Tudi sloga pomaga razvoju vasi NOVE - VIŠJE OBRESTI ZA DEPOZITE Gorenjska^ Banka Banka j posluhom l*to XLIX - št. 66 - CENA 125 SIT VARNA NALOŽBA - NA|BOL|ŠA NALOŽBA IEEGLAS Kranj, torek, 20. avgusta 1996 *Z Škofje Loke na Lubnik - Minulo soboto so se gorski tekači pomerili na peti letošnji tekmi slovenskega Pokala, ki je bila hkrati tudi izbirna tekma za slovensko reprezentanco. V Škofji Loki se je na startu Zbralo kar 81 tekačev in tekačic, ki so se najprej vzpeli proti gradu (na sliki), nato na Kobilo, se spustili v Vincarje in nato tekli navzgor proti Lubniku. Najhitreje, v dobrih 44 minutah, je bil na vrhu najboljši slovenski Sorski tekač Igor Šalamun, pa tudi ostali niso veliko zaostali za njim. V. Stanovnik Več v Stotinki na 19. strani. Prodali 500 avtomobilov p V Kranju so v nedeljo zvečer zaprli 46. Mednarodni jjjjj^enjski sejem - največjo trgovino in zabavo na enem V desetih dneh si ga je ogledalo skoraj 100.000 ^oiskovalcev, večerni program pa 30.000. Na njem je bilo iPlačanih 500 avtomobilov in več kot 300 traktorjev. r*°dali so 10 ton sira in blizu 200 pečenih odojkov. Več na r strani, kjer objavljamo tudi dobitnike nagrad Gorenj-£ega glasa, Bellevujevih sladic in nagradne križanke inotehne. A. Ž. STRAN 10 çggr Kaposi Avtohlia Kaposi d.o.o., Trgovina Kranj, a Jezerska c. 121, tel.: 064/241-358 I O ► tET"" Z Vami vsak dan f 0,4 od 05. do 09. Poslovni val in od 15 do 21 ure Pri plačevanju vrtca bodo upoštevali premoženje Bogati bodo plačevali več Ministrstvo za šolstvo je končno upoštevalo pripombe, da pri plačevanju vrtcev ni pravih razlik med bogatimi in revnimi starši. Kranj, avg. • Z novim pravilnikom bodo upoštevali tudi njihovo premoženje in ne bo se več dogajalo, da bi premožen obrtnik ali podjetnik, ki zna prikazati izgubo, plačeval najnižjo oskrbnino v vrtcu, otroka pa pripelje v vrtec z najdražjim avtomobilom. Po novem bodo starši glede na mesečni osebnih dohodek na člana družine in glede na premoženje družine razvrščeni v devet razredov. Višino plačil bodo po novem določali na občini, kjer bodo starše razvrstili v razrede. V novem pravilniku so posebej našteti pogoji, kdaj plačilo ne more biti nižje od polne cene vrtca. Večjega popusta pa ne morejo dobiti starši, ki so lastniki ali solastniki več kot petine vrednosti ustanovnega kapitala gospodarske družbe ali zavoda, če imajo nepremičnine, v katerih ne prebivajo, ali kmetijska zemljišča s katastrskim dohodkom nad 100 tisoč tolarjev in če opravljajo kakršnokoli zasebno dejavnost. Le izjemoma bodo ti starši lahko plačevali manj kot 60 odstotkov polne cene vrtca, vendar bodo morali dokazati, da je njihov socialni položaj slabši, kot so *na občini ocenili na podlagi njihovega premoženja. Najmanj, le 15 odstotkov polne cene, bodo plačevali starši, ki so v preteklem letu na družinskega člana zaslužili manj kot 20 odstotkov povprečne plače; za lani ta meja znaša 14.400 tolarjev. Največ oziroma 85 odstotkov polne cene, pa bodo plačevali starši, ki so na družinskega člana lani zaslužili več kot 150 odstotkov povprečne plače. Vrtca pa ne bo treba plačevati tistim staršem, ki za svoje otroke prejemajo denarni dodatek. Spremembe bodo uveljavili postopoma, saj se bodo vrtci prvič podražili oziroma pocenili 1. septembra letos, nato 1. marca prihodje leto in dokončno 1. septembra prihodnje leto. Meja, nad katero so morali starši doslej plačevati najvišjo ceno, je bila precej nizka, določali pa so jo v vrtcih. Vendar kljub temu ocenjujejo, da bodo po novem zbrali za 4 odstotke več denarja kot doslej. V povprečju so doslej starši plačali 25 odstotkov stroškov za vrtec, po novem pa bodo odstotek več. Pravilnik je bil objavljen v Uradnem listu številka 44, ki je izšla 9. avgusta. • M.V. VJavorjah so se le dvanajstič srečali z odseljena Javorci imajo 513 odseljencev IRAN 5 "Na Hotavljah se je vedno kaj dogajalo, še v Škofji Loki so se vedno hvalili z nami," je povedal Tameden Janez, ki se je s svojim čebelarskim spačkom udeležil II. Diana festa to nedeljo na Hotavljah. • Foto: I.K. STRAN 5 Čez Gorenjsko vodijo naselitvene poti v Alpe Ker čez Gorenjsko vodijo poti, po katerih rjavi medvedje prehajajo s širše Notranjske in Kočevske na območje Alp, so vsako leto tudi redni gostje v gorenjskih gozdovih in na planinah. STRAN 3 RT, *AE mobitel URADNI WNI PRODAJALEC ..*«--— POKLIČI ZDAJ! 064/225-060, 860-029 [KIDRIČEVA 6b/ KOROŠKA 26. KRANJ I Odhari brati« berem Prodaja tekočih in trdih goriv telefon 064 742 555 064 53 429 ftntium 75 že od 125.944,00 SIT ali 8.822,00 SIT mesečno! Tel.:064/^ 10 40 Fax:064/22 37 92 , T KABELSKA TV ÏÏlíV-1 / 1 KAMNIK - DOMŽALE «OfTSK Maistrova 16/Kamnik telefon: 061/817-313 IŠČEMO ODDAJNEGA TEHNIKA. DELO V VEČERNEM ČASU. CENJENE PROŠNJE POSUITE DO fŠ. AVGUSTA 1996 NA NASLOV: TV IMPULZ, PP. 70, KAMNIK 1241 PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek Beograjski nadškof dr. Franc Perko Najraje župnik na Šenturški Gori Ljubljana - Beograjski nadškof dr. Franc Perko je v intervjuju za Delavsko enotnost med drugim izjavil: "Rad bi odšel iz Beograda in bil župnik v župniji pod Krvavcem. Že pred dvema letoma in pol sem Vatikan zaprosil, naj me upokoji. Nazadnje sem prošnjo naslovil vatikanskemu državnemu tajniku ob papeževem obisku v Sloveniji. Rekel mi je, da to zaenkrat ne pride v poštev. Naštel sem mu vse svoje bolezni, pa mi je odvrnil, da sem videti kar dobro. No, še vedno sem tu (v Beogradu namreč - op.p.) in bogve, koliko časa še bom." Dr. Franc Perko je bil za beograjskega nadškofa imenovan 1986. leta in je bil torej v Beogradu tudi v času razpada Jugoslavije oz. slovenskega osamosvajanja. V pogovoru za Delavsko enotnost je tudi izjavil, da Slovenija morda še danes ne bi bila priznana, če se takrat JLA ne bi obnašala tako (brutalno), kot se je. "Z vso odgovornostjo zato trdim, da ima prav JLA izjemno veliko zaslug za mednarodno priznanje Slovenije in Hrvaške, in če sem malo ciničen, bi lahko rekel, da si sredi Ljubljane zasluži spomenik." Na območju sedanje Zvezne republike Jugoslavije je okoli pol milijona katoličanov, v beograjski nadškofiji jih je bilo še pred leti 34 tisoč, zdaj pa jih je še približno devet tisoč. Bosansko hercegovski začasni begunci Zatočišče jim bodo podaljšali Ljubljana - Iz vladnega urada za priseljevanje in begunce so sporočili, da bodo od 26. avgusta do 6. septembra v osnovnih organizacijah Rdečega križa Slovenije in v zbirnih centrih podaljševali začasno zatočišče bosansko hercegovskim državljanom z območij Republike Bosne in Hercegovine, ki so pod nadzorom oblasti Federacije Bosne in Hercegovine. Začasno zatočišče v Sloveniji jim bodo podaljšali do konca letošnjega leta. Bosansko hercegovskim državljanom z drugih območij Republike Bosne in Hercegovine so začasno zatočišče v Sloveniji že podaljšali do letošnjega 31. decembra. Poslansko vprašanje o škofjeloških potnih listih Doslej našli le malo ukradenih dokumentov Od tisoč neizpolnjenih potnih listov, kolikor jih je bilo pred tremi leti ukradenih na škofjeloški občini, so jih doslej zasegli ali odkrili 111. Na "sivem trgu" stanejo 1.000 do 1.500 mark. Poslanec državnega zbora Zmago Jelinčič je na enem od letošnjih zasedanj vprašal ministra za notranje zadeve Andreja Štera, ali so organi za notranje zadeve ze odkrili, kdo je pred tremi leti iz nezaklenjenih prostorov občine Škofja Loka ukradel približno tisoč slovenskih potnih listov. Ministrstvo za notranje zadeve je v odgovor zapisalo, da je bilo septembra 1993. leta res vlomljeno v prostore oddelka za notranje zadeve Občine Škofja Loka in da je takrat neznani storilec ukradel približno tisoč neizpolnjenih obrazcev slovenskih potnih listov, tisoč zaščitnih folij za potne liste, 123 neizpolnjenih obrazcev vozniških dovoljeni, 14 pečatov in štampiljk oddelka za notranje zadeve občine Škofja Loka in pripravo za označevanje kategorij na vozniških dovoljenjih. Urad kriminalistične službe ÜNZ Kranj je še oktobra istega leta podal temeljnemu javnemu tožilstvu v Kranju ovadbo zoper neznanega storilca, januarja prihodnje leto, ko je domnevnega storilca odkril, pa je ovadbo poslal koprskemu tožilstvu. Organi za notranje zadeve so doslej zasegli 29 neizpolnjenih potnih listov in odkrili enega izpolnjenega, 81 izpolnjenih pa so odkrili še tuji organi na Madžarskem, v Avstriji, Makedoniji in v Nemčiji. Vse izpolnjene potne liste so uporabljali državljani bivših jugoslovanskih republik, predvsem Srbije ter Bosne in Hercegovine. Podatki v potnih listih so večinoma, izmišljeni. Imetniki praviloma izjavljajo, da so jih dobili od neznanih ljudi in da so zanje odšteli od 1.000 do 1.500 mark. Organi za notranje zadeve se še vedno prizadevajo dobiti manjkajoče potne liste, s številkami ukradenih dokumentov pa so seznanili tudi Interpol. • CZ. Slovenska vojska Prvič samostojno v tujini z lastno opremo Ljubljana - V okviru programa Partnerstva za mir se je v petek v ameriškem vojaškem oporišču Sembach v Nemčiji začela 12-dnevna vojaška vaja Combined Endeavor 96, na kateri sodelujejo vojaške enote desetih držav članic Partnerstva za mir (Avstrije, Bolgarije, Češke republike, Latvije, Litve, Madžarske, Poljske, Romunije, Slovaške in Slovenije) ter dveh držav članic Nato (ZDA in ZRN). To je prvi primer, ko enota Slovenske vojske samostojno deluje v tujini z lastno opremo, sistemom in sredstvi za zveze ter s terenskimi vozili. Na vaji preskušajo medsebojno prilagodljivost telekomunikacijskih sisfemov in sistemov za informacijsko podporo, preverjajo pa tudi možnosti operativnega povezovanja sistemov, ki podpirajo vodenje in poveljevanje. • CZ. Zgodba o volilnih referendumih se nadaljuje Odgovor v dveh stavkih Državni zbor je ustavnemu sodišču v odgovoru, dolgem vsega glede volilnih referendumov vztraja pri stališčih, ki jih je zbor Ljubljana • Socialdemokratska stranka Slovenije je napovedala, da bo začela postopek pred evropskim sodiščem za človekove pravice, če zakonodajni referendum za volitve v državni zbor ne bo razpisan v predvidenem roku, to je pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami. Kot je znano, je državni zbor na nedavni izredni seji sprejel odlok, po katerem naj bi zakonodajni referendum za volitve v državni zbor razpisali po letošnjih državnozborskih volitvah, in sicer 90. dan po konstituiranju novega državnega zbora. Poslanci Socialdemokratske stranke Slovenije se že na seji niso strinjali s takšno odločitvijo in so opozarjali, da je v nasprotju z ustavo, zakonom o referendumu in ljudski iniciativi pa tudi z odločbo ustavnega sodišča z dne 31. julija, zato je stranka nekaj dni kasneje zaprosila ustavno sodišče, da oceni ustavnost in zakonitost sprejetega odloka. Socialdemokrati predlagajo sodišču, da njihovo pobudo obravnava kot prednostno, da odpravi Janez Janša je napovedal, da se bodo tretjo in četrto točko odloka, ki govori o potiejt ko boJ0 doma izčrpali vse pravne roku za razpis in izvedbo referenduma, in da za dan razpisa referendumov, s katerim začnejo teči roki za izvedbo referendumskih opravil, določi 30. av-ust, za dan izvedbe referendumov glasovanja) pa nedeljo, 29. september. Državni zbor vztraja pri svojem Državni zbor je svoje stališče o pobudi možnosti, pritožili na evropsko sodišče za človekove pravice. manju odloka o razpisu zakonodajnega referenduma za državnozborske volitve. Iz priloženega gradiva je razvidno, da je bila večina vprašanj, ki jih SDS navaja v pobudi za presojo ustavnosti in zakonitosti odloka, že v razpravi na omenjeni za presojo ustavnosti in zakonitosti seji." Čeprav je odgovor zelo kratek, je iz odloka poslal ustavnemu sodišču v petek, strnil pa ga je v odgovor, ki je dolg le dva stavka: "Pošiljamo vam gradivo, ki je bilo obravnavano na izredni seji državnega zbora ob spreje- njega razbrati, da državni zbor zagovarja stališča in usmeritve, ki jih je večina poslancev zagovarjala na izredni seji. Večina, ki so jo sestavljali poslanci LDS, ZLSD, DS in večina poslancev dva stavka, dal jasno vedeti, da sprejel na nedavni izredni seji* SKD, je namreč že na seji ugotavljala, da bi bilo neodgovorno razpisati referendum, dokler ne .bi razčistili in zakonsko uredili nekaterih vprašanj, med drugirn tudi vprašanja o načinu ugotavljanja izida, če je isti dan več konkurenčnih referendumov. Odločitev na podlagi petih gradiv Ustavno sodišče bo ob presoji ustavnosti in zakonitosti odločitve državnega zbora odločalo na podlagi petih gradiv: odloka o razpisu zakonodajnega referenduma, poročila odbora za notranjo politiko in pravosodje, dopolnila Socialdemokratske stranke Slovenije, predloga sklepa poslanca Cirila Ribičiča in magnetograma 49. izredne seje. Ustavni sodniki o pobudi predvidoma še ne bodo odločali ta teden. Referendumi tudi na evropskem sodišču? V socialdemokratski stranki so napovedali, da bodo začeli postopek pred evropskim sodiščem za človekove pravice, če zakonodajni referendum za volitve v državni zbor ne bo pred jesenskimi parlamentarnimi volitvarni oz. se bo izkazalo, da so v Sloveniji izčrpane vse pravne možnosti za izrazitev ljudske volje. V stranki ocenjujejo, da je državni zbor z odlokom zaobšel tretji člen slovenske ustave, ki pravi, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo in da državljanke in državljani izvršujejo oblast neposredno in z volitvami. Državni zbor Eo mnenju socialdemokratov nima poo-lastil in zakonskih možnosti, da bi preprečil izražanje ljudske volje. • C.Z« Tabor Slovenske ljudske stranke "Gremo na zmago" Predsednik stranke Marjan Podobnik je na taboru napovedal, da bo stranka šla na volitvah na zmago. Gorišnica pri Ptuju - V nedeljo je bil v Gorišnici pri Ptuju vsakoletni, že osmi tabor Slovenske ljudske stranke, ki so se ga udeležili njeni člani in simpatizerji iz vseh koncev Slovenije. Ker se bližajo državnozborske volitve, je bil tabor še posebej pomemben, saj je stranka na njem pokazala tudi svojo podobo ter pripravljenost za nastop na volitvah. Osrednja prireditev je bila na letališču Moškanjci, kjer je zbranim spregovoril predsednik stranke Marjan Podobnik. Dejal je, da so državnozborske volitve pomembne za temeljit zasuk politične podobe Slovenije, za zaustavitev pohoda centralizma, za drugačno veljavo slovenske kulture, znanosti, šolstva... "Če bodo na volitvah zmagali isti (kot so sedaj na oblasti -op.p.), je zaman tarnati, da v Sloveniji ni pravne države, da razprodajamo svoje gospodarstvo, svojo zemlje in drugo premoženje, in da je Slovenija brez vizije razvoja neodvisne države," je dejal Podobnik in napovedal, da gre Slovenska ljudska stranka kot nosilka tiste vizije, ki ne pristaja na samopodcenje-vanje na evropskem predpraž-niku niti ne objokuje jugoslovanskih "egiptovskih loncev mesa", na letošnjih volitvah na zmago. In na teh volitvah ne bo šlo zgolj za to, ali bo Slovenija "dihala" nekoliko bolj levo ali bolj desno, ampak za to, ali bo sploh lahko kdaj zadihala iz polnih pljuč. Marjan Podobnik je opozoril, da izvozno usmerjeno gospodarstvo tone zaradi nenormalnih obremenitev in pogojev gospodarjenja, ob tem pa se državni aparat na številnih področjih bohoti, kot bi bila država v največjem razcvetu. Vprašal se je, ali tiho in zato še toliko nevarnejše več stomilijonsko (v ameriških dolarjih) neposredno in posredno zadolževanje pomeni, da sedanja slovenska oblast zadolžuje državo na podoben način kot nekdanja jugoslovanska, vendar še bolj intenzivno. Zakaj je Slovenija prevzela nerazumljivo velik delež jugoslovanskih dolgov, čemur je Slovenska ljudska stranka, žal, neuspešno nasprotovala. Kaj pomeni vladno pristajanje na sedanji način vstopanja Slovenije v Evropsko unijo in v druge gospodarske povezave, Tci bo za številne gospodarske panoge, še posebej pa za kmetijstvo in ohranitev poseljenosti podeželja, pomenilo nepopravljive posledice. In nenazadnje: kje je vzrok za samouničevalnost Slovencev oz. za to, da si je samo julija letos vzelo življenje skoraj sto Slovencev. Dobrih pet let po osamosvo- jitvi je tudi že čas, da jasno povemo, kdo si zaradi protislovenskega delovanja ne zasluži slovenskega gostoljubja, je dejal predsednik SLS in poudaril, da bodo sicer primeri, kot so Aksentijevič, signal, da je Slovenija primerno zatočišče za najrazličnejše posameznike spornega slovesa. Kot je dejal Podobnik, je ob stabilni domači valuti tudi dejansko in ne le navidezno treba razčistiti z jugofinanca; mi. Stranka bo še naprej vztrajala pri zahtevi, da se odgovorne ustanove slovenske države spopadejo z gospodarskim kriminalorfl-Ob tem, ko bi občine z večjo podporo države lahko postal« prava razvojna središča, v SLS niso zato, da vlada in prav vse določa peščica ljudi iz Ljubljane. Stranka tudi ne pristaja in ne bo pristajala na sprejemanje izsiljevalskih pogojev Italije in ne bo molče dovolila, da bi z izvajanjem "španskega predloga" omogočil} vsakomur, ki je kdaj koli vsaj tri leta bival na ozemjJu Slovenije, prednostno pravic0 pri nakupu slovenskih nepr^' mičnin, vključno slovensk6 zemlje. • CZ. Slovenska nacionalna desnica Nevarnost za še večjo nezaposlenost Ljubljana - Slovenska nacionalna desnica govoričijo o takem varovalnem pasu, in se (SND) in njena poslanska skupina v držav- sprašujejo, ali ne vedo, kaj je bilo sprejeto v nem zboru (Marjan Stanič, Ivan Verzolak in državnem zboru, ali pa se sprenevedajo- Sašo Lap) podpirata odločitev državnega, ki Edino, kar SND utemeljeno skrbi, je progt je s prepričljivo večino sprejel "španski "pretok" ljudi znotraj Evropske unije. Pri Že kompromis". Ta poteza nas dokončno ločuje zdaj veliki nezaposlenosti Slovencev se to od Balkana, menijo v stranki in poudarjajo, število lahko še poveča, saj imajo nekatere da so jo omogočili poslanci SND, ki so v manj razvite države, kot so Grčija, Portugal5: zakonu o lastninski in drugih stvarnih ka in Turčija, cenejšo delovno silo. To je tud' pravicah predlagali varovalko, to je 10- razlog, da bo Slovenska nacionalna desnica v kilometrski varovalni obmejni pas, kjer tujci drugem branju zakona o lastninski in drugi" ne morejo kupovati nepremičnin. stvarnih pravicah predlagala dodatno zaščitno V SND in njeni poslanski skupini se čudijo zakonodajo pri zaposlovanju državljan^ predstavnikom nekaterih drugih strank, ki Evropske unije na ozemlju Slovenije. • O UredniSka politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilm« "Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica ZavrT-Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Medi« Art. Kranj / Tisk: DELO - TCR, Tisžk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, tclefax: 064/222-917' Mali oglasi: telefon: 064/223 444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih' Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek p° stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 125 SIT r WS1 GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Medved je redni gost na Gorenjskem Čez Gorenjsko vodijo naselitvene poti v Alpe čez Gorenjsko vodijo poti, po katerih rjavi medvedje prehajajo s širše Notranjske in Kočevske na območje Alp, 80 vsako leto tudi redni gostje v gorenjskih gozdovih in na planinah. Večina se na tej poti prehranjuje z mrhovino in gozdnimi sadeži, nekateri ob "izobilju živega mesa" zalezujejo in pokončujejo domače živali na paši. Tak "problematični" medved je očitno tudi tisti na Danjarski planini. ^eprav so rjavi medvedje ^varovana živalska vrsta, ki y ti dovoljeno loviti in pleni- vladna uredba ministru za Vttetijstvo, gozdarstvo in presno omogoča, da v primer- » ko se je medved specializiral" na klanje drob-?.,Ce in goved in povzroča *lvinorejcem veliko gosposko sodo, izda dovoljenje *a. izredni odstrel. Na Gor- È'yskem je lani izdal dovolile za odstrel medveda, ki je al goveda in drobnico na R'aninah v Zgornjesavski do-pred kratkim pa ga je dal ^di lovcem iz lovskih družin ^ica in Železniki, ki bodo •0.15. novembra letos lahko ^'li medveda na Danjarski P'anini na območju Ratitovca. • Kot navaja dr. Miha Adamič ^ Inštituta za gozdno in lesno 8°spodarstvo, je bil rjavi ^edved nekdaj v Evropi veli-*° bolj razširjen kot danes, ko 0 na celotnem ozemlju Ev-°Pe le še tri trdoživa območja ^iedvedov (rusko - fenoskan-^jsko, dinarsko - balkansko in *arpatsko) in več manjših ^amljenih območij v Italiji, franciji in Španiji. Slovenija ezi na zahodnem robu dinarsko balkanskega območja' po-placije medvedov in skupaj z Jurskim Kotorjem v sosedni r^vaški predstavlja severozahodni rob razširjenosti medve-o0v v Srednji Evropi. V j.'°yeniji je njihov osrednji ^'jenjski prostor na širšem J^mocju Kočevske in No-ranjske, v južnem in jugovz- Trbiža, v Kanalski dolini in Karnijskih Alpah ali po avstrijski strani Karavank, Ziljski dolini, obrobju Celovške kotline in naprej proti severu. Glavne smeri koridorjev, po katerih se medvedi izseljujejo iz osrednjega območja, vodijo proti severu, zahodu in severozahodu. Nekdaj je bil za prehod v Alpe glavni severni koridor (medvedi so avstrijsko mejo prečkali med Jezerskim in Solčavo), medtem ko je danes v primerjavi z zahodnim in severzahodnim iz nep- •Afa rdečem seznamu kot ranljiva vrsta Medved sodi poteg volka in risa med velike zveri. Na Mečem seznamu ogroženih živalskih vrst je opredeljen kot ^nljiva vrsta, kar pomeni, da ob nadaljnjem ogrožanju Vfste in njenega življenjskega okolja v bližnji prihodnosti '<*hko "preide" med prizadete vrste. To je tudi razlog, da je vlada z uredbo zavarovala in da lov lahko le tyemoma dovoli minister za kmetijstvo, gozdarstvo in Prehrano. . odnem delu Dolenjske ter na kot?em °brobju Ljubljanske Hat ^er so obsežna gozd-ÍJ la območja, velike površine zaraščanju, majhne gostote ^selitve in ugodne možnosti qi Prehranjevanje. Zunanje rnočje, kjer so življenjske raz?^re slabše in Je tudi jSa Jenost medvedov man-3 Predstavlja jugozahodni, obodni in severozahodni del l ki se na ezuJe na obmejna območja ^Južnem Koroškem (Ziljska, str^Vska dolina in severna tieÜÍ1 Karavank) in v vzhod-gj.aelu Furlanije - Julijske j/aJine (Kanalska dolina, vj^nijske Alpe, Trbiški gozdo-Vl,I» Tržaški Kras). ^jvečja ovira so Ohmobilske ceste t0 b tem, ko medvedi pogos-G0p[ehajajo med hrvaškim jn ^kim Kotorjem, Čičarijo rr,0xSrednjem slovenskim ob-pre |ern» iz različnih razlogov zUn^°PaJo tudi iz osrednjega v radi e območje, odkoder daj Prodrejo v alpski in predre!! Prostor, prekoračijo Pot meJ° m nadaljujejo P° gozdovih v okolici ojasnjenih razlogov nepomemben. Medvedi, ki "potujejo" po severzahodnem, za Gorenjsko najbolj aktualnem kor-idorju, morajo prečkati ograjeno avtomobilsko cesto med Vrhniko in Razdrtim, nato pa se napotijo proti Nanosu in naprej v Trnovski gozd ali preko Logaške planote, Idrijskega in Cerkljanskega v Jelovico ter od tu v obrobje ali v osrčje Julijskih Alp, kjer prestopijo tudi državno mejo z Italijo in Avstrijo. Največja ovira pri spontanem širjenju medvedov iz osrednjega območja v smeri proti Alpam je promet, še posebej avtomobilska cesta Postojna - Razdrto, na kateri je samo 1992. leta prišlo do trkov vozil s petimi medvedi. Novogradnje na teh območjih bodo razmere poslabšale in prehod proti severozahodu in zahodu bo še težavnejši. Na pod odhajajo tudi medvedke z mladiči Če so nekdaj na poteh iz osrednjega območja proti Al- Italiji, kjer se zelo prizadevajo, da bi z naseljevanjem medvedov iz Slovenije ohranili ali še povečali njihov stalež. Dobri poznavalci razmer zatrjujejo, da naselitev po naravni poti v alpsko obrnočje iz doline Soče in preko Karavank že nekaj časa uspešno poteka in da je na območju tromeje Slovenija - Avstrija - Italija že nastal zametek medvedje populacije. Pò Gorenjskem "hlačajo" najmanj trije medvedi Ker eden od koridorjev iz osrednjega območja proti Alpam vodi tudi prek Gorenjske, so medvedi vsako leto redni gostje gorenjskih planin in gozdov. Sredi lanskega poletja je po Gorenjskem "hlačalo" pet do osem medvedov, letos naj bi bili najmanj trije: od 130 do 150 kilogramov težak medved, ki zalezuje in pobija ovce na Danjarski planini na Ratitovcu, medvedka z enim ali z dvema mladičema ter še en manjši in bržkone mlajši medved. Naravno naseljevanje medvedov v Alpe, žal, ne poteka povsem brez težav. Na Gorenjskem domala vsako leto pride do večjih ali manjših zapletov, predvsem do konfliktov s kmeti, ki na planinah pasejo drobnico in goveda. Čeprav se medvedi največ prehranjujejo z mrhovino, s poginulimi ali onemoglimi živalmi, in z rastlinsko hrano, skoraj vsak medved kdaj poseže tudi po pašnih živalih (raje po drobnici kot govedu), če se mu za to le ponudi priložnost. Najbolj problematični pa so medvedi, ki spoznajo, da so drobnica najboljša in najlažje dosegljiva hrana, in se ne glede na morebitno obilje druge hrane v naravi navadijo na tak način preživljanja. Včasih je padlo tudi 50 medvedov na leto V Sloveniji je od začetkov organiziranega varstva medvedov minilo že več kot šestdeset let. Uprava Dravske banovine navadili na prehranjevanje s "svežim mesom" in delajo veliko gospodarsko škodo. Tak medved je očitno tudi kosmatinec, ki je domnevno že pred leti pokončal trop ovc na Soriški planini, lani povzročil poboj in izginotje 127 ovc, jagnjet in koz na Danjarski planini in letos na tej planini pokončal najmanj 21 ovc, verjetno pa še precej več; Odstrel medveda, a tudi boljši pašni red V kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, kjer so po zakonu o gozdovih dolžni spremljati navzočnost in gibanje medveda ter ob morebitnih škodah ugotavljati povzročitelja in posredovati odškodninske zahtevke ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, opozarjajo, da na območju Ratitovca prihaja do navzkrižja med javnim interesom za obstoj divjadi (medveda), turizmom, kmetijstvom (pašo) in gozdarstvom. Kot poudarja Miran Hafner, ki v kranjskem zavodu vodi odsek za urejanje razvoja populacij prostožive-čih divjih živali, je v konkret-nem primeru (gre za Danjarsko planino) problem možno kratkoročno rešiti z odstrelom škodljivega medveda, dolgoročno pa bo treba poskrbeti tudi za boljši pašni red, ki lahko precej zmanjša možnosti za škode po medvedu. Gre za vprašanja primernega števila živine na paši, za prenehanje paše v gozdovih, ki je z zakonom prepovedana in dovoljena le izjemoma, in za varovanje pašne živine. medvedovega varstva, potlej *, pa je bil medved popolnoma te drobnica zaide v gozd, zavarovan in je bil odstrel vse kjer je tudi medved... Mrhovišče na Jelovici? Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano razmišljajo o tem, da bi za prehranjevanje medvedov uredili mrhovišče na Jelovici. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi bilo koristno za medvede z normalnimi prehranjevalnimi navadami, medtem ko bi se ga kosmatinec, ki se je navadil na sveže meso, raje ognil, kot da bi jedel mrhovino. do 1966. leta dovoljen le s posebnim dovoljenjem ministrstva. Ker se je v jugozahodnem delu Slovenije zelo razmnožil (tudi zato, ker so 1962. leta prepovedali uporabo cianovodikovih ampul za zastrupitev nekaterih divjih živali), ga je zakon o lovstvu uvrstil med divjad, ki jo je bilo v osrednjem območju dovoljeno loviti od 1. maja do 30. septembra, zunaj območja pa vse leto ne glede na njen spol in starost. Odstrel se je povečal s povprečno 17 na 38 medvedov na leto, še bolj se je po sprejetju novega zakona 1976. leta, ko je v petletnem obdobju (1976-80) padlo po petdeset medvedov na leto. Potlej so odstrel z različnimi ukrepi zmanjšali, dokler vlada pred tremi leti medveda ni razglasila za naravno znamenitost in ga z uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst prepovedala loviti. Izredni odstrel lahko dovoli le minister Lov lahko dovoli le minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kadar oceni, da je samo z odstrelom možno rešiti navzkrižja med različnimi interesi, predvsem med javnim interesom za obstoj in gojitev V zavodu ocenjujejo, da paša na Danjarski planini še ni povsem primerno urejena. Ker se pase na planini več živali, kot so njene naravne (prehranske) možnosti, se v nasprotju z določbami zakona o gozdovih pase tudi po gozdovih, ki so sicer življenjski prostor divjadi - in tudi medvedov. Nekatere vrste divjadi se pred pašnimi živalmi umaknejo drugam, druge lahko reagirajo tudi tako, kot je "reagiral" medved na Danjarski planini. Na planini bo treba razmejiti pašne in gozdne površine in poskbeti za ustrezno varovanje pašne živine. "Da bi vse pašne površine ogradili, ni realno, ampak je za večjo varnost mogoče poskrbeti s kombinacijo različnih rešitev in pripomočkov: z ograjo, električnim pastirjem, s pastirji, ki imajo tudi primerne pse...," pravi Miran Hafner in poudarja, da tudi morebitna postavitev mrhovišča za medveda (na Jelovici), o čemer sicer razmišljajo na ministrstvu, ne bi rešila vseh problemov, če ne bo večjega reda pri paši. * C. Zaplotnik GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS Kranjski delavci AMZS so opravili 20 vlek poškodovanih vozil in nudili 10 pomoči na cestah. GASILCI Zopet so imeli največ dela kranjski gasilci. V Predosljah so pomagali v prometni nesreči, kjer so oskrbeli in naložili ponesrečenca v rešilni avto, na Partizanski so z drevesa sneli obešenca - samomorilca. V Merkurju na Gregorčičevi se je vklopil avtomatski požarni alarm, vendar je bil lažen (tehnične težave), iz hleva KK Bobovek so zaradi pokvarjene inštalacije izčrpali 7 kubikov vode. Včeraj je v Češnjevku ob 1. uri zjutraj nekdo grozil, da bo bo zažgal hišo, vendar so ga pomirili, tako da posredovanje ni bilo potrebno. Na Jesenicah so gasili seno na Murovi, drugih intervencij ni bilo. GORENJSKI NOVOROJENČKI Ta konec tedna smo dobili še 15 prebivalcev. Precej večji delež jih je bilo v kranjski porodnišnici, 5 dečkov in 8 deklic. Najtežji je bil deček s 4250 grami, najlažja pa deklica s 2750 grami. Na Jesenicah so dobili samo dva dečka, težjega s 4500 grami in lažjega s 3830 grami. URGENCA V jeseniški bolnišnici so oskrbeli 185 pacientov. Na kiruškem oddelku 136, na internem 31 ter na ped-riatičnem 18. TURIZEM Na Bohinju je zadnji konec tedna predstavljal vrhunec letošnje poletne sezone. Po hotelih je bilo od 2500 do 2600 obiskovalcev, kar pomeni približno devetdesetodstotno zasedenost. V Bohinju pa so z zasedenostjo relativno zadovoljni saj je bila ta vikend v hotelih 85 - 90-odstotna, v avtokampih so imeli 380 gostov. Prednja-čijo tujci, v hotelih beleži- 10 8 odstotkov več gostov :ot lani ob istem času, v kampih manj. Temperatura vode se giblje od 19 do 20 stopinj. Tudi na Sobcu imajo 20 odstotkov gostov več kot lani ob istem času, našteli so jih 650 ter več kot 40.000 nočitev. Voda je hladna, ima 19 stopinj. 985 Center za obveščanje so obvestili s Pokljuke, da si je planinka zlomila nogo, obveščeni so bili tudi o samomoru z obešanjem, posredovali so pri iskanju socialne delavke na Jesenicah, klicali pirotehnike zaradi najdene ročne bombe, na Kaninu se je poškodovala jamarka ter iskali inšpektorja, ki bi lahko izmeril jakost hrupa, ki je prihajal z "rave partyja'' v Škofji Loki. pam prevladovali le mlajši je že 1935. izdala naredbo, po prostoživeče divjadi (medve medvedi, zadnjih šest let opa- kateri do 1940. leta medveda da) ter gospodarskimi intere- žajo tudi medvedke z mladiči, ni bilo dovoljeno loviti, ujeti, si, kamor sodi tudi planinska Tega se še posebej veselijo v ubijati, kupovati in prodajati, paša. Kot kaže dosedanja deželah alpskega loka, pre- Druga svetovna vojna je jpre- praksa, nepomirljiva nasprotja dvsem v sosednji Avstriji in kinila lov in pravno ureditev povzročajo le medvedi, ki so se POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 % Slovesnost na Andreju nad Škofjo Loko Andrej nad Škofjo Loko, 19. avgusta - V nedeljo, 25. avgusta, bo na Andreju nad Škofjo Loko semanji dan, ob tej priložnost pa bodo tudi odprli in blagoslovili novo, asfaltirano cesto Hrastnica -Sv. Andrej. Slovesnosti se bodo začele ob 9. uri v Hrastnici z odprtjem in blagoslovitvijo ceste, nadaljevale pa potem na Sv. Andreju z mašo ob 11. uri. Opoldne pa se bo pri Gostišču Ivana Ruparja začela veselica. Najprej bodo igrali Gamsi, od tretje ure popodne naprej pa ansambel BlegoŠ. Postregli bodo s srnjakovim golažem, pripravljajo pa tudi bogat srečelov. Izkupiček bo gradbeni odbor s predsednikom Ivanom Ruparjem namenil za pokritje stroškov pri gradnji ceste. • A. Ž. Mihaelov sejem v Mengšu Mengeš, 19. avgusta - Letošnji četrti Mihaelov sejem v Mengšu, ki bo od 20. do 22. septembra, bo potekal s številnimi spremljajočimi kulturno-zabavnimi prireditvami pod geslom Od zrna do kruha. Prireditelji - Odbor Mihaelova sejma s predsednikom Štefanom Bor-inom že zbirajo prirjave za razstavljalce na 90 stojnicah. Interesenti lahko pokličejo po telefonu ob ponedeljkih, sredah in petkih na Številko 061/ 739-041 med 17. in 19. uro. Pisne prijave pa sprejema Odbor Mihaelovega sejma Mengeš, Zavrti 2, Mengeš do 3. septembra. Udeleženci, ki jih bodo izbrali za razstavljanje na stojnicah, bodo obveščeni teden dni po končanem razpisu. Poldrugi meter nižja gladina jezera RADIO 104.5 lj[fi 105.9 107.3 VynU 107.5 OGNJIŠČE tel. 152 11 Ornava: ne jezero ne potok, temveč mlakuža Jezero Črnava v Preddvoru, ki so ga nameravali izpustiti, da bi ne popustil dotrajan jez, še ni odteklo. Odtekel pa jim bo turizem, če se ne bodo lotili temeljite sanacije. Preddvor, 20. avgusta - Preddvor ima še vedno svoje jezero, le da je precej manj privlačno kot pred izpustitvijo vode. Za poldrugi meter nižja gladina je razkrila, kaj vse so v minulih letih odmetavali v jezero, blatno obrežje in smrad pa tudi nista magneta, ki bi privabljala turiste. Vendar kot pravi Ema Po-gačar, vodja sektorja gostinstva in turizma v delniški družbi Živila, praznjenje jezera ni odgnalo turistov. Nasprotno, prve dni so obiskovalci še v večjem številu prihajali k jezeru. Kdove, ali jih je prignala radovednost, kako bo izginilo umetno jezero, ki ga ima Preddvor že od junija 1959, ah pa so hoteli še zadnjikrat videti to preddvorsko turistično znamenistost. Kót vemo, je izpustitev jezera konec julija odredil inšpektor za okolje in prostor, in sicer zaradi dotrajanega jezu, skozi katerega je pronicala voda in je že grozilo, da ga bo porušila. Te nevarnosti po zagotovilih strokovnjakov Vodnogospodarskega podjetja iz Kranja, ki so po navodilih ministrstva za okolje skozi večjo odprtino v jezu spustili vodo in gladino znižali za dva metra, ni več. Najbolj so pred morebitno katastrofo trepetali prebivalci naselja Hrib, ki bi jim v primeru, da bi se pre-pereli jez porušil, zalilo hiše. Zupan občine Preddvor Miran Zadnikar pravi, da je pregrada trenutno varna, vprašanje pa je, ali bi jez zdržal tudi stoletno vodo. Kako so se uspeli dogovoriti vsi tisti, ki jim je jezero Črnava skupni interes, pa za zdaj še ni znano. "Konec avgusta pričakujemo sestanek na ministrstvu za okolje in prostor, ko bo tudi jasneje, kako se bomo lotili sanacije," pravi župan Zadnikar. "Živila so izrazila pripravljenost, da se vključijo v sanacijo, vendar naj bi šlo za celovito ureditev jezera in obrežja, med drugim pa postavljajo tudi pogoj, da občina uredi kanalizacijo te Nove vasi, ki je bila do zdaj speljana v jezero." Tiste, ki živijo z jezerom in ga imajo za simbol preddvors-kega turizma, je nesprejemljiva misel, da bi jezero povsem opustili. Ker gre za velik denarni zalogaj (le prva faza sanacije, ki naj bi utrdila jez, bo veljala 40 milijonov tolarjev), v Živilih pravijo, da se ga ne morejo lotiti le nosilci turizma in občina Preddvor. Pričakujejo tudi sodelovanje države. Nič čudnega, da eni in drugi terjajo hitro odločitev, Današnji preddvorski turistični motiv. ali bo jezero na tem mestu še ostalo ali pa ga bodo izpustili in uredili park. Praznjenje so kot kot nujno dejanje varnosti preprosto morali sprejeti, vendar jezero takšno kot je sedaj, ne bo več dolgo privabljalo turistov. Kakšna bo njegova usoda, je torej v veliki meri odvisno od dogovora na ministrstvu za okolje, ki naj bi ga predvidoma dosegli te dni. D.Z.Žlebir Foto: Tina Doki Nova šola v Sori Sora, 19. avgusta - Poleg učencev in učiteljev bo med najbolj zadovoljnimi domačini konec meseca prav gotovo Ivan Regoršek iz krajevne skupnosti Sora občini Medvode, kije te 13 let predsednik gradbenega odbora za izgradnjo noveprepotrebne šole v Sori. No, po akciji, ki jo je pred leti začet, ko je občinskim možem v občini Šiška predstavil program, je potem po nekaj letih le dočakal, da se je gradnja začela iti konec meseca bo sestra zre dna šola s telovadnico, v kateri pa še ne bo opreme, zgrajena. Investitorja sta občina Medvode in Ministrstvo za šolstvo. Staro Šolo v Sori je v zadnjih 120 letih obiskovalo 3.169 otrok. Ta podatek še z nekaterimi drugimi zanimivostmi o zgodovini šole v Sori bo objavljen v zborniku, ki bo izšel ob otvoritvi nove šole. • A. Z. Preddvorski gasilci slavijo stoletnico Preddvor, 20. avgusta - Še spomladi so preddvorski gasilci računali, da bodo ob proslavi stoletnice gasilstva slovesno odprli obnovljeni gasilski dom. Žal jih je čas prehitel, otvoritev bo lahko šele oktobra. Stoletnico gasiltva pa bodo proslavili prihodnji konec tedna. V petek, 23. avgusta, bodo ob 18. uri najprej priredili demonstracijsko vajo v središču Preddvora, ob 20. uri pa slavnostno sejo v domu krajanov. V soboto, 24. avgusta, bo ob 18. uri svečana parada gasilcev in gasilskih vozil, uro zatem pa zabavni večer v središču Preddvora, kjer bo igral ansambel Gašperji. - • D.Ž., foto: Tina Doki Sveženj odlokov na poletni seji Cerklje, 20. avgusta - Cerkljanski občinski svet je nadaljeval julija prekinjeno redno sejo in se na njej lotil številnih odlokov, mea njimi osnutka odloka o gospodarskih javnih službah, osnutek odloka o podeljevanju priznanj občine Cerklje, pa o ureditvi cestnega prometa in čezmerni uporabi cest na območju občine Cerklje, o javnem redu in miru... Vroča tema poletne seje je bil tudi nov predlog odškodninskega zahtevka za krajevno skupnost Tenetiše v zvezi z odvozom smeti na tamkajšnjo deponijo. Župan Franc Čebulj pa jc predstavil tudi predlog osnutka ureditvenega načrta za središče Cerkelj. Načrt bo javno razgrnjen v prostorih občine, da bodo občani lahko prispevali svoje pripombe in predloge. Po predlaganem osnutku najbj središče Cerkelj zaokrožili trije segmenti: šolski center t večnamensko Športno dvorano, kulturno dvorano in knjižnico, trg v središču (obnovljen po Plečnikovih skicah) s sakralnimi objekti in novi poslovno trgovski center z zdravstvenim domom in lekarno. • D.Ž. ŽUPNIJSKI URAD CERKLJE TRG DAVORINA JENKA 14 4207 CERKLJE in OBČINA CERKLJE UL. FRANCA BARLETA 23 4207 CERKLJE na podlagi določil odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. I, RS, št. 35/93) objavljata PONOVNI JAVNI RAZPIS za izbiranje najugodnejšega izvajalca del za izvedbo rekonstrukcije dela gospodarskega poslopja v prostore za otroški vrtec 1. PREDMET ZBIRANJA PONUDB IN OBSEG DEL: Izvedba rekonstrukcije dela gospodarskega poslopja v prostore za otroški vrtec (v skladu z določili zakona o graditvi objektov) 2. ORIENTACIJSKA VREDNOST DEL: Orientacijska vrednost del je 25.000.000 SIT. 3. PREDVIDENI ROK ZAČETKA IN DOKONČANJA DEL: Rok začetka del je 15. 9. 1996. Rok dokončanja de! je 1. 11. 1996. 4. ODDAJA PONUDB: Ponudba z oznako: NE ODPIRAJ! PONUDBA REKONSTRUKCIJA GOSPODARSKEGA POSLOPJA V VRTEC je treba dostaviti v zapečatenem ovoju na naslov: Župnijski urad Cerklje, Trg Davorina Jenka 14, 4207 Cerklje. Rok za oddajo ponudb je 2. 9. 1996 do 10. ure. 5. ODPIRANJE PONUDB: Odpiranje ponudb bo 2. 9. 1996 ob 10. uri v prostorih Župnijskega urada Cerklje. O izbiri najugodnejšega ponudnika bo vse udeležence komisija obvestila v 7 dneh po odpiranju ponudb. 6. RAZPISNI POGOJI: Razpisne pogoje in vse ostale podatke z zvezi z javnim razpisom lahko dobite v prostorih Župnijskega urada Cerklje. Potrjeni razpisni pogoji so sestavni del te ponudbe. Komisija bo upoštevala le ponudbe, ki bodo zadostile vsem pogojem tega razpisa. ŽUPNIJSKI URAD CERKLJE in OBČINA CERKLJE Na obnovljeni cesti Ravne - Ambrož Pod Krvavcem bo zapornica Za Bohinjci in drugimi, ki z zapornico rešujejo svoje cestne zagate, se "rampa" obeta tudi pod Krvavcem. Cerklje, 20. avgusta • Župan občine Cerklje Franc Čebulj je namreč svetnikom predlagal osnutek odloka o začasni ureditvi cestnega prometa in čezmerno uporabo cestišč. Ta med drugimi določili vsebuje tudi zamisel, da bi na novoas-faltirani cesti Ravne - Ambrož postavili zapornico in od "čezmernih uporabnikov" pobirali cestnino. Vse tiste, ki jih bo že letos pot vodila po lepo asfaltirani cesti Ravne - Ambrož proti Krvavcu, naj potolažimo, da je odlok še v fazi osnutka in da Cerkljani še ne bodo kasirali prispevka za čezmerno uprabo omenjene ceste. Tudi mnenja svetnikov so bila glede tega določila v predlaganem odloku precej deljena. Ko smo cerkljanskega župana Franca Čebul-ja zaprosili za utemeljitev njegove zamisli o zapornici, je dejal: "omenjeni odlok poleg določila o "rampi" vsebuje še nekaj elementov, ki zadevajo skrb za ceste na našem območju, tako denimo o nasipanju bankin, o odvodnjavanju meteornih voda, o urejanju prometne signalizacije, o vlačenju trdih predmetov po cestah, o živih mejah, parkiranju, odlaganju smeti, reklamnih napisih ob cestah... Prej ali slej bomo morali za nadzor nad izvajanjem takega odloka postaviti tudi komunalnega redarja. Odlok naj bu vsebival tudi določilo o zapornici, ki bi jo postavili v Stiski vasi, na trasi pravkar asfaltirane ceste Ravne -Ambiož. Razlogov za tako rešitev je več. Podpirajo jo tudi domačini in vikendaši, ki so za ureditev te ceste plačali prispevek najprej protivrednost 500 nemških mark, zatem pa še dodatnih 300. Zapornica je namenjena vsem tistim, ki prebivajo na tem območju, vendar za cesto niso bili pripravljeni prispevati ničesar, pa tudi turistom in drugim, ki bodo po tej visokogorski cesti (eni najvišje ležečih asfaltiranih na Slovenskem) prihajali na Ambrož in Krvavec. Odkar je cesta asfaltirana, je opaziti večji promet z motornimi vozili. Množični dohod do Krvavca je treba zapreti tudi zaradi tega, ker so na tem območju vodni vin za našo in sosednje občine. Dodaten razlog za odločitev o "rampi" je tudi zahtevnost zimskega vzdrževanja takšne ceste, ki bo terjala precej denarja." O zapletih pri financiranju ceste Ravne - Ambrož je bilo v Cerkljah veliko slišati-Ne le o tem, da zanjo ni pripravljen^ plačati prispevka veliko število lastnik? počitniških hišic (na območju Krvavca J»j je 272, s turističnimi zmogljivostmi vreo pa 305), tudi letališče Brnik in RT«-Krvavec nista želela vložiti tolikšnega zneska, kot je pričakovala občin* Cerklje. Nesoglasja pri financiranju bod v prihodnje očitno nadomestili na račun tistih, ki se bodo iz takih ali drugačnijj razlogov vozili na Ambrož in naprej pr°. Krvavcu. Kakšne tarife bodo določuj kako bodo cestnino pobirali in podobn banalne podrobnosti za zdaj še ni*, znane. Preden pa bo sprejet omenjef1 odlok, zaradi katerega so zelo razliČnj mnenj tudi občinski svetniki, bo m\nlL nekaj časa in nemara se utegne vroča ju'1 še ohladiti. V začetku septembra bo n Ambrožu tudi uradna otvoritev te vlS* kogorske ceste, župan pa ob tej Pr"?l\ nosti napoveduje velik glasbeno-družaf dogodek, povezan z nekaj znanimi iiB^P A to je že druga zgodba. • D.Z.ZIeb» b»ana fest na Hotavljah II Pečene turšce sicer ni bilo... '* obiskovalcev pa v širino in dolžino zelo veliko, kot se za Diana Nebnim državnim dekretom so za 60 dian in spačkov, ki so se "otavlje, pred nedavnim celo na novo asfaltirali cesto med Gorenjo Ko se na Hotavljah kaj ognju in dimu žrtvovali sicer Saja, in velikokrat se, so že odsluženo diano, Velenjski vedno vsi zraven. Taksi Pepi je z rumenimi dianami po Hotavljah zastonj prevažal tamkajšnjo mu-,^8a tradicionalnega II. larijo, rdečo nit pa so vseskozi leveda ^ako naj drugače "opravi-množičen obisk nedeljska festa na tamkajšnjem držali muzikontarji priljubi ■nkovčevem travniku. Dia- jene skupine Strmina, j^rij in spačkarji so se pripel- Zvezda popoldneva je bil iz vse Slovenije, pogledat vsekakor Janez Starman s p jih je prišlo skoraj pol Hotavelj, ki je hmm... pripel-°'janske doline. jal s svojim specialnim spačk-Poleg tekmovanja za tako om. "A koliko jih imam? Imenovano "dianarsko alko", Dvakrat osem jih je. Zmeraj ^ tudi letos boginji Diani v pa sem bil zraven, ce se je kaj red alkarskim nastopom seveda alkotest tehtnica Prireditev so med drugim podprlU Avtoodpad Bine - ŽtrL Mizarstvo JezerSek - Hotavlje, Pizzerija Gaia - Žiri, Bife Wva - Gorenja vas in mnogi drugi... Žrtvovanje boginji Diani dogajalo." Tameden Janez, kot mu pravijo Hotaveljci, je svoj čas imel spačka, a zgodilo se mu je, da je karoserija naredila fuč. Ni problema, na podvozje je nasadil leseno ogrodje in za doma je bil njegov "novi" spaček dober, pa za čebeinjake okrog raz-važat tudi. Ja s čebelami se je ukvarjal, zato Tameden. A tole dela, ga vpraša eden od firbcev, pa mu Janez odvrne: "Seveda, samo ključa sedaj le nimam pri sebi, da bi užgal." Tudi letošnje darovanje boginji Diani je bilo v znamenju dima in ognja. Z bližnjega brega so že odslu- fest seveda spodobi. S v nedeljo pripeljali na vasjo in Hotavljami. ženo gorečo diano spustili navzdol. Miran je spodaj dajal ukaze. Zakuri! In Simon, ki mu je baje kurjenje Še posebno všeč, je s pomočnikom v diani prižgal otavo prepojeno z bencinom. Si spustil ročno! Dobro. Reži! Sek s sekiro po štriku in goreča dinana je zdrvela po bregu navzdol. Skozi grmovje, mimo jablane na travnik. Sicer dlje kot lani, a Še vedno ne do nasada koruze na nasprotni strani travnika. "Nič ne bo s pečeno turšco," je ugotovil Miran. Aja, kdo je zmagal. Pravzaprav vsi. Čisto zares pa velenjsko- hota-veljska naveza. V diani Taxi Pepi s štajerskim šoferjem in domačo alkar-ico Arženovo Ančko. Bajé sta se za delitev prve nagrade, avspuha za diano zmenila v razmerju, avspuh za Ančko, zrak pa je odšel na Štajersko. Hotaveljci dianarji so se tudi tokrat izkazali, saj so mnogim, popestrili to avgus tovsko nedeljo. Bržkone pa so še marsikoga v tistem koncu navdušili, da se jim pridruži. In če bo vse šlo po matematičnem redu... na začetku sta bila dianarja na Hotavljah le dva, naslednje leto štiri, dandanes jih je osem, drugo leto pa... Igor K. ^ Javorjah so se že dvanajstič srečali z odseljenci Javorci imajo 513 odseljencev ^ Javorjah za odseljenca štejejo prav vsakega, ki se je odselil. Pa čeprav le v Poljane. jjjjgte 18. avgusta - Kaj je dJ?. e8a» kot da prijatelj sreča Je>telja? To, da prijatelj po tep a°'gem času sreča prija- l*M t* ^C Se Je S'eZato Je m'nu'° |0 ?e'Jo v Javorjah tako vese- J» sproščeno. steč ",avoriari so se v nedeljo He i s.svoJml' odseljenci. Pa 'le s tistimi, ki so se odločili izv^e življenje nadaljevati )a naših meja. Ne, ne. so na svoje vaščane Oj/* navezani, zato so zanje Dr eKateri pravijo, da ga je Jjto 600 vrst. Fižolu so vča-."l pravili "meso ubogih", aies pa ugotavljamo, da je ^odlična stročnica, ki je bolj Orava od mesa. Jemo pre-vsem zrna, ker so dosegljiva ?e leto, stročji fižol pa je J^ualen prav zdaj, ko so P^ni fižolovi grmiči nizkega J?°la in tudi "preklar" že z oblikovanjem dolgih, . ^°elih strokov. Najpogos-ga uporabljamo v zelen- javnih juhah in v solatah. Juha iz stročjega fižola s kašo 50 dag stročjega fižola, 12 dag prosene kaše, 5 dag olja, 1 žlica moke, 1 žlica sesekljane čebule, 1 Hica paradižnikove mezge, lovorov list, sol, sesekljan peteršilj. Stročji fižol obrežemo, op-eremo in ga narežemo na poševne rezance. Stresemo ga v vrelo vodo. Vreti mora neprenehoma. Medtem na maščobi pražimo najprej moko, nato dodamo čebulo, in ko ta malo porumeni, zamešamo paradižnikovo mezgo. Zalijemo z malo fižo-love vode, razmešamo in vse vlijemo k stročjemu fižolu. Dodamo lovorov list, solimo in zakuhamo v vodi oprano kašo. Juha naj počasi vre 20 minut. Preden jo damo na mizo, zamešamo peteršilj. Fižol s papriko in paradižnikom 5 dag olja, 1 sesekljana čebula, 70 dag stročjega Sladica za danes Jabolčni narastek I* / mleka, 3 žlice jedilnega škroba, 3 ilice sladkorja, 3 jajca, 'jabolk, 3 dl vina, 1/2 dl sladkorja. Narezana jabolka kuhamo z vinom in sladkorjem ter ^cedimo, ko se zmehčajo. Od mleka odvzamemo 1 dl in damo vanj slador, jedilni škrob in rumenjake. Zamešamo v Preostalo vrelo mleko in kuhamo 3 minute kot puding. V dobljeno maso zamešamo odcejena jabolka in sneg beljakov. Vse skupaj stresemo v pomaščen pekač za larastke. Pečemo 30 minut pri 220 stopinjah C. fižola, 1 strok česna, 2 zeleni papriki, 3 paradižniki, sesekljan peteršilj, sol. Na maščobi pre-pražimo čebulo, in ko ovene, dodamo na poševne rezance narezan stročji fižol in nekaj časa duši-mo. Nato dodamo na rezance narezano papriko, paradižnik in sesekljan česen. Fižol dušimo do mehkega, proti koncu kuhanja ga osolimo in po potrebi prilijemo juho ali krop. Preden damo jed na mizo, zamešamo sesekljan peteršilj. Tak fižol gre odlično k zapečeni polenti s sirom ali k pire krompirju, lahko pa zraven postrežemo tudi le sv^ež bel kruh. Stročji fižol z jajci 70 dag stročjega fižola, 3 dag olja, 2 žlici sesekljane čebule, 2 stroka česna, 2 jajci, 1 žlica smetane, sol, poper. Fižol operemo, obrežemo in narežemo na koščke. Kuhat ga damo v vrelo vodo. Osolimo ga proti koncu kuhanja, in ko je mehak, ga stresemo na cedilo. Na olju steklasto spra-žimo čebulo, dodamo česen in odcejen fižol. Premešamo in še malo dušimo. Jajca in smetano razžvrkljamo, osolimo, vlijemo na fižol in premešamo, da jajca zakrknejo. Stročji fižol s krompirjem / kg stročjega fižola, 70 dag krompirja, 12 dag prekajene slanine, lovorov list, seseljan peteršilj, sol, poper. Stročji fižol očistimo, operemo in prcrežemo na pol. Skuhamo ga skoraj do mehkega, nato ga ošolimo. Posebej skuhamo tudi krompir. V skledo damo plast odcejene-ga stročjega fižola in plast krompirja. To še enkrat ponovimo. Posamezne plasti zabelimo z ocvrto slanino in potresemo s peteršiljem. Na- ZDRAVNIK SVETUJE ÍZ4) Piše: dr. Iztok Tomazin, specialist splošne medicine v Zdravstvenem domu Tržič. KO SE V GORAH ZGODI NESREČA III. O pravilnem obveščanju sem pisal v predhodnjem .^tavku. Enako pomembno je pravočasno 5 Pravilno ukrepanje na mestu nesreče, otrebno je takojšnje nudenje prve pomoči, l~ £ar veljajo enaka osnovna pravila kot wkoli drugje. Odvisno od okoliščin pa v za*?- velJa Poseben poudarek takojšnji **čiti ponesrečenca: Pred padajočim kamenjem, l Pred zdrsom, PrQd ohlajanjem ali segrevanjem. ^r/zacfef/ naj ostane na mestu nesreče do ■ '"oda reševalcev. Premikamo ga le ob ^Posredni ogroženosti npr. zaradi padajo-vl^f kamenja, nevihte s strelo ipd. Pre-J-c/craf se dogaja, da ponesrečenci skušajo JJW sestopati ali pa jih očividci na razne dnHdne načine prenašajo in povzročajo i~ratno škodo zdravju. Z današnjim znan-Dn in Pnpomočki lahko gorski reševalci bTMeduJemo tudi v najtežje dostopnih ^delih, zato je v večini primerov najbolje, rZ nas ponesrečenec počaka na mestu ne$reče. orí/6 če 9re za zel° lanK0 poškodbo ali éknH6n' ki omogoča gibanje brez dodatne oni za zdravje, naj prizadeti v spremstvu q22S sesrop/ do najbližje planinske post-m/>ke ali drugega zavetja. fe2ar največ reševalnih akcij, še posebej v dostopnih predelih, si danes prizade- vamo opraviti s helikopterjem. Helikoptersko reševanje ima pred klasičnim vrsto prednosti - omogoča hiter dostop zdravnika in reševalcev, transport z mesta nesreče v bolnišnico pa je mnogo hitrejši in obzirnejši. Obiskovalci gora bi morali poznati nekaj dejstev, ki so pomembna pri reševanju s helikopterjem: - iz zraka je v gorski divjini včasih težko opaziti mesto nesreče oziroma tam prisotne ljudi. -Mesto nesreče je zato treba dobro označiti, ob približevanju helikopterja pa je nujno odstraniti vse predmete, ki jih silovit zračni tok lahko odnese npr. obleko, lahke nahrbtnike ipd. Ob prihodu helikopterja je koristna ustrezna signalizacija. Mednarodni znak, da nekdo potrebuje pomoč, so v stoječem položaju dvignjene in nekoliko razmaknjene roke, tako da telo oblikujemo v črko "V", kar pomeni angleško besedo Yes (da, potrebujem pomoč). Nasproten znak je, če stojimo z eno dvignjeno roko, drugo pa imamo spuščeno ob telesu, tako da oblikujemo črko "N", kratico angleške besede No (ne, ne potrebujem pomoči). Ta znak uporabimo, če ne potrebujemo pomoči, da helikopter pa iščoč mesto nesreče leti v naši bližini. Med signaliziranjem helikopterju se postavimo tako, da nam veter piha v hrbet. Vsakršno navdušeno pozdravljanje in mahanje, ki smo mu med helikopterskimi reševanji pogosto priča, je nezaželeno, saj moti posadko pri iskanju ponesrečenca. zadnje prilijemo krompirjevo vodo. Damo v pečico in pečemo 15 minut. Zabeljen stročji fižol / kg stročjega fižola, 4 dag maščobe, 1 sesekljana čebula, 2 paradižnika, 2 stroka strtega česna, peteršilj, sol. Stročji fižol naiežemo na poševne rezance. Čebulo svetlo prepražimo dodamo narezan stročji fižo. Po potrebi priliva-mo juho in dušimo. Ko je fižol na pol zmehčan, dodamo na lističe narezan paradižnik in sol. Proti koncu kuhanja dodamo še česen in peteršilj. Stročji fižol in korenje v solati 1 kg stročjega fižola, srednje debela čebula, 50 dag korenčka, sesekljan peteršilj, olje, kis, sol, poper. Stročji fižol obrežemo, operemo in skuhamo do mehkega. Osolimo ga proti koncu kuhanja. Odcedimo, damo v skledo in še mlačnega zabelimo z oljem in kisom. Preden postrežemo, fižol začinimo in dodamo na lističe narezano "Čebulo, ki jo lahko med fižol primešamo ali pa z njo okrasimo. Korenček operemo in ga skuhamo v manjši količini osoljene vode. Nato ga ostrgamo in z zobčastim nožem narežemo na lističe. Zabelimo z oljem in potresemo s peteršiljem. i 7~ i Pripravimo se za zimo Stročji fižol v kisu Primeren je le nežen fižol, ki še nima zrnja in tudi ne nitk. Stročje otrebi-mo, pustimo celo ali ga zrežemo. Skuhamo ga skoraj do kraja v malo slani vodi. Odcedimo in ohladimo, nato pa vložimo z dišavami po plasteh v kozarec. Izmed dišav vzamemo koper, šetraj, pehtran in hrenove rezine. Na vrhu mora biti tudi plast dišav-nic. Medtem skuhamo 3 dele kisa in en del vode in zlijemo še vroče na stročje. Tekočina ga mora pokrivati. Pod rob kozarca denemo navzkriž dve ali tri paličice, da fižol ne sili kvišku. Kozarec zavežemo s celofanom. Hranimo ga na hladnem. Če se pokažejo na shranku mehurčki ali postane kis moten, je to znamenje, da se fižol kvari. Tak ni užiten. KOZMETIKA Kozmetični studio Kahne v Ljubljani:061/301 972, 13 31 161, v TGC Kranjska gora 064/881 397 * REVOLUCIONARNE NEGE obraza In telesa, upoštevajoč smernice svetovnega kongresa kozmetike, kot hitra pomoč pri aknah, mazoljih, luskavici, lišajih, staranju kože. AR OMA TERAPIJA Z DEKLEORJEV1MI ESENCAMI IN BIODROGIN1MI PREPARATI, energija za telo in dobro počutje Terapije za vitko in zdravo, nežno kožo, najučinkovitejše terapije za hujšanje, prod celulitu in preoblikovanju postave. *ELEKSIR MLADOSTI - MIKROPEEUNG S KRISTALI z& odstranjevanje slabih, poškodovanih celic. hlČESAR ME PKEftJ5mO SUj6jU, TUP MOČAN I^RA^TER rtrfKEBlJJE ►CŽNO NEGa Iz babüinih bukev Kako se spravi klošč iz kože Prav neprijetno je, ako se pri delu na travniku ali sedenju v travi zaleže klošč v kožo. Ni ga mogoče spraviti iz nje in če ga odtrgamo, zateče rana in povzroča neprijetne bolečine. Klošča ali klopa pa zelo lahko odstraniš, ako pokapaš del kože, kjer se je zaril, parkrat z žganjem ali s kolinsko vodo. Klošč se opijani in prav lahko ga izvlečeš iz kože. Modo Ovita obleka Vse, ki imate lepo postavo in jo z veseljem poudarite, si lahko privoščite oprijet kroj iz malce elastičnega jerseyja. Kroj je preprost, obleka se preklaplja zadaj in s pasom zaveže spredaj. Nujno pa je, da pri takem blagu uporabite tudi elastičen šiv in posebno šivanko za šivanje jerseyja. Naš model je iz rdečega jerseyja in je primeren tudi za svečane priložnosti. Pet minul za lepši videz Maščoba na trebuhu in kis Kako spraviti maščobo s trebuha, muči ves ženski (pa tudi moški) svet. Potruditi se je treba, seveda. Nekateri si pomagajo s počepi, leže z dvigovanjem zgornjega dela, s tekom in podobnim. Je pa Še en način, pravijo: s kisovimi oblogami. Povsem preprosto gre: na trebuh polagamo tople obloge iz kuhanega vinskega kisa, razredčenega z vodo v razmerju 1:1. Postopek ponavljamo 15 do 20 dni. Ta mesec na vrtu Julija sajeno zimsko zelenjavo je treba redno gnojiti in pleti. Hoče imeti vedno zrahljano okolico, ker njene korenine potrebujejo veliko zraka. Če večkrat zalijemo, moramo tudi večkrat okopavati. Gnojimo z dušičnimi gnojili v več obrokih. Radič zadnjič pognojimo avgusta. Poznejši obroki gnojila bi ne bili v celoti izkoriščeni in bi tudi slabo vplivali na dozorevanje korenov. Pri grmičastih sortah paradižnika ravnamo podobno kot pri visokih sortah, vzgojenih ob oporah. Grmičaste sorte imajo navadno več vrhov, zato odščipnimo vsak vršiček na poganjku, kjer so avgusta že vidni drobni plodiči. Prav tako brez škode lahko odstranimo vse jalove stranske poganjke. Še vedno glejmo, da plodovi ne ležijo na vlažnih tleh, čer začne paradižnik jeseni še posebno hitro gniti. Avgust je tudi čas za presajanje jagod. Za to so potrebne krepke, dobro ukoreninjene sadike. Najboljše so tiste, ki smo jih junija nasadili na posebne grede. V tem času so napravile dobro koreninasto grudo in pogosto vroče vreme v avgustu jim po sajenju ne more prizadejati posebne škode. Moramo pa paziti, kako jih sadimo. Srčni listi sadik morajo biti tik nad zemljo. Če so sadike sajene pregloboko, rade gnijejo. Pri preplitkem sajenju je pozimi nevarnost pozebe. Po sajenju sadike dobro zalijemo! KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je odprta pregledna razstava slik Ljuba Ravnikarja z naslovom Krajine. V pritličju Mestne hiše je na ogled razstava Dr. Janez Bleiweis in njegov čas. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja slike slikarka Mira Narobe. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled medklubska razstava fotografij čeških in jeseniških ljubiteljev fotografije. KRANJSKA GORA - V Lizniekovi domačiji je na ogled razstava Lepota čipke iz Železnikov in dobrota drazgoškega kruhka. BLED - V galeriji Vile Nana je na ogled razstava slikarjev hlebinske šole - Josipa Generaliča, Marjana Napana in drugih ter slovenskih slikarjev Jožeta Peternclja-Mauserja in Konrada Peternelja- Slovenca. V Hotelu Astoria razstavlja slike Brane Jug, fotografije pa Oskar Dolenc. V Knjižnici Blaža Kumerdeja je na ogled razstava Bled v utrinku tisočletja. V Hotelu Toplice razstavlja grafike slikar Lojze Spacal. BEGUNJE - V Galeriji Avsenik so na ogled slike akad. slikarja Ferda Mayerja. RADOVLJICA - V Čebelarskem muzeju je na ogled razstava Čebela ljudem. V galeriji Pasaža v radovljiški graščini pa si lahko ogledate fotografije uradnega fotografa Festivala Radovljica Marka Turka XIII Festival Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega muzeja razstavlja slikar Metod Bohinc. V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihelič. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan med 9. in 17. uro, ob ponedeljkih je zaprto. V Žaleriji Ivana Groharja razstavljajo člani Združenja umetni-ov Škofja Loka. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Bernarda Šalamon - ornamente s kmečkih skrinj ter Jože Vogelnik sakralno zgodovinsko tematiko v tehniki svinčnikove grafike. TRŽIČ - V Pavilj onu NOB je na ogled razstava Tržič v NOB od leta 1941 do 1945. V Primožkovi kašči v Pristavi je odprta stalna razstava domače obrti Jerneja in Mateja Kosmača. MENGEŠ - V galeriji Mežnarija so na ogled jedkanice -oljke Milana Batiste. LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) je na vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 18. ure na ogled razstava Slovenci v 20. stoletju.W Slovenskem etnografskem muzeju (atrij Narodnega muzeja) je na ogled razstava Kitajski papirnati zmaji. Hitro do pravih informacij NOV OGLASNI STOLP Škofja Loka - Usti Škofjeločani, ki so redni obiskovalci kulturnih prireditev, so prav gotovo veseli, da po novem vse aktualne informacije o kulturnih prireditvah dobijo na enem mestu. Na Cankarjevem trgu pri avtobusni postaji so postavili zanimiv oglasni stolp. "Za stolp, načrtovan v Odloku o mestni opremi, je občinska uprava odštela približno 200 tisoč tolarjev," je povedala Mateja Hafner s škofjeloške občine. Namenjen je predvsem oglaševanju kulturnih prireditev, ki jih je posebej poleti izredno veliko v tem gorenjskem mestu. Zaenkrat je ta stolp za urejeno plakatiranje edini, v kratkem pa načrtujejo še dva. • M. K. Poletna obiskanost gorenjskih knjižnic S KNJIGO NA MORJE Kranj - Ker je tudi knjiga ena najbolj pogostih sopotnic pri krajšanju prostega časa, so knjižnice poleti zelo dobro obiskane. V juliju in avgustu berejo vsi, tudi tisti, ki čez leto za knjige ne najdejo časa. Najbolj brani naslovi se iz leta v leto ponavljajo. Sicer pa si bralci poleti izposojajo tudi strokovno literaturo, slovenske knjige s politično tematiko, med knjigami za otroke pa so najbolj priljubljene tiste, ki jih piše Desa Muck. Poletni čas je za nekatere čas novih poznanstev, nočnih zabav, strtih src, za druge čas počitka in iskanje duševnega miru. In ker je knjiga ena najbolj pogostih sopotnic pri krajšanju prostega časa, so knjižnice poleti zelo dobro obiskane. V juliju in avgustu berejo vsi, tudi tisti, ki čez leto za knjige ne najdejo časa. V večini gorenjskih knjižnic so police z lahkim počitniškim branjem dobesedno izro-pane. Najbolj iskane knjige letošnjega poletja Dejstvo, da se izbor romanov Victorie Holt, Agathe Chhristie, Danielle Šteli, Svd-nev Sheldon in Konsalika najbolj brane trivialne knjige, zlasti v tem letnem času, se iz leta v leto ponavlja. Vendar, kot pravi Cvetka Martinčič, ravnateljica jeseniške občinske knjižnice, to ne pomeni, da so to edine brane knjige. Še zdaleč ne. Bralci si med Bled, 20. avgusta - V nedeljo se je s koncertom italijanske skupine La Ciapa Rusa in Bolot, Nohon Sarmai iz Sibirije končal letošnji Okarina folk festival Bled. Največ obiskovalcev se je v Zdraviliškem parku zbralo v četrtek zvečer, ko je tam nastopil priljubljeni Vlado Kreslin z Beltinško bando in Malimi bogovi. Na sliki: Ensemble Novecento iz Italije, ki so nastopili v petek • M.A., foto: Lea Jeras Šutna 96 DRUGA SLIKARSKA KOLONIJA Kamnik, 20. avgusta - Od srede do nedelje bo v Kamniku potekala že druga slikarska kolinija šutna 96. Udeležili se je bodo slikarji Jože Tisnikar, Karel Pečko, Rado Jerič, Zvest Apollonio, Zdenko Huzjan, Marjan Skumavc, Lojze Berlec, Dušan Lipovec, Dušan Sterle, Apolonija Simon in Nataša Simon. Slikarska kolonija se bo začela v sredo, ko se bodo slikarji zbrali v Hramu Lužar, kjer jih bo pozdravil kamniški župan Tone Smolnikar, uradno odprtje kolonije pa bo zvečer Slovesen zaključek štiridnevne kolonije bo v soboto, prav tako ob 20. uri, ko bo dr. Mirko Jutršek odprl razstavo ta čas nastalih slikarskih del. Ves čas prireditve bo v Kamniku tudi bogat večerni glasbeni program. • M.A. poletjem izposojajo tudi strokovno literaturo. Obiskovalci matične knjižnice Antona Linharta v Radovljici si, poleg že omenjenih, najpogosteje izposojajo slovenske politične knjige Janeza Janše, Janeza Drnovška, Zadnji dnevi Jugoslavije avtorja Borisa-va Joviča in Kučanov klan Danila Slivnika, ki je v slovenskih bralnih krogih postala prava uspešnica. Prav tako so to zelo iskane knjige v škofjeloški knjižnici Ivana Tavčarja, v Tržiču in matični knjižnici Kamnik. Po podatkih višje knjižničarke Tatjane Berton-celj iz Tavčarjeve knjižnice spadajo med najbolj brane knjige tudi Alkimist (Paul Coelho), Potres (Jani Virk) in Klient (John Grisham). Med knjigami za otroke pa so najbolj priljubljene vse knjige Dese Muck, Babica gre na jug (Miha Mate), Dvojčici (Erich Kastner) in sveda zbirka Pet prijateljev. Nasplošno pa je letos zelo iskana in brana knjiga Celes-tinske prerokbe Jamesa Red-fielda. Radovljiška knjižnica je imela v juliju veliko obiskovalcev, približno 108 na dan in 370 izposojenih knjig. Tudi v podružničnih knjižnicah na Bledu in Bohinju, ki so odprte enkrat tedensko, jih je bilo precej. V škofjeloški knjižnici imajo samo v matični knjižnici približno 200 bralcev na dan in od tega je prav gotovo 50 otrok. Menda si nekateri bralci vzamejo tudi po deset in petnajst knjig, da jim čez poletje morda ne bi bilo dolgčas. V tržiču pa so statistični podatki pokazali, da je bil julijski obisk kar za 125 odstotkov večji od lanskega, izposoja pa za 115 odstotkov. Breda Podbrežnik Vuknir, direktorica matične knjižnice Kamnik, ugotavlja, da je poleg knjižnih enot velika tudi izposoja audio in video kaset, CD plošč in CD romov. Kulturne prireditve v knjižnicah Knjižnica pa je namenjena tudi širšim družbeno-kultur-nim prireditvam. V tržiški knjižnici so poletne delavnice za otroke zelo dobro obiskane. Marija Maršič, strokovni vodja knjižnice, je povedala, da so do zdaj pf1' Eravili že kar nekaj delavnic* i se jih je udeležilo približno 750 otrok: Naredimo punčko cunj, Za mojo knjig0 v/. delajmo nakit, Slikajmo na steklo, Slikajmo panjske konČ' niče, zaključuje se delavnic? slikajmo na svilo, naslednji teden pa bo od 10. do 12. ure potekalo Naredimo kozolec Delavnice trajajo po en tedefl in nekateri otroci so se udele' žili skoraj vseh. Marija Maršij; upa, da bodo tudi letos uspe'1 pripraviti razstavo vseh narejenih izdelkov. V novi knjižnici Medvod«; ki ima prostore v lepi rde*1 opečnati stavbi, imajo včasib slikarske razstave. Tokrat s* lahko ogledate razstavo ak; varelov Jasminke Čišič. Vsa* dan omogočijo ogled enega mladinskega filma, enkrat na mesec pa pripravijo literarno uganko, poleg tega lahko ves čas otroci rešujejo mednarod' ni knjižni kviz. V Škofji Loki so imeli v juliju enkrat na teden ure_ pravljic, v Kamniku pa s . organizirali počitniško lutkovno delavnico za osnovnošolce od 1. do 4. razreda, vendar m bilo dovolj prijav za izvedbo. Knjižnice tudi obnavljajo Mnoge gorenjske knjižnice so imele med poletjem opr3' viti z obnovami in preurejanj jem, tako kot naprirner občinska knjižnica Jeseni^ Ker so imeli preveč dela preurejanjem podružnic Gornjesavski dolini, niso t0& gli pripraviti kakšnih pos6y nih kulturnih prireditev, avgustu bodo kranjskogors" knjižnico opremili s polican)' na začetku poletja pa so J. prenovili v Koroški Beli» J že več kot trideset let ni p1' deležna beljenja. Zdaj 1 drugo leto zapisujejo za!°jL knjig, ki jo bodo vnesli Ig skupno računalniško bazo-škofjeloški podružnici na ^ ti pa bodo septembra konca uredili prostore. tj Med počitnicami in dopu torej ljudje ne pozabijo knjigo, pomembno duhov učiteljico. Kajti z njo je V° tje še lepše in pestrejše. • Monika Kube'J OC ® CULTURA EUROPAFA SPREMEMBA REVIJA RUDIJA KLARIČA ZA SAMOZDRAVLJENJE S SLOVENSKO ENERGETSKO METODO - S • E • M Z UPORABO S • E • M LAHKO PRAV VSAKDO V SVOJEM TELESU PREBUDI IN OKREPI SVEŽO ENERGIJO ZA SAMOZDRAVLJENJE IN VAROVANJE ORGANIZMA INFORMACIJE: 061/558-691 Revija SPREMEMBA izhaja na vsaka dva meseca. Cena izvoda je 800 SIT, za naročnike pa 600 SIT. ZAKLJUČEK FESTIVALA 1 Radovljica, 20. avgusta - Iztek* je tudi štirinajsti festival stare glasbe v Radovljici. Zaključili^ ga trije zaporedni koncert, ki *° radovljiški graščini, zadnji pa ' farni cerkvi, zvrstili od četrtka nedelje. Tako je v četrtek v Rad?Vftl gostoval dunajski Accentus, j niafl tem pa sopranistka Barbara ™an f$ skupaj s Triom Uccelini iz ArtIJ' ^ ma (na sliki). Na sobotnem k°n,^ jt so se predstavili Kecskes Enserfly f( Budimpešte s pesmimi in plesl vjy, Madžarske in Transilvanije, ' ^ Festival stare glasbe Radovljica * < je tokrat zaključila Monika *J**p0 orgelskim koncertom v ra"0ïljefl cerkvi. Večino koncertov letoW^jf festivala sta posnela Radio Sl()\)0fr in Radio Ognjišče, tako da lin it, ljubitelji stare glasbe še imeli P nost slišati. M.A., foto: Lea J**? OBVESTILO DIJAKOM IN ŠTUDENTOM! začetek šolskega leta prinaša med drugimi skrbmi tudi skrb za prevoz v šolo in domov. Osnovna tajavnost našega podjetja je prevoz potnikov na rednih avtobusnih linijah, ki so namenjene tudi jjfšvozu v šolske ustanove. C* vam vozni redi naših avtobusov ustrezajo, vas vabimo, da kupite blok vozovnic, jjtosečno, polletno ali celoletno vozovnico za katerokoli relacijo na naših linijah z ugodnimi Komercialnimi popusti. Mesečno vozovnico lahko kupite na dva čeka, vendar morata biti čeka vnovčljiva v enem mesecu. polletno vozovnico lahko kupite na tri čeke, celoletno vozovnico pa lahko kupite na štiri čeke. NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! tyaki z veljavno mesečno, polletno ali celoletno vozovnico našega podjetja bodo deležni 5 % popusta v: '• TIBO, računalniški servis, Predilniška 16, Tržič, tel.: 064/53-777 pri nabavi in popravilu Jiunalniške strojne in programske opreme; «• PAPIRNICA LARAT.C. Deteljica, Tržič, tel.: 064/50-707 pri nabavi šolskih potrebščin; 3- RESTAVRACIJA RAJ v Tržiču, Predilniška 1, tel.: 064/50-691 pri naročilu pizze. NAJNOVEJŠE! NAJNOVEJŠE! NAJNOVEJŠE! ^sem upokojencem ob predložitvi zadnjega pokojninskega odrezka bomo od 1. 9. 1996 dalje [^navali ob nakupu bloka kuponskih vozovnic za katerokoli relacijo na naših avtobusnih linijah 50 % popusta. ^ felji, da naša ponudba prevozov zadovoljuje vaše potrebe, vas pričakujemo na naših prodajnih mestih. *v Tržiču na avtobusni postaji, Predilniška 1, 4290 Tržič *v Kranju na avtobusni postaji v kiosku LOTO, 'v Ljubljani na avtobusni postaji, Trg OF 1, 1000 Ljubljana *v Bistrici pri Tržiču v Pandi So vettkj in so majhni - mi smo soMnil Gorenjska^ Banka Banka V nedeljo zvečer so zaprli 46. Mednarodni Gorenjski sejem. Največjo desetdnevno trgovino in zabavo si je ogledalo in se ob večerih povesefilo skoraj 100.000 obiskovalcev. Vse poti pa deset dni niso vodile v Kranj samo iz Slovenije. Med obiskovalci jih je bilo precej tudi iz tujine in precej zdomcev tudi iz drugih kontinentov. Zadovoljni so bili razstavljalci, saj je bil povečini posel dober. Vplačanih je bilo več kot 500 osebnih avtomobilov, 300 traktorjev, prodali so skoraj 10 ton sira in blizu 200 pečenih odojkov. Večernega zabavnega programa se je Sejem so obiskali tudi nekateri poslovneži. Na srečanju predstavnikov Gospodarske zbornice pa so ocenili, da je letošnji sejem še posebno zanimiv v desetih dneh udeležilo okrog 30. 000 zaradi urejenosti in bogate ponudbe. Že obiskovalcev. Največji obisk na večer nem programu so zabeležili, ko je pela Helena Blagne, drugo mesto je, pripadlo po obisku ansamblu Lojzeta Slaka na veliki šmaren zvečer, tretje pa Čukom. med sejmom pa se je sestala tudi komisija za ocenjevanje in podeljevanje znakov SQ, saj bo v Kranju od 10. do 13. septembra že 6. specializirana razstava Slovenski proizvod - Slovenska kakovost. • A. Žalar Pred ciljem v Ljubečni Obiskal nas je tudi gorenjski prvak in Gorenjec meseca Dejan Raj. Na razstavnem prostoru Gorenjskega glisa je bil na državni in cerkveni praznik, veliki šmaren, gost tudi gorenjski prvak na diatonični harmoniki in Gorenjec meseca Dejan Raj. Po nastopu v Postojni, ko se je uvrstil v polfinale, smo mu zaželeli uspeh v Ljubečni. Pred dobrimi petimi leti se je Dejanova harmonikarska pot, na katero se je podal z učiteljem Janezom Fabija-nom iz Besnice, hitro in strmo vzpenjati. Že prvo leto je tekmoval in bil tam nekje pri dvajsetem mestu v skupini. Potem je nastopal vsako leto in bil šesti, četri, drugi in letos je postal gor- enjski prvak in se tako uvrstil naprej za Ljubečno. "Nisem pričakoval, da bom uspel," je povedal med pogovorom pred poldrugim mesecem (ki ga zaradi glaso- Začela sta pred dobrimi petimi leti učitelj Janez Fabijan. Dejan Raj in njegov vanj a za Gorenjca meseca takrat nismo objavili). Potem je bil najboljši v svoji starostni skupini na tekmov-naju v Italiji, pred tednom dni pa se je v Postojni uvrstil v polfinale za Ljubečno. V začetku julija je nastopil tudi v premieri Matiček se ženi v režiji Mileta Koruna v Šentjakobskem gledališču. Če Dejan ni pričakoval, da bo uspel na gorenjskem prvenstvu, je bil njegov učitelj prepričan, da se bodo Dejanova nadarjenost, volja in vztrajnost pri učenju fraj-tonarice slej ko prej obrestovale. Janez Fabijan je prepričan, da je Dejan sposoben, da doseže še več. To po obisku na razstavnem prostoru Gorenjskega glasa na Gorenjskem sejmu želimo tudi pri njegovem nastopu 1. septembra v Ljubečni. • A. Žalar Daniel Šmid Danny Ni časa za dopust "Nisem mislil, da bom kdaj nastopil tudi na razstavnem prostoru Gorenjskega glasa." "Gorenjski glas imam rad in ga bom imel vedno v lepem spominu. V njem je bil objavljen moj prvi intervju. Bilo je to tistega leta 1991, ko je bil v hotelu Creina Astro večer," je v sredo med obiskom na našem razstavnem prostoru na sejmu povedal Daniel Šmid Danny, ko je žrebal srečneže za prvih 50 nagrad, delil avtograme, lepake, kasete. Zaupal nam je, da bo odgovarjal na vprašanja v nocojšnji oddaji (torek na Kanalu A), da še ni bil na dopustu, ker praktično nima časa in da ie njegov delovni tednik zelo natrpan. "Ob ponedeljkih pripravljam in snemam horoskop, ob torkih pripravljam Dannyjeve zvezde, ob sredah gradivo za časopise, ob četrtkih je posebna linija Kanala A, v petek imam sestanek v založbi, ob sobotah so nastopi in ob nedeljah spravljam v red, kar se je med tednom nabralo." To je torej Danny. Nima časa za dopust in tudi družine še nima. Na našem razstavnem prostoru pa je bilo med njegovim obiskom ves čas živahno. • A. Ž. Tudi najboljša biatlonka ni zamudila Gorenjskega sejma -Da nekaj velja rek, da si mora vsak pravi Gorenjec te dni ogledati Gorenjski sejem, je dokazala tudi naša najboljša biatlonka Andreja Grašič iz Križev. Čeprav na sejmu Andreja ni imela sponzorskih obveznosti, pa si je z očetom in mamo natančno ogledala, kaj vse razveseljuje Gorenjce. Še posebno rada je pogledala nove jeklene konjičke, saj je pač ena tistih Gorenj k, ki ve, kaj pomeni hitrost. Povedala je, da je pravkar zaključila treninge na Pokljuki, dva prosta dneva je izkoristila za počitek, nato pa se je ponovno odpravila na treninge. • V. S., foto: T. Doki Vstopnice dva tisočaka cenejše Kranj, 19. avgusta - Kljub temu da so hokejisti trenutno sredi najnapomejših priprav na novo sezono, saj se v četrtek na Bledu začenja Poletna liga, v začetku septembra pa jih čakajo prve tekme v Alpski ligi, so v soboto obiskali paviljon Gorenjskega glasa na sejmu. v> . Tehnični vodja ekipe Acroni Jesenic Brane Jeršin Je. obiskovalcem ponudil letne vstopnice po izredni sejemsK1 ceni 25 tisoč tolarjev, kapetan ekipe Murajica Pajic pa r obiskovalem podpisoval Glasove kapice (na sliki). Kot so obljubili hokejisti bodo prihodnje leto na sejmu prisotni ves čas, saj imajo mnogo navijačev po vsej Gorenjskii i» Sloveniji, na sejmu pa bi marsikdo rad po izredni (nizjw ceni kupil celoletno vstopnico. • V.S., FotorT.Dokl GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak Gorenjska letos posluje bolje, problemi s prelevmani pa ostajajo Nove čokolade leske Gorenjke Kruh se od lanskega septembra ni podražil, zato se peki že pritožujejo. j^e» 19. avgusta - Leska tovarna čokolade Gorenjka je tik pred J?'e,tjein prišla na trg z novimi okusi čokolade, nove so tudi v "JUee, ki so dobile priznanje na radgonskem sejmu embalaže, in so Jih potrošniki sprejeli, se bo dokončno pokazalo jeseni p P°2imi, saj poletje ni naklonjeno prodaji čokolade. Na vrata . že trkajo problemi, ki jih povzročajo zamrznjene cene kruha, ^r?di drugih podražitev stroški naraščajo, mineva pa leto, odkar I ]e kruh zadnjič podražil. V Žitu Gorenjki Lesce zdaj poteka j^ninjenje polovice družbenega premoženja, kdaj bo olastnin-11,8 druga polovica, ki pripada Žitu, je težko napovedati, saj se J$ zatika zaradi denacionalizacije. Pogovarjali smo se z nWCO BUDOVIC, v.d. direktorja, ki je vodenje tovarne Cv*ela pred slabim letom. 'Gorenjka je na letošnjem jonskem sejmu embalaže íoí"'a Pr*znanJe z° nove *°Jadne ovojnice?" ^veseli smo ga, saj pomeni Ved -tev enoletnega dela- Za" {^li smo se, da je napočil Sls 2a pomladitev embalaže, n ar^pa smo se lotili projekt- S( 1Irja našo čokolado najraje Cfi .eJ5a generacija, seveda ton11110 naše zveste kupce, (JJ? približati smo se želeli Ha rnlajšim, saj je prihodnost e- Njihovi strani. Ne samo z i(j ^lažo, ki je zdaj v enotni e*i barvi, temveč tudi z j^01* okusi. Novost so poln-^j^okolade, nova je tudi da t13, toreJ osnovna čokola-sj' Tržni testi so pokazali, da ^jprošniki želijo bolj topno, in 10 čokolado, ki zleze po grlu cah « Je v novih ovojni- '^kŠen je uspeh na trgu?" tr*iŠča prihajajo pohvale. ^ Jar se ne morem dokončni vendar reči, kakšen je prodajni PO; bi j; -nek, saj smo z novimi - Nadami startali nekoliko a?no, aprila in maja je pote-^ a. reklamna akcija, poletje {0Je neugodno za prodajo teu ?lade, letošnji maj in začeto JVniJa pa je bil vroč, zato *a ravno pravo obdobje merjenje učinka. Vendar yeli •ne'caJ komentarjev doži-p02jln lahko rečem, da so vsi kžo Vru" Priznanje za emba-prayPa je potrdilo, da gremo v *akf°i čolcolacle s tem še ni na |učer»» jeseni bomo prišli Proo 2 novim, kuhinjskim jal sramom, ki bo delo olaj-kun^0s,P°dinjam. Doslej so to^vale jedilno čokolado, jo CtTh dodaJale masl°. slad" bo ' ZdaJ bo na voljo tablica, ki le *ebovala vse to in jo bodo Çfiprar116 v vodni k°Peli' euiln temno in svetlo. Hakr°kolade Pa ne DOmo jed0 ' saJ J° nekateri radi PccIvÍt1?10 se tudi prenove se iot-..ln8kv, tudi tega smo anali, ProJektno in s tržno niicj^ ugotovili, da si potroš-tnaniifi}1-1,0 rolade, pakirane v fezati kosih, ki jih ni treba ln se lahko pojedo takoj. Posodobili bomo izbor rolad, ne gre pa za bistveno novost, temveč za prilagoditev trgu." "Pri kruhu je konkurenca vse večja, koliko ga še spe-čete?" "Pri kruhu poslujemo v pogojih nelojalne konkurence, saj je veliko zasebnih pekarn, ki niso pod takšnim drobnogledom, kot so velike in zato v režimu maksimiranih cen poslujejo lažje. Kruh se ni podražil vse od lanskega septembra, medtem pa so se naftni derivati podražili dvakrat, podražila se je moka in vse drugo, stroški so narasli. Če se ne bo hitro kaj zgodilo, bodo razmere postale kritične. Naša pekarna je največja v zgornjem koncu Gorenjske, spečemo deset ton kruha na dan. V naši okolici je kar dvanajst zasebnih pekov, ki spečejo po dve toni kruha dnevno, zlasti ob koncu tedna pa smo še vedno 'mi na vrsti'. Sicer pa opažamo, da se kupci že vračajo in prodaja kruha ne upada več. Konkurenca nas je prisilila, da pečemo boljši kruh, že več kottrideset vrst kruha. Zadnji hit sta baronov in kajžarski kruh, pečemo pa tudi koruznega, polnozrnate-ga.... Prehranjevalne navade se spreminjajo, tudi v šolah otroke navajajo na druge vrste kruha in ne jemljejo več samo belega." "Kakšni so poslovni rezultati?" "Lanski je bil pozitiven, vendar blizu ničle, v drugem polletju smo nadoknadili probleme iz prvega polletja in precej povečali izvoz. Letošnje prve polletje je precej boljše kot lansko, pričakujemo pa seveda, da bo v drugem polletju promet dosti večji, saj se čokolada najbolje prodaja jeseni in pozimi, predstavlja pa več kot polovico našega prometa. Rezultati bi bilUprecej boljši, če nas ne bi ovirala država. Pri kruhu so problem zamrznjene cene, pri čokoladi pa prelevmani, kjer se je problem celo zaostril. Do 1. julija smo morali prelevmane plačevati in s tem brezobrestno kreditirati državo tudi za tiste surovine, ki jih porabimo za izvozno proizvodnjo. Tako imamo vezanih kar 35 milijonov tolajev, ki jih od države ne dobimo takoj, saj so postopki dolgotrajni." "Kolikšni so prelevmani?" "Nabavna cena sladkorja znaša 50 tolarjev za kilogram, prelevman pa znaša 55 tolarjev. Pri mleku v prahu je podobno, stane dobrih 300 tolarjev, plačamo pa 220 tolarjev prelevmana. Tuja konkurenca, ki pri nas prodaja čokolado, pride do veliko ugodnejših surovin." "Problem je star, vam nihče ne prisluhne?" "Pritiskamo na vse možne organe, pošiljamo dopise na ministrstva, se dogovarjamo na ravni konditorjev in Žita. Vsi razumejo, za kaj gre, vendar se stvari ne spremenijo, nekoliko so se povečale carine na gotove izdelke, nič pa se ne spremeni pri surovinah." "Koliko to vpliva na poslovne rezultate:" "S proizvodnjo za domačo prodajo poslujemo v zelo .zaostrenih pogojih. Za omenjenih 35 milijonov tolarjev, ki jih obrača država, bi pri zelo nežni 10-odstotni obrestni meri obresti znašale 3 milijone tolarjev. Mi pa smo morali najemati draga posojila." "Kakšni bi bili poslovni rezultati, če ne bi bilo pre-levmanov?" "Saj si tega sploh ne moremo predstavljati, ker že tako dolgo poslujemo z njimi. Porabimo 100 ton sladkorja mesečno, za kilogram prelevman znaša 55 tolarjev, kar precej milijonov bi nam torej ostalo. Številke so tako visoke, da sploh ne smem pomisliti, kar slabe volje postanem." "Se bo z vključitvijo v EU kaj spremenilo?" "V EU imajo prelevmane na vsebnost teh surovin. Prelevmane na vsebnost sladkorja, mleka plačuje tisti, ki uvaža čokolado, na tiste surovine torej, ki so v čokoladi. Ne plačujejo pa jih proizvajalci na same surovine. Nimamo še povsem jasnih podatkov, da bi se pri nas kaj spremenilo." "Slabše ne more biti?" "Vsaj mislim tako. Saj smo že zdaj izpostavljeni celotni evropski in svetovni konkurenci." "Koliko čokolade izvozite?" "Vrednostno približno 17 odstotkov, količinsko pa dosti več, ker imamo kooperacijo z nemško firmo." "Včasih ste veliko prodali na južne trge, kako je zdaj?" "Za nas so bili zelo pomembni, pred osamosvojitvijo pa smo se pravočasno umaknili, zato direktna izguba ni bila velika, izgubili pa smo seveda trg. Predvsem nam je šlo na roko, da smo poleti predvsem v Dalmacijo prodajali pecivo Triglav, torej v času, ko se prodaja čokolade ustavi. Južne trge počasi pridobivamo nazaj, prodajamo-predvsem v Makedonijo, potipali smo ruski trg, začeli smo s hrvaškim, vendar previdno, zaradi problemov s plačevanjem." "Kako daleč ste zdaj z lastninjenjem?" "Lastninimo se že skoraj pet let, saj smo začeli že po Mencingerjevo. Zdaj so se stvari vendarle premaknile, januarja smo dobili prvo soglasje, nato do julija usklajali zadolžnice, do 25. avgusta pa poteka zbiranje certifikatov za interno razdelitev in notranji odkup, že prej so jih dali v hrambo vsi zaposleni. Računamo, da bomo do konca septembra stvari tehnično izpeljali, nato naš čaka še drugo soglasje in registracija." "Kolikšen del podjetja boste olastninili?" "Svojo polovico oziroma 48-odstotni delež, saj dobre 3 odstotke odpade na denacio-nalizacijske upravičence. Lastnik druge polovice je Žito, ki prvo soglasje dobil maja, vendar so se denacionalizacijski upravičenci pritožili in tam se stvari vlečejo. Za interno razdelitev in notranji odkup imajo certifikate v hrambi, ki pa še jasno, kdaj bo javna prodaja Žitovih delnic." "Kakšni so zdaj odnosi z Žitom?" "Direktno se v naše poslovanje ne vtikajo. Z Žitom sodelujemo, kjer smo pač povezani, na področjih, kjer nam lahko pomagajo, kjer je skupni učinek večji. Skupaj z Žitom se lažje dogovarjamo z dobavitelji, tudi s trgovci, saj se tudi ti povezujejo. Posebnih problemov ni, mislim, da dosti v redu sodelujemo." "Pripravljate kakšno investicijo?" "S predlansko investicijo v proizvodnjo čokolade smo se izčrpali, zato zdaj vlagamo le toliko, da dograjujemo obstoječe zmogljivosti. Na Jesenicah obnavljamo slaščičarno, povečali bomo gostinsko trgovski del. Odprli jo bomo z začetkom šolskega leta, saj je blizu srednjih šol ob železarni in računamo, da bo mladina malicala pri nas, saj bo to prijazna slaščičarna, s sladkimi stvarmi in dobrim kruhom." "Gorenika ni več v ski poolu, je bila ločitev draga?" "Sponzorstvo smo prekinili z letošnjim letom, v obojestransko zadovoljstvo. Nismo se sprli, lepo smo se dogovorili, slovo je bilo dosti pošteno. Sredstva zdaj namenjamo za direktno reklamo na prodajnih mestih, čokolada je izdelek, pri katerem je pomemben stik s trgovcem in potrošnikom." "Kako so stvari zdaj urejene z bivšim direktorjem Gmajnarjem?" "Vložili smo pritožbo na sklep sodišča. Od takrat ni bilo nič novega." M. Volčjak Kategorizacija gostinskih obratov, marin, turističnih kmetij in sob Po novem zvezdice namesto črk Nov pravilnik naj bi začel veljati septembra, poleg zvezdic pa bo uvedel tudi znak kakovosti in specializacije Kranj, avg. • Na ministrstvu specializacije. Za znak kako-za gospodarske dejavnosti pripravljajo nov pravilnik o kategorizaciji gostinskih obratov, marin, turističnih kmetij in sob, veljati naj bi začel najkasneje septembra. Čas po glavni turistični sezoni je namreč najbolj primeren za takšno spremembo, ki ne bo izvedljiva čez noč. Cen ne bo predpisoval nihče, še naprej se bodo svobodno oblikovale na trgu, inšpektorji pa bodo preverjali, ali opremljenost in ponudba ustrezata izbrani kategoriji. Doslej smo hotele označevali s črkami L, A, B, C itd., kar pa bo kmalu preteklost, saj bomo dobili nov sistem zvezdic, kakršen je uveljavljen v svetu. Najkasneje septembra bo začel veljati nov pravilnik o kategorizaciji gostinskih obratov, marin, turističnih kmetij in sob, ki bo uvedel sistem zvezdic. Hoteli, moteli in penzioni opremljenosti, ponudbe stor-bodo lahko dobili največ pet itev in strokovnje usposobl-zvezdic. Turistične kmetije, jenosti uslužbencev. Obrati apartmaji in obrati s skrajša- bodo sami predlagali kate-nim programom storitev gorizacijo, če bodo v dvomih, bodo lahko imeli največ štiri se bodo lahko posvetovali s zvezdice. Kampi, marine in strokovnimi komisijami na turistične sobe pa bodo lahko občinski in državni ravni. Inšpektorji pa bodo pregledovali, če opremljenost in ponudba ustrezata izbrani kategoriji. Nova kategorizacija je usklajena z razvitimi državami, ministrstvu za gospodarstvo, pripravili so jo s sodelovan-odločili za nadgradnjo z zna- jem Inštituta za turizem iz kom kakovosti in z znakom Bologne. Siemensov menedžerski forum Kranj, 19. avg. • Siemens bo ob petletnici svoje prisotnosti v Sloveniji pripravil 12. septembra v Ljubljani menedžerski forum pod geslom "Skupaj izkoristiti nove priložnosti". Siemens Slovenija letos praznuje peto obletnico obstoja in ob tej priložnosti bodo v Ljubljani pripravili srečanje, ki bo imelo dva dela. Menedžerski forum in gala večerjo z nastopom mednarodnega plesnega ansambla. Forum se bo 12. septembra ob 16. uri začel na Gospodarskem razstavišču, predavala bosta Aiko Miyabayashi, mednarodno priznani raziskovalec trendov in Walter-Scholz z Dunaja, svetovalec in predavatelj o razvoju tehnične in humane komunikacije. Po premoru se bo ob 19.30 začela gala večerja. vosti se bodo lahko potegovali obrati s tremi, štirimi ali petimi zvezdicami, ki bodo ponujali boljše storitve od zahtevanih. Znak specializacije pa bo gostu zagotavljal, da bo dobil natanko tiste posebne storitve, ki jih obrat obljublja. Zanj se bodo denimo odločili hoteli, ki prirejajo kongrese, se ukvarjajo s športom in podobno. Za pridobitev znaka specializacije bodo seveda morali imeti potrebne naprave, strokovnjake in storitve, ki omogočajo izvedbo specializiranega programa, vse to pa bodo morali zagotavljati več kot polovici gostov. Spremembo bo uvedel nov pravilnik najkasneje septembra, da bodo imeli v turizmu do zimske sezone dovolj časa za prilagoditev novi kategorizaciji. Prehod seveda ne bo moč izvesti čez noč, saj bo potreben temeljit pregled dobili največ tri zvezdice. Kategorizacija je seveda dokaj statična, zato so se po besedah Staneta Bizjaka, svetovalca za turizem, na INFORMACIJE OBMOČNE ZBORNICE ZA GORENJSKO-ZDRUŽENJA PODJETNIKOV GORENJSKE /. SLOVENSKO-AVSTRIJSKA POSLOVNA KONFERENCA MOS '96 v Celju, sobota, 14. septembra 1996, ob 10. uri Gospodarska zbornica Slovenije organizira v okviru Mednarodnega obrtnega sejma v Celju slovensko-avstrijs-ko poslovno konferenco v soboto, 14. septembra 1996, ob 10. uri. Prijavnico za ta poslovni dogodke in profile avstrijskih podjetij, ki se bodo poslovnega srečanja udeležila dobite na Območni gospodarski zbornici - Združenje podjetnikov Kranj, tel. 222 584. Rok prijave je 27. 8. 1996. 2. POSLOVNO SREČANJE PODJETIJ IZ BIIIA-ČA IN GORENJSKIH PODJETNIKOV, Bihač, druga polovica septembra Zbornica Kantona Bihač je dala pobudo za poslovno konferenco slovenskih in bihaških podjetnikov v Bihaču, v drugi polovici septembra. Če bo zadosten interes s slovenske strani, bo Gospodarska zbornica Slovenije Območna zbornica za Gorenjsko v sodelovanju z Zbornico Kantona Bihač organizirala to poslovno srečanje. Bihaški podjetniki imajo poseben interes za srečanje s podjetji, ki delujejo na naslednjih področjih: - kmetijstvo (primarna proiz. in prehrambena ind.) -lesna industrija - kovinsko-predelovalna ind. - tekstilna ind. - bančništvo - trgovina - turizem, lov in ribolov -promet in komunikacije Svoj interes za ta poslovni dogodek nam sporočite do 27. 8. 1996 po telefonu 222-584. POSLI IN FINANCE _UREJA: Marija Volčjak_ «M> NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: SUZUKI BALENO 1.8 GTX DRUŽINSKI ŠPORT Ni novo tisto, kar je na njem, ampak tisto, kar je bolj občutno vsem drugim čutilom kot očem. Poglavje o Suzukijevem balenu 1,8 GIX bi se lahko začelo z naslovom Družinski šport. Besedi sami ne povesta veliko, podoba tega naj no ve j -šege avtomobila pa govori kar sama po sebi. Limuzinska zasnova je kljub sodobnosti dokaj klasična, brez razburljivo ukrivljenih karoserijskih linij in skoraj brez športnih dodatkov. Skoraj presenetljivo umirjenost je zaznati tudi na tej športni različici balena, kar potrjujejo tudi ne pretirano potlačen nos, skladne bočne linije in zadek, na katerem so vpadlj-ive samo zelo velike luči. In vendar se pod drobnogledom opazi tudi nekaj malega do- žnosti tega modela dodajajo še platišča iz lahke litine in seveda tisto, kar je skrito pod motornim pokrovom. Za Su-zukije pravijo, da so živahni avtomobili in če to drži, drži tudi, da je baleno 1,8 GTX prava zverinica. Motor s 1840 kubičnimi centimetri premore kar 121 KM, in izračun razmerja med močjo in težo, je za ta dobro tono težak avtomobil zelo ugoden. Motor tako s svojim zvokom kot tudi s Suzuki baleno 1.8 GTX: oznaka datkov, ki jih pri drugih bale-novih izvedbah ni. Po vrsti: agresivnejši stabilizator zraka na prtljažnem pokrovu, s kromom obložen zaključek izpušne cevi in v spojler zavihan rob odbijača. Enako je odbijač narejen tudi spredaj, zavihki pa so opazni tudi na pragovih. Svoje k presti- ža nekoliko športnejšo izvedbo. prožnostjo in pospeški zbuja skomine po dirkaški vožnji, še dodatno k temu občutku pripomore čvrsto podvozje. Plu-sov pa še ni konec: tisti, ki znajo tega balena zares izkoristiti, imajo na voljo sistem SCSS, ki ob pritisku na gumb dodatno otrdi blažilnike in potem je potreben še kom- SERVIS IN PRODAJA VOZIL IciTv! KIA MOTORS na! SERVIS: Hrastje 145, Kranj, tel.: 064/327-926 AVTO SALON: SejmiSče 5, Kranj, tel.: 064/223-857 SUPER PONUDBA • novi clarus z bogato opremo že za 29.890 DEM SUPER POPUST ZA JEEP SPORTAGE, cenejši za 2.500 DEM Super PRESENEČENJE za sephio Vprašajte pri prodajalcu tel.: 223-857. PREPISI - KREDIT - LEASING - STARO ZA NOVO VMPROM d.o.o., TRŽIČ TRGOVINA S POHIŠTVOM na Gorenjskem sejmu v Kranju Telefon: 064/222-268 VAM NUDI POHIŠTVO VSEH SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV AKCIJSKE NAKUPE S POPUSTI kuhinje SVEA 35 % sedežne garniture HOJA Ljubljana 25 % mize in stole LIP RADOMLJE 10 % pohištvo GARANT Polzela 25 % od 1.6. do 31. & GORENJE kuhinje 30 % • brezplačna dostava po Gorenjskem in Ljubljani • svetovanje na domu • skiciranje • montaža po dogovoru KREDIT T + 7 % Vljudno vabljeni v trgovino ALPROM, d.o.o., Tržič ob vhodu v Gorenjski sejem in na njihov razstavni prostor na sejmu. plet dobrih pnevmatik ter nekaj vozniškega znanja. Motor se rad vrti, polnokrven zvok je podoben dirkaškemu, sladokusci bodo porabili kakšen liter goriva več, nekaj sence na dobre vozne lastnosti pa meče prepočasen petstopenjski menjalnik. +++motorne zmogljivosti + +podvozje +oprema/— preglednost nazaj -namestitev nekaterih stikal -motorni hrup Suzuki baleno 1,8 GTX je v potniški kabini primerno prilagojen svojemu športnemu karakterju. Sprednja sedeža sta v vseh pogledih, tako oblikovno kot tudi funkcionalno zelo dobra in nudita primerno oporo, kadar hrbtenica niha v ostreje voženih ovinkih. Zakaj je armaturna plošča daleč od vetrobranskega stekla, ni povsem jasno, se pa zato pozna pri notranji prostornosti. Tudi prtljžanik s 346 osnovnimi litri ni med največjimi, čeprav bi ta baleno želel biti tudi ali pa predvsem družinska limuzina. Pohvalno in odobravanja vredno pa je, da v balenovi notranjosti ne manjka odlagalnih prostorov za drobnarije, ki morajo biti vozniku vedno pri roki. CENA do registracije: 32.990 DEM (Suzuki O dar, Ljubljana) Voznik ima na voljo volans-ki obroč s servoojačevalni-kom, ki pa je žal po japonsko pretanek, vse potrebne merilnike in električno podporo za stranska stekla in bočni ogledali. Nekatera stikala je potrebno iskati z očmi in prsti, bolj zadovoljiv pa je občutek varnosti, ki je zabeljen z dvema varnostnima zračnima vrečama in zavornim siste- Tudi na Gorenjskem še nekaj javnih prodaj Kranj, avg. • Septembra lahko pričakujemo še precej javnih prodaj delnic, nekaj podjetij pa jih še načrtuje, čeprav še ni jasno ali bo veljavnost lastninskim certifikatom podaljšana. Lastninske certifikate namreč lahko vložimo do 30. septembra letos, vendar pa že slišimo napovedi, da naj bi jim veljavnost podaljšali do konca leta. To je seveda pomembno predvsem za javne prodaje delnic, saj jo načrtuje še kar nekaj podjetij, za katera je že jasno, da je ne bodo mogle izpeljati do konca septembra. Na Gorenjskem trenutno javna prodaja delnic poteka v Gozdnem gospodarstvu Bled, v Colorju Medvode, za Gorenjce pa je brez dvoma zanima tudi javna prodaja delnice Gorenja iz Velenja. Javno prodajo delnic načrtuje tudi nekaj gorenjskih podjetij in sicer potovalna agencija Alpetour Kranj, Crei-na Kranj, Gozdno gospodarstvo Kranj in PPC Gorenjski sejem Kranj. Za Gorenjce bo nemara zanimiva tudi javna prodaja delnic ljubljanskega Žita, ki je že dobilo prvo soglasje agencije za privatizacijo, vendar so se pritožili upravičenci iz denacionalizacije. mom ABS, ki pomaga dovolj učinkovitim štirim kolutnim zavoram. _ MESETAR Motor, iivahen 1,8-litrski štiri-valjnik s po štirimi ventili na valj. In morda se na koncu velja vprašati, ali je baleno 1,8 GTX prej družinska limuzina ali skoraj pravi cestni športnik. Odgovor je "seveda nekje vmes, avtomobil pa je prav gotovo namenjen tistim voznikom, ki limuzinsko lagodnost potrebujejo takrat, kadar vozijo družino, športno srce pa takrat, kadar se jim zahoče dinamične vožnje. Kar dobra kombinacija. TEHNIČNI PODATKI: limuzina, 4 vrata, 5 sedežev. Motor: širirvaljni, štir-itaktni, bencinski, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1840 ccm, 89 KW/121 KM, pestopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4195 mm, š. 1690 mm, v. 1390 mm, medosna razdalja 2480 mm, prostornina prtljažnika 346 l. Najvišja hitrost: 190 km/h (tovarna) 188 km/h (test). Poraba goriva: 5,9/10,1 l na 100 km. Poraba na testu: 10,41. Cene travnikov in gozdov če sodimo po cenah, ki nam jih je posredoval sodni izvedenec za gradbeno in obrtno stroko ter varstvo pri delu ing. Pavel Okorn iz Škofje Loke, so na Gorenjskem med cenami na različnih območjih precejšnje razlike. Cene IV tolarjih za kvadratni meter) so najvišje na območju kranjske in škofjeloške upravne enote, najnižje pa na območju tržiške in jeseniške. Bonitetni Območje upravne enote: razred *Kranj,šk. Loka 'Radovljica 'Jesenice Tržič Travnik, ekstenzivni sadovnjak 269,50 233,50 198,00 162,00 126,00 108,00 90,00 72,00 115,00 97,00 79,00 54,00 43,00 29,00 14,50 če so zemljišča na hribovitem območju, se cene lahko znižajo do 35 odstotkov. Odkupne cene živine V tržiški kmetijsko gozdarski zadrugi odkupujejo bike, stare do dveh let, ter telice, krave prvesnice in kastrate, stare do dveh let in pol, po cenah, kakršne veljajo od 10. junija daljo-Cene so odvisne od kakovosti goveda oz. od razvrstitve v plačilni razred. Poglejmo jih! Kakovostni in plačilni razred Odkupna cena za meso 1. 348,00 319,00 272,00 2. 301,50 276,50 236,00 3. 255,50 234,00 199,50 4. 209,00 191,50 163,00 5. 162,50 149,00 127,00 6. 139,50 127,50 109,00 7. 116,00 106,50 90,50 8. 93,00 85,00 72,50 Gozdno zemlj šče 1. 148,50 136,00 116,00 2. 125,50 115,00 98,00 3. 102,00 93,50 80,00 4. 69,50 64,00 54,50 5. 55,50 51,00 43,50 6. 37,00 34,00 29,00 7. 18,50 17,00 14,50 M. Gregorič I. E2, E3 II. E1, E4, U2, U3 III. E5, U1, U4, R2, R3 IV. U5, R1, R4, 02, 03 V. R5, 01, 04 VI. 05, P1, P2, P3, P4, P5 471,40 sit/kg 430,44 sit/kg 409,43 sit/kg 348,46 sit/kg 307,46 sit/kg 245,97 sit/kg agrotehnika -trgovina, d.o.o. CEJVJEJVI KUPCI! Vabimo Vas, da ponovno obiščete našo trgovino v ŠKOFJI LOKI, NOVI SVET 21. Odprta je vsak dan od 8. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure, tel.: 064/622-166. V MU JI O \AM: • NADOMESTNE DELE ZA TRAKTORJE IN PRIKLJUČKE • GUME IN AKUMULATORJE • KLINASTE JERMENE t LEZAJE • ELEKTRO POTROŠNI MATERIAL PRODAJA NA TRI ČEKE BREZ OBRESTI DOBER GOSPODAR KUPUJE V NAŠt TRGOVIM! VREME Vremenoslouci nam za danes in za prihodnje dni napovedujejo spremenljivo vreme. Torej se nam obeta občasno sonce, občasno oblačnost, predvsem v popoldnevih pa so možne bdi plohe. LUNINE SPREMEMBE V četrtek bo prvi krajec nastopil ob 5.36, zato bo po Herschlovem vremenskem ključu ha žalost deževalo. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ GLASBENIKI MESECA pripravlja UROŠ ŠPEHAR KIKI BAND V tretje gre rado Hia o kikijevcih vemo že skorajda vse. Da so trije, da so mladi in da so vsi fantje, med obiskom njihove vaje pa sem izvedel, da bodo morda enkrat 'zaposlili' tudi pevko. Trenutno sami še kar dobro shajajo. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE j. Nazadnje smo v tejle naši rubriki objavili staro razglednico ~ranJa, ki je bil teden v znamenju 46. Mednarodnega gorenjskega sejma, po katerem smo tudi spraševali. Saj smo ?ar nekako slutili, da uganka ne bo prav težka, toda nad Iievilom vaših odgovorov smo vseeno kar presenečeni, ^rebali smo in izmed številnih dopisnic so naslednje tiste, ki PJ^ašajo svojim pošiljateljem nagrade: 1. Marija Potočnik, J^osnje 48, Radovljica; 2. Silva Bogataj, Bleiweisova 53, «rani; 3. Brane Primožič, Starožirovska c. 7, Žiri; 4. Ingrid gtenovec, Frankovo nas. 67, Škofja Loka; 5. Mateja Repinc, ^'bno, Izletniška 18, Bled. Čestitamo! Prejšnji torek pa tule zaradi pomanjkanja prostora stare a*glednice nismo objavili, za kar se opravičujemo. Tokrat pa JaJ bo uganka vsaj malo težja. Objavljamo razglednico, ki je °J,a poslana 12. julija 1921, na njej pa je spet neko gorenjsko ^Qsto. Katero je to mesto in katere so njegove značilnosti, Pa morate ugotoviti vi in nam odgovore poslati do petka, 23. av9usta, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Pet Pravilnih, izžrebanih odgovorov bo prineslo nagrade v Vrednosti po'l.OOO tolarjev. Tudi sicer vsi trije (vsaj začasno) menda kar dobro shajajo brez žensk, če seveda izvzamemo njihove mame. Sicer pa se pravzaprav vse na svetu vrti okrog mam. Stankova, denimo, ima menda v malem prstu vse njihove spile. Fantov pravzaprav skoraj nikoli ni doma in nekdo mora poskrbeti, da se nastopi ne prekrivajo in predvsem, da zberejo naročila. Sicer pa tudi nasploh velja, da so straši podprli marsikateri vogal Kiki banda. Začetki so bih, kot pravijo fantje, bolj skromni. In ko so za seboj imeli prvih nekaj uspešnih nastopov, in ko so privarčevali nekaj denarja, so skupaj s straši stopili v "štacuno' in nakupili tisto, kar so še rabili. Harmoniki se je pridružil še sintesizter, kitari še baskitara ter nekoliko boljše ozvočenje. In precej razumevanja s strani staršev je bilo potrebno tudi takrat, ko so med potjo z nastopa domov vsi trije zaspali v ladi. In to med vožnjo. Posledica je bila na srečo samo zmečkana pločevina. In ker so že naslednji vikend morali odpotovati na naslednji nastop, so vendarle našli kleparja, ki jim je avto zlikal v slabem tednu. Kariera je bila tako rešena, avto pa tudi, saj jih še danes popelje povsod tja, kamor pač morajo priti. To bi sicer lahko bila kriza njihove kariere pa ni bila, prava manjša kriza pa je bilo služenje vojaškega roka. Pa ne zato, ker so razpadli, ampak zato, ker so očitno nekateri zlobni jeziki začeli širiti neresnične govorice, da že davno ne igrajo več. Pa vam fantje še zadnjič sporočajo, da še vedno igrajo in da bodo igrali še naprej. Pa naj bo to konkurenci všeč ali ne. Glavno, da poskrbijo za dobro zabavo. Ostalo, pravijo, pride samo. Toliko za ta teden. Par-don, to številko. Kiki band bo v Gorenjskem glasu ponovno nastopil v petek, kar na celi strani, kjer boste izvedeli še vse tisto, kar doslej morda še ne veste. In če kaj še ne veste, fante lahko vprašate s spodnjim kuponom. Do prihodnjič pa nasvidenje! • U.Š. GORENJSKI GLAS IN GORENJSKA TELEVIZIJA KRANJ GLASBENI Ki MESECA - KUPOÏS1 Moje vprašanje za KIKI BAND: Ime in priimek: Naslov: Pošta: Kupon pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. V tem času, ko se poletje že Počasi poslavja in bo nastopila P°sezona, običajno padejo °ene: v trgovinah, kjer je avgustovska razprodaja lahko Zelo vabljiva. Če je vmes še takšen sejem, še toliko bolje: ^ekakor se splača pogledati. ln je tako tudi nas pogled Zanesel v prodajalno s pohišt-VOfn, kjer je v kotu stala ena Zares fina omara. Čeprav je 0lla iz opuščenega programa in Za 30 odstotkov cenejša, je bila v*ekakor masivna in še naprej -fr LePa- Krasna. Za vzet! ™}mogrede: če ie nekaj let nisi stikal za pohištvom, potem je sPrememba očitna: le kdo bi si T»K da naši, domači lesarji ^delujejo tako pohištvo, da se & ne bi sramoval najelitnejši ^Proizvajalci. In tako nekako pritovorimo l*sto lep0 omaro domov, da se na Heu mesta in pri tisti priči s*stavi. Saj je konec koncev ni veliko in mi smo vsi veliki fPJstri: eh, koliko omar smo v ^vlJenju ie sami sestavili, pa ye 01 tudi nove. Že vse iivljenje *o nekako sami svoji mojstri, azen tega pa so priloiena "Zorna slovenska navodila. Stiu.ra odbije eno, dve, tri, "i... Se vedno se v sobi nekaj ld0lJa, tolče, zato poškilim na °mače mojstre in prav ponii-noyrašam:"A gre....?" a pogledom, ki ubija in ki si J zadenejo vsi mojstri, ki kaj „ J0 nase, zlovešče zamrmrajo: L!f2enl manjkal" rna»!a-' razumevajoče poki- am m se tihotno in rikverc Cfc.,;^flaa -luknje Tedaj mi privrejo v spomin vsi tovrstni tragični dogodki: ko smo pred desetimi ali kaj veš koliko leti tudi sestavljali neke omare, je tudi lukenj manjkalo ali pa jih je bilo preveč. Če jih je manjkalo, je bilo premalo "šraufkov" in obratno... Vedno nam je kaj ostajalo ali zmanjkovalo. To je kot zakleto: le zakaj vedno mi verjameš, da luknje manjka- jo?" "Neeee," se zahihita. "Pri današnji tehnologiji, lepo te prosim, ne more nič manjkati. Naj bo roba petkrat opuščeni program, enostavno lukenj ne manjka in jih tudi ni preveč. Tudi pri mojih domačih mojstrih vedno kaj zmanjka..Pusti jih v dobri veri, da lukenj Tema tedna Glosa Sam svoj mojster Kadar se domači mojstri zaženejo v "naredi si sam" sistem, potem je najbolje, da se obzirno umakneš... Kaj se zgodi, če strastnemu kadilcu dostavijo avtomobil, v katerem ni -pepelnika! kupimo omare, ki imajo preveč ali premalo lukenj? A ni, da bi se človek prenaglil, ogorčeno klical prodajalno in se na koncu morda Še osmešil. Zato vprašam veliko bolj izkustveno sosedo: "A ti manjka - bodo, hehe, ie kako..." In mi soseda mimogrede pove poučno zgodbico, ki se je zgodila njenemu sosedu. Njen sosed je kupil en krasen avto. Tako lep, masi- ven in fin kot je bila naša omara. Postavil ga je na dvorišče in vsa okolica je pridrvela, da se nagleda avtomobila 21. stoletja. Lastnik, njen sosed, pa je strasten kadilec in nov avto gor ali dol, cigaretni dim se bo valil tudi po prevlekah novega avta. Strastnim kadilcem namreč ni nič sveto - čiki bodo tudi v novem avtu večkrat kot ne kar štrleli iz pepelnika. Jasno je torej bilo, da se je bilo treba prepričati, kaj vse je na armaturi. Bilo je čuda vseh merilcev in bolj, ko je kot strastni kadilec iskal pepelnik na armaturi ali pod njo - bolj je obupoval. Pepelnika ni in ni bilo: ne na armaturi, ne na vratih, ne pod stropom in ne pod sedeiem. Vsa poznavalska moška sosedska druščina je v tej stiski priskočila na pomoč. Vsi moški so lezli not in vsi so iskali -pepelnik. Vsi so prilezli ven: ni ga. Pepelnika ni! "Hudiča," je zarobantil novi lastnik avtomobilskega krasot-ca. "Hudiča! A zdaj delajo pa ie avtomobile za nekadilce!?!" Sosedo je ganil obup na dvorišču in je poklicala prodajalca: "Povejte no, a v tem in tem tipu avtomobila res ni pepelnika?" "Hoho!" je prasnil v smeh prodajalec. "Gospa draga, seveda je...Tam in tam..." Šla je dol, zlezla noter v avto in potegnila ven - pepelnik. Da tega ne bi nikdar storila! Dva dni je ni pogledal noben avtomobilski strokovnjak z ulice. D. Sedej Festival domače zabavne glasbe Še mesec dni do prireditve Še mesec dni nas loči od začetka letošnjega že 27. festivala domaČe zabavne glasbe, ki bo 6. in 7. septembra 1996, tokrat pod platneno streho pri Termah Ptuj. Dve prireditvi letošnjega festivala sta že za nami in sicer v Renčah pri Novi Gorici in v Marjeti na Dravskem polju. Tako so se na ptujski finale uvrstili naslednji ansambli: Trio Storžič z Golnika, Bistriški odmev iz Slovenske Bistrice, Robert Praprotnik iz Ljubljane, Vita z Jesenic, Kogras iz Spodnje Kungote, Jože Šeruga s Ptuja, Ravbarji iz Ljubljane, Zarja iz Tržiča, Fraj kinclarii iz Maribora, Slovenski kvintet iz Mengša, Rosa iz Slovenj Gradca, Obzorje iz Železnikov, Kvintet Sava z Jelko z Bleda, Štrk iz Ljutomera, Slovenski odmev iz Radeč. Izven tekmovalnega programa bosta nastopila dva ansambla in sicer Rudi Pernat iz Švice in Briški odmev iz Števerjana. V revijalnem delu prvega večera bomo prisluhnili lanskemu zmagovalcu - ansamblu Ekart iz Prepolj. V soboto, 7. septembra, bo večer novih melodij. Nastopili bodo naslednji ansambli: Fantje izpod Rogle iz Zreč, Krim in Notranjih Goric, Vita z Jesenic. Laufarji iz Cerknega, Modri val iz Kopra, Marjan Herceg in Štajerski baroni iz Starš, Šaleški fantje iz Velenja, Mladi prijatelji iz Pesnice, Obzorje iz Železnikov, Ekar t iz Perepolja, Kvintet Sava z Jelko z Bleda, Tržaški narodni ansambel iz Trsta, Rosa iz Slovenj Gradca, Štrk iz Ljutomera, Slovenski kvintet iz Mengša, Brane Klavžar iz Celja in Slovenski odmev iz Radeč. Strokovno komisijo sestavljajo: Ivo Ciani - predsednik, Anton Horvat, Vinko Štucl, Tomaž Tozon in Kajetan Zupan - člani. Organizator prireditve je Radio Tednik Ptuj. v.d. direktor Franc Lačen Izbor kraljice Bleda V četrtek bo na Bledu nastopila skupina Čuki Trgovski poslovni center Bled, občina Bled in Gorenjska glasbena agencija Antonič Gorje s.p. organizirajo v Četrtek v Kavarni (Bistroju) Hotela Toplice izbor Kraljice Bleda. Nastopila bo skupina Čuki, pokrovitelj pa bo Casino Bled. Veselo po domače V sredo zvečer bo na Bledu ansambel Zupan Večeri ob sredah na Bledu Veselo po domače so postali poznani že daleč naokrog. Zdaj pridejo ob sredah na Bled tudi ljubitelji domače glasbe z onkraj meje. Jutri, 21. avgusta, zvečer ob 20. uri bo nastopil ansambel Zupan. Koncert bo na terasi Trgovskega centra Bled, če bo slabo vreme pa v Kavarni (Bistroju) Hotela Toplice. TAidi jutrišnji koncert organizirajo Turistično poslovni center Bled, Gorenjska glasbena agencija Antonič Gorje, s. p., v sodelovanju z občino Bled. Pokrovitelj pa je Gorenjski glas. KOMUNIKACIJSKI ENGINEERING GORENJSKA 1 r E L E V 1 2 1 J A ŽELITE POSTATI POSLOVNO ODMEVNEJŠI? POKLIČITE TELE-TV MARKETING: 064/331-159 in 331-155. SREDA, 21. AVGUSTA 1996 TVS 1 TV 3 10.00 Videostrani 10.25 Mladi Picasso, španska nadaljevanka 10.55 Roka ročka, ponovitev 11.40 National Geographic, ameriška dokumentarna serija 12.30 15. revija MPZ Zagorje '96, ponovitev 7. oddaje 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.30 Zgodbe iz školjke 15.30 Dlan v dlani 15.45 Dosje, ponovitev 16.35 Ljudje in zemlja 17.05 Gimnazija strtih src, 21/26 del avstralske nanizanke 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Otroški program: Pod klobukom 18.35 Kolo sreče, igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Erikini cilji, angleška nanizanka 20.30 Film tedna: Dedek Kotch, ameriški barvni film; Walter Mathau 22.40 Dnevnik 3 23.10 Sova Nevarne obline, ameriška nanizanka V bran, ameriška nadaljevanka V območju somraka, ameriška nanizanka 1.00 Poročila 1.05 TV jutri, Videostrani 9.00 Noč ima TV moč - slovenski nokturno, ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 Video kolaž 12.00 Z glasbo v srcu 13.30 Družinski studio 15.30 TV prodaja, ponovitev 15.50 Boston Pops, ponovitev 16.50 Otroški program: Vdihni globoko 18.00 Polet v pekel, 2. del nemške nadaljevanke 19.00 Dnevnik 19.30 Salty, nanaizan-ka 20.00 Nulta točka, ameriški barvni film 21.45 Poročila 22.15 Noč ima TV moč - slovenski nokturno 23.45 Poročila 0.00 To je ljubezen, nadaljevanka HTV 1 12.00 Poročila 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Žrtev, angleški čb film 14.10 Otroški program 14.40 Prvič: Razstava 15.15 Vrnitev 15.50 Dr. Quinnova, ameriška nanizanka 16.25 Poročila 16.35 Majski cvetovi, nadaljevanka 17.45 Kolo sreče 18.20 Zaliv upanja, dokumentarna oddaja 18.50 Hugo 19.30 Dnevnik 20.10 Hrvaški turizem - kako dalje? 20.40 Ekran brez okvirja 21.45 Seinfeld, humorlstična serija 22.20 Hrvaška spominska knjiga 22.30 Dnevnik 22.50 Holmesovi nasprotniki, serija 23.45 Poročila TVS 2 9.00 Euronews 15.10 Lee Ritenour in prijatelji, ponovitev 2. dela 16.10 Poletje v školjki 1, ponovitev slovenskega barvnega filma 17.35 Erikini cilji, angleška nanizanka 18.00 Sova, ponovitev 18.40 Včeraj, danes, jutri 18.45 Veliki dosežki slovenske kirurgije, 2. oddaja 19.05 V vrtincu 20.05 Nick Cave & The bad seeds, posnetk koncerta iz Pariza 21.00 Slovenija od Znotraj 21.55 Mesečeva princesa, balet 23.05 Koncert orkestra mariborske filharmonije 23.50 Euronews TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. HTV 2 16.05 Video strani 16.20 TV koledar 16.30 Hladnokrvni kaznjenec, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.30 Moje trapasto življenje, 3. del ameriške nanizanke 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Maščevanje neke svetlolaske, francoski barvni film 21.40 Walker, teksaški ranger, serija 22.30 Jazz KANALA 15.10 TV prodaja 15.30 Predstavitev izdelkov 15.55 Video strani 16.55 Spot tedna 17.00 Hondo, ponovitev ameriške nanizanke 18.00 Sirene, ameriška nanizanka 19.00 CNN poroča 19.30 Oddaja o stilu 20.00 Pot flamingov, ameriška nadaljevanka 21.00 Bobni z juga, ameriški barvni film 22.30 Dance session, oddaja o plesu 23.00 Transtelova obzorja, dokumentarna oddaja 23.30 Spot tedna 23.35 TV prodaja 0.00 CNN poroča AVSTRIJA 1 13.00 Otroški program 15.45 Super-man 16.30 Knight Rider 17.20 Korak za korakom 17.45 Šport: Nogomet -liga prvakov: Dinamo Kijev - Rapid Wien 20.15 Dvojčka, ameriška komedija 21.55 Policijski klic 110: V mreži, nemški kriminalistični film 23.25 Čas v sliki 23.30 Šport 0.15 Druga ženska, ameriška drama 1.25 čas v sliki 1.55 Schiejok vsak dan 2.55 Bobrodošli v Avstriji, ponovitev 5.00 lovekov najboljši prijatelj, ponovitev filma POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Magnum, P.I., ameriška nanizanka 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 Avtodrom, ponovitev 13.00 Kuhajmo skupaj, ponovitev 13.30 Acapulco H.EA.T., ameriška nanizanka 1430 Chicago Hope, ponovitev ameriške nanizanke 15.30 ITC magazin 16.00 POP 30 16.30 V družinskem krogu, nanizanka 17.00 Derrick, nemška nadaljevanka 18.00 Santa Barbara, nadaljevanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Riba po imenu Vanda, ameriški barvni film; Jammie Lee Curtis, Kevin Kline 22.00 Obraz tedna 22.30 Dosjeji X, nanizanka 23.30 Magnum, ameriška nanizanka 0.30 24 ur, ponovitev 1.00 POP 30, ponovitev AVSTRIJA 2 9.05 Schiejok 10.05 Vreme 10.15 Umor, je napisala 11.05 Zvezna dežela danes 12.00 Čas v sliki 12.10 Univerzum: Volkovi, ponovitev dokumentarnega filma 13.00 Čas v sliki 13.10 Na prizorišču 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara, serija 15.10 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.25 Money Maker 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 19.55 Money Maker 20.00 Pogledi od strani 20.15 Odvetnica, 2/3 del nemškega kriminalističnega filma 21.50 Pogledi od strani 22.00 čas v sliki 22.30 Ljubica 23.20 Jackie Kennedy Onassis, dokumentarni film 0.05 Njegova tajnica, ameriški film 1.30 Pogledi od strani, ponovitev 1.45 Santa Barbara 2.25 Bogati in lepi 3.05 Kultura 3.45 Videonoč TUDI DRUGJE JE LEPO vsak četrtek na RADIU TRŽIČ - avtor Janja Budič in vsak torek v Gorenjskem glasu V teh poletnih avgustovskih dneh, ko se sonce večkrat skrije za gore in imamo časa dovolj, je prav, da se potepamo po bližnjih krajih, za katere res ne potrebujemo veliko Časa, da jih obiščemo. Danes se bomo ustavili na nadmorski višini 537 m, to je v VRBI. Leži na robu višje Sav*ske poti in ima 3 kulturne spomenike. Rojstno hišo pesnika Franceta Prešerna (Ribčevo hišo) od I. 1939 preurejen pesnikov muzej, Vaško središče z lipo in srenjskimi kamni v krogu okoli nje je zanimiv spomenik starega ljudskega para in običajev. Na V robu vasi je cerkev sv. Marka (romska, freske furlanskih slikarjev na zunanjosti, v notranjosti freske 16.st.). Tu najdemo primere zlatih oltarjev 17. st., rezljan glavni oltar v rokokoju slikan stolp. Po Vrbi gremo odsek proti Jesenicam zavijemo v Lesce (504 m) tu je industrijski in turistični kraj srdi radovljiške kotline. Značilnost v starem jedru triladijska župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja (najstarejša v SLO). Cerkev slavi po baročnem oltarju, prižnici, freskah. Proti Begunjam je Alpski letalski center -športno vadišče letalcev, jadralcev, padalcev in gorskih reševalcev. Izredno priljubljena pa je tudi AVTOKAMP ŠOBEC ob Savi Dolinki pod Lescami oz. proti Bledu 2 km. TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 Napoved nik TELE-TV 19.00 Kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Poročila 292. 19.25 Iz arhiva 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok 2 20.07 Top spot 20.10 Balinarski klub TELE-TV Rogovila na novem balinišču 20.16 1. Alešev memorila na rolkah Preddvor '95 21.10 Poročila 292. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Glasbene novosti: Prifarski muzikanti 22.00 13. festival Radovljica 96: Norveški solisti in Accademia Daniel Israel 23.20 Poročila 292. 23.35 Z vami smo bili... nasvidenje 23.36 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.12 Videostrani R TRŽIČ LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Kabelski sistem, kako napej? (kontaknta oddaja iz studia Loka TV, posredujte vaša vprašanja in predloge po tel. 634 770)... EPP blok ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 In 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 20.00 Športna oddaja 20.50 Brez komentarja IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Mladi vedež 19.25 Top spot 19.30 TV prodaja 19.35 Spored 20.00 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Zgodovina, kultura in mi 21.10 Naš gost 21.35 Torkova vroča linija, ponovitev 22.40 Kronika, ponovitev 23.00 Top spot 23.05 TV prodaja 23.10 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.30 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Kozmetični nasveti 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.10 Stih tačke 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Lestvica discoteke Gauloisses blondes 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche Welle 18.20 Novinarski prisepvek 18.50 EPP 19.00 Poročila Radia Voice of America 19.30 Napoved večernega programa: Glasba po izboru Zvoneta Tomaca 19.50 EPP 20.00 Parnas 24.00 Zaključek programa Radia Kranj Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88,9 in 95,0 Mhz UKV stereo. Sreda poteka na našem radiu v znamenju dobre glasbe, številnih zanimivosti in informacij. Prvi del programa bo potekal v znamenju številnih zanimivih, pa tudi koristnih informacij, ki vam jih bo predstavila Nataša Sedmlnek. Tudi v nadaljevanju bomo polni informacij, vendar tokrat že bolj resnih. Zbrali jih bomo v oddaji Spremljamo in komentiramo ob 15.30. Malce kasneje, ob 16.10, vam ponujamo Obvestila, nato pa morebitne Osmrtnice. Na radiu Tržič srkbimo tudi za to, da ste vska dan seznanjeni z aktualnimi dogodki z vsega sveta. Temu so namenjena Poročila radia Deutsche Welle, v katerih prenos se bomo vključili ob 16.30. Ob 16.45 Govorimo o filmu, ob 17.30 pa o Novostih s knjižnega trga. Radijski Juke box se bo zavrtel ob 18.00, po Glasbeni sceni pa se bomo sprehodili ob 18.25. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Aktualno 10.30 Domače novice 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Zdravnikov nasvet 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Občinski tednik - občina Jesenice 18.00 Elanov špornti semafor 18.30 Domače novice, pogled v jutrišnji dan 18.45 BBC, poročila 19.00 Voščila RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne Informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasveti za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC - novice 12.30 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepte ob glasbi 19.30 Odpoved programa RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz Nismo prejeli sporeda! R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program TA DOBRIH 10 RADIA TRZIC Lestvica najpopularnejše slovenske zabavne glasbe Lepo pozdravljeni, prijatelji slovenske glasbe. Vreme je Se vedno muhasto, naša oddaja pa kljub temu vedno trdneje usidrana v vaših srcih. Tako seveda vsaj upamo. Pa tudi po številu vaših dopisnic sklepamo, da vam je oddaja kar všeč. Lepo, to nas zelo veseli. Vseeno pa ne bomo počivali na krhkih krilih uspeha, ampak se trudili, da bomo še boljši. Z vašo pomočjo, zato tudi tokrat poskrbite za čim boljši položaj Vaše skladbe na tej lestvici. Pišite nam, mi pa vam obljubljamo, da boste morda prav vi izžrebani za našo nagrado. Najprej si preberite spodaj zapisani rezultat zadnjega glasovanja, potem pa brž izpolnite kupon. Splača se potruditi! Sicer pa, ostanite naši prijatelji, saj se bomo v soboto zopet zabavali. Prijetno bo! Tokrat sta do nagrade prišla Ivo Trebar Iz Kranja, ki bo za potešitev lakote obiskal pizzerfjo Polana, in Heda Draksler iz Tržiča, ki ji bodo iz pizzerije Koiuta na dom dostavili okusno pizzo. čestitamo! Lep pozdrav sam pošiljamo Mojca, Rok, Dušan in Tomaž. Lostvicfl' 1. Čuki - SREČA ME JE ZAPUSTILA (5) 2. Patrol - CECILIJA (4) 3. Gloria - DAJ Ml ROKO, BRAT (2) 4. Corado in Brendi - VENČEK LJUDSKIH (5) 5. Babilon - SANDRA (3) 6. Jan Plestenjak - BREZ DROG (2) 7. Gimme 5 - KO UGASNEJO LUČI (7) 8. Majda Sepe in Nino Ribič - BELE LADJE (novost) 9. Aleksander Mežek - DNA ZA DNEM (novost) 10. Obvezna smer - NAJ ZAVLADA MIR (novost) Izrežite kupon in ga na dopisnici pošljite do 23. avgusta na Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič. KUPON Ta dobr-h deset radia Tržič Glasujem za Moj predlog Moj naslov KINO STORŽIČ amer. odštekana parodija TAJNI AGENT 000 ob 17. in 19. uri, amer. ljub. meldor. LJUBEZEN V CVETJU ob 21. uri ŽELEZAR amer. srhlj. ČAROVNICE ob 18.30 in 20.30 uri SORA ŠKOFJA LOKA Zaradi prenavljanja dvorane ni filmskih predstav! OBZORJE ŽELEZNIKI Ni filmskih predstav! ČETRTEK, 22. AVGUSTA 1996 TVS 1 10.30 Videostrani 10.00 Otroški program 11.00 Samo za punce, ameriška nanizanka 11.30 Svet divjih živali, angleška poljudnoznanstvena serija 12.00 Po domače, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Video strani 15.25 Vojna z mafijo, anagleška dokumentarna serija 16.15 Televizijska konferenca 17.15 Gimnazija strtih src, avstralska nanizanka 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Delfi in prijatelji, španska risana nanizanka 18.35 Kolo sreče, igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 19.56 šport 20.05 Seinfield, ameriška nanizanka 20.35 Spomini Sherlocka Holmesa, angleška nanizanka 21.20 Festival Lent 96: Folkart, zaključek prireditve 22.45 Nikar!, oddaja o prometu 22.40 Dnevnik 3 23.00 Šport 23.10 Sova Nevarne obline, ameriška nanizanka, 1/22 V območju somraka, ameriška nanizanka 0.15 Poročila 0.20 Videostrani TVS 2 9.00 Euronews 14.15 Nil - reka bogov 15.05 Vrnitev Valentina, ameriški barvni film 16.30 Seinfield, ameriška nanizanka 17.05 Martin Chuzzlewit, angleška nadaljevanka18.00 Sova, ponovitev 18.40 Včeraj, danes, jutri 18.45 Svetovni poslovni utrip, ameriška poslovna oddaja 19.15 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 20.05 Dr. Quinnova, ameriška nanizanka 20.50 Z Martinom Scorsese-jem po ameriškem filmu, ponovitev angleške dokumentarne oddaje 22.10 Koncert big banda RTVS, prenos 23.00 Euronews TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANAL A 15.10 TV prodaja 15.30 Predstavitev izdelkov 15.55 Video strani 16.55 Spot tedna 17.00 Transtelova obzorja, ponovitev dokumentarne oddaje 17.30 Dance session, ponovitev 18.00 Pot flamingov, ameriška nadaljevanka 19.00 CNN poroča 19.30 Svet športa: Akrobatsko smučanje 20.30 Prosim, ne jejte marjetic, ameriška humoristična nanizanka 21.00 Kako je bil osvojen divji zahod, ameriška nadaljevanka 22.45 Bobni z juga, ponovitev ameriškega filma 0.15 Spot tedna 0.20 TV prodaja 0.40 CNN poroča POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 Obraz tedna, ponovitev 13.00 Edera, ponovitev 14.00 Riba po imenu Vanda, ponovitev ameriškega filma 16.00 POP 30 16.30 V družinskem krogu, nanizanka 17.00 Derrick, nempka nanizanka 18.00 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Beverly Hills, 90210, ameriška nanizanka 21.00 Melrose Plače, ameriška nadaljevanka 22.00 Argument 22.30 Dosjeji X, ameriška nanizanka 23.30 Magnum P.I., ameriška nanizanka 0.30 24 ur, ponovitev 1.00 POP 30, ponovitev TV 3 9.00 Noč ima TV moč - slovenski nokturno, ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 Video kolaž 12.15 Generacije 14.00 Družinski studio 15.00 TV prodaja 15.20 Nulta točka, ponovitev filma 17.00 Otroški program: Ta nora leta 18.00 Pot v Avonleo 19.00 Dnevnik 19.10 TV prodaja 19.30 Salty, nanizanka 20.00 Skupina šank ročk, glasbena oddaja 21.45 Poročila 22.00 TV prodaja 22.15 Noč ima TV moč - slovenski nokturno 23.45 Poročila 0.00 To je ljubezen 0.30 TV prodaja 0.45 Video kolaž KINO HTV 1 7.15 TV koledar 7.25 Poročila 7.30 Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Prismuknjena družina, otroška nanizanka 10.35 Polna hiša, ameriška humoristična nanizanka 11.00 Alis z -is, švedska nanizanka 11.30 Ribniki Jelas 12.00 Dnevnik 12.20 Lazos de amor, nadaljevanka 13.05 Zapleten primer, ponovitev italijanskega barvnega filma 14.40 Hrtič - hitič, revija 15.10 Videoklasika 15.40 Dr. Quinnova, ameriška nanizanka 16.40 Poročila 16.55 Majski cvetovi, nadaljevanka 17.35 TV izložba 17.50 Kolo sreče 18.25 Moč denarja 18.40 Klub D.D. 18.55 Hugo 19.30 Poročila 20.05 Malo misto, hrvaška nadaljevanka 21.15 Družina Getty, dokumentarna serija 22.10 Klapa Senj, glasbena oddaja 22.40 Hrvatski spomenar 22.50 Dnevnik 23.10 Triler 0.10 Poročila HTV 2 16.50 TV koledar 17.00 Za prgišče dolarjev 18.30 Moje trapasto življenje, ameriška nadaljevanka 19.1' Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Klic v sili, ameriška dokumentarna serija 21.00 Izenačevalec 22.00 Ameriško srce, ameriški barvni film AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 10.00 Maščevanje, ameriški vestem 11.20 Dvojčka, ponovitev ameriške komedije 13.00 Otroški program 15.40 Lois in Clark: Nove Supermanove dogo-diščine 16.25 Knight Rider 17.40 Kdo je šef? 18.05 Polna hiša, ameriška humoristična serija 18.30 Alf 18.55 Kuharski mostri 19.05 Roseanne 19.25 Money Maker 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 19.48 Money Maker 19.54 Šport 20.15 Alarm za cobro 11 - policija na avtocesti, nemška policijska serija 21.05 Walker, ameriška serija 21.55 Poseidonova pustolovščina, ameriški film 23.45 čas v sliki 23.50 Fat City, ameriški film 1.» Čas v sliki 1.25 Čas v sliki 1.» Schiejok 2.55 Dobrodošli v Avstriji AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.30 Vreme 9.00 č*| v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.0» Vreme 10.15 Umor, je napisala 11 -0* Zvezna dežela danes 12.00 Cas v sliki 12.10 Poročilo 13.00 Čas v sliW 13.10 Trenutki v živalskem vedenju, zadnji del dokumentarnega fljfljS 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara, ameriška serija 15.10 Boga" in slavni 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodsn v Avstriji 18.50 Kuharski mojstri 1**j Zvezna dežela danes 19.25 Money Maker 19.30 Čas v sliki/Kultura IMS Vreme 19.48 Money Maker 20.0» Pogledi od strani 20.15 Hansi Hiter; seer, zabavnoglasbena oddaja 21·u? Max(i) Bohm, Kakšen poklic pa je W' 22.00 Čas v sliki 22.30 Šiling, gosp0" darski magazin 23.00 Nightwatcn-Ogenj, dokumentarna oddaja 2WJ7 Etruščani v Alpah, dokumentarna oddaja 0.35 Šport: Tenis, vrhunf' 0.50 Pogledi od strani 0.55 San» Barbara 1.45 Bogati in lepi *•* Modern Times 3.05 Kultura 3-*w Videonoč V blejskem Cafe Belvedere... Midnight Express Blues band V soboto, 24. avgusta, b° na Bledu v okviru glasbenih večerov v cafe Belvedere nastop"« italijanska skupina Midnig™ Express Blues Band, ki sta P pred tremi leti ustanovila kitarista Andrea Bruneta in Lorenzo Medici. Okrog sebe pa slB izbrala še basista Paola Cinçar-arija, bobnarja Beppa D'Errlca. kirarista Franca Tora Trisciuz»F in pevca Paola Bericellija. *»* sedba precejin uspešno na9i°0 pa po vsej Evropi, udeležuje" se pomembnih blues srečanj m festivalov. In kaj boste lat*« razbrali iz njihove glasbe »j soboto v Cafeju Belvedere n» Bledu? Muddya Watersa, Jm na Lee Hookerja, CCR. Cann«« Heat... Glede na redkost prav' bluesovskih žurov v naših kraj" je omenjena zadevica s0^! kot nalašč za ljubitelje tovrstne glasbe. • LK. ŠKOFJA LOKA Zaradi prenavljanja dvorane ni filmskih pre ŽELEZNIKI Ni filmskih predstav! dstav! ČETRTEK, 22. AVGUSTA 1996 TELE-TV KRANJ jj Videostrani 18.45 Test slika 18.55 SÇpvednik TELE-TV 19.00 Kažipsot £*■ EPP blok - 1 19.07 Glasbeni Sj 19.10 Poročila 293. 19.25 Iz Jijva 19.55 Danes na videostraneh S'^TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 lJ"' Top spot 20.10 Slovenska 3a predstavlja PIRŠ 1996 20.27 3beni spot 20.30 Biološko dina-gwjo zdravljenje (v živo, voditeljica: £\a,Zagoričnik) 21.10 Poročila 293. ^ EPP blok - 3 21.30 Narodno- iornVni SDot 21,35 Po9ovor z Marja-iJJ1 Staretom, besedilopiscem iC^nozabavnih skladb 22.00 Park EJg Savinjski gaj Mozirje 22.10 ItSJJJpcija na Šmarjetni gori: Franc r^Pare, Mesečniki, Marela Origi-hi»i Claudio Escobar pevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 18.50 EPP 19.30 Večerni program - glasba po izboru IgorjaR-ozmana 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Hotel 22.30 Dopust-Grad Mokrice utrinki SJ8 p vi?.nasvidenje 23.01 Odpo-Í3 iS SDOt programa TELE-TV Kranj jÀ2í.Videostrani SKUJTE V KONTAKTNIH OD-Sj^H TELE-TV KRANJ - POKLI-rE PO TELEFONU: 33 11 56! LOKATV fi5j Napovednik 20.01 Spot tedna C • Epp b'ok 20-10 Oddaja o iavL ' 2050 EPP blok 20-55 Izmen-a Programov LTV... Videostrani TV ŽELEZNIKI Co^STRANI TV Železniki preko 9la.k UTER od 17. do 19. ure ob UFno ni Podlagi Radia Žiri. VI-VCb TRANI TV Železniki preko I8sn0b 18-. 19-15 in 21. url. Se'riTi UtriP občine Železniki 19.00 ljsKl film 20.00 Glasbena oddaja ATM TV KR. GORA vi* _ i^s8^'^8.17WUtrínekIz Pinete ni2l Oo * anka 1®-22 Videostra-Weii'e22S^elitski program Deutsche Oddajamo od 13.30 do 19. ure na 88,9 in 95,0 MHz. Na radio Tržič vedno skrbimo za vas. Za začetek boste ob 13.45 izvedeli, kaj smo tokrat skrili v oddaji Za vas smo izbrali. Nato bomo zopet priznali, da je lepo še kje drugje, ne samo v tržiški dolini. TUdI drugje je lepo je oddaja, ki bo na vrsti ob 14.40. Tržiške in širše gorenjske dogodke bomo spremljali in komentirali ob 15.30, Osmrtnice in Obvestila pa bodo na vrsti ob 16.10. Poročilom radia Deutsche Welle lahko prisluhnete ob 16.30. Takrat boste lahko s pomočjo naših nemških kolegov izvedeli za vse aktualne svetovne dogodke. Potem pa bo že čas za zabavo. Narodnozabavno, seveda. Jekica Gaber bo z oddajo Pod kozolcem poskrbela, da bo od 17.30 dalje tudi pri vas doma veselo. Program bomo zaključili radovedno. Ob 18.45 bomo namreč pokukali v uredništvo časopisa, ki ga pravkar berete, in izvedeli, kaj bo novega v naslednji številki. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.30 Novice 12.00 BBC novice, vreme 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Deutsche welle 17.00 Občinski tednik - občina Radovljica 18.00 Mavrica 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila Videostrani R ŽIRI TV ŠIŠKA l9-os Adeo strani 1900 ^ ProdaJa tikS Otroški program, ponovitev Kron„Vedež 1925 T°P sPot 19-30 IS^8'Ponovitev 19.50 TV prodaja ^3o ,DOred 20.10 Glasbeni mix vina /^kulisje, v živo 21 30 Zgodo- Í2,J\S Silvom Terškom, ponovitev ^.5o\J5p sPot 22-45 TV prodaja ^ video strani RA KRANJ 8.00 Napoved programa 8.20 Naš zgodovinski spomin 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo Izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 12.00 BBC - novice 12.30 10 ?oletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Novice 18.000d svečk do volana 18.30 V ritmu valčka in polke 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz Nismo prejeli sporeda! .530 2a, üaOovoH etek programa, uvodna 7*J 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Čestitk^93 iutranja kronika 7.20 ^»vn« presenečenja 7.40 Pregled Jnio J^8-tiska 7.50 EPP 8.20 Ozir-?4o p, 5-30 Hov, ne zam domov ^ore^gied tiska 8.50 EPP 9.00 dneva S8 včeraj, danes 9.20 Tema BJŠalJr? Epp 1°-20 Novinarski i p 1i ÍL10'40 Zaposlovanje 10.50 2-30 of° Kd0 bo koga 11.50 EPP Nrski imrtnice, zahvale 12.40 No-%srn tïï·P·vak 12.50 EPP 13.00 v ,edna 13.20 Novinarski pris- R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program CUKI-v četrtek na Bledu PETEK, 23. AVGUSTA 1996 TVS 1 9.30 Videostrani 9.50 Učimo se ročnih sutvarjalnosti 10.05 Pasje mesto, kanadska nanizanka 10.25 Tedenski izbor: Festival Lent '96: Lester Bowie & Brass Fantasy 11.30 Golf, da te kap, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.30 Videostrani 15.35 Mesta sveta, švicarska dokumentarna serija 16.30 Naši baletni umetniki: Janez Mejač 17.05 Gimnazija strtih src, avstralska nanizanka 18.00 TV dnevnik 18.05 Otroški program: Moja ideja, nizozemska nanizanka 18.30 Lingo, Tv igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.20 So leta minila, angleška nanizanka 20.50 Trdnjavske igre, francoski kviz 22.10 Včeraj, danes, jutri 22.20 TV Dnevnik 3, Vreme 22.40 Šport 22.50 Povest o treh draguljih, pales-tinsko-angleško-belgijski film 0.20 Sova V območju somraka, ameriška nanizanka 0.45 Brane Rončel izza odra 2.15 Poročila 2.20 TV jutri, Videostrani HTV 2 16.55 Triler 17.55 Moje trapasto življenje, serija 18.45 Besede, besede, besede 19.30 Dnevnik 20.05 Korak za korakom 20.35 Alice ne živi več tukaj, ameriški film 22.25 Martin Scorseze, britanski dokumentarni film 23.25 Bankir, ameriški film TVS 2 9.00 Euronews 11.15 Tedenski izbor: Svetovni poslovni utrip, ameriška poslovna oddaja 11.40 Pustolovščine in odkritja, itajanska dokumentarna serija 12.10 Stoletje filma, ponovitev 13.30 Dedek Kotch, ameriški film 15.20 So leta minila, angleška nanizanka 15.50 Svet divjih živali, angleška poljudnoznanstvena serija 16.20 Gradovi: Palacij 16.50 Veliki dosežki slovenske kirurgije 17.20 Sova, ponovitev 18.05 Včeraj, danes, jutri 18.10 Pasje poletje 18.50 Pasje mesto, kanadska nanizanka 19.15 Bruselj: Grand Prix v atletiki, prenos 22.10 10.000 obratov 23.00 Novice iz sveta razvedrila 23.25 Zavrtimo stare kolute, 14. oddaja 23.55 Euronews TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 15.10 TV prodaja 15.30 Predstavitev izdelkov 15.55 Video strani 16.55 Spot tedna 17.00 Svet športa, ponovitev 18.00 Živeti danes 18.30 Prosim, ne jejete marjetic, ponovitev 1. dela 19.00 CNN poroča 19.30 Popotni vodič 20.00 Ljudje na položajih: Njegova milost, 9. del nanizanke 21.00 Angel ob moji strani, ameriški film 22.45 Chick Korea, koncert 23.45 Spot tedna 23.50 TV prodaja 0.10 CNN poroča AVSTRIJA 1 7.25 Otroški program 9.35 Knight Rider 10.20 Superman 11.10 Pozej-donova dogodivščina 13.00 Šport 14.00 Smrkci 15.10 Bugs Bunnv 15.35 Mini ZIB 15.40 Superman 16.25 Knight Rider 17.20 Močna družina 17.40 Kdo je tukaj gospodar? 18.05 Polna hiša 18.30 Al? 19.05 Roseanne 19.30 čas v sliki in kultura 20.00 Šport 20.15 Igra življenja, nanizanka 21.50 Pogledi od strani 22.00 Dr. Scwartz in dr. Martin, nanizanka 23.30 Čas v sliki 0.05 Çhucky lil, ameriška srhljivka 1.25 čas v sliki 1.50 Schiejok 2.50 Dobrodošla, Avstrija! POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Magnum, ponovitev nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 Med prijatelji, ponovitev oddaje o narodnozabavni glasbi 13.30 Dnevnik Ane Frank, film 16.00 POP 30 16.30 V družinskem krogu, nanizanka 17.00 Derrick, nemška nanizanka 18.00 Santa Barbara, nadaljevanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 VR 5, nanizanka 21.00 Highlander, nanizanka 22.00 Doping iz vesolja, ameriški film 23.30 24 ur, ponovitev 0.00 POP 30, ponovitev AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki 9.05 Schiejok vsak dan 10.15 Umor, je napisala 11.05 Pojoča Avstrija 12.00 čas v sliki 12.10 Prisrčno vaši, Hansi Hinter-seer 13.00 Čas v sliki 13.10 Alpe -Donava - Jadran 13.40 Vedno, kadar je pisala kriminalke 14.25 Kalifornijski klan 15.10 Bogat in lep 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija! 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Nepristranski pogledi 20.15 XY - nerešeno 21.15 White Power in ZDA 0.05 Posli z mučenjem 1.00 Loganova ekspedi-cija 1.45 Nepristranski pogledi 1.50 Kalifornijski klan 2.35 Bogat in lep 3.15 Čas za kulturo TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 Napovednik TELE-TV 19.00 Kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Poročila 294. 19.25 Iz arhiva 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Odprti ekran (kontaktna oddaja, voditelj: Jure Šink, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 20.20 Kamera presenečenja: Jadranje za Nancy Ipavec 20.35 Do-pustniški utrinki: Čateške Toplice 20.38 Izlet nagrajencev v Gardaland 21.10 Poročila 294. 21.25 EPP blok -3 21.30 Glasbeen novosti: Monika Mavric 21.42 Svet v malem: Mini-mundus 22.07 Ivo Bizjak na raftingu 22.15 Promocija na Šmarjetni gori: Franc Kompare, Mesepčniki, Marela original, Claudio Escobar 22.46 Narodnozabavni spot 22.50 Dan Kokrice 1996 23.00 Kmečki praznik pod Storžičem 23.20 Kravja ruleta 23.30 Konjeniški klub Smlednik 23.46 Klub ljubiteljev oslov Smlednik 23.48 Poročila 294. 00.03 Nočni zabavni erotični program 1.33 Z vami smo bili... nasvidenje 1.34 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 1.35 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV 3 9.00 Noč ima TV moč - slovenski nokturno, ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 Video kolaž 12.30 Družinski studio, izbor 15.50 TV prodaja 15.50 Skupina Šank Ročk, ponovitev glasbene oddaje 16.50 Klub Teater, otroški in mladinski program 18.00 Polet v pekel 19.00 Poročila 19.10 TV prodaja 19.30 Salty 20.00 Policaji in lopovi, film 21.45 Poročila 22.00 TV prodaja 22.15 Noč ima TV moč -Slovenski nokturno 23.45 Poročila, ponovitev 0.00 To je ljubezen, 9. del 0.30 TV prodaja 0.45 Video kolaž HTV 1 7.25 Poročila 7.30 Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezen, serija 13.05 Zaliv grmenja, ameriški film 14.55 Za otroke in mladino 15.55 Dr. Quinn, serija 16.35 Poročila 16.50 Serija 17.50 Kolo sreče 18.25 Razkrižja federacije, dokumentarna oddaja 18.55 Hugo 19.30 Dnevnik 20.05 Živeti v Orehovcu, dokumentarna oddaja 20.35 Glasba 21.00 Izbor hrvaške kraljice 22.40 Hrvaška spominska knjiga 22.50 Poročila 23.10 Naravni svet, dokumentarna serija 0.05 Poročila LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40, glasena oddaja 21.00 EPP blok 21.05 Scena - ponovitev 22.30 EPP blok 22.35 Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na video-kaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Današnji gost - kontaktna oddaja v živo iz TV studia 20.00 Občina Železniki na Igrah brez meja v Torinu (3. oddaja) ... Brez komentarja IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Zajček Jaka 19.25 Top spot 19.30 Spored 19.35 TV prodaja 20.00 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Kitaro na ramo 21.40 Zakulisje, ponovitev 22.40 Kronika, ponovitev 23.00 Video strani 23.15 Erotični film 00.25 Top spot 00.30 TV prodaja 00.35 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS - druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM RADIO I04Í »JU >0i1 -mir- I0J.I l/ lili l' 101 1 OGNJIŠČI ul iti ii 16 iu Ki n ti I Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel.: 061/152-10-35 ali 061/152-15-42 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljete na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.o. 4, 1210 Ljubljana - Šentvid. VAŠA PESEM • PREDLOGI ZA 26. AVGUSTA 1996 POPEVKE: 1. SREBRNI PRAH - ALEKSANDER MEŽEK 2. JOŽA IZ PORTOROŽA - JANEZ BONCINA 3. LJUBEZEN SI - MILAN RUDAN BENČ VZ - VIŽE 1. VZPON NA TRIGLAV - MARELA 2. TRIGLAVSKI KRALJ - ANS. SLOVENSKI KVINTET 3. TRIGLAVSKA KAPELA - ANS. KRT ZMAGOVALNE PESMI PREJŠNJEGA TEDNA: 1. RANJENO SRCE - BIG BEN 2. LJUBEZEN SAMA ZAGORI - GAŠPERJI VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna vlža: EPP 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarksi prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutir 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Glasba po izboru Urše Mravlje 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj istično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz Nismo prejeli sporeda! R OGNJIŠČE R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. Spet je tu petek in spet se bomo trudili za vašo naklonjenost. Najprej se bomo učili. Prav zato bomo petkovo popoldne začeli s ponovitvijo še ene izmed številnih lekcij tečaja nemščine Deutsch-warum nicht ob 13.40. Še vedno počitniško nastroje-ni študenti bomo zastopali svoje barve v oddajah Študentske informacije ob 14.00 in študentski kviz ob 14.35. Ob 15.30 bo na vrsti tržiška informativna oddaja Kratko in jedrnato, ob 15.50 pa boste lahko sodelovali pri izboru Gorenjke/gor-enjca meseca. Obvestila in osmrtnice spadjao v čas 16.10, radio Deutsche Welle pa bo o svetovnih dogodkih poročal ob 16.30. Vsem ljubiteljem kulture bo ustregla Nataša Šedminek z oddajo Kulturni babilon ob 16.45, da pa kultura prinaša tudi nagrade, boste izvedeli v nagradni igri Mini kino kviz okoli 17.05. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Aktualno 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Blejski tednik 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Tur- Novi videospot Demolition Group v dežju Skupina Demoliton Group, bržkone edina slovenska skupina, ki je vzdržala osemdeseta in se tudi v devetdesetih vedno znova potrjuje, je na lanski glasbeni video trg izstrelila dva odlična videospota za komada "U tvojim očima" in "You Never Cry". Njihov novi spot, ki bo pospremil izid nove plošče pa je namenjen skladbi "Dež". Spot, posnet v dvorani brežiškega Foruma ustvarjalcev kulture, je re-žiral Sašo Podgoršek in sicer v koprodukciji s TV Slovenija. Naslednji videospot za skladbo Temni angeli usode pa bo hkrati tudi napoved njihovega prvega celovečernega filma. • I.K. BLED amer. trill. IZVIRNI STRAH ob 20. uri ŠKOFJA LOKA Zaradi prenavljanja dvorane ni filmskih predstav! ŽELEZNIKI Ni filmskih predstav. ŽIRI amer. dtama ZADNJI PLES ob 20.30 uri REKLI SO REKLI SO REKLI I ! FILMSKA NAGRADNA UGANKA i USPEŠNI UČENCI Na bazenu je super Kranj, 20. avgusta - Minuli četrtek so spet odprli letni bazen v Kranju. Ne bomo se spuščali v debato, kako pametno je bazen zapirati sredi največje vročine. Bomo raje kopalce povprašali, kaj jim kranjski letni bazen pomeni. Če drugega ne, je poleg sladoleda najbolj prijetna osvežitev. Dejan Blagoievič: "Na letni bazen velikokrat pridem, saj mi je tu zelo všeč. Ko je bil bazen zaprt, smo hodili v Tržič, kjer je prav tako lepo, vseeno pa sem vesel, da se je kranjski bazen spet odprl. Samo vstopnina se mi zdi malo predraga." Zoran Sebastijanovič: "Tudi jaz pridem na bazen trikrat tedensko. Ko je bil bazen zaprt, sem bil ravno na morju, na Hvaru. Tam je bilo dobro, le malo sem pogrešal druščino z bazena. Vstopnina se mi ne zdi predraga." Siniša Pečanac: "Na letni bazen pridem trikrat do štirikrat na teden in to že vse poletje. Ko je bil bazen zaprt, sem šel dvakrat v Tržič. Vesel sem, da se je bazen spet odprl. Voda je topla, s prijatelji se malo zabavamo, skačemo v vodo in podobno." Dragan Blagojevič: "Sem prihajam skupaj z bratom, vstopnina 250 tolarjev se mi ne zdi predraga. Ponavadi s sabo prinesem tudi hrano, da nisem lačen, včasih pa vmes skočim domov na kosilo. Ko ie bil bazen zaprt, sem bil kar malo jezen, saj je bilo zelo vroče, pa se nismo mogli kopati." • S. Š., slike: T. D. SflVNfl • SOLflRIJ 01 SflVNfl#HYDRO JET Misija: Nemogoče Misija: Nemogoče je filmski prvenec produkcijske hiše Cruise/VVagner, katere ustanovitelja sta vedno šarmantni Tom Cruise, nam bolj znan kot filmski igralec, in Paula Wagner. Tom Cruise o svojem prvem producentskem projektu dejal: "Misija: Nemogoče ima vse elemente zabavnega in privlačnega filma.' Že ob naslovu najnovejšega filma, ki prihaja v slovenske kinematografe prve dni septembra, takoj Eomislimo na pustolovščino, spletke in vznemirjenje, »ogajanie je postavljeno v veličastno vzhodnoevropsko mesto Prago, nekaj odlomkov pa so posneli tudi v Londonu. Poglejmo samo nekaj kratkih stavkov, ki opisujejo zgodbo: Bivši ruski vohun na črnem trgu prodaja usluge mednarodnih vohunov... Na seznamu so imena vrhunskih tajnih agentov iz vsega sveta... Podkupljen agent dela za neznano organizacijo... Skrivnostni trgovec z orožjem... Vohunska agencija, ki uradno zanika svoje delovanje ali obstoj, če je kdo od njenih članov zajet ali ubit... In nazadnje mož, ki se loti na videz nemogočega podviga... Glavno vlogo v pustolovskem trilerju Misija: Nemogoče igra nihče drug kot Tom Cruise, ki je znan po tem, da ljubi nevarne prizore, zato so imeli ustvarjalci kaskaderskih prizorov, v katerih je nastopal Tom osebno, obilo težav, da so ugodili glavnemu igralcu in prizore naredili čimbolj nevarne in avtentične. Film je režiral Brian De Palma, ki se ga med drugim spomnimo po režiji Nedotakljivih (The Untouchables), ki je Seanu Conneryju prinesel oskar za stransko vlogo. Scenarij sta napisala David Koepp (Jurrasic Park, Carlito's way...) in Robert Towne (Yhe Firm, Days of Thunder,...). Igrajo še Jon Voight, Henry Czerny, Emma-nuelle Beart, Jean Reno, Ving Rhames, Kristin Scott Thomas in Vanessa Redgrave. Tom Cruise je igral v mnogih uspešnih filmih: Zadnji dobri možje, Firma, Coctail, Rain Man, Intervju z vampirjem, Rojen 4. julija, Barva denarja, Dnevi grmenja in drugi. Za dve vlogi je bil nominiran za oskarja, film Rain man je bil celo nagrajen z oskarjem, vendar pa Tom Cruise še čaka na svoj prvi oskar. Prejel pa je ze zlati globus za glavno vlogo v enem izmed zgoraj naštetih filmov. Kateri film je to? Rešitev prejšnje uganke: Dicka Steela je v Tajnem agentu 000 zaigral Leslie Nielsen, Veronique Ukrinsky pa Nicolette Sheridan. Kino vstopnice prejmejo naslednji izžrebanci: Ines Trškan iz Kranja, C. Jaka Platiše 3, Andrej Glavač iz Mavčič, Jama 19, Robert Svatovšek iz škofje Loke, Gorenja vas - Reteče 41, in Simona Seliškar iz Bistrice pri Tržiču, Deteljica 5. LITERARNA DELAVNICA Z nagradnim izletom tokrat razveseljujemo Marijo Demšar s Praprotna, ki je pisala o starem mlinu. Pripoved starega mlina Ob jutranji zarji sem se odpravila po vodi navzgor. Nenadoma zagledam zapornice. Prejšine me radovednost in skočim po suhem na drugo stran. Za zapornicami leži star, zapuščen in razpadajoč mlin. Streho mu je bil porasel zelen mah. Veliko sem tvegala, da sme šla vanj in potisnila ročko od sebe, da je mlin spet zaropotal. Lep duet. Ptičje petje in ropot mlinskih koles. Nenadoma zdslišim glasen: Dober dan! Medtem se je ropot SOBOTNA RAGL·SA še do konca avgusta poteka počitniška akcija Sobotne raglje in Gorenjskega glasa. Pošljite počitniški pozdrav Sobotni raglji in Gorenjskemu glasu - na razglednici in s čimbolj izvirnim besedilom, ob katerem se bodo zabavali poslušalci Raglje in bralci Gorenjskega glasa. Vsak teden izmed prispelih počitniških pozdravov izberemo enega najbolj zanimivega in pošiljateljico oziroma pošiljatelja nagradimo s povabilom na "Ragl-jin izlet z Gorenjskim glasom" predzadnji dan letošnjega poletja, v petek, 20. septembra, lir kam poslati počitniški pozdrav? Dve možnosti sta: GORENJSKI GLAS (za Ragljo), 4 001 Kranj, p. p. 124; RADIO SLOVENIJA (Sobotna raglja), 1 550 Ljubljana. Akcija traja tja do 31. avgusta - seveda pa velja: kdor prej pride, prej melje. Tokrat smo izbrali pozdrav, ki sta nam ga poslala 5andi in Tanja Volmajer iz Kaplje 10 na Kozjaku: "Gobe nočejo rasti, borovnice ne zore, poletja ni več, tako da je za znoret." Na željo vseh, ki poslušamo vsako soboto od d.00 do 9.30 Sobotno ragljo na prvem programu Radia Slovenija, objavljamo oba kontaktna telefona za sodelovanje v oddaji: 061/13 -15 - 230 ali 061/13 -16 - 070. Najavljamo naslednjo skupno akcijo Sobotne raglje in Gorenjskega glasa: na radiu + v časopisu bomo predstavljali družine, ki imajo veliko otrok. Vsaj štiri, smo določili v pravilih, in vsaj eden od kvarteta mora biti osnovnošolec. Sporočite nam, če želite sodelovati - ali pa, če poznate družine, ki bi jih vključili v akcijo. pritajil, a še vseeno ga je bilo slišati. Dobro jutro! sem glasno odzdravila, saj je bilo še jutro. Ravno prav, da ti povem zgodbo. Šele zdaj sem v glasu spoznala mlin. Radostno sem prisluhnila, mlin pa je začel. Stari ded Mejač je zelo dobro skrbel zame. Bito je, kot je moralo biti. Vse čisto in v redu. Sem so prihajali kmetje iz raznih vasi. Kar stopetdeset let sem mlel. Torej trije rodovi so skrbeli zame do Mejačevega deda. Ta je še skrbel zame. Potem sem bil zmeraj boli prašen. Moja prijateljica v teh tihih letih je bila le voda. Tale potoček. Zdaj pa te prosim, da me zapreš. Rad bi spal. Potegnila sem ročko k sebi in tiho odšla. Velikokrat sem ga obiskala, zmeraj mi je kaj povedal. Najdite si še vi čas za prijatelja starega mlina in ga pozorno poslušajte. Marija Demšar, Praprotno 24, 4227 Selca Z Gorenjskim glasom na izlet V soboto, 13. avgusta, smo se odpeljali z Gorenjskim glasom na izlet v Avstrijo. Na poti smo se ustavili v Tržiču, kjer nas je čakal sendvič in čaj. Ko smo pomalicali, je že začelo deževati, in nas spremljalo vse do Minimundusa. Podali smo se naprej čez Ljubelj. Po kratkem zapletu na avstrijski strani mejhnega prehoda, smo se podali najprej v Celovec pred mestno hišo. Pred njo nas je sprejel deželni glavar Veliko skupnega imata Javorje, 19. avgusta • Danes bomo naredili izjemo in Çredstavili kar dve učenki skupaj. Valerija Peternel Ui adeja Čemažar sta obe Javorki, letos bosta šli v sedmi razred osnovne šole Ivana Tavčarja v Gorenji vasi, sta sosedi in dobri prijateljici. Najprej mi povej ta, kako vama gre v šoli, kateri predmeti so vama ljubi... Valerija: "S šolo nimam težav, vsa leta sem odlična. Najraje imam angleščino, biologijo in matematiko. Nekaj časa sem obiskovala likovni tečaj in tečaj nemščine, kjer sem opravila 2. stopnjo." Tadeja: "Meni sicer ne gre tako odlično kot Valeriji, moj uspeh je prav dober. Najraje imam biologijo, zemljepis, zgodovino, slovenščino. Ker rada rišem, mi je pri srcu likovni pouk, pa tudi glasbo imam rada." vali sta na nekaterih tekmo* vaniih? Valerija: "Ja, na Vegovem tekmovanju sem dosedaj dobila dve bronasti priznanji. V petem razredu sem sodelovala tudi na tekmovanju iz znanja angleškega jezika, kjer sem bila najboljša na šoli, letos pa tega tekmovanja na žalost niso pripravili. Sem državna prvakinja v Veseli šoli med učenci 6. razreda, v šestem razredu sem tudi sodelovala na tekmovanju iz' logike in dobila bronasto priznanje." Tadeja: "Jaz nisem toliko hodila na tekmovanja kot Kot sem slišal, sta obe glasbeno aktivni. Valerija: "Ja, letos sem se vpisala na glasbeno šolo za klaviature. Te imam že doma, vendar prav veliko ne znam zaigrati nanje." Tadeja: "Tudi jaz sem se želela v glasbeni šoli učiti igranja klarineta, vendar sem bila neuspešna na testih. Sicer pa pojem v šolskem in cerkvenem zboru. V šolskem sem začela peti v tretjem razredu, v cerkvenem pa v petem razredu. Najraje pojem popevke, ne maram pa ljudskih pesmi." Plesali sta tudi pri folklorni skupini. Zakaj sta prenehali? Valerija: "K folklori sva hodili dve leti, v 3. in 4. razredu. Potem pa ni bilo več tečaja, zato sva morali nehati. Mislim pa, da bi vsaj jaz spet začela plesati, če bi na naši šoli začeli s tečajem. Na tečaj sva šli, ker so tja hodili najini sošolci." Če se vrnemo k šoli - sodelo- Valerija. Kaj pa vem zakaj-Mogoče sem malo lena. No,v petem razredu sem sodelovala v Veseli šoli in bila druga na šoli, takoj za Valerijo." - Kaj pa sedaj počneta, ko s0 počitnice? Valerija: "Kolesarim, vam, veliko preberem. Raoa imam knjige, ki so zanimaj napete, da se ves čas nek?j dogaja. Nekaj časa, sem pri očetovi teti v Sorici." Tadeja: "Jaz sem bila na Cresu, kjer je bila zelo v redu: Veliko hodim v hribe, sedaj bomo verjetno šli še na Tfl' glav, bila pa sem že 11 Zelenici, Begunjščici,..." In kaj bi radi postali? , Valerija: "Verjetno bom SJJ najprej na gimnazijo, nato P. bomo še videli. Zelo rada g bila odvetnica ali pa studira» filozofijo." x 0 Tadeja: "Čeprav še toCJJ ne vem, vendar bi trenutn rada postala vzgojitelji0 Bomo videli." • S. S. mesta Celovec. Najmlajšega, najstarejšega, in najstarejšo udeleženko izleta je obdaril z lepim nagradami. Potem smo imeli čas za nakupe v trgovinah. Nato smo se odpeljali v Minimundus. V Minimundu-su so najzanimivejši objekti in zgradbe iz celega sveta v pomanjšani obliki. Tudi iz Slovenije je Univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Najbolj so mi bili všeč vlaki, ki so vozili po tirih. Med ogledovanjem znamenitosti Minimundusa, smo bli še precej mokri. Na poti proti Vrbskem jezeru je dež ponehal. Peljali smo se z ladjo po njem. Ves čas izleta so nas spremljali trije muzi-kanije, ki so skrbeli za veselo razpoloženje. Na koncu vožnje smo izstopili, in si še ogledali dve starodavni cerkvici. Na domov smo se ustavili Še ^ Ljubleju v brezcarinski P'jtf jalni. Med vožnjo je tudiyoj* skrbel za veselje z vici, ^[l h pripovedoval, in s prakti*nj .j nagradami. Prehitro je w u lep Glasov izlet, in upam, ne zadnji. Lepo vas pozdravlja krafl) Janez 12 let GORENJSKA TELEVlZU* TELE-TV Kranj ***** »v v»«k ob n*d«IJ dan od 19.00 do Mlth od 9.00 dol40«> POSLI IN FINANCE _ UREJA: Marija vblfijak BORZNI GRAFIKONI Trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je mO v preteklem tednu, zaradi praznikov in sklepa uprave °°rze, skrajšano na le tri delovne dneve. Kljub temu pa "*hko trdimo, da je bilo dogajanje na trgu dolgoročnih Prednostnih papirjev kar iivahno. Precej pozornosti pa je Pritegnil Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lt a, ki so se z dobrim fe -'atom uspeli uvrstiti v la!iï entanco' DO Slovenijo v íft0Pa,'a na svetovnem pokalu wiïÏÏi tckih konec meseca v ^Jskem Telfesu. Pra\f PvanJe se Je začelo v Ud-. Prijetnem vzdušju, saj je *kor ce *z vse Slovenije v Son v soboto pričakalo S(ar^:Kar 81 jih je bilo na Kar in vsi so slabo ali dobro na j-^neje pritekli tudi na cilj Na nik. Kar 9,5 kilo-progo, z 830 metri niku. aJprej so se prek Loškega gràdU VzPeli na Kobilo in Stari pa 'Se spustili v Vincarje nato VeooPet Vzpenjali prek Gabro 4a na Lub J v? ir* dolgo n£a in metri sPusta. Je Do n"?je uspelo preteči trenut-i^rslf^ JSemu slovenskemu • u tekaču Igorju Šala-Lubi, ,12 M»ribora, ki je bil na 43 j*u v borih 44 minutah in netjpundah, s čimer je preseglo CCl° organizatorje, ki so Pr0pL VerJeli, da bi valovito Preji u UsPelo komu premagati V 45 minutah. "Teka na Prog'* Sem se udeležil ^nfiwpa se mi je zdela zelo Zmagovalec Igor Šalamun pošteno utrudilo, vseeno pa mi je uspelo zmagati, česar sem resnično vesel. Ne vem pa še, kaj bo z mojo udeležbo na svetovnem pokalu, saj imam rad tudi cestne teke in se mi "prekrivata" dve tekmovanji, pokal v gorskih tekih in izbirno tekmovanje za reprezentanco v malem maratonu za nastop v Palmi de Malorci. Verjetno pa se bom vseeno odločil za svetovni pokal v Avstriji," je po tekmi povedal zmagovalec Igor Šalamun. Prej kot v 45 minutah sta na Lubnik pritekla tudi Jože Čeh in Boštjan Novak, med gorenjskimi gorskimi tekači pa se je najbolje odrezal Franci Teraž, ki je bil s časom 46.50 šesti v kategoriji članov in si ja tako še izboril mesto v slovenski reprezentanci. Med veterani letnik 1956 in starejši je bil na Lubniku najhitreje Ivan Urh (45:50), drugi je bil Milan Kirn, tretji pa Stane _ je bil všeč Pa Se ?n Prvi del, proti koncu Stanonik. V kategoriji vetera- *t nLproga strmo vzpenjala, nov letnik 1945 in starejši pa je tekmovalce kar zmagal Albin Struna (1:00:53), GORSKI TEK ^°fje T*01 Schoberpass, 20. avgusta - Ekipi 8orsjL L°ke se je prejšnjo nedeljo udeležila IK 9. NA TEKU TREH VRHOV f a gorskih tekačev iz udeležAa 12. mednarodnega maratona Tek treh vrhov. Letos se je teka udeležilo yeč tekačev kot prejšnja leta. Prišli so iz Nemčije, ni»3iflrre- Hrvaške, Švice, Avstrije in Slovenije. Tudi tokrat V6'0 doh n'SO razočaraUi daJ se 21-letni Boštjan Potočnik osvojil r*e8or ^ mesto v absolutni konkurenci in 5. mesto v svoji 2^801?' ^Je8ov mlajši brat Martin Potočnik pa je v svoji Í* K"'' ^v.^- 'et osvojil 2. mesto. Za pričakovanji je zaostal le "ce D0Va^'č, ki je v svoji kategoriji zasedel le 20. mesto, lie s ir ^lart°m sem se neverjetno dobro počutil in upal sem,« Vesç|j| /^di tekmovanja ne bo kaj zvilo," se je po prihodu v cilj ^Pravil Jega 9- mesta Boštjan Potočnik, ki je svoj lanski čas v Na le.2a s|at>ih 7 minut in sedaj znaša 2.24,52. asQrti 2 imovanJu je zmagal 44-letni Alois Puchner iz Avstrije s 1 'A9, ki je s tem časom postavil tudi rekord proge. A.G. fVO J^Uavec spet odličen 8 Cestno rt-a,ysusta - Medtem ko so mladi kolesarji v nedeljo S° koles za"^Juč^u svetovno prvenstvo v Novem mestu Na en8^1 Save nastopali na več prizoriščih. 0 23 let evni mrki v Italiji za Trofejo ICAS za kolesarje ?oini knlJe Ponovno odlično izkazal Tadej Valjavec, ki je v d,rki 2» *}*nci osvojil 12. mesto. Bojan Ziherl je bil na isti UsPejnIadei Križnar 39., Uroš Gnezda pa 40. uaVeMarr sta.nastopila tudi člana profesionalne ekipe b^sarsïïí,"!^3?^3 in Borut Rovšček. Martin je na beljaških ^vs^jgjj dnevihn ai ^iadinci. Med mladinci je ^^nfíí;,.?8 ^e ^ na nočnem kriteriju iste dirke osmi, na Na beSi?? je bil drugi Uad • ko'esarskin dnevih so uspešno nastopili tudi osvojil prvo mesto na gorski dirki Borut a noč iV^kihkolesaS °k JerS. ?nc1, Med mladinci je bil Domen Biažek tretji, ri VSobotf5etrti· Jure Kavčič pa peti. R Ck°v A ieS° dečki nast"PÍn' v Tuhinjski dolini. V kategoriji pa Mihi ^3trriaSa' savski kolesar Drejc Kozjek, v kategoriji id ^vab, Sašo Šilar pa je bil drugi. • M.Z. pred Ludvikom Rožičem in Jožem Rusom. V kategoriji mladincev je bil na Lubniku najhitreje David Rihtarič (48:12), drugi je bil Klemen Čop in tretji Jernej Rebolj. "Z gorskim tekom se ukvarjam že štiri leta in na današnji tekmi na Lubnik sem pričakoval, da bom v svoji kategoriji zmagal. Pred tednom dni sem si progo ogledal in pričakoval sem. da bo laže, kot je potem bilo.Velika je bila konkurenca in Rihtarič mi je ušel, čeprav sem ga skušal "držati". Uspelo pa mi je osvojiti drugo mesto, kar še vodi na svetovni pokal in zato sem kljub vsemu zadovoljen " je po tekmi povedal Klemen Čop z Blejske Dobrave, ki bo drugič med potniki na svetovno prvenstvo. V Škofji Loki, pa niso tekmovali le moški in fantje, ampak tudi petnajst deklet in žensk. Med vsemi je bila najhitrejša Ines Hižar (56:29), druga je bila veteranka Olga Grm (57:48), tretja Tina Hižar (58:18), četrta Marija Trobec (58:45) in peta Katja Žibert (1:03:10). "Kljub temu da so organizatorji tu v Škofji Loki zelo mladi in brez izkušenj iz tovrstnih prireditev, so uspeli odlično pripraviti tekmo. Bilo je veliko Klemen Trener Aleš Gros tekmovalcev, kar je za sezono počitnic zelo presenetljivo, tekma pa je bila pravi pokazatelj pred svetovnim pokalom, saj je konfiguracija proge zelo podobna tisti v Telefesu. Tja odhajamo čez štirinajt dni, od 29. do 2. septembra," je po tekmi povedal trener Aleš Gros. Organizatorji, ŠD Puštal, ki so ob koncu tekmovanja od vseh dobivali številne čestitke, pa so pripravili tudi posebno kategorijo za domače tekmovalce. Med njimi se je najbolje izkazal Mitja Kovačič (51:04). • V.Stanovnik Olga Grm iz Lesc, zmagovalka med veterankami TEK MI DAJE MOČI ZA DELO Ena najstarejših udeleženk teka na Lubnik, med gorskimi tekačicami pa že vrsto let ena najhitrejših Slovenk, je bila v Škofji Loki Olga Grm. S prvim mestom med veterankami in odličnim Časom teka se je uvrsila tudi v ekipo, ki se bo udeležila svetovnega pokala v Telefesu. Je bil današnji tek na Lubnik za vas težka preizkušnja ? "Tekma je bila z eno besedo: super. Mislim, da bi mi k tej oceni potrdili prav vsi tekmovalci, saj je za nastopajoče pomembno, da je proga dobro označena, prav tako pa so se organizatorji potrudili za vse druge stvari, ki jih rabimo tekmovalci. Proga je bila sestavljena iz spustov, vzponov, ravnine, tako da je bila dosti pogosta menjava ritma, prav tako je bilo precej vroče, proga je bila dolga kar 9,5 kilometra, kar je za našo kategorijo več kot običajnih 7 kilometrov. Kljub temu da je bila tekma težka, pa sem bila na koncu, na Lubniku, vesela, da sem jo uspešno premagala. V ženski kategoriji sem bila druga, kar je več kot sem pričakovala, saj so nastopile tudi nekatere boljše in mlajše tekmovalke od mene." Odličen rezultat pa za vas pomeni tudi uvrstitev v reprezentanco in nastop na svetovnem pokalu konec meseca v Avstriji? "Ko sem prišla na izbirno tekmo, nisem pričakovala, da se mi bo uspelo uvrstiti na svetovni pokal, saj sem pričakovala večjo konkurenco. Tako pa bom ponovno potnica na enega velikih tekmovanj. Lani smo bile ekipno četrte, vendar letos težko napovedujem uvrstitev, upam pa na najboljše." Kaj vam pomeni gorski tek? "S tekom sem začela v "starih letih", pred dvanajstimi leti. Zame tek pomeni predvsem sprostitev. Imam delo v sociali, družino in številne obveznosti, mislim pa, da mora imeti vsaka ženska poleg tega še nekaj. Jaz sem se, potem ko so otroci odrasli, odločila za tek in ta mi velikokrat pomaga pri premagovanju vsakodnevnih težav in stresov." • V.S. ŠPORTNO PLEZANJE NOV VRHUNSKI VZPON MARTINE ČUFAR Mojstrančanka je kot prva ženska pri nas preplezala smer z oceno 8b Kranj, 19. avgusta - Vrhunska mojstranška plezalka Martina Čufar ima po vseh letošnjih odličnih tekmovalnih rezultatih sedaj za seboj še en zares vrhunski vzpon. S ponovitvijo smeri "Moški za naslado" v Bohinjski Beli je tako prva plezalka pri nas, ki je splezala smer z oceno 8b oziroma X po UIAA lestvici. Čufarjeva je vstopila v svet desete stopnic 31. julija 1994, ko je kot 17-letnica splezala Ekosistem (8a oz. IV+/X-) v Bohinjski Beli. Približno leto dni kasneje je v zaporedju dveh tednov v istem plezališ-ču splezala Še tri smeri desete stopnje, med drugim tudi Love story (8a+/b), ki je bil vse do letos najboljši ženski vzpon pri nas. Po izvrstnih rezultatih na mednarodnih tekmah (lani je bila v svetovnem pokalu na 7. mestu) sta na začetku letošnjega leta s trenerjem pripravila poseben načrt priprav. V ospredju so bila seveda tekmovanja, tako da za vzpone v naravni skali ni bilo odmerjenega več veliko časa. Kljub temu je Čufarjeva poleg tekmovanj pokazala vrhunskost tudi pri vzponih v naravnih plezališčih. Na začetku leta je v drugem poskusu splezala Sončev očeh (8a+) v Mišji peči, v Brdavsu (8a/a+) v Retovju pri Vrhniki pa je pred uspešnim vzponom v smeri potrebovala le en poskus z varovanjem od zgoraj. Vsi ti vzponi so bili opravljeni med treningi za največja tekmovanja, prav tako je kot del treninga služil tudi dvodnevni majski obisk Arca, kjer je med drugim na pogled splezala smer z oceno 7c (IX po UIAA). Takrat je bila sploh na pragu izrednega vzpona. Pri plezanju na pogled v smeri z oceno 8a ie padla dva giba pred vrhom smeri! Sledile so največje tekme, kjer je pokazala in z 2. mestom v Val d'Iseru dokončno dokazala, da je med najboljšimi na svetu. Po tekmi v Serre Chevalierju (v polfinalu je vodila, na koncu pa osvojila 7. mesto) je bilo na voljo nekaj več časa za vzpone v plezališčih. Martina je šla "na ogled" v Bohinjsko Belo, samo trikrat v dveh dnevih z varovanjem od zgoraj pogledala "Moškega", potem pa smer 31. julija gladko splezala v prvem poskusu. Bila je to prva slovenska ženska čista desetka, po nepopolnih podatkih pa je v svetu plezalk s takšnim vzponom nekaj manj kot deset. Takoj po tem vzponu je odšla na enotedenske priprave v Francijo, kjer je bilo na sporedu samo plezanje na pogled. Med drugim je tako ponovila štiri smeri z oceno 7b, 6 smeri z oceno 7b+ in dve smeri z oceno 7c. Zdaj je že sredi priprav za naslednjo tekmo, ki bo 7. in 8. septembra. To bo tradicionalni Master v Arcu, ki je brez dvoma največja tovrstna tekma na svetu. Nanjo pridejo samo najboljši in za Martino bo letos to prvi nastop na tej tekmi. Tomo Česen SMUČARSKI SKOK! Ž0NTA ČETRTI V TR0NDHEIMU Kranj, 18. avgusta - S prvo tekmo v Trondheimu se je v nedeljo začela letošnja poletna skakalna turneja, ki prvič Šteje tudi za točke svetovne jakostne lestvice. F1S Granx Prix tekmovanja se udeležuje tudi naša ekipa smučarjev skakalcev, ki so po zaslugi sedemnajstletnega Petra Žonte iz Ljubljane, uspešno začeli z nastopi. Član SD Dolomiti je bil na Norveškem namreč odličen četrti, zaostal pa je le za zmagovalcem Fincem Ari - Pekkom Nikkolo, drugouvršče-nim Mikom Leitinenom in Nemcem Christophom Duffner-jem, prehitel pa je tudi avstrijskega velemojstra Andreasa Goldbergerja. Od ostalih naših reprezentantov se je Samo Gostiša uvrstil na 18. mesto, Jure Radelj je bil 22., Robi Meglic je bil 25., Primož Peterka pa 35. Skakalci bodo poletno turnejo nadaljevali v Oberhofu v Nemčiji. • V.S. ZMAGA MITJU ORANIČU Gorenja Sava, 17. avgusta - V soboto se je v skakalnem centru na Gorenji Savi nadaljevalo tekmovanje v sklopu XXV. pokala Kranja, nastopili so dečki do 11 let. ki so se pomenli na 22-metrski skakalnici. Nastopilo je kar 57 mladih tekmovalcev iz osmih slovenskih klubov. Tekmovalci so nastopili pod reflektorji, najboljši pa so bili zelo izenačeni. Lep napredek so prikazali mladi skakalci športnega duštva Stara Fužina - Bohinj, ki tekmujejo šele eno leto. Njihov najboljši Miha Arh je dosegel odlično osmo mesto. Glavni pokrovitelj tekmovanj je SKB Banka Ljubljana, sopokrovi-telji pa so bili: Gorenjska televizija TELE-TV Kranj, Pizzerija Karantaniia in VIP p.o. - Ljubliana. Rezultatu 1. Mita Oranič (Trifix Tržič) 207,9 T, 2. Jaka Oblak (Alpina Žili) 205,8 T, 3. Nejc Frank (Stol Žirovnica) 199,5 T. 4. Mitja Mertelj 197,1, 5. Peter Žibert (oba Triglav) 1-97 T, 6. Rok Zidan (Dolomiti) 194,2 T. • J. Bcšter NOGOMET Druga slovenska nogometna liga V NAKLU KAR PET GOLOV Naklo : Drava 2:3 (0 : 1) Naklo, 18. avgusta - Okoli tristo gledalcev si je v nedeljo v Naklu ogledalo prvo letošnje srečanje domačih nogometašev v uvodnem kolu drugoligaškega tekmovanja. Žal pa Naklancem zmage ni uspelo obdržati doma. Gostje so povedli v 44. minuti, izenačil pa je Žagar v 52. minuti. Nato je bil za goste v 59. minuti uspešen Fanedel, Brkič pa kje iznenačil na 2:2. Končni izd je v 72. minuti postavil Mlakar. Zanimivost srečanja je, da je sodnik razdelil kar 11 kartonov, od tega dva rdeča. Pri Naklu ga je dobil Boštjan Pavlic. Kljub zanimivi igri in kar petim golom na tekmi Naklancem ni uspelo doma dobiti vsaj točke. Prvo priložnost za popravni izpit pa bodo imeli v drugem kolu, ko se bodo v nedeljo v Domžalah v gorenjskem derbiju pomerili z ekipo BST Domžale. Domžalčani so na prvi tekmi doma v nedeljo izgubili 1:2 (1:2) z ekipo SET Vevče. • V.S. Prva slovenska mladinska in kadetska liga OBE ZMAGI STA OSTALI V KRANJU Mladinci Triglav Megamilka so zmagali 3:1, kadeti pa 2:0 Kranj, 17. avgusta - Že na začetku sezone so mladi nogometaši Triglav Megamilka dokazali, da tudi letos zmorejo poseči po vrhu prvoligaških lestvic. V soboto so doma gostili ekipi Mure, varovanci trenerjev Aleša Kende in Marka Trebca pa so izkoristili domače igrišče in obakrat zmagali. Kadeti so v res zreli igri zmagali 2:0, prvi gol je zabil Smolovič z udarcem iz 15 metrov. Drugi gol pa je delo Klemena Konca (strel) in Boruta Orehka, ki je žogo poslal v vrata "muralistov". Pohvale za odlično igro pa si zaslužijo vsi igralci. Teže kot kaže rezultat 3:1 pa je bilo delo mladincev. Ekipa mladincev Mure, ki je že nekaj let med najboljšimi v Sloveniji je imela precej priložnosti, vendar je bil v odlični formi domači vratar Sebastijan Pečar. Prvi gol za domače je dosegel Peter Križaj, naslednja dva pa "mostarski" Gorenjec Adnan Čustovič. Ob uspešnem uvodu v sezono je potrebno omeniti tudi nastop Jureta Baumana za slovensko reprezentanco, ki je prejšnji teden osvojila prvo mesto na mednarodnem turnirju na Dunaju. • V.S. MALI NOGOMET LOČANI ZAČELI S PRIPRAVAMI Škofja Loka, 20. avgusta - Klub malega nogometa Marmor Hotavlje iz Škofje Loke po lanskoletnem uspehu, ko so v elitni konkurenci desetih klubov iz Slovenije zasedli odlično tretje mesto, nadaljuje z uspešnim delom tudi v novi sezoni. Podaljšali so sponzorsko pogodbo z glavnim sponzorjem Marmor Hotavlje, veliko del pa nas čaka tudi pri obnovitvi pogodb z manjšimi sponzorji, ki so nas finančno podprli v pretekli sezoni (Termo, Lokatrade, Gostilna pr' Godcu, Starman, d.o.o., Corona...) in iskanju novih. Tudi v igralskem kadru za novo sezono smo se dostojno okrepili. Novi igralci v klubu so: Tomaž Centa in Robi Zamuda, ki prihajata iz Ljubljane, iz domačih logov pa so uspeli pridobiti tri igralce in sicer: Luka Sinka, Pavla Peklaja in Domna Podnarja. Klub pa sta zapustila reprezentant Slovenije Damjan Drole, ki se je vrnil v matični klub Puntar in že sredi sezone Brane Thaler, ki se je posvetil velikemu nogometu. Upati je tudi, da se bo sredi sezone ekipi priključil še poškodovani Rok Jereb. Igralci pod strokovnim vodstvom trenerja Francija AhČina vadijo že od začetka avgusta, ob koncu mesecas pa odhajajo na bazične priprave v Lepeno pri Bovcu. Tekmovalna sezona se začne 20. septembra, že v uvodu pa ekipo čaka gorenjski derbi s Sportfitom iz Železnikov. • P. Škerjanc ROKOMET RADOVLJICANOM DRUGO MESTO Borovlje, 18. avgusta - Prejšnjo soboto je bil v Borovljah v organizaciji domačega tretjeligaša rokometni turnir, ki sta se ça ob še dveh avstrijskih drugoligaših in enem tretjeligašu udeležili tudi gorenjski ekipi RK Radovljica in RK Sava Kranj. Po predtekmovanju v dveh skupinah sta se v finale uvrstili ekipi ATSV Hallein in presenetljivo Radovljičani, ki so v predtekmovanju remizirali z domačini, in z rezultatom 30 : 9 ugnali HC Feldkirchen. V finalu so se Radovljičani, sicer člani 2 B lige, z najmlajšo ekipo na turnirju dobro upirali višjim in močnejšim, predvsem pa izkušenejšim drugoligašem, in ob porazu 17 : 22 uprizorili nekaj duhovitih akcij, ki so jih maloštevilni gledalci nagradili z aplavzom. Ekipa Save je ob odsotnosti številnih igralcev v boju za 5. mesto premagala HC Felkirchen z rezultatom 23 : 16. Končni vrstni red: 1. ATSV Hallein, 2. RK Radovljica, 3. HC Leoben, 4. HC Ferlich, 5. RK Sava Kranj, 6. HC Feldkirchen. • Drago Meglic PREDDV0RČANI ZAČENJAJO S PRIPRAVAMI Preddvor, 19. avgusta • Rokometni klub Preddvor pod vodstvom trenerja Igorja Stupinška začenja s pripravami na novo sezono. V novi sezoni bo klub okrepljen, saj so se v moštvo vrnili Perko, Lebar, Zorman, Rehberger in Miklič. Kot smo lahko izvedeli, pa klub zapuščajo trije igralci. Žibert in Cudcrman bosta v prihajajoči sezoni igrala za Slovan, Bitežnik mlajši pa bo dres preddvorskega kluba zamenjal z dresom Rokometnega kluba Duplje. • N.A. Pojutrišnjem se na Bledu začenja letošnja poletna hokejska liga SP0RTINA NE MORE VEČ ČAKATI NA USPEHE Pri blejska hokejski ekipi, ki jo večino sestavljajo slovenski reprezentantje, bodo naredili vse, da bi igrali pomembno vlogo v poletni in alpski ligi, z dobro igro pa bi predvsem radi napolnili domačo ledeno dvorano Bled, 20.avgusta - Blejski hotel Astorija je bil minuli petek prizorišče tiskovne konference na kateri je vodstvo domačega hokejskega kluba Sportine, predstavilo sedaj že uveljavljeno tekmovanje, Poletno hokejsko ligo. Ta se bo v blejski ledeni dvorani začela ta četrtek, 22. avgusta, in se končala s tekmama za tretje in prvo mesto v nedeljo, 25. avgusta. Poletna hokejska liga bo tokrat na Bledu že petič zapovrstjo, po spektakularni otvoritvi z glasbo in svetlobnimi efekti, pa se bo tekmovanje začelo v četrtek ob 16. uri s tekmo med Olimpijo Hertz in H.K. Kaufbernom. Nič manj, za gorenjskem ljubitelje hokeja pa najbrž še precej bolj, bo zanimivo drugo četrtkovo srečanje, ko se bosta prvič letos pomerili močno okrepljena domača Sportina in ekipa slovenskih podprvakov Acronija Jesenic. Ta tekma, ki se bo začela ob 19.30 uri, naj bi všportno dvorano na Bledu privabila tudi veliko gledalcev. Prav množica obiskovalcev v dvorani pa je velika želja vodstva blejskega kluba: "Zavedamo se, da imamo ekipo, ki ie sposobna dosegati dobre rezultate in zato nanje nismo več pripravljeni le čakati. Želimo si igrati pomembno vlogo v poletni ligi, kjer je nas cilj uvrstitev v finale, izkazali pa bi se radi tudi v alpski ligi. Z zmagami in dobrimi rezultati bomo v dvorano privabljali vedno več gledalcev Razpored tekem na Poletni ligi na Bledu četrtek, 22. 8.: ob ló.uri HK Olimpija Hertz • HK Kaufbeuren ob 19.30 uri HK Sportina - HK Acroni Jesenice petek, 23. 8.: ob ló.uri HK Acroni Jesenice • Canada Team ob 19.30 uri Olimpija Hertz - HK KAC sobota, 24. ,8.: ob ló.uri HK KAC ■ HK Kaufbeuren ob 19.30 uri H K Sportina - Canada team nedelja: 25. 8.: ob 14. uri tekma za tretje mesto ob 17.30 uri tekma za prvo mesto (TV prenos) od blizu in daleč, saj vemo, da si vsi želijo kvalitetnega hokeja," pravijo vodilni v blejskem klu- Igralci kot so Marko Smolej, Toni Tišler, Matjaž Kopitar, Dejan Kontrec, Nik Zupančič, Marjan Gorenc, Sašo Pretnar, Edvina Karhodžič, Andrej Brodnik, Luka Simšič ter nekaj mladih bo skupaj z blejskimi tujci (pogodbe so že podpisali Rus Valerij Šahraj, Kanadčana Todd Harris in Johan van Kessal, na preizkušnji pa sta še vratarja Sergej Drozdov in Phil Granweld ter branilec Brian Lavac) skušalo Sportini zagotoviti vidno vlogo na vseh letošnjih tekmovanjih, ekipa pa je ostala brez Roka Rojška, ki se je odločil, da kariero nadaljuje v Ameriki. "Kljub temu da si dobre igre in rezultatov želimo čimprej pa je treba povedati, da računamo, da bo moštvo v res dobri pripravljenosti sredi septembra. Ekipa pod vodstvom Gorazda Hitija trenutno zelo resno trenira, vzdušje v moštvu je zelo dobro, igralci se med seboj že dobro poznajo in sodelujejo, kar vse je potrebno na uresničitev naših načrtov," pravi direktor HK Sportine Rudi Hiti. Čeprav bo letošnja poletna liga na Bledu z udeležbo treh domačih in treh tujih ekip (v prvi skupini bosta poleg Olimpije Hertz še KAC in Kaufbern, v dugi pa poleg Sportine in Acronija Jesenic še Canada Team) lep uvod v nopvo hokejsko sezono in predvsem v Alpsko ligo, ki se začenja 6. septembra (morda bodo na Bledu prvo tekmo z Bolzanom igrali že dan prej), pa so se pri Sportini odločili, da v prihodnje na začetku sezone pripravijo še močnejši turnir "Po petih letih smo se začeli dogovarjati, da bi v okviru kluba določili skupino, ki se bo ukvarjala samo s pripravi poletne lige. kar pomeni, da bi se povezovali z organizatorji podobnih turnirjev v tujini. Tako bj naše ekipe, tudi mlajše, imele Še več prilčožnosti nastopanja, v goste bi lahko dobili še kvalitetnejše ekipe, turnir pa bio v tem zanimivem terminu postal še kvalitetenejši," je poudaril predsednik HK Spor* tina Janko Popovič. Ker si na Bledu želijo polno dvorano že ob uvodu v sezono, so pred kratkim že začeli s Írodajo letnih vstopnic. Tako arta za vso sezono na središču stane 350 DEM, na stojišču 250 DEM, VIP karta pa je 600 DEM (vse cene so v tolarski protivrednosti). Za vstop na eno tekmo na poletni ligi ho cena za stojišče 1.000 tolarjev, na središču pa 1.500 tolarjev. V. Stanovnik V taboru Acronija Jesenic napovedujejo, da bo letošnja sezona precej drugačna od lanske TURNIR V RUSIJI JE BIL DOBRA IZKUŠNJA Tudi novi tuji hokejisti v ekipi in vrnitev trenerja Sergeja Borisova Jeseničanom dajajo upanje za uspešno sezono Jesnice, 19. avgusta - Konec tedna se je tudi na Gorenjskem začela letošnja hokejska sezona, zelo uspešno pa so jo "odprli'' slovenski podprvaki, ekipa Acronija Jesenic, kije v petek zvečer na domačem igrišču srečala s celovškim KAC - jem. Pred skoraj dva tisoč gledalci so zmagali 7:2 (1:2, 5:0, 1:0). Po uvodnem hokej sem vikendu pa smo se o pripravljenosti jeseniške ekipe pogovarjali z Murajico Pajičem, 35-letnim branilcem in kapetanom v ekipi Acroni Jesenic. zelo pozitivna izkušnja in dober uvod v letošnjo sezono." Po vrnitvi v Podmežaklu časa zta počitek ni bilo veliko, saj je nova sezona takorekoč pred vrati? "Po vrnitvi z Rusije trener Borisov še vedno največ pozornosti posveča fizični pripravljenosti ekipe, tako da tudi v tednu po povratku domov nismo imeli dosti časa ne za uigravanje, kaj šele za vadbo taktičnih različic. Uvod v novo sezono je navdušil navijače Acroni Jesenice predstavili, saj nimajo še V°. Murajica Pajič, kapetan Za moštvo Acroni Jesenic je bil pred letošnjo sezono zelo pomemben nastop na Spartako-vem turnirju v Moskvi. Kakšne so vaše izkušnje? "Turnir v Rusiji je bil velika izkušnja za vse igralce, tako za nas stareješo generacijo kot za mlajše. Dejstvo je, da je tak hokej, kot se igra v Rusiji, za nas še daleč, da so pač precej korakov pred nami. To, da smo mi v Rusiji igrali z močnimi ekipami in pa gledali njihovo igro, je bila za nas velika šola, dogodek in doživetje ob spoznavanju vrhunskega hokeja, ki si ga bomo zapomnili. Hkrati smo imeli v Moskvi odlične pogoje za trening, saj smo (akrat imeli v nogah še malo ur na ledu, tako da je bila ta enotedenska turnirji res za vse Boris Bikovski je v petek prvič nastopil v Podmežaklji Tudi tekma s KAC - jem in Beljakom za trenerja nista bili pomembni za nič drugega, kot da pridobimo na telesni pripravljenosti. To pa bomo še kako rabili v tistem delu sezone, ko se bo igrala alpska liga. polne opreme. Ko bodo Pr'' prave končane pa načrtujem : da se bomo tako domači igra^j kot okrepitve lahko predstav\ z igro, ki bo privlačna tu ,.k0 gledalce. Mislim, da smo veli'' —kot lam, z* bolj zrela ekipa . „, zato, ker se v primerjavi z 1 Dimitrij Šamolin je visok kar 194 cm in je bil na prvi tekmi še brez opreme Trenutno pričakujem, da bo trener visok ritem treninga "spustil" šele neposredno pred tekmami poletne lige na Bledu. Vemo, da bo četrtkova tekma s Sportino za nas zelo težka in ne smemo si privoščiti, da bi na Bled prišli preveč utrujeni.' V Moskvi ste spoznali Olcg Ševcev, novi vratar Acroni Jesenice tošnje nove okrepitve, z njimi ste ze trenirali in igrali. Kako gre? "Nove Ruse smo sicer sponz-nali, vendar zaenkrat še nismo veliko delali na uigravanju in taktiki, tudi na tekmi proti KAC - ju se še niso vsi le. Vladimir Aleksušin veliko bolj dela. Vsi p« nestrpno pričakujemo šesti tember, ko se začne Alpska &0 V njej mislim, da se d° ^ resnično lahko potegoya» y enega višjih mest in da bon ligi igrali kar vidno vlogo- . V.Stanovnik, foto: M'0 ..... — .....■ STOTINKA, GLASOV KAŽIPOT V v * 1. Memoriala Petra Vodnika v Hrastjah R0G0VILA ASFALTIRALA BALINARSKO IGRIŠČE zmagovalci memoriala so mladi fantje iz Bistrice, ki so v finalu premagali Milje. Rastje - Na 1. Memoriala jetra Vodnika, ki so ga minu-° soboto v Hrastjah organizir-$ balinarji Rogovile TELE-i/> je zmagal balinarski klub "istrica. Bistrica je tako prva ***pa, ki je zmagala na pre-"ovljenem, asfaltiranem bali-^•"skem igrišču v Hrastjah. Na memorialu, ki so ga F°imenovali po lani preminu-'titi Petru Vodniku, ustanov-neni članu BK Rogovila, ie Nelovalo 12 ekip. Po kvalifi-»acijah in osminofinalnih obratnih so se v polfinalu srečali ijnlje in Alples ter Zarica in ^strica. V prvem dvoboju so v'' boljši balinarji Milj, v ^rugem pa Bistrica. V končam obračunu za osvojitev P°kala so mladi bistriški bali-^arji proti Miljam pokazali zelo jj*ro igro in tudi zmagali z Kot smo že omenili, je bil "ternorial Petra Vodnika odi-•^n na prenovljenem igrišču. Prvi zmagovalci na prenovljenem igrišču v Hrastju Rogovilini balinarji so namreč letošnje poletje uspeli asfaltirati njihovo štiristezno igrišče. V prenovljeno igrišče so investirali 765 tisoč tolarjev in ogromno ur prostovoljnega dela. To je bil kar velik zalogaj za tako majhen klub, ki je sam zbral 250 tisoč tolarjev, 300 tisoč so prispevali sponzorji, občina Šenčur pa je iz sredstev, ki jih podeljuje odbor za šport, pris- Ktfinar in Rupnik bosta Slovenijo zastopala na smučarsko tekaškem maratonu PREK SVETEGA DUHA V AVSTRALIJO pevala 400 tisoč tolarjev. "Ideja o asfaltiranju se mi je porodila po lanski sezoni, ko je Rogovila odigrala 2. slovensko ligo. Tedaj so se vsi igralci pritoževali, kako slabo da je naše igrišče, in da se vsi bojijo tu igrati," je povedal predsednik BK Rogovila TELE-TV Jože Zupan. In idejo so skupno uresničili predvsem z obilno pomočjo njihovega glavnega sponzorja TELE-Tv Kranj, drugih sponzorjev in občine Šenčur. Da je asfalt res prava stvar, pravi Zupan, se vidi pri našem podmladku, ki se je za balinanje zelo začelo zanimati, odkar je igrišče asfaltirano, zato se za prihodnost kluba ne bojimo. Slaba pa ni niti sedanjost, saj so igralci iz Prebačevega in Hrastij še lani igrali v 2. slovenski ligi, letos pa so med vodilnimi v 1. gorenjski ligi. S. Šubic BALINANJI ^Veti Duh, 20. avgusta - Če-Ptav sredina avgusta ni najpri-r^nejši čas za pisanje o ^"carskem teku, pa maraton-JJ Jani Kršinar s Katarine nad J^dvodami in Roman Rupnik ynega vrha nad Idrijo te dni si* °^ doma že mažeta J?ttČi za nastop na odprtem P^enstvu Nove Zelandije, ko-*c Prihodnjega tedna pa bosta popila tudi na prvem izmed letošnjih tekmovanj Worldlop-pet cupa v Falls Creeku v Avstraliji. Še preden pa sta včeraj odpotovala na dolgo pot, sta se oglasila pri svojemu bivšemu sotekmovalcu in sedaj proizvajalcu športne konfekcije Ivu Čarmanu pri Svetem Duhu, ki ju je oblekel tako rekoč od nog do glave. Čarman je namreč generalni opremljevalec slo- Sohl*11 RuPn'k (levo) in Janez Kršinar (desno) z nekdanjem ckmovalcem in sedaj sponzorjem Ivom Carmanom. ALPSKO SMUČANJI j^taša Bokal se še vedno bori s poškodovanim kolenom JOVA SEZONA ŠE POD VPRAŠAJEM Škofja Loka, 17. avgusta - "Po ponovnem povratku med najboljše smučarke sveta v lanskem letu si seveda še želim smučati in se pripravljam na novo sezono, vendar pa zaradi težav po majski operaciji kolena, zaenkrat še ne upam delati prevelikih načrtov," je v soboto tik pred odhodom na svoj prvi letošnji snežni trening v Cervinio povedala naša najstarejša reprezen-tantka v alpskem smučanju Nataša Bokal. Nataša je namreč maja morala ponovno na operacijo poškodovenega kolena, in ko je junija že začela s lretii t j . kondicijskimi pripravami, ji je pred pUnkti • ^°^eno sPet začelo zatekati in trikrat so ji že morali in če kri. "Danes po letošnjem marcu odhajam spet na sneg, tli ga g °° koleno spet zateklo, ne bo več druge možnosti, kot da tudf nee,en"crat "odprejo". To pa pomeni, da p»opade sezona in se yse naih im Ve^ PnPrav'Jala na novo. Zaenkrat sicer upam še na Itaift °|^e> vendar pa bom kaj več lahko povedala po povratku r^JlJe> pravi Nataša. • V.S. venske maratonske ekipe v smučarskih tekih z oblačili, zato je bil s tekačema tudi vodja ekipe dr. Jani Pustovrh. Kot sta ob tej priložnosti povedala Janez Kršinar in Roman Rupnik, je njuna želja pred nastopom na prvi tekmi svetovnega pokala (vse skupaj je 13 tekmovanj na različnih koncih sveta), da izboljšata lanski uvrstitev, Janezevo 25. mesto in Romanovo 35. mesto. "Lani sva imela v Avstraliji precej smole, saj so organizatorji zadnje jutro zaradi odjuge spremenili tekmovalno progo, midva pa sva si potek proge ogledala večer pred tekmovanjem. Tako sva pretekla po štiri kilometre več, kot je bilo potrebno, sicer bi lahko zbrala več točk," je povedal Janez Kršinar. Naši smučarji tekači na dolge proge zadnje leta sicer precej uspešno nastopajo na maratonskih tekmovanjih (razdalje na njih so od 42 do 90 kilometrov), vendar pa denar za nastope (večina so tekmovališ-ča precej oddaljena) težko zberejo. Kršinarju in Rupniku sta poleg Čarmana na pot pomagala tudi Ljubljanska banka in Corning Vrhnika. V.Stanovnik TRAČAM BOLJŠI V ŠIŠKI Konec tedna so balinarji nadaljevali z letošnjimi ligaškimi tekmovanji. V super ligi so Tračani zabeležili novo zmago in prevzeli vodstvo na lestvici. Tračani so v super ligi v nedeljo gostovali pri Šiški in zmagali 9:13. Ker je ekipa Polja izgubila pri Železničarju, so Tračani s 24 točkami prevzeli vodstvo na lestvici. V I. ligi je ekipa Jesenic doma premagala Sitograf Slogo 15:7, Radovljica Al- Ïetour je zgubila z ekipo adrana 5:17, Huje so izgubile s Hrastom 10:12, Vir-tus pa je s svobodo igral 11:11. Na lestvici vodi Planine Topole z 19 točkami. V II. ligi - vzhod je Bistrica izgubila pri Bičev-ju 10:6, Tržič in Zarja sta se razšla z rezultatom 8:8, enak rezultat pa je bil tudi na Primskovem, kjer je fgostovala Trata mladi. Na estvici vodi Plešivica s 27 točkami. V.S. TRIATLON JANEŽIČ NA IR0NMANU V ZUERICHU Na močni mednarodni tekmi v dolgem triatlonu (IRONMAN) je nastopilo 600 tekmovalcev iz vsega sveta. Čakalo jih ie 3,8 km plavanja, 186 km kolesarjenja s 1350 metri višinske razlike in 42,195 km teka. Janežič je kljub poškodbi, ki jo je dobil 14 dni pred nastopom (na kolesarskem treningu ga je povozil avto), dobro opravil s svojim 1. IRONMAN nastopom in dirko končal s časom 10 ur 3 minute 5 sekund. Še bolje se je uvrstil nekdanji biatlonec Uroš Velepec in v svojem 2. IRONMAN nastopu z 9. mestom dokazal, da je sposoben vrhunskih uvrstitev. • J. Z. Najmočnejši je toni Kranfe ^ora' 18, av8usta ■ Minulo soboto je bilo v Slove, • 0r* osrn° izbirno tekmovanje za najmočnejšega 2ma '^imenovano "Martin Krpan 96". S 35 točakmi je nom m m Murovec. pred Jernejem Pavlicem in Damja- "«lorozu. • v S •Finale tekmovanja bo 14. septembra v ŠAH MAZI IN MENCINGER ODLIČNA Loče, 17. avgusta - V Ločah na avstrijskem Koroškem se ie v soboto končal že 12. tradicionalni poletni šahovski turnir. Tokrat so nastopili 104 šahisti in šahistke iz 9 držav, od tega kar 19 iz Slovenije. Turnirje z zanesljivo igro in le pol oddane točke zmagal mladi madžarski mednarodni mojster Laszlo Krizsany pred mojstrom FIDE Leonom Mazijem iz Spodnje Besnice, članom Ljubljanskega šahovskega kluba Iskra in Vojkom Mencingerjem (Murka Lesce). Slovencem so pripadle tudi številne posebne nagrade: najboljši sènior je bil Maks Djurkovič (Celjski ŠK), najboljša igralka je bila Maja Šorli (Tomo Zupan Kranj), nagrada za najboljšega igralca do 18 leta pa je pripadla Niku Prazniku (Vrhnika). Končni vrstni red: 1. Laszlo Krizsany (8.5, Madžarska), 2. Leon Mazi (8, LŠK Iskra), 3. Vojko Mencinger (7, Murka Lesce), 7. Primož Soln (6.5, Vrhnika), 8. Robert Roškar (6.5, Ptu), 9. Anton Praznik (6.5., Vrhnika), 10. Herman Knoll (6.5, Avstrija), 13. Silvo SimonČič, 15. Niko Praznik (po 6), 17. Peter Kovačič, 18 Maks Durkovič, 19. Miodrag Stojnic, 22. Jurij Cvitanič (po 5.5), 45. Maja Šorli (4.5),... • Aleš Drinovec GLASOV KAŽIPOT M Izleti Gore nad Dolino sedmerih jezer Kranj - Planinska sekcija podjetij ISKRA organizira v soboto, 31. avgusta 1996, dvodevni izlet na: Malo Tičar-ico, Veliko in Malo Zelnarico ter na Veliko Špičje. Tura je zanimiva, sodi pa med zahtevnejše, zato jo priporočamo le primerno pripravljenim planincem. Oprema mora biti prilagojena visokogorju. Odhod udeležencev bo ob 6. uri izpred hotela Creina v Kranju. Prijave z vplačili 1700 SIT za "iskraše" in 2300 SIT za ostale udeležence sprejemata Volga Pajkpotel. 221-321 int. 26-44 in Matija Grandovec po tel. 273-093. Kopalni izlet Salinera - Strunjan Kranj - Terme Portorož še vedno obnavljajo, zato DU Kranj vabi na kopalni izlet v Strunjan. Odhod avtobusa bo 3. septembra 1996 ob 7.15 izpred kina Center Kranj. Prijave sprejemajo v društveni pisarni. Pohod na Sv. Jakob Preddvor - Turistično društvo Preddvor prireja v nedeljo, 25. avgusta 1996, že osmi, tradicionalni družinski pohod na Sv. Jakob nad Preddvorom. Turistični delavci bodo pripravili pester program pred planinsko kočo iskra. Pohod po Veliki in Mali Planini Kranj - V četrtek, 29. avgusta 1996, bo prijeten pohod po planjavah Velike in Male Planine. Skupne hoje bo za slabe tri ure na povprečni nadmorski višini 1500 metrov. Odhod posebnega avtobusa bo ob 8. uri izpred kina Center Kranj. Prispevek za prevoz znaša 1500 SIT in ga vplačate ob prijavi v pisarni DU Kranj, Tomšičeva 4. Planinski izlet na Mrzlo goro Kranj - PD Kranj organizira in vabi na planinski izlet na Mrzlo goro. Odhod posebnega avtobusa bo v soboto, 24. avgusta 1996, ob 5. uri izpred hotela Creina v Logarsko dolino. Prijavite se lahko po tel. 225-184 še do jutri, 21. avgusta 1996. Alešev memorial -Preddvor '96 Preddvor - V soboto, 24. avgusta 1996, se bo ob 16.30 začelo tekmovanje v hitrostnem rolanju na relaciji Hote-maže - Tupaliče. Prijavite se lahko na dan tekmovanja v ciljno-startnem prostoru pri Penzionu Zaplata od 14. ure dalje. Startnina je 500 SIT, priporočljive so zaščitne čelade, tekmovalci pa tekmujejo na lastno odgovornost. Bazen ter Igre brez meja Železniki - Plavalni bazen vas 25. avgusta 1996 vabi na športno-zabavno prireditev ob 20-letnici bazena in k ogledu Iger brez meja, ki se jih je udeležila ekipa občine Železniki v Torinu. Za zabavo bo poskrbel ansambel Fram. Srečanje Društev invalidov Škofja Loka - Društvo invalidov škofja Loka prireja 24. avgusta 1996 ob 11. uri srečanje Društev invalidov gorenjske regije in pobratenih društev v Športni dvorani Poden. Avtobus iz Žirov bo odpeljal ob 9.30 in iz Železnikov ob 10. uri. Člani se lahko prijavijo poverjeniku ali pa v pisarni društva, Stara Loka 31. Ballroom Dancing Bled - Danes, 20. avgusta 1996, bo ob 21.30 v Kazini Ballroom dancing, kjer se bodo predstavili direktorji hotelov. Veselo po domače Bled - V okviru prireditev Veselo po domače na Bledu bo jutri, 21. avgusta 1996, ob 19. uri slovenska večerja v vseh hotelih, ob 20. uri pa bo v TPC/ Bistroju nastopal ansambel Roberta Zupana. Prireditve Družabno srečanje Preddvor - DU Preddvor vabi svoje člane in druge upokojence na družabno srečanje, ki bo na kmečkem turizmu pri Štefetu v Babnem vrtu v petek, 23. avgusta 1996, z začetkom ob 16. uri. Štefetovi vam bodo postregli po želji z jedačo in pijačo, ob zvokih harmonike pa boste lahko tudi zaplesali. Velika vrtna veselica Velesovo - Ob praznovanju 75-letnice prireja GD Velesovo v soboto, 24. avgusta 1996, ob 20. uri Veliko vrtno veselico z ansamblom Monroe band. V nedeljo, 25. avgusta 1996, pa bo ob 14. uri razvilo nov gasilski prapor. Po končani svečanosti bo Velika vrtna veselica z ansamblom Poljan-šek. Vstopnine ni. 1IMII MKM I I GLAS Obvestila Yt Dodatno pojasnilo za srečanje upokojencev Gorenjske Kranj - Bližnje srečanje upokojencev Gorenjske v Škofji Loki, ki bo 5. septembra 1996, je predvsem druženje športnikov in vseh upokojencev Gorenjske, zato predlagamo, da se večina teh športnikov, združnih v sekcijah planincev, pohodnikov, kolesarjev, veleslalomistov... pridružijo planincem in pohodnikom, ki organizirajo 5. septembra 1996 pohod v Škofjo Loko. Zbirališče je ob 6. uri na Avtobusni postaji Kranj, od koder boste krenili peš do Škofje Loke. Vsi ostali, ki se bodo odpravili v Škofjo Loko s posebnim avtobusom, se zberejo ob 9.30 pred kino Center Kranj. Člani kolesarske sekcije imajo odhod ob 8. uri izpred zgradbe DU Kranj, Tomšičeva 4. Krvodajalci! Rdeči križ Slovenije obvešča, da bo 26., 27., 28. in 29. avgusta 1996 v Splošni bolnišnici Jesenice, Titova 112 od 7. do 13. ure potekala krvodajalska akcija. Sto let socialdemokracije Jože /Vova/e, z. i* nanj i sodelavec V zadnji osmih letih se je ^ v Sloveniji zgodilo toliko stvari, da so nekateri zmedeni. Večini, ki meri spremembe po dohodku in uspehu, pa se zdi, da se ni veliko spremenilo. Tako je vedno v zgodovini, šele daljša časovna distanca omogoča večini razumeti pomen zgodovinskih dogodkov. Takrat namreč ljudje lahko presodijo, kaj so jim prinesli. Seveda pa imamo Slovenci z zgodovino še posebno težavo, kajti šele po letu 1990 smo začeli s pomočjo novih zgodovinskih spoznanj pravzaprav odkrivati odgovore na bistvena vprašanja: kdo smo, kam spadamo, da bi si lahko odgovorili na bistveno vprašanje, kam gremo. Zato je toliko bolj pomembno, da izhajajo knjige mladih ljudi, ki raziskujejo preteklost in pišejo zgodovino sodobnosti, kajti danes v množici sprememb hitro pozabljamo. Zato je pomembno, da je magister Milan Zver napisal knjigo z naslovom Sto let slovenske socialdemokracije. Knjiga obravnava zgodovino socialdemokratske stranke. Pred sto leti so se v Virantovi gostilni v Ljubljani, kjer je danes Arhiv Republike Slovenije, zbrali obrtniki, novinarji, tiskarji in sindikalisti in ustanovili Jugoslovansko socialdemokratsko stranko, ki se je imenovala "jugoslovanska" samo zato, ker je pokrivala tudi območje Istre in Dalmacije. Socialdemokrati na začetku niso imeli veliko uspeha na volitvah, toda najpomembnejši predstavniki socialdemokracije so bili Ivan Cankar, Albin Prepeluh in dr. Dragotin Lončar. To so bili izvirni misleci in politiki, ki so razumeli, da v tistem času ni bilo toliko v ospredju socialno vprašanje, ampak predvsem položaj slovenskega naroda. Cankar je v svojih znamenitih predavanjih poudarjal, da smo različni od ostalih južnih Slovanov, medtem, ko je bil Še posebej izviren mislec Albin Prepeluh-Abtitus, ki je bil kasneje tudi lastnik Blaznikove tiskarne. Prepeluh je po prvi svetovni vojni nasprotoval enostranski priključitvi Slovenije h kraljevini Srbiji in ves čas stare Jugoslavije se je zavzemal za avtonomijo Slovencev v kraljevini SHS. Prepeluh je tudi zavračal boljševiški model socializma, ker je bil kolektivističen. Med drugo svetovno vojno so socialdemokrati zavračali komunistično revolucijo, ravno tako pa tudi okupacijo Slovenije. Po vojni je UDBA najbolj vztrajno preganjala ravno socialdemokrate in v kali zatirala vse poskuse strankarskega organiziranja. Šele pozimi leta 1987 je med stavko v Litostroju dal France Tomšič pobudo za ustanovitev socialdemokratske stranke, ki naj bi bila konkurenca komunistični partiji. Naslednje leto je SDV aretirala Janšo, Borštnerja in Tasiča, zato je do ustanovitve Socialdemokratske stranke prišlo šele 16. februarja 1989. Milan Zver popisuje tudi mnogo neznanih detajlov iz nastajanja Demosa. Marjan Podobnik in Ivan Oman sta v začetku nasprotovala vključitvi Kmečke zveze v Demos, ker sta večje možnosti videla v sodelovanju z ZSMS. Dr. Jože Pučnik se je leta 1989 vrnil v domovino iz pregnanstva v Nemčiji in kot izvrsten intelektualec je postal predsednik Demosa, kasneje pa še predsednik socialdemokratske stranke, ki je bila pravzaprav gonilo Demosa. Spomladi 1992 je v socialdemokratsko stranko vstopil tudi Emil Milan Pintar, toda, ko je jeseni istega leta Janez Janša postal podpredsednik stranke, je Pintar kmalu zapustil stranko. Maja 1993 je bil Janša izvoljen za predsednika stranke in po zrušitvi z mesta obrambnega ministra je stranka začela postajati vse večja, danes ima že več kot 15.000 članov. Knjiga Milana Zvera je zanimiv in poučen prikaz Zgodovine socialdemokracije na Slovenskem in obenem dokaz, da bo v prihodnjih letih Janševa socialdemokratska stranka najpomembnejša stranka na Slovenskem. Smrt pomladi Mag. Blai Kujuncižič, zunanji sodelavec Pravo poletje letos nikakor ni \hotelo priti. Pomlad je kar trajala. Naveličali smo se je ie bili. Ali se je pomladi sploh možno naveličati? Izgleda, da. Nekateri se je naveličajo dokončno. Za njih razlagajo, da ne prenesejo veselja drugih ob njej. V zapozneli pomladi letošnjega julija je statistika takih naštela še posebej veliko. Pred tem smo v zapozneli pomladi praznovali praznik slovenske državnosti. Letos smo ga praznovali še posebej slovesno. Mene je to spomnilo na dve znanki. Obe sta naredili samomor spomladi. Morda njuni razlogi za to niso bili z ničimer povezani s pomladjo slovenske državnosti in je ta povezava nastala zgolj v mojem spominu. Tudi poznali se verjetno nista. Nekateri smo poznali obe. Alenka Alenka je umrla pomladi 1991. Za njo je bilo tri leta zagnanega političnega pojavljanja. Četverica, Slovenska demokratična zveza, volitve, plebiscit. Pravzaprav sva o mnogočem imela različne poglede. Skupna nama je bila misel, da je nekaj vendarle treba spremeniti. Mnogo tega se je spremenilo. Vendar premalo za velika pričakovanja. Mnogo upov se je preobrnilo v svoje nasprotje. Oblast deluje po železnih zakonih, pa kdorkoli jo že vodi. Morda se spremeni po nadihu, strokovnosti, ljudskosti, a železni zakoni ostanejo. Oblast je v svoji skrajni uporabi prisila. Z njenimi odločitvami se nikoli vsi ne strinjamo. Tiste, ki se ne - k temu prisili. Za idealistko grozno. Resnično grozno. Poleg tega se življenjske situacije hitro menjajo in ni ga takega, ki se ne bi kdaj znašel v vlogi objekta prisile. Alenka svojih idej ni hranita zase. Veliko je pisala. Njeni neuresničeni pogledi so jo morda zato še bolj obremenjevali. Tudi oblastni mehanizmi, za katere je imela (zgolj) občutek, da tih obvladuje, ji niso pomagali. Železni zakoni oblasti niso pustili. Zdržala je dve pomladi: 1989 in 1990. Tretje, 1991, ni več zdržala. Vseeno tu samo omahnila. Zbrala je pogum za srečanje. Za srečanje Z vlakom. Med Kranjem in Ljubljano. Zakon železa je tokrat deloval dobesedno. Kot bi nas vzbuh tovornjaka prestavil na avtocesti. Potem smo drveli naprej - v vročino osamosvojitvenega poletja. Ester Ester je umrla pomladi 1993. Za njo je bilo tri leta dela na obrambi. Napetost, pok, upanje, konsolidacija. Da, konsolidacija -ponovna vzpostavitev sistema. Nisva se dolgo poznala. Kakega pol leta. Videl sem jo kot človeka z dušo. V čisto tostranskem pomenu te besede. Ljudje z dušo nekako niso za te čase. Tudi na obrambnem področju je cela vrsta vrednot, ki so pomembnejše od tega. V družbi sodelavcev je zato večkrat delovala malce nenavadno. Organizacije imajo svoje železne zakone. Niso prijateljska združba. So interesna združba. Prijateljstvo in interesi se marsikdaj razhajajo. V organizacijah marsikdaj zelo visoko kotirajo ljudje, ki jim tega ne bi pripisali. Organizacije marsikdaj zapuščajo ljudi, ki jim tega ne bi pripisali. Mnogo tega se je dogajalo.* Komentiranje in čustvovanje ob tem ni več moderno. Na obrambi nikoli ni bilo. Ko vojak pade, ga brez besed nadomesti drugi vojak. Časa za komentarje ni. Če se nekdo spozabi, ker v miru čas za komentarje je, se spomni, da je na seznamu bodočih organizacijsko padlih vedno prostor še za kakšno ime. In tišina odmeva. Tudi Ester je svoje misli vedno bolj držala zase. Potegnjen obraz je dajal vedeti, da ni Xlo ne za obrambno disciplino ne za organizacijski strah. To smo seveda ugotovili naknadno. Kdo bi to sproti opazil. Zdržala je dve pomladi: 1991 in 1992. Tretje, 1993, m več zdržala. Bila je krhkejša kot Alenka. Lahkç bi tudi samo omahnila. Vendar je tudi ona zbrala pogum za srečanje. Ravno tako za srečanje z vlakom. Med Kranjem in Ljubljano. Železo je zopet postalo zakon. Konec koncev je delala v organizaciji, kjer je železo zakon. Komentiranja in čustvovanja tokrat niso izostala. Šlo je tudi za prikrivanje občutka sokrivde. Iznašli smo pojem indeks samo-morilnosti. Vprašali smo se, ali je bil ta indeks popoldan, ko nas je zapuščala, enak kot zjutraj, ko je stopala med nas. Odgovoriti si nismo upali. Ukrivilo nas je. Kot omotično strma pot do njenega groba. Potem zopet vzbuh kot od tovornjaka. Drveli smo naprej - v vročino obrambnega poletja. Neznanka Statistična (ne)znanka, ki Z Železno gotovostjo pride. Lani sem se bal. 1991 - 1993 - ali bo tudi 1995? Na srečo se vse v tretje le ne zgodi v pravilnih časovnih intervalih. Kaj pa če gre za kakšen drugačen časovni interval? Morda naslednje leto? Sicer pa, zakaj bi jo moral ravno jaz poznati? Ali jo poznam? Žensko, mlajšo, intelektualko. Ki ve toliko preveč, da med tem pravih odgovorov ne najde. Ki verjame v nekaj, česar železni zakoni ne dopuščajo. Ki služi velikim projektom v napačnem prepričanju, da so njena usoda. Ki ima polne oči takih sanj, ki lahko nekoč ugasnejo. Ki je pomladno mlada in ne bo dočakala poletja. Ne, ne poznam je in ne želim je spoznati. Razen, če je prerasla pomlad. Prerastimo pom lad. Za-živimo poletje. (pisec je član Zveze za Gorenjsko) 92 Kaj pa je tebe treba bilo, dete ljubo?! Jelka je edinka. In kot sama pravi, so jo zmeraj razvajali do te mere, da ji ni bilo treba nikoli cepetati od jeze, niti. se ne spominja, da bi kdaj doma loputala z vrati. Kar pomni, je bila pri hiši tudi babica, pri kateri je našla tisto zavetje in ljubezen, ki jih pri ostalih, kljub vsej radodarnosti in popustljivosti in strogim načelom ni bilo. Medtem ko je, zdelo se mi je, da popolnoma brez zadrege, razpredala o svojh otroških travmah, o prvem kolesu in o spominih na potovanje v daljno Oslo, sem jo opazovala. Tako kot ponavadi počnemo drug z drugim, ko se prvič srečamo. Nisem še vedela, zakaj me je poklicala. Zdela se mi je samozavestna, odločna, prikupna, brez problemov. Imela sem celo občutek, da ji ni težko najti sogovornika, ko ji postane dolgčas. "Ali sem naredila izpit?", se mi je nenadoma prešerno zasmejala v obraz in frcnila v kozarec pred seboj. Postalo mi je malo nerodno. Imela sem občutek, da je ie ves čas vedela, da jo opazujem in se ni hotela izdati. "Ljudje, vsaj tisti, ki me poznajo, mi ponavadi zavidajo. Na videz imam vsega dovolj, od denarja dobre sluibe, iivim v tako imenovanih urejenih druiinskih razmerah... kaj bi ielela še več?.'" Nič nisem komentirala. To, da mnogi skrivajo svoj pravi obraz za masko dobre volje, sem vedela ie lep čas. Zato sem čakala, da bo Jelka načela pravi pogovor kar sama. Bala sem se, da bi zaradi mojih radovednih vprašanj enostavno vstala in izginila. In res se je še nekaj časa samo smejala, stresala dovtipe in se celo rahlo ponorčevala iz nekaterih iivljenjskih idealov, ki so marsikomu sveti. Potem je nenadoma zaklela. Slišalo se je pribliino tako, kot če nekam pošljemo vse skupaj, ko imamo vsega zadosti. "Govoričim in govoričim tja v en dan in premišljujem, kje naj sploh začnem razlagati to svojo prekleto usodo!" se je nenadoma utrgalo iz nje in pri tem ji je glas zadrhtel. In USODE Piše: Milena Miklavčič kot bi zamahnil s čarobno paličico (bilo je dobesedno tako!), so se ji povesila ramena in med prsti je začela mrzlično cufati papirnat robček. "Že kot otrok sem si ielela, da bi me mama in oče, saj bi bilo vseeno, stisnil kdaj v naročje, me ljubkoval ali pa me drial za roko toliko časa, dokler ne bi zaspala. Takrat si teh svojih ielja še nisem znala razloiiti.... Mogoče me je še najbolj razumela babica, toda tudi ona je imela preveč dela s svojimi lastnimi skrbmi. Denar, denar in Še enkrat denar. Samo o tem se je govorilo. Babica je bila strastna zbiralka nakita in ko je umrla, sem dobesedno z obema rokama rila po njeni skrinjici, v katerem je hranila dragocenosti... Toliko je bilo vsega! S svojimi lepimi oblekicami nisem smela iti nikamor. Le pri maminih prijateljicah sem se lahko kdaj pa kdaj igrala s kakšnim zoprnim otrokom, ki je bil dovolj primeren za mojo družbo. Kako hudičevo osamljena sem bila! Še danes zbolim, če nisem med ljudmi. Rabim jih kot dihanje in hrano, ne prenesem, da sem nekje sama!" Jelka je nato pripovedovala še o svojem šolanju. O tem, s katerimi sošolci so jo domači lahko videli skupaj in s katerimi ne. O tem, kako so bile učiteljice, vse po vrsti, z njo prijazne in, medene, v resnici pa je niso marale. Predvsem zaradi mame, ki jim je stalno visela za vratom. "Mama se je zmeraj pozanimala (celo to!), s kom bom sedela na avtobusu, ko smo se peljali na izlet. Na svoj značilen način je potem uveljavila svojo voljo, učiteljice pa, trape, so jo ubogale. Mogoče se je ie tedaj v meni prebudila ielja (najbri zaradi Ijubko-valnosti in trme), da bom nekoč učiteljica. Ampak ne kakšna trapasta koza, temveč odločna in pokončna! Ko sem nekoč, povsem nehote, o svoji ielji spregovorila pri kosilu, sem mislila, da bo starše kap. Strmela sta vame z odprtimi usti in se spogledovala. Oče je prvi prišel do besede. Rekel mi je, da se o tem ne bo več govorilo, ker je ie zdavnaj odločeno, da nadaljujemo šolanje na ekonomski fakulteti. Pika! Mama ga je poboiala po roki, se obrnila k meni in mi s smehljajem na ustnicah razloiila, kakšne so prednosti ekonomistov, utemeljila mi je, kako so lahko pomembni, uspešni ipd., da ne naštevam vseh bedarij. In ker je bilo pri nas tako v navadi, sem se ji nasmehnila še sama in pri tem s teiavo poiirala vse grde besede, ki sem jih kričala v sebi." "Res sem se vpisala na gimnazijo. Učenje mi, na srečo, ni nikoli povzročalo nobenih teiav. Enako dobra sem bila pri matematiki kot pri jezikih. Toda nisem bila zadovoljna Čutila sem, da v meni ni ničesar izjemnega, posebnega, s čimer so se odlikovali drugi sošolci. Nekateri so bili več kot dobri pri likovnem pouku, pri drugih predmetih pa ne. Toda bila sem jim nevoščljiva, ker sem čutila, da nekaj so. Niso bili suhoparno, povprečno nadpovprečni!" Njeni domači so nad Jelko še zmeraj bedeli. Kot senca so jo spremljali na vsakem koraku. Če se je ie slučajno zgodilo, da v določenem okolju niso vedeli, čigava je, so za to kmalu poskrbeli. Niso ji dovolili nobene spontanost, naključij, nepričakovanih srečanj, ničesar, kar bi jim podrlo njihove tako dobro skovane načrte. "Da sem bila zanje le sredstvo in skorajda nikoli iivo bitje, sem se zavedela šele dosti pozneje. Ko sem začela razčlenjevati tisto, kar se je dogajalo v moji duši. Sovraiila sem svoj večni smehljaj, ki se mi je kar sam od sebe ie vajeno naslikal na obrazu, če mi je bilo hudo ali pa če sem bila vesela. Toda pomenil ni ničesar. Bil je le krinka, obramba pred vdorom tujih oči! Počitnice sem skupaj s starši preiivljala kje vtujini, nekajkrat pri sorodnikih v Ameriki in Kanadi, dobro sem se znašla tudi na safarijih, kamor sta me odvlekla starša proti moji volji. Sovraiila sem tisto strastno pobijanje Hvali in nenehno hvali-sanje v zbranih druibah o pomembnosti trofej! Ob večerih, ko sem se lahko umaknila v svojo sobo, sem nekoč odkrila nov svet. Sanjarjenje. Ulegla sem se v posteljo, do spanja mi ni bilo in potem sem si predstavljala neki kraj, ljudi, dogodke, celo vreme na tak način, kot bi bilo meni všeč. Spoznala sem, da mi ti trenutki pomenijo vedno več. Bilo je (udovito! In tako se je dogajalo, da sem se vsakič, ko je to le bilo mogoče, umaknila v svoj svet, kjer sem "Uvela" iivljenje po svojem okusu. Ves blišč, ki sem ga morala iiveti skupaj s starši, mi ni prišel toliko do iivega." Potem je prišla matura, ki jo je Jelka preskočila, saj je bila v četrtem letniku odlična. Na maturantskem plesu je blestela v obleki, ki sta jo z mamo kupili v znani italijanski trgovini (imena ne znam napisati, upam, da mi bo Jelka odpustila). "Pri nas ni bilo nobenih naključij (kolikokrat sem ti to ie povedala?!) in zato nisem bila niti posebno presenečena, ko me je prišel prosit za ples Boštjan. Poznala sem ga, vsaj na videz, ie dlje časa, saj so v svojem kraju pomenili približno to kot mi v našem. Bil je prijeten, simpatičen fant, toda ob misli, da so mi ga določili starši, se mi je obračal želodec. Toda na mojem obrazu tega ni bilo videti Nasprotno! Mnogi so bili prepričani, da sern naravnost iarela od sreče, ker sem imelo tako imenitnega plesalca. No, ja, saj ni bil napačen, če ne bi bilo zadaj vseh tistih intrig in zmagoslavnih nasmeškov mojih staršev. Kar videla sem ju, kako ie razmišljata o tem, da mi bosta čez nekaj let, po končani fakulteti seveda, dovolila, da grem z njim v posteljo, in da zaplodiva naslednika, ki bo čez leta prevzel dinastijo! Še zmeraj sem bilo zanju pridna punčka, ki je skoraj vse ubogala, le v meni je začelo v reti do M mere, da sem včasih mislila, da me bo zadušilo. Bili so dnevi, ko nisem imela nikjer obstanka. Begala sern po stanovanju, obiskovala prijatelje, mrzlično tekala P° trgovinah in nakupovala vse, kar mi }e prišlo pod roke..." Nekoč jo je nepričakovana nevihta doletela tik pred frančiškansko cerkvijo v Ljubljani. "Nt mi kazalo drugega, kot da se zatečem v njeno notranjost. Vsa zadihana sem se usedla v zadnjo klop in si najprej obrisalo moker obraz. Bilo je poletje in zato mi je hlad, ki je vel iz temačne cerkvene lud)e dobro del. Sploh ne vem, kdaj se je zgodu° tisto nenavadno: nemir, ki sem ga nosila V svojem srcu, se je nekako ublaiil in. nenadoma sem dobila občutek, da se ml nikamor več ne mudi..." (konec prihodnjič) ftKMffVIL NaroČile za objavo sprejemamo po telefonu 0641223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po poŠti - do 12.30. ure dan pred Izidom Gorenjskega glasat Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. VOZNIŠKI IZPIT MED POČITNICAMI tel.: 22-55-22 AvTOŠOLA B in B AVTO ŠOLA B In B v Kranju na Begun|ski 1 O, tel.t 22-55-22 I Počitniški tečaj CPP se začne v ponedeljek, 26. avgusta, dopoldne ob 9.00 in popoldne ob 18.00. I NA KUPO VALNI Palmanova 27.8., Madžarska Lenti 24.8., Gardaland ali Aqualand 24.8., IZLETI - GARDALAND 31.8., možnost plačila na 2 čeka Rozman, tel.: 064/715-249 Z AVTOBUSOM NA IZLET 27.8. kopanje v Čatežu, 5.9. Lenti, 10.9. Trst Drinovec, tel.: 064/731-050 MONZA 8.9., METEOR tLo.o. 422-781 Palmanova, Lenti, Pourto Guaro, FORMULA 1 Cilka tel: 41-510 Oktoberfest 28.9. AVTOŠOI A Cifíí F KRA NJ Kategorije A, B, C in E - vse po ugodnih cenah! S rr'» ~7,«7~. A/C/tiV«/ V0zj|a. Q0LF p0L0 puNT0 tv^jqo cuo rs M fjfšU 064/324-767 Motorno kolo Yamaha 125, in tovornjak MB 814 lAVTOŠOIA GOLF ŠK. LOKA Izpit za tovornjak, prikolico, avtomobil ali motor? l^BL 064/62-44-52 Vsa vozila imajo klimatsko napravo! IttfjlMlIMlMSH^ AVTO ŠOLA GOLF EDINI V SLOVENIJI! DA VAM POLETI NE BO VROČE, IMAJO VSA VOZILA VGRAJENO KLIMATSKO NAPRAVO! V avgustu rekreacijsko drsanje v soboto in nedeljo, med 19. in 20.30 uro. Vstopnina: odrasli 500 SIT, otroci do 10 let 300 SIT. Možnost izposoje drsalk - 400 SIT. Na zgornjem delu športne dvorane parkirišče brezplačno. drsanje Na BLEDU GORENJSKA LETNA KOPALIŠČA VAS vabijo, d a jih obiščete pOČITNIŠKI VRnik GORENJSKIH KNJIŽNIC V AVGUSTU Delničarji L£KA in KRKE Kranj: odprto pon. • pet. od 10. do 19. ure. sob, ned, pra/niki od 9. do 20. ure; dnevna vstopnica: odrasli 400 SIT, mladina 250 SIT, sob . ned . prazniki, odrasli 500 Si T, mladina 300 Sit; popoldanska vstopnica: odrasli 300 SIT, mladina 200 SIT. sob., ned.. prazniki: odrasli 500 SIT. mladina 200 SIT. Otroci do 7 let Imajo vstop prost. MESEČNA VSTOPNICA 5.000 SIT. Radovljica: odprto pon. - pet. od 10. do 18. ure; sob., ned., prazniki. 10. do 19. ure: vstopnina: odrasli 400 SIT, otroci 300 SIT. popoldanska karta: odrasli 300 SIT. otroci 200 SIT Tržič odprto: vsak dan od 9. do 19. ure, ob petkih nočno kopanje od 20. do 23. ure; vstopnina: odrasli 400 SIT, otroci 250 SIT, predšolski otroci 90 SIT. nočno kopanje 250 SIT. Jesenic«: Odprto: vsak dan od 10. do 18 30 ure. Vstopnina: drasli 400 SIT, otroci do 14 let 250 SIT, predšolski otroci 100 SIT; popoldanska karta od 15 30 dalje: odrasli 250 SIT, otroci 250 SIT; MESEČNA VSTOPNICA: otroci do 14 let 2.500 SIT. odraall 4.000 SIT. Kropa: odprto: vsak dan od 10. do 18. ure; vstopnina; odrasli 350 SIT, otroci od 7 do 14 let. študenti, dijaki 250 SIT, otroci od 3 do 7 leta 120 SIT. Kamnik: odprto: vsak dan od 10. do 18 ure; vstopnina. 300 SH sob., ned. 400 SIT Radovljico: pon. 8.-19. ure, tor, sre. 8.-14. ure, čet. 10.-14. ure, pet. 8. -14. I ure, sob. 8.-12. ure Knjižnica B. Kanterdeja Bltdt pon., tor., čet., 8. • 14. ure, sre. 8. -19. ure. pet. 14. -19. ure I Kranj: pon., sre., čet., pet. 9. -15. ure, tor. 9. -17. ure, sobota - ZAPRTO Jesenic«: pon., tor. 8.-14. ure, sre. 8.-19. ure, čet., pet. 8.-14. ure, sobota 8. -12. ure I TrfUt pon , čet., pet., 9.-15. ure, tor., sre. 9.-17. ure, sob. - ZAPRTO $k«f ja Loka: pon., tor, sred., pet. ODRASLI 8. -14.30 ure, mladinski oddelek I 8.-14. ure, čet. 12.-19. ure - odrasli in mlad. oddelek Trata: sre. 14.-19. ure Železniki: tor. 15.-19. ure Žiri: pon. 14.-19. ure Gorenja vas: čet. 14.-18. ure Kamnik: pon., tor. 13. -19. ure, sre, čet., pet. 9. -15. ure Medvode: pon., sre., pet. 13.30 -19. ure, tor, čet. 8. -13.30 ure odkupujemo delnice LEKA po 9.52C SIT in KRKE po 5.200 SIT za gotovino. Tel.: 064/241-838 in 064/242-289 ČEŠKE TOPLICE W; 332-195 izlet v Češke toplice v SEPTEMBRU -ugodno, samo 220 DEM + prevoz. ^IREDITVE NA BLEDU danes, torek, 20. 8. 1996 ob 21.30 v Plesni dvorani Kazina BALLROOM, DANCING jutri, sreda, 21. 8. 1996 ob 20.00 v TPC/Bistroju VESELO PO DOMAČE NA BLEDU - ANSAMBEL ROBERTA ZUPANA četrtek, 22. 8. 1996 ob 16.00 v Športni dvorani Poletna hokejska liga: HK OLIMPIJA HERTZ : HK KAUFBEUREN ob 19.30 v Športni dvorani Poletna hokejska liga: HK SPORTINA BLED : HK ACRONI JESENICE petek, 23. 8. 1996 ob 16.00 v Športni dvorani Poletna hokejska liga: HK ACRONI JESENICE : HK CANADA TEAM ob 19.30 v Športni dvorani Poletna hokejska liga: HK OLIMPIJA HERTZ : HK KAC 20.30 Orgelski koncert v cerkvi Sv. Martina, nastopata: PAVEL KOHOUT IN JAKUB JANŠTA - vstop prost *Hhodnje leto niti za dvesto nemških mark prfrn€-9" avS^ta 1996 je v članku "Prihodnje leto niti za dvesto nemških mark" ieT^te^ kranjske noči g. A. GrmovŠek izjavil, da sem mu predstavil predračun za n£ur*nje na Kranjski noči in sicer za 400.000,00 SIT. Moram odločno demontirati ^oš°Vje navedbe- Okvirni predračun za prisotnost voznika, tehnika in reanimobila je ki ^154.000 SIT. Na ta predračun je omenjeni gospod izjavil, da raje plača kazen, Kra ,° nilja od te vsote. Mi smo nato v petek uradno obvestili Upravno enoto V> da zdravstvene ekipe na Kranjski noči ne bo. Nadaljnji ukrepi mi niso znani. Direktor OE ZD Kranj dr. Peter Štular, spec. spi. med. Neznanec ukradel blagajno Jesenice, 18. avgusta - V nedeljo je doslej Še neznani storilec med deveto uro dopoldne in tretjo uro popoldne doslej še neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v JavorniŠkem Rovtu. Storilec si je dodobra ogledal notranjost hiše ter si med drugim prisvojil tudi stoječo blagajno težko 150 kilogramov, v kateri je bilo več vrednejših zlatih predmetov ter večja količina denarja. Nekaj denarja je našel tudi v kuhinji, v celoti pa je lastnike hiše oškodoval za dva milijona in pol tolarjev. Kraj dejanja si je ogledala komisija, ki je našla nekaj uporabnih sledi, za storilcem pa kriminalisti še poizvedujejo. Nepravi zbiralec dobrodelnih prispevkov Radovljica, 16. avgusta - Pri starejši občanki v Mišicah se je v petek oglasil neznanec, ki je trdil, da za Društvo za cerebralno paralizo pobira prostovoljne prispevke. Z občanko sta se zapletla v daljši pogovor, nato pa je iz denarnice vzela tisočaka in mu ga izročila. Neznanec jo je nato poprosil, če mu lahko prinese telefonski imenik, kar je storila, denarnico pa pustila na kuhinjski mizi. Zbiralec prostovoljnih prispevkov je medtem iz njene denarnice vzel še 23 tisočakov, po krajšem pogovoru pa se je odpeljal z belo zastavo 101. Policija zbiralca prispevkov še išče, saj ga je oškodovanka policiji dodobra opisala, kriminalisti pa vse občane opozarjajo, naj bodo v podobnih primerih še posebej previdni. S steklenico v glavo Trboje, 17. avgusta - Sobotno zgodnje jutro je v trbojskem lokalu Parizar minilo vse prej kot mirno. Okrog pol ene ure zjutraj sta se dva znanca mirno pogovarjala, njun pogovor pa je zmotil vinjeni gost. Prišlo je do prerivanja, vendar pa so ostali gostje preprečili hujši pretep. Vendar pa vinjenemu U.D. še ni bilo zadosti, zato je proti odhajajočemu nasprotniku vrgel napol prazno steklenico piva. Ta pa je zadela povsem naključnega gosta v lokalu in ga poškodovala v predelu senc. Poškodovani je dobil posebno hude telesne poškodbe, sumijo, da ima zlomljeno levo senco, srboritežu pa sledi kazenska ovadba. Italijani z mamili Hrušica, 13. avgusta - V začetku prejšnjega tedna so se z osebnim avtomobilom iz Avstrije na mejni prehod Karavanke pripeljali trije italijanski državljani. Po opravljeni mejni in carinski kontroli so se policisti odločili za pregled vozila, pri katerem je sodeloval tudi policijski pes Šolan za odkrivanje mamil. Policisti so med preiskavo pri tridesetletnem D.F. našli 6 gramov hašiša, pri dvajsetletnem C.P. 0,8 gramov marihuane, pri devetnajstletnem C.C. pa 15 gramov hašiša. Policisti so trem italijanskim državljanom zasegli potne liste ter jih privedli pred sodnika za prekrške, ta pa je vsakemu odredil 25.000 tolarjev kazni ter izrekel varstveni ukrep enoletnega izgona iz Slovenije.Izginili so računalniški moduli Kranjski kriminalisti so minuli petek izvedeli za kaznivo dejanje tatvine, ki naj bi se zgodila dober mesec pred tem na relaciji med frankfurtskim letališčem, brniškim letališčem ter skladiščem ljubljanskega podjetja HTE, d.o.o. Doslej še neznani storilec naj bi na eni izmed teh relacij iz dveh kartonastih škatel, v katerih je bilo po petdeset deljenih mest za računalniške module, s spodnje strani odtujil iz prve 23, iz druge pa 25 ploščic za module. Po končanem dejanju je škatle zalepli s širšim lepilnim trakom tudi po zgornji strani škatle, tako da le-te niso vzbujale kakšnega posebnega suma. Storilec naj bi podjetje oškodoval za 1.051.000 tolarjev, pri iskanju storilca pa se bodo kranjski kriminalisti povezali tudi s Interpolom. "Prevzgojil" ju je Radovljica, 13. avgusta - V torek je dvaintridesetletni D. K., lastnik lokala Mišelinka, policiste obvestil, da je pri kraji zalotil dva otroka, in da naj bi ju ie prevzgojil. Policijska patrulja je takoj odšla v lokal, pred lokalom pa opazila dva otroka, ki sta bila s platneno vrvjo privezana za ielezno ograjo. V roki sta driala listek, na katerem je pisalo 'Kradel sem v Mišelinki'. Policisti so otroka odvezali, in ugotovili, da naj bi se otroka, eden ima devet, drugi pa sedem let pogovarjala, kako naj bi eden od njiju prejšnji dan z bratom iz lokala vzel steklenico gostega soka, ki naj bi ga kasneje skupaj popila. Njun pogovor je slišala uslužbenka ter povedala lastniku, ta pa je ukrepal z vrvjo in listkom. O ravnanju lastnika Mišelinke so obvestili okrotnega drtavnega toiilca, zoper D.K. pa so napisali predlog sodniku za prekrške zoper Zakon o javnem redu in miru, prav tako pa bodo zbrali vsa potrebna obvestila o protipravnem odvzemu prostosti. Varnostniki prijeli vlomilca Kranj, 17. avgusta - Kranjska varnostna družba Varnost nam je sporočila, da so njihovi varnostniki v soboto zvečer v škofjeloškem podjetju Loka uspešno prijeli vlomilce. V soboto zvečer petnajst minut pred deseto se je na dvorišču podjetja Loka sprožil alarm. Varnostnik je preveril vzrok zanj, zato je pregledal dvorišče, za paletami embalaže pa odkril dva vlomilca, ki sta si v povalno torbo že naložila sokove in brezalkoholne pijače. Varnostnik je osumljenca zadržal in ju predla policiji, policisti pa so ugotovili, da gre za dva mladoletnika s statusom begunca. • U.Š. Škode za poldrugi milijon tolarjev Zagorelo je seno Pred dvema mescema so zaradi hudega vetra, ki je pustošil po Komendi, ostali brez strehe, pred nekaj dnevi pa jim je pogorelo gospodarsko poslopje. Breg pri Komendi, 17. avgusta - Pregovor pravi, da nesreča nikoli ne pride sama, ampak ima dvojčke. Tako je tudi pri družini Ropret iz vasice Breg, ki jih je nesreča doletela že dvakrat. Pred dvema mescema so zaradi hudega vetra, ki je pustošil po Komendi, ostali brez strehe, pred nekaj dnevi pa jim je pogorelo gospodarsko poslopje. Ropretovi, ki jih ljudje poznajo tudi po kurji farmi, nočejo govoriti o nesreči. Časa je na taki kmetiji vedno malo in verjetno svoje smole nočejo obešati na velik zvon, saj mislijo, da ne bo nič boljše. Sosedje se spominjajo, da je pred poldne-vom kar naenkrat zagorelo na podstrešju gospodarskega poslopja, ki stoji ob stanovanjski hiši. Kamniški policisti, ki so bili o požaru obveščeni ob 11.50, so v poročilu zapisali, da obstaja utemeljen sum, da je zagorelo zaradi dotrajanega in pregretega dimnika, domači so kurili v gorišču za pripravo hrane za prašiče in takrat naj bi se pregrel dimnik. Sledilo je tlenje in vžig 20-tih ton sena. Gasilci iz Komende, Kamnika, Križa in Most so hitro ukrepali in ustavili požar, da se le-ta ne bi razširil na stanovanjsko hišo. Kljub uspešnemu gašenju je družina Ropret utrpela za najmanj 1,5 milijona škode. Na dvorišču zdaj žalostno stoji tisto, kar je ostalo od poslopja. Kakšne večje finančne pomoči še niso prejeli, pri čiščenju in obnavljanju pa jim pomagajo vaščani. Ne pravijo zastonj, da dobrega soseda spoznaš v težavah. • M. K. PREJELI SMO Avstralski Slovenec svari pred previsokim tujim kapitalom V zadnjem obdobju nas v dnevnem časopisju pretresajo novice na temo "Slovenski kapital v tujih rokah". Trenutno je zopet aktualna papirna industrija Videm Krško. Te neugodne novice so vzrok, da sem se odločil objaviti nekaj let star Članek, ki mi ga je moj bratranec -avstralski Slovenec - Martin Plut, pred svojim odhodom nazaj v Avstralijo potisnil v roke rekoč, naj ga objavim, ko bom ocenil, da je čas primeren. Martin Plut je kot 22-letni fant leta 1939 odpotoval v Avstralijo in tam preživel polno aktivnih 56 let. Bil je s srcem navezan na Slovenijo in se, osebno prisoten, veselil naše osamosvojitve. Kot odličen poznavalec razmer v Avstraliji in kot Slovenec, silno navezan na domovino, je čutil potrebo, da nas opozori na nevarnosti, ki bi nas utegnile prizadeti v prihodnosti. Takole piše: V zvezi z usmeritvijo slovenske industrije, ekonomije in politike v splošno privatizacijo, moramo biti zelo previdni. Ne bi bila primerna nekontrolirana prehitra splošna privatizacija, saj bi lahko sicer pripeljala do "splošne razprodaje" narodnega gospodarstva tujim investitorjem. Državljani Slovenije vsekakor ta hip nimajo zadostnega kapitala za nakup večjih in zato seveda bolj pomembnih podjetij, ki so osnova za narodno ekonomijo, splošno dobrobit in predvsem samostojnost. S prehodom te industrije v roke tujih državljanov, bi s tem prevzeli podobne pogoje, kot so prevladovali pred drugo svetovno^ vojno, ko je bila domaČa ekonomija kontrolirana izven državnih meja in s tem paralizirana. To je bila tudi ena od utemeljitev kasnejših povojnih revolucionarnih postopkov v gospodarstvu. Oglejmo si sedaj dogodke in posledice v drugih delih sveta, ki nam lahko sluzjo kot dragocena izkušnja in poduk, kako se obvarovati političnih in gospodarskih katastrof v prihodnje. Ko je leta 1972 Mr. G. Whitlam - ki je bil 23 let v opoziciji - zmagal na volitvah in postal federalni predsednik avstralske vlade, je bil eden njegovih prvih ukrepov, da je po približno 10. letih sodelovanja avstralske vojske z neuspešnimi ZDA silami v Vietnamu odpoklical avstralsko vojsko, po mnogih žrtvah, nazaj domov. S tem je končal zavezništvo med ZDA in Avstralijo na tem področju. Tega mu Amerika nikakor ni mogla odpustiti. To se je izkazalo nekaj let kasneje, ko je tajna ameriška služba aktivno in uspešno pomagala pri padcu Wnitlamove vlade. Leta 1975 je tedanji generalni guverner angleške kraljice v Avstraliji odstranil Whitlama in njegovo vlado, ki je bila le nekaj mesecev poprej drugič in ponovno z veliko večino izvoljena. Odstranitev konsti-tucionalno izvoljene vlade, je povzročila neizmerno razburjenje po vsem kontinentu, kar je imelo za posledico odločitev, da je Avstralija postala samostojna republika nedvomno desetletja prej, kot bi sicer Eden glavnih razlogov za odstranitev Whitíamove vlade pa je bilo tudi in predvsem dejstvo, da si je ta vlada poskušala izposoditi 11 milijard avstralskih dolarjev, da hi odkupila tuj kapital, s čimer bi odstranila tujo kontrolo nad avstralskim gospodarstvom - seveda v prid Avstralije same. Še danes so mnoga podjetja pod tujo kontrolo, čeprav se je ta sporna točka v zadnjh letih nekoliko omilila, predvsem zahvaljujoč zakonodaji, ki na posameznih področjih Ígospodarstva dovoljuje le do-očen procent tujega kapitala. In ravno v tem dejstvu naj bi bila ta zgodba nekoliko poučna za Slovenijo. Če je velika in bogata Avstralija tako močno čutila potrebo po kontroli lastne ekonomije, mora biti ekonomska neodvisnost mladi, politično razvijajoči se Sloveniji, toliko bolj potrebna. Tako bi se izognili bodočim ekonomskim in tudi političnim nevarnostim in celo katastrofam. Slovenija se mora vsekakor braniti pred previsokim tujim kapitalom. Višina tega kapitala mora biti zakonsko regulirana. Naj se potrebni kapital raje zbira - pa Čeprav počasneje • preko domačih delniških družb, zadrug in tudi slovenskih državljanov s pošteno prisluženim in priv-račevanim kapitalom. Martin Plut, avstralski Slovenec, ki nam je iskreno svetoval, kako naj ravnamo v prihodnosti, je potem ko je večino življenja preživel v Avstraliji, umrl v novembru 1995 star 78 let. Martin Jaklič, dipl. ing. V MurgJah 141, Ljubljana Vtisi z izleta na Veliko planino Ko smo se v nedeljo, 11. avgusta 1996, z Glasovci odpeljali iz Kranja proti Kamniku, ter nato z gondolo prispeli precej visoko, a še ne dovolj, nam je priskočila na pomoč še sedežnica, da smo na cilj prišli čili in spočiti in nam je bilo potrebno še slabih 20 minut - končni cilj kapelica Marije Snežne na Veliki planini, kjer je bilo slavje in se je darovala tudi sv. maša. Že med potjo so nas pogostili z dobro voljo, da je bilo na planini še več veselja in užitka za vso večglavo množico. Verjetno je bilo za tiste, ki so prvič stopili na to planino še večje veselje na pogled na vse to planinsko lepoto, ker se vse z besedo in opisom ne da ovekovečiti teh naših gora in planin. Ravno zato moram pohvaliti organizacijo Glasa, da so nam to omogočili. Organizacija sama z vo-dičko na čelu je bila zelo v redu - nikakor se pa ne da izogniti kakšni malenkosti, ker je pač vsaka glava po svoje pametna in želi uživati po svojih močeh - zato je vodiču težko uskladiti vse probleme. Vreme v popoldanskem času nas je malo osvežilo, a hudega ni bilo. Ko smo se pa vračali proti domu, pa je močno deževalo (prava nevihta) in ko smo prispeli do Kranja - se mor am po tej poti zahvaliti naši vodički za nesebično pomoč, da nisem bila mokra - me je pripeljala do doma. Če bi bili vsi ljudje pripravljeni pomagati drugim v težavah, bi bilo tudi nam malim in priletnim bolje in veselejše. Torej še enkrat hvala podjetju "Glas" še posebej pa vodički. Še več takih izletov si marsikdo želi. Zadovoljna i/ktnica Justina Kranj, 12. 8. 1996 Glasov izlet po Koroškem V soboto, 3. avgusta 1996, smo z Glasom rajžali po Koroški Bil je zelo prijeten izlet, kljub ne najlepšemu vremenu. Pred kinom Center smo čakali, da pripeljeta avtobusa z Jesenic in iz Škofje Loke. Zamenjati je bilo treba avtobus in smo imeli glede na napovedan odhod četrt ure zamude. To čakanje pa ni bilo naporno, kajti vodič nas jc takoj potolažil s šilcem "ta hud'ga" in rekel, da je za ozemljitev. Nato sta avtobusa odpeljala proti Ljubelju. Prva postaja je bila na Deteljici. Pred Restavracijo nas je že čakal vroč čaj in sendvič. Muzikantje, ki smo jih imeli s seboj, pa so Že "vrezali" nekaj poskočnih viž- Toda vreme nam ni bilo naklonjeno. V pol ure se je razbesnela nevihta in "lilo je kot iz škafa". Mi smo se odpeljali, naliv pa je tudi hitro ponehal. V Celovecu nas je pričakal predstavnik za turizem. Tukaj smo takoj eno slovensko vrezali za začetek. Predstavnik pa je tri udeležence obdaril. Najmlajši je dobil plišasega celovškega zmaja, najstarejša udeleženka je dobila uro. Povedati pa je treba, da je bila stara 99 let. In najstarejši je dobil uro. V mestu smo po programu ogledali znamenitosti ob razlagi vodiča. Popoldne smo se odpeljali, da si ogledamo Minimundus. To je res nekaj zanimivega. Ker je kar močno deževalo, sem se odločil, da si bom to ogledal ob sončnem vremenu z brošuro, ki je v slovenskem jeziku, kjer piše, kje se kaj v svetu nahaja. Pri odhodu od tukaj pa smo pri avtobusu dobili bogat sendvič mesarije "Arvaj" in pločevinko piva. Odpeljali smo se do Vrbskega jezera in Z ladjo do otoka. Deževalo ni več in posijalo je tudi sonce. Muzikantje pa so skrbeli za dobro voljo in kjer je bilo motno zaigrali in zapeli. Tudi v avtobusu proti domu je bilo veselo in polno smeha. Meni osebno je bilo zelo všeč in sem se odločil, da bom na Glasov izlet še Šel. • P. F. Izjava Predsedstvo PZS je ob seznanitvi z dogodkom v Vratih iz časopisov Gorenjski glas, Slovenske novice in Nedeljski dnevnik oblikovalo 12. avgusta 1996 naslednjo izjavo: Planinske koče so od nekdaj postojanke, katerih vrata so odprta vsem obiskovalcem gora, ki so željni in potrebni počitka in okrepčila. Dogodek v Aljaževem domu v Vratih, ko je predsednik PD Dovje Mojstrana g. Stanko Kofler v soboto, 3. avgusta 1996, odgnal premočene planince zato ostro obsojamo. Njegovo ravnanje je v nasprotju s humanimi človeškimi odnosi in postavljenimi planinskimi pravili. Pričakujemo, da se bo do dogodka opredelil tudi Upravni odbor Planinskega društva Dovje Mojstrana, častnemu sodišču pa prepuščamo, da presodi, ali je omenjeno ravnanje predsednika PD skladno s častnim kodeksom slovenskih planincev. PREDSEDNIK PZS Andrej BRVAR Sporočilo za javnost Upravni odbor Planinskega društva Dovje - Mojstrana je na sVóji seji dne 13. avgusta 1996 med drugim razpravljal tudi o neljubih dogodkih, ki so se pripetili na akciji "Slovenija - moja čista deže- la" v Mojstrani dne 3. avgusta 1996, in v katerih je sodeloval tudi predsednik društva g. Stanko Kofler. Upravni odbor se v imenu članov PD Dovje - Mojstrana v celoti ograjuje od izjav g. Koflerja, ki v ničemer ne predstavljajo stališče Planinskega društve Dovje - Mojstrana, pač pa so to v celoti osebna stališča g. Koflerja z vso osebno odgovornostjo in morebitnimi posledicami. Kljub temu pa Upravni odbor čuti dolžnost, da se v imenu članov PD Dovje -Mojstrana opraviči organizatorjem in udeležencem akcije, posebno še neposredno prizadetim, krajanom Dovjega in Mojstrane, županu in občanom občine Kranjske Gore ter celotni slovenski planinski javnosti. Planinsko društvo Dovje • Mojstrana že vrsto let skrbi za oskrbovanje Aljalevega doma v Vratih, da le-ta lahko nudi zatočišče vsem ljubiteljem gora in narave. Želimo, da tako ostane tudi v prihodnje, in da bo Aljažev dom vedno odprt za vse, ki prihajajo v dolino Vrat kot pravi planinski prijatelji. Glede na to, da g. Kolfer kot predsednik društva kljub vabilu ni bil prisoten na seji, bodo o morebitni krštivi pravil društva in častnega kodeksa slovenskih planincev odločali ustrezni organi društva na svojih prihodnjih sejah. UPRAVNI ODBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA DOVJE - MOJSTRANA Epidemija norih strank Predvolilni pašnik. Na njem se pasejo, poležavajo, prežvekujejo nore stranke. Ob predvolilni epidemiji norih strank se mi zdi - kol pisatelju - prav, da še enkrat povem tudi v Gorenjskem glasu: Samostojna večstrankarska parlamentarna republika Slovenija je Še rosno mlada. Zato je še preveč samoljubna in premalo samokritična. Od njenih številnih otroških bolezni naj povem le nekaj tistih, ki ovirajo zdravo rast slovenske kulture, umetnosti in s tem utrjevanje slovenstva. Seveda ne slovenstva v smislu nestrpnega nacionalizma, temveč slovenstva, ki ga ple-menitijo strpnost, etika, morala in estetika. V epidemiji otroških bolezni naše mlade države nas zmedenost in ogorčenje ljudi ne sme mrtvi-čiti z obupavanjem. Preveč upanja prinese razočaranje, vendar, pri tem ne smemo pozabiti stare latinske modrosti: Če ni upanja, začne srce utripati vedno bolj počasi! Ob predvolilni epidemiji norih strank se mi zdi - kot pisatelju - prav, da še enkrat povem tudi v Gorenjskem glasu: Naši poslanci, politiki in ministri preštevilnih strank v odnosu do kulture in umetnosti nenehno hinavčijo! Skrivanje dejstva, da štejejo kulturo za neprodukcijsko zvrst, je klavrna hinavščina! Skrivanje dejstva, da v posameznih izobraževalnih ustanovah vedrijo in oblačijo premalo šolani lastniki nekdanjih rdečih knjižic, in da so v drugih izobraževalnih ustanovah vedno bolj glasni pristaši katolizacije poukov - je epidemična hinavščina! Ali ni za kulturo in umetnost trditev, da je nuš gospodarski položaj že zelo uspešen, a da je politični položaj še mnogo boljši - smešna hinavščina?? Predvolilno govoričenje večine naših strank, da na prvem mestu skrbijo za kulturo in umetnost, je nesramna hinavščina!! Odrešilna za rast kulture in umetnosti bi bila pogumna odločitev, da z vodilnih položajev, od baze do vrha, čimprej naženemo vse hinavce! Molierov Tur-tuffe je namreč v primerjavi z našimi funkcionarskimi hinavci diletant! Ob predvolilni epidemiji norih strank se mi zdi - kot pisatelju - prav, da še enkrat povem tudi v Gorenjskem glasu: Naš jezik, naša slovenščina, naša materinščina, je v kaotični nevarnosti, da bo utonila v snobovski uporabi čimbolj neznanih tujk in v besednem močvirju angleščine in nemščine. Več kot šestdeset odstotkov slovenskih podjetij vseh zvrsti uporablja za naslove svojih trgovin, lokalov, tovarn in za imena svojih proizvodov angleške ali nemške besede! Kinder la-den, kinder jajčka pa angleške spakedranke in tako dalje vedno bolj vsiljivo! V večini evropskih držav česa takega NI! Državni zbor R Slovenije bi moral sprejeti zakon: V Sloveniji morajo imeti slovenska podjetja in slovenski proizvodi slovenska imena! Kdor tujih naslovov v šestih mesecih ne bo zamenjal za slovenske, mu bo delovanje ustavljeno, dokler ne bo izpolnil zahteve zakona! Če tak zakon že imamo, pa zaslužijo kazen kršitelji tega zakona in čuvaji naših zakonov, ker kršiteljev zakonov ne predajo sodišču! Ob predvolilni epidemiji norih strank se mi zdi - kot pisatelju - prav, da še enkrat povem tudi v Gorenjskem glasu: Ne samo med politiki in poslanci - tudi med kulturniki je preveč dvonožnih kameleonov, ki spreminjajo barve, ko se selijo iz stranke v stranko kot notorični pivci iz gostilne v gostilno. Pisatelj H. Hesse razmišlja: "Prav je, da tudi intelektualci pridemo iz slonokoščenega stolpa umetniške ustvarjalnosti, kadar je narod v nevarnosti zaradi zunanjih sovražnikov ali kadar narašča nasilje domačih vodilnih funkcionarjev. S tem pa še ni rečeno, da smo pripravljeni žrtvovati svojo duhovnost, tradicijo in svobodo osebnega duha za trenutne potrebe dnevne politike. Stra-hopetnež je tisti, ki beži od žrtvovanja in nevarnosti, kadar je njegov narod v organski stiski. Strahopetnež ali celo izdajalec pa je tudi tisti, ki izda načela duhovnega sveta zaradi materialnih koristi in seveda tisti, ki vladajoči stranki prepusti odločitev o tem, koliko je dva krat dva!" Ob predvolilni epidemiji norih strank se mi zdi - kot pisatelju - prav, da še enkrat povem, tudi v Gorenjskem glasu: Iz krize morale se kotijo še razne druge krize! Naj jih nekaj imenujem z izrazi, sposojenimi iz naše družbeno gospodarske "sfere": Stabilizacija tartifovstva, devalvacija resnice, inflacija laži, revalorizacija družbenopolitične in kazenske neodgovornosti. V močvirju teh kriz se slovenski narod in njegova kultura začneta pogrezati! Najprej seveda v apatijo in duševno emigracijo. Duševni emigranti pa ne morejo ne slovenskemu narodu ne slovenski kulturi in umetnosti pomagati po strmi in kostanjasti poti v demokratično, humano in ideološko prihodnost. Živimo v orvelističnem Času! Orvelizem in njegova nasilju spreminjajo Človeško srce v minitranzistor, ki hkrati sprejema in oddaja le direktive in ukaze mnogobarvnih oblasti. Človeški možgani so samo še "pancer" varovalka, da mikroračunalniki v človeš- kih robotih ne pregorijo. Ljudi iz krvi, mesa in duha, ki si upajo misliti s svojo glavo ter s svojim srcem ljubiti in sovražiti, je vedno manj!! In potem to manjšino začne počasi razjedati vesoljni strah. In ta se raztopi v apatiji! ki je morilka upanja. Kajti upaš samo dotlej, dokler te je za karkoli še strah. V Človeku brez upanja pa pogine sleherna ustvarjalnost!! Ob predvolilni epidemiji norih strank se mi zdi - kot pisatelju - prav, da še enkrat povem, tudi v Gorenjskem glasu: Modernega pa tudi modnega eksperimentiranja v umetnosti ne smemo zavirati Seveda pod pogojem, da je obrtno kvalitetno in osebno doživeto - kajti sleherna umetnost brez strastnega iskanja novega, neznanega -stagnira! Stagnacija pa j vedno začetek zaostajanja, staranja. Ob tem moram omeniti plagiatorstvo. Plagia-torjev je pri nas neprijetno število. Klanovski kritiki pri' pričujejo javnost pa tudi ministrstvo za kulturo, da v današnjem internetovsko enovitem svetu plagiatorstva sploh ni več. Kljub tem poroznim poskusom razgk' dan potrošnik umetnosti Št vedno ve, kaj je naslonitev ali oploditev ob svetovnih vzornikih in kaj je plagiat' Ob tem še nekaj besed o resnici in pravičnosti. Kulturni delavci vemo, da resnico najbolj sovražijo vladajoč Janusi. Nekaznovani tatovj družbene lastnine in uničeval' ci kulturne dediščine potrjujejo resnico, da ptice roparic* ne pojejo. Pri nas skrivamo resnico da tudi v kulturni srenji iščejo krivce - krivci-Če kradeta veljak in revyj oba pravično "tiramo", VeJ' jaka prero-tiramo, a revč^f are-tiramo. V zvezi s pra\'*' nosijo naj povem, da je pred petsto leti zapisal Erazem Rotterdamski: "Fanatizem katerekoli barve ]* križanec duha in nasilja, ® vsiljuje svojo ideologijo ve' soljnemu svetu in s tem človeško skupnost razcepi privržence in nasprotnike, prijatelje in sovražnike, junake in zločince," (pri n j v partizane in domobrance); "Vsako nasilje nad misljj0^ vojna napoved duhovni sv° bodi človeštva. Zato human0' dialoško usmerjen Človek n prisega na ideologijo, ki je n oblasti in se veže na noben vladajočo stranko, ker. I dolžnost člana stranke, a gleda, čuti in misli stranka' ko. S tem sam sebi zapra svobodo mišljenja in delova ja. Brez te svobode PapL pravičnost nemogoča. *\r^ vičnost je edina ideja, W morala biti človeštvu skup71 kot najvišji ideal!" .// Ob predvolilni epiderW{ norih strank se mi zdi ■ ( pisatelju - prav, da še en* povem tudi v Gorenja glasu: in Zgubljamo govonef pisano materino besedo! fv^ bili smo trdo, ostro pa 1j0, toplo moško in častno bes Prelomili in požrli smo sw besedo. Nikogar ne držim fl[ besedo! Naša beseda se s. uresničila, še ni meso p<>s le Ne pridemo do besede-■ t oglašamo se k besedi r' je molčanja!! ^rktf • Igor T°rK Gorenjski glas Vas vabi na prijetne izlete Kdaj ste bili zadnjic v Živalskem vrtu? Od 24. avgusta do 1. septembra bo v Gornji Radgoni wetijsko živilski sejem. Na ogled sejma Vas vabimo z Gorenjskim glasom predzadnji sejemski dan, v soboto, y. avgusta. Izlet bo celodneven, z odhodom iz Radovljice skozi Kranj in Škofjo Loko do Gornje Radgone. Povratek zvečer, poskrbeli bomo za popotni-c°- Prispevek k stroškom: 2.900 tolarjev na osebo; za kočnike Gorenjskega glasa le 2.200 tolarjev! Vseh prijav ^Prejmemo le za en avtobus! Saj res, kdaj ste zadnjič obiskali Zoološki vrt mesta Ljubljana, edini pravi živalski vrt v Sloveniji? Ne trudite *e Z razmišljanjem in brskanjem po koledarjih - dovolj bo, j* preverite, ali imate v petek, 30. avgusta prost dan, da z gorenjskim glasom obiščete Zoološki vrt. V petek boste v Gorenjskem glasu lahko reševali nagradno križanko Zoološkega vrta, že danes pa Vam priporočamo, da se Pfijavite za ta Glasov izlet. Avtobus podjetja Meteor bo "opoldan odpeljal iz Radovljice skozi Kranj, Škofjo Loko ln Medvode /če bo vsaj pet prijav, bo avtobus začel vožnjo *Q Jesenicah!/. Po zaključku sprehajanja po živalskem Vrr" se bomo ustavili še na večerji - prispevek k stroškom Weta: 2.500 tolarjev; za naročnike Gorenjskega glasa in ^üzinske člane samo 1.800 tolarjev; za otroke do 15. leta z8olj 1.200 tolarjev. Do prve sobote v septembru so še trije slabi tedni, vendar je treba pohiteti s prijavo za Glasov zadnji letošnji SuPer izlet po avstrijskem Koroškem, s turističnim 0&edom in nakupovunjem v Celovcu; obiskom Mini-^undusa; plovbo po Vrbskem jezeru. Izlet bo v soboto, 7. septembra, odhod avtobusov ho z Jesenic in iz Radovl-llCe; oziroma iz Škofje Loke in Kranja. Prispevek k stroškom izleta 3.100 tolarjev na osebo, kar velja le za 'Naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane; naroČni-*'» ki ste za letos plačali celoletno naročnino, doplačate za a izlet samo 2.700 tolarjev. Ker je izlet posebej primeren *a mlajše in najmlajše, tudi za ta izlet velja: samo 1.500 olarjev za otroke do 8 let, oziroma 2.100 tolarjev za °fnovnošplce od 8. do 15. leta. Zagotovili bomo prevoz Z dobnim avtobusom in luksuzno ladjo, zajtrk in odličen ^rvajev sendvič za popotnico, Union pivo ali ledeni čaj za SQšenje leje ter vstopnico za Minimundus. Prijave c^fcrnajo tudi naši sodelavci v turističnih društvih po °renjskem - kjer Vam bodo pri takojšnjem plačilu **>škov izleta do vključno 30. avgusta odobrili S PEUGEOT 205 XL. I. 86, 56000M 5800 DEM. AVTO LESCE 719-11* 26664_ __ Z 101 GX I.90, 55000 km. reg. \^f' 2300 DEM. AVTO LESCE 719-11° , JUGO 55 KORAL, I. 90, reg. gSA 75000 km, 3500 DEM. AVTO 719-118 v mesecu avgustu Pri nakupu 2 avtoplaščev &m@£ vam Pri nakupu 4 avtoplaščev ©a^xa™ vam podarimo majico Polo in operemo avto« BOLTEZ VAŠ NAJBOLJŠI PARTNER ZA VARNO VC KRANJ, Staneta Žagarja 58c Telefon:064/331-639, 331-662 • CHEROKEE 3 štirikolesni pogon servo volan z nastavitvijo po višini zapora diferenciala zadaj bočne ojačitve Zračna blazina (US full size) 1 leto garancije za neomejeno število km električni pomik oken in zunanjih ogledal zatemnjena stekla centralno daljinsko zaklepanje široke bočne obloge v barvi karoserije paket dodatne osvetlitve prtljažnik na strehi pokrivalo za prtljažni prostor Alu-platišča (GRIZZLY) 15"x 17" klima *> Motor 2,5 L Cena: 46.882 DEM o Motor 2,5 TURBO DIESEL Cena: 50.362 DEM CHRYSLER LEASING D+8% CHRYSLER KREDIT D+6% Pooblaščeni prodajalec: AVTOHIŠA MAGISTER, d.o.o. Prešernova ul. 21, 4240 Radovljica tel. 064/ 715 015, faks 064/ 715 015 bT"—■ r^i CAMPUS, ohranjen, 5 V, rdeč, r^yistracija junij 97 in nov BOJLER VbVL^1' cena P° d°9o- ^^■»00-061 26562 °8haarT1 ohranjeno in reg. Z 7501. 84 tar: 400 DEM ali po dogovoru <£°^^*310-537_26596 G0LF letnik 1981, cena po ™Voru. ©212-687 26597 v^tovane bralke, cenjeni bralci - iskalci zaposlitve! krškem glasu objavljamo Vašo in našo GORENJSKO BORZO DELA z ^Posrf Vam P°ma9amo prvi iskanju zaposlitve, ne le za tiste, ki iščete prvo '^ete h ^ ^ SOCJelovanju ste vabljeni tudi vsi, ki bi radi zamenjali delo in si ^ vas žo Pn'oznost za poklicni uspeh, za večji zaslužek, itd. Naša storitev javit6. i? DrezPlačna, zato vas vabimo, da se nam na spodaj navedeni način ^a9ov f Premišl)u)te preveč, poskusite USPETI - gorenjski pregovor pravi: y v 'ant še ni pri fejst punci spal". POKLIC (smer in stopnja izobrazbe): IsKaNo STAROST: PODROČJE DELA: E ŽELJE: OOftpKi Podatki, ki ne bodo objavljeni, IN DOVOLJUJEM, da jih C|NWSKI GLAS SPOROČA zainteresiranim podjetjem: 7'N PRIIMEK:........................................................................................ ^LOV: TELEFON: Go?«£P '^POLNITE S TISKANIMI ČRKAMI in pošljite na: J^iski glas. Zoisova 1, 4000 KRANJ. iščejo podjetja in podjetniki: vsi podatki in informacije o iskalcih ^javlja"**1"1 na razP°la90- Pokličite Gorenjski glas: 064/223-444. e|°vria i Dodatke o iskalcih zaposlitve - naveden je poklic in dodatna s°d na DosoD|ienost ali stopnja izobrazbe. Za potrebe delodajalcev je % j. navedena šifra, pod katero imamo evidentirane tiste, ki si iščejo delo. Ndaj^jjj ,el">ik, ključavničar, 66/632; • tekst, konfekcijski tehnik + ?J°Pnjià i!?-"33; • brez zaposlitve: osnovna šola, 634; • prodajalka, V. aik'*,íl»* 617 * administrator, 636; • strugar - obdelovalec kovin, IV. pLU,Ve'6lo '1? "pravni tehnik, V. stopnja, 638; • šivalec zgornjih delov i i0n°ih L os»ovna šola, 640; • ekonomski tehnik, 641; • trgovka IV., 64 ik< 643°aercialna' v- stopnja, 642; • gimnazijski maturant - turistični **5 • • končana 3-letna trgovska šola, 644; • delavka - osnovna šola, a so podJetJa In podjetniki: vsi podatki in informacije o iskalcih na razpolago. Pokličite Gorenjski glas: 064/223-444. GOLFA poceni prodam reg. do 4/97. ©682-737, popoldan 26605 Prodam GOLF JXD I. 91 in 88 rdeče barve, ohranjen in GOLF JGLD I. 85, ugodno.I ©312-255 26639 Prodam R 21 in 9 oba lepo ohranjena, ugodno prodamo, možen kredit. ©312-255 26640 Prodam BMW 316 I. 84, kov. sive barve, lepo ohranjen, prva lastnica. ©312-255 26641 Prodam ŠKODO I. 93 in 91 rdeče barve, ohranjen, ugodno. ©312-255 26642 Prodam SUZUKI MARUTI 800 SITY STAR, I. 95, siv. kov. barve. ©312- 255 26643 ZASTAVA 101 I. 88, reg. 1/97, cena 2300 DEM. AVTO LESCE 719-118 26645 LE BARON 2.5 bencin. 1.92,100.000 km, 13900 DEM. AVTO LESCE 719- 118 26646 JUGO 55 KORAL, I. 89, reg. 4/97, 3000 DEM. AVTO LESCE 719-118 26647 JXD I.86, reg. 3/97, nove gume 6200 DEM. AVTO LESCE 719-118 26648 ŠKODA FAVORIT 136 I. 92, 88000 km, 6500 DEM, prodam. AVTO LESCE 719-118 26649 LADA SAMARA 1.3 I. 93, metalic, reg. 4/97, 7900 DEM. AVTO LESCE 719-118 26650 R 5 CAMPUS I. 90, 5 v, met. zelen, prvi lastnik. AVTO LESCE 719-118 JXD I. 86, reg. 4/97, nove gume, 6200 DEM. AVTO LESCE 719-118 26652 ALFA SUD 1.2 I. 82, reg. /97, 2000 DEM. AVTO LESCE 719-118 26653 AX 11 TGE, I. 90, 76000 km, 5 v, cena 6500 DEM. AVTO LESCE 7119- 118 26654 JUGO 55 I. 84, reg. 5/97, cena 1000 DEM. AVTO LESCE 719-118 26655 FORD FI ESTA 1.3 nevprot I.93, prvi lastnik, reg. 2/97, 13900 DEM. AVTO LESCE 719-118 _26656 FIAT 1.-9 bertone, I. 79, reg. 10796, 6500 DEM. AVTO LESCE 719-118 2665?__ FIAT TIPO 2.0 16 V, I. 93, dodatna oprema, 15500 DEM. AVTO LESCE 719-118 26658 AUDI 50 1.8 S, letnik 92, prvi lastnik, 'klima, usnje. AVTO LESCE 719-118 FORD MONDEO 1.6 16 V, I. 93, reg. 4/97, 22400 DEM. AVTO LEWSCE 719-118 26660 ALFA 75 1.6, I. 86, reg. met. zelen, 6900. AVTO LESCE 719-118 26661 AUDI 80 1.9 TDI, I. 94. 139.000 km, usnie, klima. AVTO LESCE 719-118 26662_ _ FORD ESCORT 1.8 16 V, I. 93, prvi lastnik, 18500 DEM. AVTO LESCE 719-118 26667 OPEL CALIBRA 2.0 I 16 V, I. 91, klima 23.900 DEM. 719-118 26668 OPEL ASTRA 1.6 I GT I. 92, cena 16900 DEM. AVTO LESCE 719-118 26669 _ R CUO 1.2 RN, I. 93, reg. 3/97, prvi lastnik. 26000 km. AVTO LESCE, 719-118_26670 Prodam LADO NIVO, I. 12/86, cena po dogovoru. ©712-363 26681 ZAPOSLITVE KV KUHAR "pripravnik" dobi redno zaposlitev. ©49-068, 0609/628-068 25233 Najbolje prodajan program do sedaj pri nas. Izreden zaslužek. ©53-410 ali 0609/634-584 25403 Nudim dobro plačano delo v okrepčevalnici. ©43-583 25824 Takoj zaposlim dva delavca za elektromehanične storitve na terenu. ©51-310, zvečer 26050 Zaposlimo samostojnega AVTOK-LEPARJA.©241-168 26093 Gostilna ZARJA Trboje zaposli KUHARJE za redno in NATAKARJE pogodbeno.© 49-305 26560 NADPOVPREČNO plačilo nudimo za zastopniško prodajo zanimivega artikla. Kličite vsak delavnik od 8-10 h na ©069-61-762 26567 Svetovno znana nemška firma LR INTERNACIONAL išče pridne in zanesljive sodelavce. Možnost dobrega zaslužka. ©328-242 26591 ČUDOVITO DELO v kozmetiki vam nudim, nagrade v DEM, napredovanje, visok zaslužek. ©862-669 26502 Takoj zaposlimo VOZNIKA C in E kat. za vožnje v mednarodnem prometu. ©721-118, 0609/621-040 26503 Sposobne ZASTOPNIKE za Gorenjsko iščomo.©327-158 26532 Iščemo več ZASTOPNIKOV za področje Gorenjske, Domžal in Med- VOd.©52-122 26546 ZAHVALA Ob boleči izgubi 'dragega očeta ZDRAVKA KOCIJANČIČA iz Radovljice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli poslovit, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče, nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih in ga pospremili na njegovi zadnji poti. HVALA VSEM! Sin Zdravko z družino OSMRTNICA In ie se poslavljam. S pesmimi ptic pred oknom, Z vonjem cvetic. Zbogom ljubljene oči. Spremljale ste me v življenju vse do danes kakor zvezde. (Seifert) V 87. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama in babica FRANČIŠKA MAJNIK roj. Slatnar Pogreb drage pokojnice bo jutri, v sredo, 21. avgusta 1996, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. Žalujoči: hčerka Nuša z možem, vnuki Mitja, Matej, Lina in Lucijan ter ostalo sorodstvo OSMRTNICA Sporočamo, da nas je v 34. letu starosti tragično zapustil ljubljeni sin, brat in stric DARKO HUBER Žara bo danes, v torek, 20. avgusta 1996, v mrliški vežici v Kranju. Pogreb pa bo v sredo, 21. avgusta 1996, ob 15.30 na kranjskem pokopališču. VSI NJEGOVI V SPOMIN Spomin na tebe je močnejši od resničnosti, zelo, zelo te dragi pogrešamo vsi. Zakaj kruta usoda to nam naredi, da večno za teboj žalujemo mi. Tako je lep in mlad, oh kako te imamo radi. 21. avgusta bo minilo dve leti žalosti, odkar nam je kruta usoda vzela dragega sina in brata BOGA ERJAVCA Hvala vsem, ki se ga spominjate in prihajate na njegov grob in prižgete sveče. V žalosti: mami Joži, sestra Tatjana in Fikret 20.000 SIT tedensko alhko zaslužite s polnjenjem okrožnic, začnite takoj! Za brezplačne Informacije pošljite naslovljeno kuverto na naslov: Heine Matej, Zali log 4, Železniki 26199 Iščem delavca za stavbeno kleparst-vo. Radovljica, 715-814 26306 Za terensko delo nudimo redno zaposlitev. ©57-792, v sredo 26333 Do 20.000SIT tedensko lahko zaslužite z delom doma. Ponudba omejena. Za brezplačne informacije pošljite. naslovljeno kuverto z znamko na naslov: Gregor Cotman, Valjavčeva 5 Kranj 26471 Iščemo pizzopeka in natakarico. ©725-190 26474 Želite v prostem času dobro zaslužiti, ste resni, pokličite. ©874-061- 26485 VENERA SHOP.d.o.o, redno zaposli PRODAJALCA v trgovini - Ljubljana. OD odličen in stimulativen. Pogoj je ustrezna izobrazba. ©064/218-938, 0609/621-430 26493 14 kom ČINČIL samica in 20 kom novih dvojnih kletk z opremo ter SAT anteno Nokia, prodam. Cena po dogovoru. ©66-432 26147 Zelo poceni prodam 5 KOZ. ©624-339, zvečer 26214 Prodam dva BIKA od 400-550 kg težka in 5 TELIČK po 250 kg za nadaljno rejo.©061-662-259 od 20-22. ure zvečer 26457 Sveže zaklane (očiščene) KOKOŠI, teže 1.3 kg, cena 300 SIT/kg. Prodaja 23. avgusta po 16. uri In 24. avgusta. Mlade rjave KOKOŠI pred nesnostjo z vsemi cepljenji. Cena 780 SIT/kos. prodajamo. Resnik, Moste 76, Komenda, tel.: 061/841-118 ŽIVALI Od 31.8. dalje bodo naprodaj MLADE KOKOŠI NESNICE (20 tedenske rjave jarkice) cepljene, talna vzreja, debiklrani kljuni. Zbiramo naročila, Žabnica 39. ©311-767 25306 Prodam PRAŠIČE 20-40 kg. Kurirska pot 11, ©242-672 25509 Prodam enoletne KOKOŠI nesnice, živeali zaklane. Koprivnikar, Golnik 15, ©46-678 26464 Prodam 2 BIKCA črnobela, stara do 10 dni. ©401-025 26476 črno belega BIKCA starega en teden in brejo kravo, prodam. ©733-316 26489 Prodam črnobelo TELIČKO, staro en teden. ©41-576 26490 Prodam KOZO mlekarico. ©332- 537 26497 Prodam TELETA simentalca (130 kg) in črno-belega mešanca. ©736-448 26517 Prodam jalovo KRAVO ali menjam za 7. mesecev brejo, tjubljanska 7, Radovljica 26523 Prodam KOKOŠI srebrne itaiijanke, rouanske race in kunce nemški liSeC.©45-171 26533 14 tednov stare rjave JARKICE prodam. Stanonik, Log 9, ŠK. Loka 26544___ Prodam dve TELICI 250 kg in 1 TELICO okrog 150 kg težko. Sp. Bitnje 3, ©311 -950 26548 Prodam bele PIŠČANCE za zakol. Češnjevek 8, Cerklje 26557 Dobrim ljudem oddamo KUŽKA srednje rasti, starega 6 tednov. ©731-340 26566 Prodam KLETKO za 20 KOKO- ŠI.P217-140_265M Prodam KOZO molznico, staro dve leti, srnaste pasme. Zg. Bitnje 136, pri puškami 26590 Prodam KRAVE po izbiri eno pa za zakol. ©76-016 26601 Prodam zelo lepe perzijske MUCKE. ©061/824-079_26676 TELIČKA, starega do 10 dni. kupim. ©730-523 26678 Prodam več telet simentalcev in telečje meso. ©682-745 26684 ZADNJA STRAN Ambasador BiH obiskal dve gorenjski mali hidroelektrarni Slovenske izkušnje za bosanske potrebe Glede na zanimanje ambasadorja BiH in ob vseh naporih Zveze društev malih hidroelektrarn lahko pričakujemo skupno gradnjo verige malih hidroelektrarn po vsej Bosni. Jesenice, 20. avgusta • Minuli teden se je na Gorenjskem, točneje v okolici Jesenic mudil ambasador Bosne in Hercegovine Uglješa Uzelac. Namen njegovega obiska, ki ga je ob pomoči kranjskega podjetja Iskra Emeco pripravila Zveza društev malih hidroelektrarn, je bila predstavitev nekaj vzorčnih slovenskih malih hidroelektrarn. Čas obnove, ki se začenja v Bosni, pomeni tudi čas obnove in pa gradnje tudi malih hidroelektrarn. Prav v Bosni proizvedena elektrika pa je v bližnji prihodnosti po ambasadorje vem mnenju povsem realno in pričakovano sredstvo menjave med državama. Zamisel o ambasa-dorjevem obisku nekaj malih hidroelektrarn se je porodila sekretarju Zveze društev malih hidroelektrarn Božu Dukiču. Božo Dukič bosanski prostor že nekaj časa vidi kot področje vlaganj še posebej na energetskem področju. Pravočasna vzpostavitev vezi bi slovenskim proizvajalcem opreme za elektrarne nudila dovolj dela, elektrarne naj bi se odplačevale z delom proizvedene električne energije, kar bi olajšalo krpanje slovenske energetike. Ambasador Uglješa Uzelac je svojo strokovno ekskurzijo začel v ljubljanskem Turboinštitutu, kot proizvajalcu strojne opreme za hidroelektrarne kot tudi strokovni organizaciji. Po skoraj se je odpeljal na Gorenjsko, ter si najprej ogledal pretočno elektrarno Razinger na Savi ter dve elektrarni v dolini Završnice - Žingarico in Raztežilnik. Kot mi je ambasador Uzelac zaupal v kasnejšem pogovoru, se je na tokratni ekskurziji pravzaprav prvič srečal z malimi hidroelektrarnami in njihovo gradnjo. Na mnoga vprašanja sta mu po najboljših možnih močeh odgovarjala Ambasador Uzelac si z Janezom Oštir-jem ogleduje malo hidroelektrarno Žingarico. Janez Oštir, sicer proizvajalec opreme za male elektrarne, ter Ciril Dolar, eden od solastnikov Žingarice ter Raztežilni-ka. Ambasador je ekskurzijo ocenil kot zelo uspešno, take in podobne elektrarne v Bosni zagotovo imajo prihodnost, žal pa se država trenutno še ne zmore lotiti takih projektov. In prav tu bi po mnenju Boža Dukiča moralo vskočiti slovensko gospodarstvo. V Bosni zagotovo ne gre pričakovati zaslužka čez noč, niti bogatenja s trgovi- no, pač pa bo za zaslužek v prihodnosti potrebo tudi nekaj vložiti. In področje energetike zlasti malih hidroelektrarn za Slovenijo zagotovo je eno bolj zanimivih področij. Na tem področju imamo Slovenci kar precej izkušenj ter dobrih proizvajalcev, potrebno jih je le združiti in pa usmeriti na pravo področje. To trenutno počne Zveza društev malih hidroelektrarn, čeprav bi bilo po mnenju Boža Dukiča bolj logično pričakovati, da bo za to poskrbela država. Kakorkoli, interes po njegovem mnenju je, tako na eni kot tudi na drugi strani, potrebno se je le še povezati ter skleniti prve posle. Prav to pa že kar nekaj časa počnejo v Iskri Emeco. Omenjeno kranjsko podjetje je obisk ambasadorja Uzelca vzelo pod svoje pokroviteljstvo, gesta pa po svoje niti ne preseneča. Že letos naj bi na bosansko tržišče prodali deset tisoč enot različnih števcev, kar predstavlja njihovo več kot enomesečno proizvodnjo. Svoje sodelovanje bodo skušali še poglobiti tako da naj bi se v prihodnje omenjena številka še povečala. Bosna se ob normalizaciji razmer ponovno pripravlja na življenje v miru. Ob obnovi se pojavljajo take in drugačne zahteve. Slovenija ima v trgovinski menjavi z bosno precejšen presežek. In prav ta presežek bi po ambasadorjevem mnenju lahko kvalitetno zmanjšali s pomočjo električne energije. Tiste, ki bi jo proizvedli na bosanskih rekah v Sloveniji sprojektiranih in izdelanih elektrarnah. Edino, kar je treba storiti, jeprvi korak. Zveza društev malih hidroelektrarn le tega skuša že nekaj časa storiti. A samo oni za kaj takega niso niti dovolj močni niti za to pristojni. Po Dukičevem mnenju se bo moral zbuditi država. • Besedilo in foto: U. Špehar Že v prejšnji številki Gorenjskega glasa smo pisali o srečanju letalskih modelarjev na leškem letališču. V nedeljo se je zbralo kar šestnajst modelarjev iz Slovenije, Avstrije in Italije, ki so se predstavili z dvajsetimi modeli. Na sliki je kopija slavne EDE, prvega slovenskega motornega letala, ki ga je skonstruiral slavni Edvard Rusjan. Na mitingu malega letalstva je sodeloval tudi Marjan Mencinger, ki smo ga z njegovo 'devetko' predstavili ie v petek. Zaradi premočnega bočnega vetra je popoldanski polet sicer odpadel, za množico pa je zadostoval že tisti dopoldanski. Vreme je kljub temačnim črnim oblakom zdržalo vse do konca, že tradicionalno srečanje pa se bo po zagotovilih organizatorjev zgodilo tudi prihodnje leto. • U.Š. Delajo na več cestah hkrati Preddvor, 20. avgusta - 17 lastnikov zemljišč ob cesti v Bašlju do doma Rade Končar, je brezplačno odstopilo zemljo, da bodo čimprej uredili to lokalno cesto. Konec avgusta jo bodo asfaltirali. Asfaltiranje pa se obeta tudi stari cesti proti Turnu (domu upokojencev) skozi sadovnjak. Še letos naj bi preplastili tudi nekaj sto metrov ceste Preddvor - Zgornja Bela. Sredi Preddvora imajo na dolgu urediti tudi cesto s pločnikom proti šoli. V oočini se pripravljajo tudi na ureditev 3,6 kilometra ceste v Kokri proti Robleku. Poleti pa so se ukvarjali tudi s cesto, ki z Možjance vodi na Štefanjo Goro. • D.Ž. Zbiljska noč zadnjič pri čolnarju Zbilje, 19. avgusta - V soboto je Turistično društvo Zbilje pripravilo tradicionalno Zbiljsko noč ob Zbiljskem jezeru. Letos, kot nam je povedal tajnik Turističnega društva Zbilje Iztok Pipan, je bila prireditev zadnjikrat na prostoru ob obrežju pri čolnarni. Prihodnje leto bo že na urejenem nasipu, ki je nastal ob čiščenju dna Zbiljskega jezera. Tudi letošnja Zbiljska noč je bila bogata po srečelovu. Pripravili so namreč kar 2.500 različnih dobitkov. Zadela je vsaka srečka, nobeden od dobitkov pa ni bil vreden manj, kot je znašala vrednost srečke, ki so bile po 400 tolarjev. Pred polnočjo pa so pripravili tudi ognjemet. Za za ples in dobro razpoloženje pa je tokrat na Zbiljski noči skrbel ansambel Strmina. Zbiljska noč pa ni bila zadnja letošnja prireditev. Jeseni bodo pripravili tudi srečanje pevskih zborov in pihalnih godb. • A. Ž., foto: T. Doki Tekmovanje ob dnevu Kokrice «I * .... Čeprav imajo kopico težav zaradi brunarice ob Čulcovem bajerju, turističnim delavcem D1' Kokrica, 19. avgusta Kokrici pri Kranju ne zmanjka volje. V soboto so z različnirfl prireditvami pripravili dan Kokrice. Dopoldne so najprej Pr Osnovni šoli priredili tekmovanje v rolkanju in risanju fj* asfalt, upokojenci pa so se podali na kolesa. Popoldne je bil najprej temovanjev košarki, potem pa so se na prostoru pre gasilskim domom pomerili otroci na gasilskem tekmovanju-Najboljši trije so bili Matej Štfrer, David Smrekar in Alej* Černec. Še posebno zanimiv je bil popoldne prikaz kmecK' opravil (oreja, pletenje, izdelava lestev, mlatenje žita, žganj . kuha itd.) pri Kulturnem domu. Predstavili so se tudi 0Drt.nlfle in gospodinje, podelili pa so še priznanja za najlepše ureJehia hiše in vrtove. Nazadnje pa so se poveselili ob zvokih ansamP Rokondo. • A. Ž. v £edu,*>NV\o vAfrtt* rti teoiivg n< 6«. PRrW«. AVToooPaO AKCIJA TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ IN GORENJSKEGA GLASA Razveselite svoje bližnje KUPON: KAMERA PRESENEČENJA Presenetiti želim: Ime in priimek: Naslov: Predlagatelj: Ime in priimek:......................................................... Naslov:..........................................................Kontaktni telefon: Opis presenečenja:...................................................................... Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesla 2, Kranj ali na GORENJSKI GLAS. Zois<>va 1, 4000 Kranj s pripisom KAMERA PRESENEČENJA. VSAK VEČER OD 19.30 VELIKO DCiRE GLASBE