---- 380 ---- Novice — Krščansko-socijalna slovenska stranka kandi-duje g. dr. Gre goric-a, zdravnika v Ljubljani za državno-zborskega poslanca, namesto pokojnega kanonika Kluna, ter izreka nado, da se bodo po teh načelih zjedinili slovenski državni poslanci na Dunaju v jeden tabor. ____ 381 ----- — Profesor Lendovseka slavnost. Dne 9. sept 1.1. so v Dvoru nad Vrbo na Koroškem blagoslovili in odkrili nagrobni spomenik zaslužnemu slovenskemu rodoljubu profesorju Josipu Lendovšeku. Dne 20 septembra 1895. je pobrala ljuta smrt iz vrste narodnih sobojevnikov uzomega profesorja. Praznovala se je torej ob ednem obletnica njegove smrti, ki pomeni veliko izgubo za koroške Slovence, katere je s tako vnemo bodril k narodnemu delu in zavesti. Slavnosti je bila dostojna vrlega moža. Udeležili so se je tudi rodoljubje iz Kranjske in počastili spomin vzglednega narodnega profesorja. Vso slavnost je nekoliko skazila le nagajivost okrajnega glavarstva celovškega, ki je prepovedalo iz ničevega vzroka slovesno zborovaaje podružnioe sv. Cirila in Metoda za Eožek, ki bi se bilo imelo tem povodom vršiti. Pri banketu na Strmcu je bilo več lepih napitnic, spodbujajoč k narodnemu delu V prijaznem spominu vsakega udeleženca pač ostane lepa slavnost — Bratov Šubicev slavnost v Poljanah. Dne 8. sept so v Poljanah nad Skofjo Loko slovesno odkrili v župni cerkvi spominsko ploščo slavnima slikarjema Janezu in Juriju Šubicu, ki sta oba v tujimi našla prerani grob. Zbralo se je tem povodom v Poljanah obilo rodoljubov. Slavnostni govor v cerkvi je imel preč. g. drž poslanec Anton Koblar Pri banketu je bilo vtČ lepih napitnic, v katerih sta se proslavljala sloveča slikarja. Moža, ki sta kot sloveča svetovna slikarja povzdignila slovensko ime v tujini, zaslužita ta spomenik v svojem rojstnem kraju. — Trstenjakova slavnost. Na rojstnem djinu v Kra-Ijevcih pri Sv. Juriju na Sčavnici na Spod. Štajerskem su dne 6 sept t. 1. slovesno odkrili Davorinu Terstenjaku spominsko pločo. Zbralo se je tem povodom ondi do tri tisoč naroda, da proslave zaslužnega rodoljuba in duhovnika, umrlega dne ^. svečan^ 1890. 1. Krasni slavnostni cerkveni govor preč g. dr. A. Medveda, v katerem je risal značajnost slavljenca in priporočal isto vsem kot ščit vere in rodoljubja, je napravil velik utis. Slavnostni govor pri odkri ju je imel g. dr. Matija Murko. Proslavljal je vrline slavljenČeve ter ga priporočal za vzgled vsem duhovnom in posvetnjakom. — Pokojnemu kanoniku Luki Jeranu odkrili so dne 14. t. m. na njegovem rojstnem domu v Javorjah nad Škofjo Loko spominsko pločo. Cerkveno slovesnost je opravil gosp. kanonik Ivan Sušnik, slavnostni govor pri odkritju je pa imel g kanonik Andr. Kalan. Vsa slavnost je bila bolj krajevna, vendar je došlo k odkritju mnogo čestilcev pokojnikovih tudi od daleč. — Slovensko gledališče v Ljubljani prične s sezono 1896/97 dne 2. oktobra t. 1. Predstavljala se bo ta dan prvič izvirna drama štirih v dejanjih „Jz osvete" spisal Ant Funtek. Po pripravah intendance slovenskega gledališča obetata biti letos drama in opera prav dobri. Dolžnost rodoljubov je, da pridno obiskujejo gledališče in da se posebno pridno naročajo na sedeže, katerih ceno je intendancija letos primerno znižala. — Deželni odbor je izdal do vseh županstev okrožnico, v kateri se zapoveduje, da se ima tak j odpraviti stara razvada, vsled katere so volilnim možem plačevala pota k volitvam iz občinske blagajnice. Vsak volilni mož ima torej potne stroške sam nositi. — 3% državno posojilo. Mestni magistrat ljubljanski pozivlje po posebnem oklicu vse po potresu prizadete hišne posestnike, da vlože svoje prošnje za 3 % državno posojilo do konca septembra t. 1. pri mestnem magistratu. Dotični tiskani obrazci prošenj se dobe pri magistratu. — Nesreča v tovarni. V tovarni za žvepljenke na Poljanski cesti v Ljubljani se je pripetila nesreča, ki je zahtevala žrtev ednega delavca. Eksplodiral je pri stroju za namakanje žveplenk v fosfor špirit in vnel dvema delavcema obleke Ednemu se je posrečilo ogenj udušiti, drugi je pa ves v plamenu skočil skozi okno in je nezavesten obležal na dvorišču. Prenesli so ga v bolnico, kjer je vsled opeklin umrl. — Medved se je pokazal v neki vasi pri Kočevju. Poškodoval je eno kravo tako, da so jo morali zaklati. Ko so pastirji opazili zver, so jo pregnali. — V Ljubljanico je skočila dne 10. t. m. zjutraj iz št. jakobskega mo=tu 451etna vdova Marjeta Breznik. Potegnili so jo pravočasno iz vode. Revici se blede. — Umrl je v Zagrebu dr. Matija Mrazovic, odvetnik in častni meščan zagrebškega mesta v svojem 74 letu. Udeleževal se je pokojnik političnega življenja od 1861. leta in bil vedno v tesni zvezi s pokojnini RaČkim in škofom Stross-maverjem. Že 1861. leta je predlagal, da se prizna celokup-nost trojedne kraljevine. Predlagal je tudi, da se pošlje depu-tacija k kralju, da prosi, naj se pokličejo v hrvatski deželni zbor zastopniki vojaške granice, Dalmacije, Medjemurja, Istre in slovenskih dežel, ki so nekdaj pripadale Hrvatski Ta predlog se je bil vsprejel, a se ni izvršil, ker se je bil deželni zbor poprej razpustil. Pokojnik se je p ganjal za zjedi-njenje vojaške granice s Hrvatsko Bil je velik nasprotnik sedanjih razmer na Ogerskem in je zahteval vedno da se Hrvatski priznajo jednake pravice z Ogersko Bil je proti temu, da hodijo Hrvatje v ogerski državni zbor. — Nesreča. Pri Valadolidi so štirje delavci našli na vojaškem strelišču bombo in jo skušali odpreti. Bomba se je razletela in je vse delavce hudo poškodovala. — Nesreča na železnici. Pri Valencii na Španskem sta dne 14. t m vkupe trčila dva vlaka iu je bilo trideset oseb hudo poškodovanih — Psi so ga razstrgali. Na Dunaju so te dni raz-strgali trije psi nekega Italijana, ki je po noči pri neki železniški stražnici zlezel čez železniško ograjo, da ondu opravi svojo potrebo. — Zanimiva zaroka. Elizabeta Opic v Draždanah, hči nekega saksonskega majorja, se je te dni zaročila z Japoncem S. Gr Miladovem, kateri se uči na gozdni akademiji v Eberswaldu gozdarstva. On je prvi Japonec knežjega rodu, ki se ne poroči z Japonko On pripada k 262 japonskim rodbinam, ki so 300 let bili svobodni japonski knezi. Pred 25 leti se je njegov oče svobodno odpovedal dedni svoji pokrajini, da se povekša cesarska moč Sedaj živi na neki graščini v njegovi prejšnji pokrajini. — Samomor pisatelja. Zastrupil se je znani poljski gledališki pisatelj Ordinski v Varšavi. Povod samomoru ni znan. — Ukraden dinamit. Na postaji v Grodnu na Ogerskem je ukradenih 25 kilo dinamita. Sodi se, da je ta dinamit odpravljen v Srbijo. — Zatožena grofinja. Pri okrajnem sodišču v Jičinu se je imela zagovarjati vdova grofinja Kinskv zaradi tatvine. Eekla je svojemu slugi, naj s kamenjem pobije kokoši najemnik pristave. Sluga je pobite kokoši prinesel grofinji in jih je pojedla. — Prijet slepar. V Belemgradu so prijeli trgovca Morica Hellerja, kateri je bil pobegnil iz Orsove, ko je bil ponaredil za mnogo tisoč menic — Ponesrečen zrakoplavec. Zrakoplavec Godard je padel dne 14. t m. blizu Diinkirchena v morje. Posrečilo se ga je rešiti, če tudi je precej poškodovan. — Razmere v Mostu. Ker se je na Češkem v Mostu zopet nekaj hiš pogreznilo v zemljo, je vlada prepovedala v jednem bližnjem premogovniku delo. Preiskovali so tla pod mestom in našli dve plasti ležečega peska, jedno nad premogom, drugo že v premogu. 90 metrov globoko so našli še hišno opravo in ostanke knjig iz pogreznenih hiš.