91 . g za dolar v Švici v U dneh. V Švicarskih /inanemft g ih poudarjajo ukrepeta -sedanje paritete, ki j’-11 1 f tekle dni izvršila Narodu ^ ka, in smatrajo, da n®. ,jr odločitve o izpremenib), fv kler se finančni položaj li, torej dokler ne PJej hanja, ki jih P°vzroz9j0,^* cije ali trenutna psih« % petost. Položaj švicarskega fra-pogledu na rezerve ~~ . • < nujejo tudi tehnični V°' " y zelo močan. Dne 15. sept ^ razpolagala švi carska banka z zalogo zIat®jjjj višini 5 milijard 593 « frankov, kar predstavlja ^ fiduciarnega obtoka 'n ^ vseh «a vista« obveznosti ^ Splošno mnenje je ;'.jcž do vplivali na stahsce *" ^ vlade predvsem gospoda 'p logi. Namreč trgovinska $ glede na cene in smeri t ^ o razvrednotenju. Osno1-'® „ ji sojo bi bil položaj švic Lj. vozne industrije ter tuj ^ pametnega gospodarstva. Ti ^ nogi sta namreč trenutn ^ večjih skrbeh za svoj poslovanje. I veleseii« v Z e pred vojno s* v ^ prirejali mednarodni J() # jeni v Plovdivu. Po V 1 govo površino Z n011' 0* povečali od 48.000 tn2. s0 jo f Letošnja razstava, k redili v septembru, ^rfelc kazati ves povojni garije. Poudarek je i napr^ j bil. ^ in mehanični vili so domače izdelke. ne obdelovalne stroje, pnevmatično kladivo, galne sesalke, ne, stiskalnice f* hladilnike, gospodinjske ne aparate, telefonske m rad io kiaawr’ w Ike, hidraVllC lice, stroje * mjevalno industrijo 1 tehnična industrija Je elektromotorje, rauo-- p0ji ne aparate, sveče 2 rjl'i sta vzbudila prvi boN^. tor «,WOFAX 2» in prti 1 avtomobil «DimitroV&'fti$J Okrog sto bolgarsk'5 ^ in tkalnic je razstoms fit"' vrstne tekstilne izd1 i* 1 industrija mnogo ^0jUst ■:iV premembah porških • g pir , penskih določb, z!*s*1 ^ f nost i prevoznikov. jjJU «Throvg», o ravnanF rfOj primeru, da brodarp ni plačanja itd. °r ‘ so odobrili splošen določb York-Antu>erPe natfjsii. To so kmečki fantje, ki so videti starejši, kot so v resnici. Niso visoke postave, v obraz so zagoreli in črnolasi. Nekateri imajo s seboj frulc (piščalke), bobne in druge inštrumente. Zelo so živahni in tudi oni spominjajo na južnjake. Toda ko zasvi-rajo kolo, vidiš, da so pravi sinovi Balkana. Stopim k enemu izmed njih in ga vprašam, kako in kaj je z njihovo brigado. nEto, naša brigada je štirikrat udarna in vsak trenutek piiča-kujemo, da postanemo petič. Se k-cijsko prehodno zastavico smo imeli do pred kratkim v naših rokah. V zadnji dekadi smo bili najboljša brigada v sekciji)). uKatera je sploh najboljša brigada?« »Med mladinskimi Jablanička. Oni drže zastavo glavnega štaba. Tudi mi smo bili za kratko dobo kandidat zanjo«. «Koliko vas je v brigadi?» «191 brigadnikov«. «In deklet?» ((Nobene«. Kot smo slišali, so bile tudi ta-ženske. N. pr. lička (iz Like) in nekatere slovenske. MOJA TOVARIŠA SOPOTNIKA Stara izkušnja pove, da se ljudje, ki potujejo skupaj, najlaže zbližajo in spoznajo. Privadijo se drug drugega posebnostim, strpnejši so za drug drugega slabosti in se nauče, če so pravi ljudje, spoštovati drug drugega mnenje. bezniv in poln člov - -‘-'ti ki ga je srečal na P Reportaža o graditvi Novega Beograda in Dr. V. BARTOL avtomobilske ceste ,,Bratstva in enotnosti" je imel navado lot^l So tudi delovne brigade, kjer prevladujejo debleta jeMki*l (ILUSTRIRA AKADEMSKA SLIKARKA CITA POTOKARJEVA) Tovarišico Ci to poznam že več ko deset let. Toda na tem potovanju sem odkril na njej nekaj novih strani. N. pr., da ima poseben dar, najti takoj kontakt s komer koli, naj bo star ali mlad, učen ali nepismen, komandant ali otrok, sem prav na tej poti spoznal. Včasih sva pristopila s tovarišem Potrčem v krog, ki jo je obdajal, ko je slikala. Z možem ali ženico, s črncem ali Sr-bijancent, z mladincem ali otrokom, ki so ji bili za model, se je pogovarjala tako, ko da se poznajo od otroških nog. Mimogrede je izmenjavala besede tudi z ostalimi, ki so postajali okrog nje. Pri tem je spravljala na dan cele biografije mladincev in mladink, mož in žena. Toda bila je tudi neka lastnost, ki mi je večkrat pognala vročino v glavo. Vprašal nas je n. pr. kak brigadir, komandir ali brigadni risar: «No, kako vam je všeč okrasitev vhoda v našo barako, ta in ta plakat, ta in ta risba?« Midva s Potrčem sva ljubeznivo in priznavalno prikimala, tu- di če stvar ni/bila ravno prvovrstna, meneč, da je vsakdo pač opravil svoj posel po svojih močeh. A Cita naravnost v brk: «Za nič«. «Kako ste spali?« jo jc kdo vprašal. Ce je spala slabo, je spet rekla: «Za nič«. In tako naprej. Ce se ji je zdelo kaj narobe, je takoj s prstom pokazala, kaj ji ni Všeč. Bila je kakor tisti otrok iz pravljice, ki je pokazal na kralja in rekel: «Nag je«. Povedal sem ji vsebino te pravljice in jo prikrojil na njeno kožo ter Cilo nekoč tudi prav pošteno oštel. Toda čim dalje II. JABLANIČKA BRIGADA PRI DELU. smo bili skupaj, tem bolj sem uvideval, da ji prav za prav ni nihče zameril. Nasprotno, še rajši so jo imeli. Naši vodniki in gostitelji so se prav po balkansko širokosrčno smejali ali pa se tudi popraskali za ušesom. V tem pogledu jc bila pravi «en-fant terribilc« naše trojice in je poleg tega hotela imeti kot otroci vedno prav. S svojo odkritosrčnostjo kajpada ni štedila tudi svojih dveh nesrečnih sopotnikov. Beseda je dala besedo in tako sva bila včasih s tovarišem Potrčem na bojni nogi z njo in ona z nama, kajti kmalu sva se tudi midva navzela njene hvale vredne lastnosti, namreč zabeljene odkritosrčnosti, vsaj kar sc nje tiče. Toda komaj smo se trikrat zasukali na petah, smo že pozabili na vse hude besede. Nervozni ljudje so večkrat tudi krivični. Priznam, da sem bil včasih precej nervozen tudi nasproti svojima tovarišema. Nekateri moji prijatelji imenujejo to nervoznost tudi sitnost ali nestrpnost. Pisatelj Potrč, ki je tudi izkušen reporter in novinar, Iju- praševati po praksi, od kod je gadi, kaj jc doživet pacijc in narodno borbe itd. Z beležnF kom v rokah je na st(treH naslednji pogovor bijanko: «Koliko let imatc-((Toliko in toli*0*- ^ij«1 «Koliko časa ste «Totiko in toUk0 ' ((Imate moža?« i(f. vNcmri so mi 9* jej jfJ takrat in takrat, n pg ravno z doma, P? pri$el ž Moja .......... nosti nekako tudi njega n0te «Ustrelili ali - hseeW .u. eUstrelili. na P°V odšla takrat ji na pol cO' »Koliko POM*-((Toliko in tol(ko rej moja hčerka zasliši...« ... pše” . uKaj prideluješ ■ . imate tudi uji°' Pocukncm Prt? „ ri« M j rokav in mu **Pienino i\tA j-.. »ruša * vendar posluša c o in svinčnik .g n ^0 , tudi odkrižal bn v*go\j prakse. Takoj 3 d(J j.«(1 srce. A boji m pripravil ob vl _^:miVt, In novinarsko jznost -ani^ot ^ m <(,.v «3-808 - UPRAVA: ULICA H. MANNA št. 29 - Telefonska številka 83-51. UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHJ štev. 6, UL Telefon^ štev. 9*808. y ^OPRA trgovskl 40, flll3nCno.upravni 60. osmrtnice 70 Ur. Koper, ul. Battlstl 30/a, Tel. 70. OGLASlTod w » « m«. 3£2,1jwr. RSTS « vac »■ • » FLRJi Zti vsak mm omuc * •«/»1/«** “*■ »•*■» - — — . ... _ • »ja OdE urednik STANISLAV RENKO - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica. Svelogorsk« ul. 42. Te . NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B In FLRJ: Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1.90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega čemur je bil* moja nervo: ~ i(A '. s5 165, rfS' tlsk»