CENA 1500 din - Leto XLII - št. 11
(m>mm
3EKGLAS
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA ZA GORENJSKO
Rudi Šeligo
Vroče pisateljevo poletje 1988
/O   ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
232-letnici Linhartovega rojstva
Svobodna misel in Jožef na prestolu
Kdo bo prodajal?
Kranj, 5. februarja - V kranjski občini se s kmečkim turizmom ukvarja deset kmetov, večji del strnjenih okrog Preddvora, Jezerskega in Gradu, kjer bi lahko zrasli močni centri kmečkega turizma, če... Če bi znali svojo ponudbo popestriti in tudi prodati. Zgradi-■ nekaj ličnih apartmajev in pripraviti jedilnik z domačo hrano, potem pa čakati, da bodo narave željni meščani kar drli, je otročje. Kompas je menda spočetka kazal dokaj zanimanja za kmečki turizem, ki pa mu očitno prinaša premalo. Lani se je skupina za kmečki turizem pri komisiji kranjske skupščine za delovanje krajevnih skupnostih povezala z zasebno turistično agencijo Odisej. Morda pa b« domiselni Odisej znal počitnice na kmetiji bolje prodati?
Zaželeno bi bilo, saj je 44 sob s 130 posteljami, kolikor jih je v kranjski občini, povprečno zasedenih le 30 noči v letu. Zanimivo je, da se zadnje čase vse več kmetov ogreva za turizem kot dopolnilno dejavnost, vendar se boje dragih posojil za gradnjo ali obnovo. Brez Posojil pa se, žal, ne pride daleč. Kranjski sklad za intervencije v kmetijstvo je sicer vsa leta delno regresiral obresti za najeta posoji-vendar zneski niso taki, da bi posebej opogumljali. Jasno je, da bodo kmečke postelje tudi v časih dragih revalorizacijskih posojil morali graditi predvsem kmetje sami, če jih bodo hoteli imeti. Lepo se sliši apel delovne skupine, da je "potrebna širša družbena podpora in zagotovitev materialnih možnosti za pospeševanje razvoja kmečkega turizma"; škoda je le, ker imajo nosilci razvoja turizma, gostinstva in trgovine v občini, ki bržčas predstavljajo Pozvano "družbo", sami s seboj dovolj opraviti in so gotovo še v hujšem denarnem primežu kot kmetje.
Na spisku kmetij, kjer že gojijo ali pa nameravajo začeti kmečki turizem, je 33 naslovov. Delovna skupina za razvoj kmečkega turizma napoveduje v naslednjih letih 267 novih postelj in 460 sedežev *a izletniški turizem na kmetijah. To bi ob današnjih cenah (okrog 32.000 dinarjev za prenočitev z zajtrkom) in povprečno stotimi preučitvami na posteljo na leto prineslo 854,4 milijona dinarjev prihodka.
Kot smo zapisali že v uvodu, kmečke apartmaje bo treba tudi Prodati. Ali pa se bo dobro zamišljena obrt kmečkega turizma zadržala na sedanji praksi, ko je kmečki turizem predvsem privlačna restavracija za okoliške sladokusce. H jelovčan
Enodnevni zaslužek za otroke, obolele za rakom
Kranj, februarja - Ce boste v torek v Pizzeriji Romano v Kranju, zraven hote-•* Evropa, naročili pizzo, ne boste dali zaslužiti lastniku Romanu Prosenu, £ač pa bo ves njegov zaslužek in zaslužek njegovih delavcev ta dan šel na račun pediatrične bolnišnice v Ljubljani, oddelku za zdravljenje raka pri otro-c,b, za plačilo dinarskih dajatev pri uvozu opreme, ki so jo bolnišnici podarili 2domci.
Če še ne poznate te kranjske pizzerije. naj vam povemo, da jo najdete tik nad kanjonom Kokre, ob mostu čez Kokro, v neposredni bližini Elitine šport-ne prodajalne, pečejo pa pet vrst pizz in sicer napolitano, dalmatinko, paran-**al. gorenjsko in vrtno, znani pa so še po konjski plošči in žabjih krakih ter Palačinkah.  Pizzerija je odprta od 9. do 2. ure, non stop, vsak dan.
Lepo bi bilo, ko bi se tej kranjski pizzeriji pridružil v dobro za rakom °Melih otrok še kdo. Zgled je tu.
D. Dolenc
Maratonci iz Kranja do Vrbe
Kranj, 7. februarja - V počastitev slovenskega kulturnega praz-nika bodo kranjski maratonci spet po stari gorenjski cesti pretekli Razdaljo med Kranjem in Vrbo. Pavel Močnik, Marko Dovjak, Du-?an Hribernik, Dušan Mravlje, Franc Kaučič, Janez Umek, Marko Klemenčič in Goran Križnar bodo krenili iz Kranja jutri, 11. febru-^rJa,ob 10. uri izpred Prešernove hiše. Na 30 kilometrov dolg tek jih oo no«5r.».Qrv,ii nm-ci,! ,k,™ v Vrhi nrpd Prešernovo rojstno hiso, bodo
"7-,ju pumagajo lunsucni uiusivi i-vis iz Kranja in Biro 71 iz Domžal.
Kranj
J. K.
Prešernove nagrade
Cank^a"a Na pre**večer slovenskega kulturnega praznika so v *a ki ?.r*evem domu podelili letošnje Prešernove nagrade, priznanja AlenL n"° ustvarjalnost v Sloveniji. Prešernove nagrade so prejeli: go «• .rt1, kostumografka, Mojmir Lasan, plesalec, in Rudi Šeli-Uik lvrf6^' Na£rau<e Prešernovega sklada pa so prejeli: Emil Baro-t>ro'l p Dek,eva, Harald Drašbaher, Maja Haderlap, Veronika Tm.t' franci s,ak, Franko Vecchiet, Marija Lucija Stupica, Vito *aufer ,n Maks Strmčnik.
Rudi Šeligo, pisali   telj iz Kranja, je p  eden glavnih f|   ustvarjalcev moli   derne slovenske lili   terature, bistveno H  je moderniziral I   slovensko dramatiko in prozo. Mnoga H   Seligova dela preli   žema globlja sim-1   bolika, čeprav se ||   dogajanje in pripo-I   vedovanje močno I   dotika   stvari in problemov posameznikov v sodob-fl   ni socialni, moral-||   ni in kulturni atmosferi.
...želje, da zbudil bi Slovenščino celo.
Ne samo zunanji izrazi čaščenja pesnikove besede in sporočil, ki nam jih je s svojim tudi za današnji in prihodnji čas veljavnim sporočilom zapustil v svojih poezijah naš preprosti, a veliki gorenjski rojak dr. France Prešeren, so bili te dni tako na pesnikovem grobu in na drugih krajih povezani z njegovim spominom. Pesnik, ki smo ga poistovetili s temelji naše kulture, ostaja tudi v današnjem nemirnem in kulturi skoraj neprijaznem času tisti simbol, h kateremu so se vračale ne le prejšnje generacije Slovencev, pač pa tudi nove, mlade, katerih čas šele prihaja. - L. M. - Foto: Gorazd Šinik
Inštitutu na Golniku grozi zlom
Deseti brat
med Gorenjsko in Ljubljano
Golnik, 8. februarja - Univerzitetni inštitut za pljučne bolezni In tuberkulozo na Golniku leto 1988 zaključuje z rdečimi številkami. Lani so si nabrali za okoli 2 milijardi izgube, ob stalnem pomanjkanju likvidnih sredstev pa je primanjkljaj še enkrat večji. Zaradi nelikvidnosti so bili neprestano prisiljeni najemati kredite, zato jih tepejo obresti, ki so lani pojedle 1,2 milijarde - toliko kot plače za poldrugi mesec.
slepi ulici. Zdravstvene skupnosti, ki financirajo del dejavnosti te ustanove, se vse bolj zapirajo za regionalne plotove. Ob kroničnem pomanjkanju denarja najprej poskrbe za svoje lokalne potrebe, medtem ko so račune
Težak gmotni položaj inštituta na Golniku ni od včeraj. Agonija traja kako leto in pol, kar so začeli pripirati pipe zdravstveni »porabi«. Sistem financiranja te dejavnosti je v največji meri krivec, da so se na Golniku znašli v
Med oznakami zaupnosti
Četverica pomiloščena?
Skupina delegatov za celovito proučitev okoliščin in posledic ljubljanskega procesa je na svoji zadnji seji v ponedeljek, 6. februarja, oblikovala informacijo o svojem dosedanjem delu in ugotovitvah, ki jo bodo posredovali na zasedanju slovenske skupščine 22. februarja.
V želji po poročanju o delu "Ravnikarjeve komisije" se mora novinar nujno sprijazniti z načinom večinoma zaprtega dela skupine, odprtih delov, kjer so povezovalni člen razne šifre in tiskovnimi konferencami, kjer pač vsak predstavnik novinarske branže poskuša iz prisotnih izvleči čimveč uporabnih podatkov.
Zaupnost bo tako kot praktično ves čas vse od 31. maja naprej, tudi osrednja rdeča nit poročila, ki ga bo posebna skupščinska skupina predložila delegatom slovenske skupščine čez slaba dva tedna. Informacija bo sestavljena iz dveh delov, od katerih bo drugi del označen z oznako "vojaška taj-nost-strogo zaupno" in bo vseboval presojo spornega vojaškega povelja. V kontekstu zaupnosti bo potekal tudi postopek v skupščini, namreč vse do zasedanja zborov se bodo dosledno držali procedure, ki je predvidena za dokumente, ki nosijo oznake "strogo zaupno", na zasedanju skupščine pa bo od delegatov odvisno kako bo z oznako, ki prikriva vpogled najširši javnosti, vnaprej.
Na skupini je bilo, že sredi lanskega novembra, govora o predlogu, da bi četverico pomilostili, vprašanje pa postaja očitno zopet aktualno, tudi pri sprejemanju zaključnih predlogov skupine skupščini.
V. Bešter
za zunanje ustanove (kot je Golnik, del UKC Ljubljana) odložile. Svoje finančne obveznosti so poravnale do »limita«, kar je Golnik prikrajšalo za lep kupček denarja. Plačevanje z dvo do štirimesečnim zamikom pa tudi stori veliko finančne škode ustanovi, ki ima danes stroške z nuđenjem zdravstvenih storitev. Največji dolžnik je Golniku ljubljanska mestna zdravstvena skupnost, ki za lani dolguje milijardo, z letošnjimi obveznostmi vred pa še eno povrhu. Pol toliko dolguje tudi Gorenjska.
Lanka izguba in dva letošnja meseca neporavnanih obveznosti bodo znašali prek 5 milijard. Od 15. februarja bodo imeli blokiran žiro račun, banki ne bodo mogli vrniti kredita, najetega za februarske plače (to bi zmogli šele konec marca). Tedaj bodo obveznosti do banke že dve milijardi - kdove ali potem sploh še lahko pričakujejo kredit za mar-čevske plače! Ce ga ne bo 14. marca ne bodo mogli izplačati osebnih dohodkov.
Golnik se je znašel v slepi ulici, zato je tudi docela razumeti njihovo odločenost, da tudi s tožbo izterjajo pripadajoč denar od največjega dolžnika. Sami so v poldrugem letu storili vse, da bi si pomagali - varčevali, zmanjševali zmogljivosti, omejevali zaposlovanje, skoparili pri plačah. Kratkoročno bi jih rešil kak brezobrestni premostitveni kredit, a stanje terja dolgoročne terapije, drugače urejenega financiranja, ki ustanove evropskega slovesa ne bo potiskalo v položaj desetega brata. Financiranje je zdaj za regijske ustanove, ki denar od zdravstvenih skupnosti prejemajo mesečno po dvanaj-stinah, dosti bolj varno, morda bi o takem sistemu kazalo razmisliti tudi za »nadregijsko« zdravstvo!
D. Z. Žlebir
Tekstilci pozivajo k splošni stavki
Beograd, 7. februarja - Predsedstvo jugoslovanskih sindikatov je razpravljalo o neugodnem položaju delavcev v tekstilni in usnjarski industriji. Povod za razpravo je bil poziv sindikata tovarne preprog Proleter iz Zre-njanina jugoslovanskim tekstilnim delavcem, naj začno s splošno stavko. Če namreč do 20. februarja ne bodo ugodili njihovim zahtevam, med katerimi prednjačijo osebni dohodki, bo stavka, vodil pa naj bi jo sindikat. Plače tekstilnih delavcev so res porazno nizke, lani v prvih osmih mesecih je bil povprečni osebni dohodek 255.000 dinarjev. Nezavidljivega položaja tekstilne stroke pri nas so krive tudi nekatere sistemske rešitve, največjo krivdo nosijo visoke carine za uvoz surovin in reprodukcijskih materialov, ki se gibljejo med 27 in 45 odstotki, čeravno gre za blago, ki ga za domačimi mejami ni.
Tekstilni delavci so nedvomno v veliki stiski, je soglašal tudi Jože Antolin, predsednik sindikata v Kranju, kjer ima tradicionalna tekstilna industrija velike težave. Prav je, prav, da opozarjajo na sistemske težave, ki jih bo morala prej ali slej obravna-
vati skupščina.
D. Ž.
/
FOTOiTAVKA v ćfOmeiOj' &PHAVIČU/CMO,
Drevi na Laborah
Športniki zmoremo vse
Kranj, 9. februarja - Prireditev, ki jo organizirata Gorenjski glas in ZTKO Kranj, se bo začela ob 19. uri v dvorani Telemati-ke na Laborah. Sodelovali bodo najboljši gorenjski in kranjski športniki, ki jim bomo na prireditvi podelili pokale in priznanja. Več na športni strani.
< >
_ o
CD
~3
OD UJ
UJ >o
9 £
JOŽE KOŠNJEK
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Zapoznelo posipanje s pepelom
Tisti, ki so ob sprejemanju dopolnjene zvezne ustave trdili, da Slovenija ni iztržila vsega, kar bi lahko, daje pristala na kompromis tudi na škodo samostojnosti in suverenosti v okviru republiške državnosti in da je prinesla bore malo naprednega, po merilih sodobnega demokratičnega in civiliziranega sveta, v politični sistem in človekove in državljanske svoboščine, so bili od uradne slovenske politike pokarani in odslovljeni s trditvijo, da se pač, tudi upoštevajoč jugoslovanske razmere, več ni dalo doseči. Vse, kar naj bi pri sedanji ustavi zamudili, naj bi popravili pri novi ustavi republike in federacije.
Pičle tri mesece je od sprejema nove ustave, pa smo že naleteli na prvo oviro, vsaj v Sloveniji. Ljudem smo na široko obljubljali in obljubljamo neposredne volitve, prisegamo na več kandidatov, igramo na voljo ljudi, hkrati pa ugotavljamo, da nam prav ustava to onemogoča. Rešujemo se s telovadbo na zelo omejenem prostoru, trasiramo nekakšen volilni slalom med željami ljudi in ustavnimi ovirami oziroma obstoječo volilno zakonodajo. Sedaj v Sloveniji izbiramo kandidate za člana predsedstva Jugoslavije iz Slovenije. Žal, hočemo priznati ali ne, temeljne kandidacijske konference, na katerih se opredeljujemo do kandidatov in katere naj rečejo odločilno besedo, katerim imenom in programom gre zaupati, ne potekajo tako, kbt bi morale. Smo komaj na pol poti, vsaj po besedah sekretarja republiške konference SZDL Dušana Semo-liča, ki jih je izrekel v sredo zvečer na televiziji. Kandidacijsko konferenčno kolo bomo sicer v teh dneh na vse pretege pospeševali, vendar je vsaj nekaj razmišljanj jasnih in trdnih. Volilna baza, če jo smemo tako imenovati, ne verjame več popolnoma, da bo skozi filter res prišlo tisto, za kar se je ona odločila. Kandidate, izjema sta dva, premalo pozna, še manj pa njihove programe, vedno bolj neumno pa se ji tudi zdi, da potem kandidati odpadajo oziroma odstopajo kot zrele hruške po vnaprej pripravljenem scenariju. Kako bomo v Sloveniji sploh izvolili člana zveznega predsedstva, še ni znano. Organi republiške skupščine trdijo, da se je treba držati zakona in ustave, da je treba bodočega prvega moža Jugoslavije izvoliti v republiški skupščini in da neposredne splošne volitve ne pridejo v poštev, socialistična zveza pa, tudi zavoljo odgovornosti do ljudi in svojih obljub, zagovarja neposredne splošne tajne volitve. SZDL jih bo, predvidoma 2. aprila, izpeljala. Pri tem ji je treba dati prav, prav tako pa tudi tistim, ki vztrajajo na hitri spremembi volilne zakonodaje, kolikor jo je v republiški pristojnosti sploh mogoče spremeniti.
Zanesljivo bomo stvar poskušali rešiti tako, da bo volk sit in koza cela. Vendar to ni dobro za volitve in zaupanje vanje, končno pa tudi za samo udeležbo na volitvah, če jih bomo speljali. Samokritično posipanje s pepelom, da v ustavi načela neposrednosti volitev nismo dosledno izpeljali, pa tokrat ne pomaga.
Borci o političnem pluralizmu in strankarstvu
Slava pridobitvam revolucije
"Rušitelje tekovin revolucije" imenuje Aleksandar Radovano-vić v Politiki ekspres zagovornike večstrankarskega sistema in jih "zmerja" z lovci v kalnem, ki ponujajo razne platforme s cinično zaskrbljenostjo za usodo Jugoslavije. Takšni povampirjeni duše-brižniki se v svojih javnih nastopih okoriščajo z upravičenim revoltom ljudstva, zlasti delavskega razreda. To pa je zaskrbljujoče, še zlasti zato, ker so v posameznih okoljih celo vzpostavili dialog s temi sovražniki ljudstva in sicer pod parolo demokracije in zahtev po sodobni civilni družbi. Nadaljuje pa z borbeno parolo, da pa se naše ljudstvo in naš delavski razred tem licemercem ne bosta uklonila, temveč bosta neusmiljeno obračunala z njimi, faloti nesramnimi.
Najbolj pa se avtor zgroža nad tem, da bi nas to lahko pripeljalo tja, kjer smo bili pred začetkom druge svetovne vojne...
Trda roka nad vzgojo mladih Albancev pa bi lahko podnaslovih članek objavljen v Politiki, v katerem piše, da so člani pokrajinskega komiteja za izobraževanje, znanost in kulturo Kosova z večino glasov sprejeli osnutek zakona o prenehanju delovnega razmerja oziroma predčasni upokojitvi delavcev, zaposlenih v izobraževalno vzgojnih ustanovah in institucijah te pokrajine, ki ne izpolnjujejo pogojev za delo. Z dvajsetletno delovno dobo bi se torej lahko upokojili tisti delavci, ki nimajo ustrezne strokovne izobrazbe, delovne sposobnosti in so moralno politično oporečni.
Eden osnovnih ciljev tega zakona je odstranitev tistih, ki so vplivali na indoktrinacijo učencev z ideologijo albanskega nacionalizma, separatizma in drugih nacionalizmov, še vedno pa delalo kot prosvetni delavci.
Bo Slobodan Miloševič odlikovan z redom junaka socialističnega dela, se sprašujejo prav tako v Politiki, saj bodo na predlog skupine delegatov delegati vseh treh zborov skupščine beograjske občine Savski Venac predlagali, da se Slobodanu Miloševiču podeli red junaka socialističnega dela.
V obrazložitvi predloga je rečeno, da naj bi Slobodan Miloševič to odlikovanje dobil za svoje skupno delo in prispevek pri razvoju socialističnih samoupravnih odnosov, krepitvi bratstva in enotnosti vseh narodov in narodnosti SFRJ in pri reševanju aktualnih družbenopolitičnih vprašanj in programov v SR Srbiji in državi v celoti.
5EEGLAS
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Žlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
uredništvo tel. 21860
Odločajo naj argumenti
Ljubljana, 6. februarja - Prehod iz enopartijskega sistema v politični pluralizem ne bo enostaven, posebno še ne v kriznih časih, v katerih se nahajamo. Tu bo potrebno veliko znanja, politične zrelosti, odgovornosti in morale, so poudarili člani predsedstva Republiške organizacije ZB NOV Slovenije na svoji ponedeljkovi seji, katere glavna točka je bila Zveza borcev in prenova SZDL.
Prehod mora biti postopen, premišljen, kajti vsega razvoja ne moremo predvideti, je na seji razmišljal dr. France Hočevar. Politični pluralizem bo tako imel svojo logiko. Ko mu postavljamo začetne kolesnice, moramo paziti, da ga ne blokiramo. Spuščamo se v nekaj, ker nam to narekuje želja, da spremenimo sedanje stanje, manj pa vemo, v kaj se podajamo. Zato bodimo oprezni, premišljeni. Danes ugotavljamo, da nismo pripravljeni. Manjka nam zakon o političnem združevanju, imamo le zakon o društvih. Določeni bi morali biti pogoji za tako združevanje, kjer naj bi bilo osnovno spoštovanje ustave. Ne antagonizmi, temveč skupno dogovarjanje, je tu potrebno. Zveza komunistov se za začetek mora postaviti na enako stališče in skupaj z njimi iskati pravila delovanja, odgovore na krizna vprašanja. Pri tem zveza borcev ne sme biti transmisija partije. Mora povedati svoje stališče, do vseh zvez, ne le do ZK,
social demokratov, kmečke zveze. Zveza borcev je organizacija, ki lahko in ima tudi pravico povedati vsakemu, kar mu gre, in to tudi mora povedati. Vztrajati mora na dogovarjanju, prav ona je legitimna, poklicana, da dela na koheziji in integraciji tega našega pluralizma.
Voljo borcev pri sooblikova-nju naše prihodnje družbe moramo razumeti kot ponudbo ljudi, katerih izkušnje so v političnem življenju bogate, ki poznajo tradicijo pluralizma že izpred vojne in pomalem tudi po vojni. SZDL je ozek okvir, v katerega bo treba zajeti vse nove pojave. Izredno bo treba razširiti ta okvir. Postaviti pa je treba osnovne temelje za sožitje. Vztrajati je treba na tem, da ostane slovenski narod kot narod in subjekt v federativni ureditvi Jugoslavije. Ker smo mi ta narod kot subjekt ves čas uspešno uveljavljali v času NOB, ga moramo tudi danes. Tudi vnaprej hočemo socializem, ki mora biti so-
Delovno srečanje v Tržiču
Tržič, februarja - V okviru priprav na konferenco o ekologiji in varčevanju sklicuje Občinska konferenca SZDL Tržič v ponedeljek, 13. februarja, ob 16. uri v Tržič v Paviljon NOB vse predsednike krajevnih konferenc SZDL in krajevnih skupnosti, da si bodo skupno ogledali razstavo Komunalnega podjetja Tržič, nato pa še centralno deponijo odpadkov v Kovorju. Sledil bo delovni razgovor v prostorih Doma družbenih organizacij na Brezjah pri Tržiču, kjer bodo na konkretna vprašanja odgovarjali predstavniki skupščine občine, SKIS in komunale.
D. D.
Šolo v Železnikih je treba dokončati!
Ob letu sedem milijard dinarjev dolga
Škofja Loka, 8. februarja - Zadnjega dostikrat palica tepe. Tako nekako bi lahko dejali za osnovno šolo Železniki, ki je bila med zadnjimi na referendumskem seznamu gradnje in obnove šol v škofjeloški občini. Samoprispevek se je namreč iztekel že pred leti, prostorske težave šole v Železnikih pa so ostale nerešene. Pred dvema letoma so šolo, kjer je pouk celo v treh izmenah, vendarle začeli dograjevati.
Seveda zanesljivega vira denarja iz plač zaposlenih ni bilo več. Nadomestili so ga s stopnjo pri občinski cestni komunalni skupnosti 0,4 odstotka iz kosmatih osebnih dohodkov ter z manj zanesljivim virom iz čistega dohodka združenega dela, za kar je samoupravni sporazum podpisalo 80 odstotkov delovnih organizacij. No, tu je še združena amortizacija šol, ki pa v skupni vreči ne pomeni veliko.
Šola v Železnikih ima že nov večnamenski prostor, končana je tudi kuhinja, prizidek učilnic naj bi bil pod streho do konca maja in jeseni predan pouku. Vprašanje pa je, ali bo načrt uspel ali ne. Ob začetku gradnje, ki je bila ocenjena na tri milijarde dinarjev, je bilo namreč zbranega le petino denarja. Torej malo, premalo za avanse, s katerimi bi si lahko zagotovili trdno ceno.
Tudi v gradbeništvu inflacija dirigira hitro rastoče cene. Letos odbor za gradnjo šol pri občinski skupščini pričakuje iz omenjenih treh virov vsega 3,6 milijarde dinarjev. Izračunal je, da bo ob koncu leta kar 7 milijard dinarjev dolga, če se v občini ne bodo uspeli dogovoriti za nov, zanesljiv dotok denarja.
Škofjeloški izvršni svet je sicer dal pobudo delovnim organizacijam, da obveznosti po sporazumu čim hitreje in obilneje izpolnijo, vendar s tem denarnih zadreg ne bo konec. Razmišljati bo kazalo predvsem v dveh smereh: da bi nezanesljiv vir iz čistega dohodka, s čimer siromašijo lastno akumulacijo, nadomestili s zanesljivejšim prispevkom iz kosmatih osebnih dohodkov zaposlenih, kar bi bilo za gospodarstvo bistveno ceneje; zato najbrž proti takemu predlogu niti ne bi ugovarjalo. Druga smer razmišljanja pa gre v prestrukturiranje znotraj skupne porabe. Vprašanje je namreč, ali ne bi namesto za kakšen kilometrov ne tako krvavo nujnega asfalta vendarle dali denar raje za dokončanje šole v Železnikih. Solo je treba dokončati! Je dolg cele občine, ne samo Železnikarjev!
H. Jelovčan
Radovljiški žulji, težave in sitnosti
doben, odprt v svet, in ki ne sme bežati od lastnih izkušenj.
Smo pred svobodnimi volitvami, je poudaril Bogdan Osolnik in ni vseeno kako se bo vršil ta proces, kako kandidacije, nominacije, volitve same. O dejanskem pluralizmu lahko govorimo le, če se lahko srečujemo na demokratičnih volitvah. Zavzeti se moramo za višjo politično kulturo, spoštovanje človeka, čeprav je drugačnega mnenja, čeprav je politični nasprotnik.
Jolanda Kos se je zavzela za mlade, češ, da so resnično lahko slabe volje, saj se jim piše slaba prihodnost in da upravičeno terjajo hitre spremembe, Janez Vinkler pa je poudaril, da ne bi hotel sodelovati pri oblikovanju kakršnegakoli dokumenta, ki bi mladim zapiral pot. Sprašuje se, če smo mar teh 40 let živeli svobodno, če smo živeli s 133. členom? Ali je pametno govoriti o spremembah v naši družbi, ko je ta člen še vedno tu in ne dovoli drugačnega mišljenja/Te stvari so prve, ki jih moramo rešiti. Tudi nas, borce, omejujejo v drugačnem razmišljanju. Prva bi morala biti Zveza borcev tista, ki bi morala zahtevati ukini-
tev tega člena. In v tem novem dokumentu o prenovi SZDL naj ne bo preveč paternizma, naj si mladi ustvarijo svoj svet, kot smo si ga mi v prepričanju, da ustvarjamo najboljše. Zaradi naše preteklosti nam ne more biti nič nerodno. Če je kje greh te organizacije, je v tem, da je predolgo pustila nekaterim vlogo paternizma. Zato ne zapirati mladih v ograje, ki je tudi nas utesnjevala."
Predsedstvo Republiškega odbora ZZB NOV bo s to bogato diskusijo dopolnjen predlog o prenovi SZDL te dni poslalo v razpravo po osnovnih organizacijah, marca pa naj bi ga na seji republiškega odbora dokončno sprejeli, in sicer še pred sejo Republiške konference SZDL, da bodo na tej konferenci imeli tudi mišljenje slovenske borčevske organizacije.Še enkrat pa poudarjajo, da je treba vedno v ospredje postavljati človeka, da je pri tako zahtevnih stvareh, kot je prehod na politični pluralizem, potrebna kultura dialoga. Povsod morajo odločati argumenti, ne pa napadi na prehojeno pot, na pridobitve NOB.
D. Dolenc
Rdeči križ zbira krvodajalce
Kaplja,
ki pomeni življenje
Kranj, februarja - Te dni bodo aktivisti Rdečega križa spet hodili po domovih in zbirali krvodajalce za letošnje akcije. Prva gorenjska bo konec marca v Kranju, zato naj spet potrkamo na solidarnost in humanost, ki sta že desetletja temelja prostovoljnega krvodajalstva.
Bolniki v slovenskih bolnišnicah na leto potrebujejo okoli 45.000 litrov krvi, toliko je da letno prek sto tisoč krvodajalcev, se pravi okoli tristo vsak dan. V bolnišnicah iz darovane krvi pripravljajo različne krvne pripravke, tako da bolniki dobijo le tisto sestavino, ki jo potrebujejo. Preden bolnik dobi kri, jo še testirajo, da ne bi z njo prenašali bolezni, določijo pa tudi krvno skupino. Največ Slovencev, 40,3 odstotka, ima krvno skupino A, skupino 0 ima 38 odstotkov prebivalcev, B skupino 15,5 odstotka in AB 6,2 odstotka. Več kot 80 odstotkov ljudi je RH pozitivnih. Bolnik sme dobiti le kri enake skupine, kot jo ima sam, sicer je zanj lahko usodno. Bolnišnice morajo imeti neprestano na voljo svežo kri vseh krvnih skupin, da lahko opravljajo številne medicinske posege. Kri potrebujejo ob operacijskih mizah, v porodnih sobah, pri zdravljenju raznih bolezni, med njimi tudi hemofilije.
Prva letošnja akcija na Gorenjskem je bila sredi januarja v Škofji Loki. Za konec marca je predvidena druga, v Kranju. Potekala bo kar 13 dni, od 29. marca do 14. aprila, o natančnem razporedu po krajih in urah bomo pravi čas objavili. V Škofji Loki bo ponovna akcija od 27. junija do 12. julija, 14. julija bo za Radovljico, konec avgusta pa za Jesenice, in sicer od 29. avgusta do 5. septembra. 18. in 19. septembra bodo kri darovali Tržičani, Radovljičani pa spet od 2. do 10. novembra.
Dolgoletni krvodajalci vse to že dobro vedo, saj so mnogi darovali kri več desetkrat, med njimi so tudi pravcati rekorderji. Rdeči križ Slovenije, organizator krvodajalskih akcij, pa si želi vrste veteranov okrepiti s »svežo krvjo«. Pa ne mislijo s tem le mladih, čeprav je sila razveseljiv ponekod množični odziv na krvodajalske akcije (v Kranju se nanje prijavljajo kar polnoštevilni srednješolski razredi), prav vsi zdravi polnoletni ljudje so povabljeni k temu solidarnemu dejanju. Zdrav moški lahko daruje do pol litra krvi vsake tri mesece, zdrava ženska vsake štiri mesece, vse krvodajalce pred odvzemom pregleda tudi zdravnik. Naj še enkrat potrkamo na vest morebitnim jutrišnjim krvodajalcem s sloganom slovenskega Rdečega križa: darujmo kri danes, morda jo bomo že jutri potrebovali.
D. Z. Žlebir
Neživljenjski zakon in turistična taksa
Radovljica, 7. februarja - Zakon o komunalni taksi, ki je bil sprejet 1965. leta, je za današnje čase neuporaben in neživljenjski, saj med drugim določa, da je treba do konca marca v tekočem letu določiti višino turistične takse za naslednje leto.
Ker nikomur v državi ni prav jasno, kolikšna bo letošnja inflacija, kaj šele, da bi jo lahko realno napovedal za prihodnje leto, so se v radovljiški občini odločili, da v nasprotju z zakonom predlagajo delegatom občinske skupščine takšno spremembo občinskega odloka o komunalnih taksah, ki bo omogočala povečevanje turistične takse večkrat na leto. Izvršni svet je sprejel takšno odločitev na pobudo Turistične poslovne skupnosti Bled ter turističnih društev Bled in Lesce, kjer ugotavljajo, da je taksa, ki je bila določena lani marca, letos nerealna in da ne zagotavlja uresničevanja sprejetih načrtov.
Enkratne pomoči
Radovljica, 7. februarja - V radovljiški skupnosti socialnega skrbstva ugotavljajo, da se v občini zadnja tri leta zmanjšuje šte-
vilo tistih, ki prejemajo stalne denarne pomoči, narašča pa število občanov, ki kljub temu, da so zaposleni, ne morejo zagotavljati družinskim članom socialne varnosti in zato prosijo za enkratne pomoči za nakup ozimnice, kurjave, šolskih potrebščin, za plačilo elektrike... Vse več je tudi družin, ki ne vedo, kako iz težav; družin, ki potrebujejo strokovno pomoč pri reševanju eksistenčnih problemov in problemov, ki izhajajo iz medosebnih odnosov in vzgoje otrok. Ker je v občini zaposlovanje omejeno in se delovne organizacije bolj kot s pomanjkanjem delavcev ubadajo s presežki, je vse težje najti zaposlitev za ljudi, ki so bili zaprti, in za (zdravljene) alkoholike.
V skupnosti otroškega varstva ugotavljajo, da se realna vrednost družbenih pomoči otrokom znižuje in da je bilo število tistih, ki so lani prejemali tovrstno pomoč, približno enako kot predlani. Pomoč je pre-
jemalo 1372 otrok, med njimi tretjina iz drugih republik.
Štirideset "smradnih dni"
Brezje, 7. februarja - Ko so v krajevni skupnosti Brezje obravnavali načrtovane spremembe srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana radovljiške občine, so dokaj na dolgo in široko govorili tudi o smetišču na Črnivcu. Razumljivo in upravičeno! S smetišča, za katerega je ugotovljeno, da je ekološko vprašljivo, je lani smrdelo več kot štirideset dni. Razlog pa ni le lokacija, so menili krajani, temveč tudi nestrokovno delo: smetišče se namreč ne zasipa sproti in ne po terasah, kot bi bilo potrebno. Ker delegatska vprašanja, pobude in zahteve ne zaležejo in ker je začasna lokacija "prerasla" že več kot eno desetletje, je eden od krajanov na nedavnem zboru menil, da uradna pot za rešitev problema vodi v nedogled in da "bodo potrebne druge akcije".
C. Zaplotnik
Petek, 10. februarja 1989
Bojan Starman, direktor žirovske Alpine:
/^COSPODARSTVC^^^r
3. stran fimmmjgmaiAs
Visoka inflacija pogubne j ša od dveh zelenih zim
Ziri, 8. februarja - Že lanska zima se je spogledovala s pomladjo, letošnja, vsaj tako kaže, pa bo še bolj zelena. Za Alpino, ki kar sedem desetin vrednosti celotnega prihodka ustvari bodisi z modno ali športno zimsko obutvijo, je takšno vreme prava naravna katastrofa. Žal pri nas solidarnostno pomagamo le prizadetim v poplavi, potresu, suši ali lomečih viharjih, ne pa tudi delavcem (tu so tudi hotelirji, žičničarji in drugi), ki trpe škodo zaradi "nikakršne" zime. Kako se otepajo s težavami te in drugih vrst v Alpini, smo se pogovarjali z direktorjem Bojanom Starmanom.
Kako ste se torej postavili po robu zeleni zimi?
»Že lani smo za nekatere vrste zimske športne in modne obutve dobivali skromnejša naročila kot prejšnja leta. Vrzeli smo zapolnili z drugimi, bolj tržnimi programi, seveda pa je to terjalo ogromne napore, predvsem v razvoju in komerciali. Vendar uspevamo; nova kolekcija za naslednjo zimo, ki kroži po svetu, obeta celo povečanje izvoza tekaške in smučarske obutve. Še bolj pomembno pa je, da so najnovejši čevlji nase znamke že krepko zasidrani v srednjem cenovnem razredu in se ozirajo še više. V zadnjih petih letih, denimo, smo izboljšali cene za četrtino.«
Koliko stane vaš pancar zunaj, koliko doma?
»To je težko reči, ker je struktura cene Pri nas (tovarniška cena, prometni davek, marža) drugačna kot v tujini, so pa nekateri naši pancarji trenutno zunaj tudi štirikrat dražji kot doma.«
Potemtakem ne drži, da bi s prodajo na domačem trgu pokrivali izpad dohodka na tujem, kot velja za večino naših izvoznikov?
»Ne bi rekel. Poglejte samo podatek za tekaške čevlje: kar 60 odstotkov jih prodamo na zahod, 20 na vzhod, 20 jih ostane doma. Zanimivo je, da je Alpina doma bolj znana po pancarjih (dve tretjini jih izvozijo na zahod), zunaj pa po tekaških. S tekaškimi pokrivamo kar 35 odstotkov ameriškega trga, s čimer smo že več let krepko na Prvem mestu v svetu. Naš delež v svetovni Proizvodnji tekaških čevljev znaša okrog 20 °dstotkov.«
Leta 1980 je delež akumulacije (za sklade, brez amortizacije) v dohodku Alpine znašal 36 odstotkov, leta 1986 16, predlani in lani pa nič več. Nekriti revalorizacijski odhodki 3,6 oziroma 14 milijard v bistvu pomenijo osiromašenje lastnega premoženja. In še pogled na delež kosmatih osebnih dohodkov v dohodku: leta 1980 40 odstotkov, leta 1988 po oceni 64 odstotkov. Delež obveznosti v dohodku se je s 24 odstotkov v letu 1980 povzpel na 36 odstotkov v minulem letu.
Leta 1980 je Alpina ob proizvodnji 1,3 milijona parov obutve izvozila na zahod 300 tisoč parov ali 22 odstotkov proizvodnje. Dve leti kasneje se je delež povzpel na 39 odstotkov, 1984. leta, ko je bil najvišji, pa je dosegel celo 62 odstotkov. Lani je znašal točno 50 odstotkov.
Kateri program pa vam je zaradi zelene z»me delal največ preglavic?
»Vsekakor obutev za po smučanju, ki smo jo izdelovali v kooperaciji. Na srečo gre za dopolnilni program, tako da smo izpad v Proizvodnji lahko nadomestili z bolj tržnimi lzdelki in ljudje niso bili brezposelni.«
Ce prav razumem, vas zaporedni slabi šimi v tujini ne tepeta. Kako pa se poznata doma?
»Že lansko zimo je prodaja zastajala, ka-P'tal se je počasneje vračal. Za to zimo smo Proizvodnjo omejili na znane kupce.«
Zanima me še primerjava v parih.
»Lani smo naredili 1,9 milijona parov vseh vrst obutve, leto prej 2,1 milijona parov. Ob tem moram povedati, da je bila produktivnost lani za dva odstotka nižja. Leto smo sklenili s približno sto manj zaposlenimi. Delavcev, ki so med letom odhajali, največ v pokoj, nismo nadomeščali.«
Sezonska proizvodnja, kakršna je predvsem tekstilna in obutvena, ne prenese inflacije. Kakšno škodo vašim financam povzroča visoka inflacija?
»Prenesla bi jo že oziroma jo bo morata z drugačnim oblikovanjem cene obutve. Res pa je, da je bilo minulo leto predvsem zaradi inflacije za nas izjemno težko. Kdo bi vedel, da se bodo obresti s 57 odstotkov povzpele do 950?! Smo za realno ceno denarja in drugih produkcijskih tvorcev (tudi dela), nismo pa za take nemogoče nepredvidljive skoke. Samo za obresti smo, pretežno v drugi polovici leta, dali 34 milijard dinarjev, kar je dobra dvajstina našega celonega prihodka in nekaj več kot smo v enem letu pridelali dohodka. Kot delovno intenzivna panoga smo za kosmate osebne dohodke plačali nekaj manj kot 20 milijard dinarjev!«
Kakšne so plače?
»Povprečje za december je bilo 89,5 milijona dinarjev, kar je precej za povprečjem panoge. Zdaj smo plače popravili za 35 odstotkov.«
Se bojite štrajka?
»Ne. Mislim, da je poglavitno zaupanje med delavci in vodstvom in da pri nas to zaupanje obstaja.«
Ste izplačali vse, kar ste mogli ali pa je še kakšna rezerva? V kranjskih tovarnah, kjer so delavci zadnje čase štrajkali, se je denar nenadoma našel.
»V Alpini smo postrgali vse, kar se je dalo.«
Koliko imate trenutno še dolga?
»Približno 30 milijard dinarjev, od tega polovico v bankah in polovico na sivem trgu.«
Kaj menite o velikih bančnih presežkih iz obresti, ki jih bodo menda deležni predvsem zgubaši?
»Prvič to niso presežki, ampak samo povečana naša kreditna sposobnost pri banki in drugič, kakršnakoli pomoč zunaj običajnih poslovnih pravil banke je vedno potuha za tistega, ki jo dobiva. Vendar so trenutki, ko se nekdo, ne (samo) po svoji krivdi, znajde v brezizhodnem položaju in bolj potrebuje pomoč banke kot kdo drug.«
Očitno peljete vodo na svoj mlin?
»Čimprej se želimo znebiti pretirane zadolženosti, vendar iščemo načine najprej pri sebi, v lastnem poslovanju. Osredotoča-mo se predvsem na vmesno pot med proizvodnjo in prodajo, na zmanjšanje različnih stroškov, režije, na večjo produktivnost, črtanje netržnih programov; tisoč drobnih stvari je med "začetkom" in "koncem", ki vplivajo na uspeh poslovanja. Obračanje zalog, denimo, smo lani izboljšali za 25 odstotkov, letos ga bomo še za tretjino. Vemo, kako. Vemo tudi, da ne bomo prišli daleč, če bomo samo tarnali. Treba je delati, treba je naprej.«
Ali to pomeni, da ne računate na odpis dela obresti pri banki?
»V Ljubljanski banki prav gotovo ne. Zaprosili pa smo pri Jugobanki.«
Maja bo leto, kar ste prevzeli direktorsko mesto za Tomažem Koširjem. Kako se počutite?
»Težko bi delal, če že deset let prej ne bi bil član kolegija, največ za področje prodaje; probleme poslovanja poznam, vem, kaj moramo doseči in kako. Iščem vzporednice z uspešnimi sorodnimi zahodnimi firmami in se ne obremenjujem s tem, da je kakšna stvar nemogoča pri nas. Vse se da, če je želja in volja. Res pa je problem, ker smo zadnja leta predvsem s povečevanjem konvertibilnega izvoza zniževali vrednost kapitala in ker kot podjetje na listi "odpisanih" branž nismo uspeli privabiti toliko novih sodelavcev, kot bi jih rabili za nove pogoje poslovanja.«
Kaj pričakujete od nove Markovičeve vlade?
»Veliko. Novi predsednik govori z našimi usti. V kolikšni meri bo zamišljeno lahko speljal, ne vem, vendar pa druge poti za našo družbo sploh ni. Rad pa bi, da bi se v raznih samoupravnih in političnih telesih dolgovezne diskusije o političnih temah, nacionalnih problemih in vprašanjih delitve končno preusmerile v bolj plodne vode: kako povečati našo proizvodnjo in s tem narodni dohodek.« H. Jelovčan
Sto tisoč postelj na napačnem mestu
Nekajurno kramljanje s predstaimiki Kompasa, ene vodilnih turističnih organizacij v Jugoslaviji, je bilo za vse, ki sicer živimo v turističnem okolju, a se le nekajkrat na leto "prelevimo" v turiste, nadvse koristno. Koristno že zato, ker smo zvedeli za marsikatero bridko resnico o našem turizmu. Teh pa je kar precej. Če smo še do nedavnega verjeli politikom in gospodarstvenikom, da so največje zgrešene naložbe veliki industrijski giganti, kot so Feni, Obrovac, Dina in še nekateri drugi, in da jih v turizmu ni, .potem je podatek, da je v Jugoslaviji kar sto tisoč postelj na napačnem mestu in da je po preprostem izračunu napačno vloženih deset milijonov dolarjev, še toliko bolj presenetljiv. Če je napake iz preteklosti težko popraviti in še težje odpraviti, potem velja iz neumnosti potegniti vsaj nauk za naprej: s turizmom naj se ukvarjajo tisti, ki to znajo in so za to usposobljeni. Hotel pravzaprav zna zgraditi vsak, a kje ga postaviti - to je že drugo vprašanje. V svetu se ne odločajo na pamet, ampak temeljito študirajo "turistične tokove", navade turistov, njihove potrebe in želje...
In druga resnica! Domala vse gostinske-turistične organizacije snujejo prihodnji razvoj na tujih sovlaganjih, na deležih tujega kapitala. Nekatere med njimi si celo domišljajo, da tuja podjetja ali naši zdomci komaj čakajo,, kdaj jim bo naša zakonodaja "odprla vrata" in omogočila, da svoj denar naložijo pri nas. Resnica je namreč drugačna: tujci bodo bolj radodarno vlagali v naš turizem šele tedaj, ko bodo dobili zaupanje, da bo njihov denar varno naložen, in ko bo jugoslovanska vlada začela vlagati v ceste, telefonsko omrežje in v vse drugo, kar je osnovno za kakovostni razvoj gostinsko-turistične dejavnosti.
In tretje, prav tako bridko spoznanje! Naša birokratska počasnost, naše "jugo" posebnosti in balkanske navade gredo svetovljanom in tistim, ki veliko potujejo po svetu in vedo, kaj pomeni Evropa 1992, že rahlo na živce. Naj naštejemo le nekaj primerov! V Ljubljani je namreč domala vse pripravljeno za gradnjo luksuznega hotela, v katerega bo vložil denar tudi tuji partner - le mesto se mora še zganiti in odločiti, kje bo hotel stal. Ali drugi primer: le kako naj ameriški turist pokliče prek javne telefonske govorilnice domače, če pa pri nas nimamo kovanca, ki bi bil vreden več kot sto dinarjev. In še tretji primer: v hotelih razvitega zahoda so recepcije pravi "tabernaklji", "lekarne", pri nas pa steklenice na pultu in neprijazno osebje s "polomljeno" govorico tujega jezika niso nobena redkost.
C. Zaplotnik
Eden manj na seznamu jeseniških gospodarskih bolnikov
Kovin brez prisilne uprave
Jesenice, 7. februarja - Začasni ukrep družbenega varstva ali Prisilna uprava, ki je bila v jeseniškem Kovinu uvedena septembra let& 1987 in nato septembra lani spet podaljšana za tri mesece, po °ceni začasnega poslovodnega organa z inž. Miroslavom Nočem na Ce»u in jeseniškega izvršnega sveta ni več potrebna. 111 članski 'ektiv, ki ima že novega direktorja inž. Branka Cepiča, lahko gospodari in pridobi dejavnosti, ki ne bodo pomembne s an, ampak za vso jeseniško občino.
kar navadili prisilne uprave. Vendar ob tem nihče ni zanikal uspešno izvedene naloge prisilnih upraviteljev. Vendar je izvršni svet sprejel argumente inž. Miroslava Noča, da je Kovin izplaval, da ima novo vodstvo obe-
kratko
Nočem na ko-lahko sam samo za Ko-
Nekateri člani izvršnega sveta so sicer dvomili, ali so za ukini-P*v prisilne uprave res izpolnje-m vsi pogoji, ker Kovin gospoda-ri na pozitivni ničli in novi direktor še ni kompletiral vse vodstvene ekipe, delavci pa so se
Elanovi delavci iz proizvodnje smuči bili _a kolektivnem dopustu______
Nejasne tržne razmere
Begunje, 3. februarja - Novica, da so bili zaposleni begunjskega Elana, ki delajo v proizvodnji smuči, zadnji januarski teden na kolektivnem dopustu, je mnoge presenetila, še toliko oolj, ker je Elan v javnosti zapisan kot izjemno dobra delovna organizacija. Ko smo v petek poklicali v tovarno, smo zvedeli, da to pravzaprav ni nič posebnega in da so se v delovni organizaciji v preteklosti že odločili za tak korak. Razlog za tokratni kolektivni dopust je preprost: nejasne tržne razmere, ki so Postale zaradi dveh slabih zim še bolj zapletene. Koliko bo na-fočil, bo namreč bolj znano šele po sejmu ISPO v Munchnu, kl bo ob koncu februarja. Da bi delali na zalogo, pa ni smiselno. Kot je dejal Blaž Jakopič, imajo delavci Elana poleti se tri tedne kolektivnega dopusta, sicer pa bodo januarski dopust bržčas nadomestili z delom ob sobotah. C. Z.
tavne in realne programe, da se kolektiv z obsegom sedanje dejavnosti lahko preživi, da mora izvršni svet še naprej spremljati poslovanje Kovina, vendar je treba kolektivu zaupati in mu vrniti vodenje podjetja, saj je preživel in vztrajal v težkih časih, ob nizkih plačah, ki so šele decembra lani dosegle povprečno milijon dinarjev. Osebni dohodki so se od uvedbe prisilne uprave do konca leta 1988 povečali za skoraj šestkrat, mesečna realizacija pa za več kot trikrat. Izvršni svet tako predlaga občinski skupščini, da ukine ukrep družbenega varstva.
Kovinov osnovni proizvodni program, ki v preteklosti ni bil uresničevan in je zato prišlo do motenj v poslovanju in ukrepa družbenega varstva, temelji na petih programih. Prvi, vendar ne najvažnejši, je izdelava sodobne hlevske opreme. Drugi temelji na sodelovanju z Železarno Jesenice pri izdelovanju kolutov za varilno žico, tretji program je sodelovanje z Black & Deckerjem, obsega pa izdelovanje orodnih mizic (letno jih Kovin izdela okrog 20.000), četrti je zasnovan na osnovi sodelovanja z Donitom (sestavni deli za oljne filtre, kjer je sedaj zastoj na račun manjših naročil za BMW), peti program pa je sodelovanje s Tikijem pri izdelovanju bojler-jev.
Kovinove oči pa se že ozirajo za nekaterimi dodatnimi, po sedanjih ocenah donosnimi dejavnostmi, ki niso strogo vezane na osnovno dejavnost Kovina in so lahko povsem samostojne, Kovin pa bi ponudil le prostor. Realno postaja sodelovanje s tretjim največjim svetovnim proizvajalcem žičničarske opreme in snežnih strojev Leitnerjem iz Italije. Na Jesenicah bi lahko izdelali od 100 do 200 ton opreme. Z Donitom se sodelovanje lahko še razširi, saj ima Kovin na voljo prazno halo nekdanjega Ko-vinoservisa, predvsem za proizvodnjo najrazličnejših filtrov. Ovir za Donitovo sodelovanje ni, le nekatere zemljiške zadeve morajo še formalnopravno urediti. Samoupravni sporazum med Donitom in Kovinom je že sklenjen. Novo ime pa je ameriški Hellmold, ki želi sodelovati z Železarno pri proizvodnji rezil iz kakovostnega jeseniškega kaljenega jekla. Kovin ima za to dejavnost prostore in kaže, da utegne biti ustanovljena mešana firma, v katero bi se kot delničar vključil tudi Kovin.
Ce zaupamo papirjem in besedam začasnega poslovodnega organa in občinskega vrha, potem lahko postane Kovin uspešno jeseniško podjetje s pomembnim vplivom na presnovo jeseniškega gospodarstva.
J. Košnjek
IZ COSPODAHSKECA SVETA
Iskra v minulem letu
Rekordni uvoz, v izvozu več le na Zahod
Ljubljana, 7. februarja - Iskra je lani prodala na tuje za 309,5 milijona dolarjev "blaga", kar je približno za 24 milijonov dolarjev manj, kot je načrtovala. Izvozni načrt je uresničila le pri trženju z Zahodom, kamor je prodala za 165 milijonov dolarjev (predvsem elementov in posameznih delov) oziroma za pet milijonov dolarjev več, kot je predvidevala, medtem ko je pri prodaji v države SEV in v dežele v razvoju zaostala za načrti. Na Vzhod je izvozila za 94,5 milijona dolarjev "blaga", predvsem zahtevnejših naprav in sistemov, ali 87 odstotkov načrtovanega, v dežele v razvoju pa za 50 milijonov dolarjev, kar predstavlja 78-odstotno izpolnitev načrta. Največji Iskrin kupec je bila lani Sovjetska zveza (60 milijonov dolarjev), na drugem mestu je bila Zvezna republika Nemčija (50 milijonov) in na tretjem Italija (30 milijonov dolarjev). Med Iskrinimi delovnimi organizacijami je bila največji izvoznik Telematika z 42,5 milijona dolarjev (od tega 22,5 milijona dolarjev konvertibilnega izvoza), druga je Kibernetika z 41 milijoni dolarjev (34 milijonov na Zahod) in tretja Avtomatika z 38,6 dolarji izvoza. V delovni organizaciji Elektromotorji Železniki je znašal skupni izvoz 23 milijonov dolarjev, med organizacijami, ki so presegle deset milijonov dolarjev izvoza, pa je tudi Iskra ERO.
Koliko je Iskra lani uvozila, ni še zanesljivega podatka; ocena, da je vrednost uvoza znašala nekaj več kot 180 milijonov dolarjev, pa je tudi blizu realne številke. Uvoz je bil rekorden, predvsem na račun kooperacij.
Trgovski center razprodan 63-odstotno
Radovljica, 2. februarja - Na seji občinskega komiteja ZKS Radovljica so pri "pometanju pred lastnim pragom" govorili tudi o trgovsko-turističnem centru na Bledu, ki naj bi ga predvidoma odprli letos poleti. Pavel Žerovnik, predsednik izvršnega sveta, je ob tem dejal: "Ta čas je prodane 63 odstotkov površine poslovnih prostorov. "Vsebina" stavbe za zdaj še odgovarja dogovoru, vendar z enako ne bi smeli nadaljevati, ampak bi jo morali dopolniti z bolj kakovostno ponudbo."
Industrijska proizvodnja -ponoven padec
Kranj, 7. februarja - Industrijska proizvodnja na Gorenjskem je bila lani še za 4,9 odstotke manjša kot leto prej. V kranjski občini je bila manjša kar za 7,6 odstotka, , v jeseniški in tržiški za nekaj več kot pet odstotkov, v radovljiški za 2,3 odstotka, v škofjeloški pa je bila na domala enaki ravni kot predlani. Med desetimi panogami, ki predstavljajo 90 odstotkov vrednosti gorenjske industrijske proizvodnje, so le v dveh naredili več kot leto prej, največje nazadovanje pa beležijo v proizvodnji obutve, tkanin, tekstilnih izdelkov ter električnih strojev in aparatov. V Sloveniji je bila industrijska proizvodnja lani v primerjavi z letom prej manjša za 2,6 odstotka.
Ko je delavcev preveč...
Jesenice, 7. februarja - Analiza, ki jo je izdelala delovna skupina izvršnega sveta, kaže, da se bodo v občini tudi letos ubadali s kadrovskimi presežki. V lzolirki ocenjujejo, da bo odveč 31 delavcev, od katerih sedemnajstih ne bodo mogli zaposliti v novi proizvodnji zunaj občine. V Golici je 20 delavcev, ki predstavljajo kadrovski presežek. Problem bodo reševali z (predčasnimi) upokojitvami, odpiranjem novih delovnih mest in z zaposlovanjem v drugih delovnih organizacijah v okviru sozda ABC Pomurka. V Kemični čistilnici in pralnici Jesenice so novo leto začeli s štirimi odvečnimi delavci, v Tehničnem biroju Jesenice pa ugotavljajo, da jih bo skoraj tretjina preveč, če ne bodo dobili posla za podjetje iz Nemške demokratične republike...Podobne probleme imajo tudi v Železarni, Kovinski opremi Mojstrana, Elimu, železniškem gospodarstvu, v vrtcih...
/ureja MARIJA VOLĆJAK
@<§S£@SgWi^GLAS 4. STRAN
L
KRATKE Z GORENJSKE
Gasilci med najbolj delavnimi - Med obiskom v krajevni skupnosti Rateče-Planica v jeseniški občini sta predsednik skupščine krajevne skupnosti Vinko šumi in tajnik Jože Brudar povedala, da so med najbolj delavnimi v krajevni skupnosti člani gasilskega društva. Lani so rateški gasilci praznovali 90-letnico obstoja. Se posebej svečano je bilo septembra. Sicer pa so ob 90-letnici dobili novo brizgalno, uredili oziroma povečali pa so tudi gasilski dom v Ratečah (na sliki). Seveda pa ne smemo biti krivični tudi ostalih v krajevni skupnosti. Tako so na primer aktivni tudi člani Smučarskega društva, ki redno trenirajo v zimskem času v t rim kabinetu v bivši osnovni šoli, kjer je tudi vrtec. Smučarsko društvo ima štiri sekcije in sicer kegljate na ledu, skakalce, tekače in igralce basse-bola. - A. Ž.
Občni zbor Hortikulturnega društva
Kranj - Po letošnjem okvirnem delovnem programu Hortikulturnega društva Kranj se bodo člani društva prihodnji teden v četrtek (16. februarja) zbrali na rednem letnem občnem zboru. Občni zbor bo v sejni sobi občinske skupščine ob 17. uri. Pred zborom bodo prikazali tudi slike o lanskem delu. Vodstvo društva pa vabi vse, ki imajo morda z raznih akcij ali izletov barvne diapoztive, da jih prinesejo s seboj. Zanimivi bodo tudi posnetki o vrtnarjenju v vrtu, delu v krajevni skupnosti in podobno. A. Ž.
Jeseniški kurirji v ospredju
Kranj - Kurirji 41. relejnih kurirskih postaj, ki so na območju Gorenjske delovali kot krvne arterije osvobodilnega boja, so danes med najaktivnejšimi skupnostmi borcev. Še 289 je živih na območju od Bohinja do Domžal. V ospredju pa so danes še posebej Jeseničani, kot so ugotovili na letošnjem letnem srečanju. Predsednik Janez Kavčič-Orlov je na razširjeni seji odbora skupnosti relejnih kurirjev Gorenjske poročal, da je na primer njihova obsežna monografija (knjiga) razprodana, da so zaradi številnih pohodnikov po njihovi transverzali pošle že vse značke, da je bila kurirčkova pošta povsod dobro organizirana in da imajo dobro sodelovanje s pionirskimi odredi v Lomu pod Storžičem in v Bukovščici v Selški dolini. Kar zadeva letošnje naloge, so se dogovorili, da bodo organizatorji Jeseničani. Tako je že 12. februarja predviden 35. Smuk karavanških kurirjev na Javorniškem Rovtu. Septembra bo že šestič pohod Po poteh partizanskih kurirjev v Mojstrani. 1. maja pa jeseniški kurirji vabijo na srečanje na Poljano, (km)
Izobraževanje odraslih
Radovljica - Delavska univerza Radovljica ponuja za spomladanski semester oziroma drugo šolsko polletje 1988/89 več zanimivih možnosti usposabljanja odraslih. V svojih učilnicah bodo organizirali jezikovne tečaje nemščine in angleščine od 1. do 5. stopnje, italijanščine in francoščine od 1. do 4. stopnje ter tečaj slovenščine za pripadnike drugih narodov in narodnosti, ki so zaposleni v radovljiški občini. Za tajnice pripravljajo tečaj poslovne korespondence v slovenskem jeziku, za dekleta in žene pa tečaje šivanja in krojenja 1. in 2. stopnje. Razen tega načrtujejo tečaje za voznike viličarjev, tečaje požarne varnosti in varstva pri delu. Priredili bodo tudi tečaje higienskega minimuma za vse živilce ter osnovno šolo za odrale" od 5. do 8. razreda. Ocenjujejo, da je kandidatov za tovrstno dopolnilno izobraževanje še vedno dovolj v občini. Zato pričakujejo večji odziv in udeležbo kot prejšnja leta. (jr)
Kanalizacija in toplovod
Jesenice - Ob graditvi parkirnega prostora za tovornjake, ki se ustavljajo na Jesenicah, so ugotovili, da hudournik, ki priteka čez Kopavnik, nima pravega odtoka. Kanal pod Koroško progo so namreč prekrili s smetmi, ko je bilo tam še staro smetišče. Zdaj nameravajo ta del urediti, zato delavci Kovinarja teren že urejajo in bodo na ta način podaljšali odtok proti Savi. Ker so na tem opuščenem smetišču zdaj vrtički, v Kovinarju obljubljajo, da bodo po končanih delih spet teren uredili, kot je bil prej. Hkrati pa zdaj delavci Kovinarja gradijo tudi vod za ogrevanje od Klavnice do Hruške. Toplovod bo ogreval nove stanovanjske in poslovne prostore. Pred začetkom teh del pa so odstranili tudi del divjih vrtičkov zahodno od Žvagnovega mostu, (bb)
»Najcenejša« harmonika
Kranj - V domu Društva upokojencev v Tomšičevi ulici v Kranju že nekaj časa igra na harmoniko Milan Žura. Naučil se je igranja harmonike v Glasbeni šoli in sicer klavirske. Zdaj pa igra na diatonično. Pravi, da člani oziroma starejši obiskovalci, ki pridejo v dom, raje poslušajo tovrstno domačo glasbo. Sicer pa se je Milana nekako prijelo ime, da je njegova harmonika najcenejša, saj se za njegovo igranje v domu ne pobira nikakršen prispevek. Na veselicah, zabavah in različnih prireditvah so namreč včasih (pa tudi še zdaj) pobirali naokrog s klobukom za muzikanta, (ip)
SERVIS ZA OBČASNO VARSTVO OTROK NA DOMU - PEDENJPED
Vam nudi možnost zaposlitve v popoldanskih in večernih urah.
— če vas delo z otroki veseli in imate že določene izkušnje pri varovanju malčkov
— če ste dosegljivi po telefonu
— če ste polnoletna, odgovorna in zaupanja vredna oseba
se nam oglasite osebno v prostorih SO Kranj, soba 196 (3. nadstr.), ali po telefonu na številko: 26-388. Vaše ponudbe bomo sprejemali vsak dan od 7. do 15. ure; prednost pri izbiri imajo študentke.
OK ZSMS Kranj
Tudi Jezerjani (delovno) praznovali
Petek, 10. februarja 198$
ureja ANDREJ ŽALAH
Kraj brez kulture, kot človek brez srca
Jezersko, 8. februarja - ...brez hrama, kjer naj to srce bije in živi, pa kot otrok brez matere... Želja po domu, po kulturnem domu, je bila med Jezerjani živa že davno. Prvič so jo uresničili pred vojno, ko so sami zgradili dom Korotan. Dolga leta je bil to potem in *lužil tudi drugim potrebam in življenju v kraju. Po vojni pa je tudi Korotan doletela usoda, kot mnoge podobne domove. Romal je iz rok v roke. In čeprav so se nekateri trudili, da bi Korotanu spet dali dušo, so bili takšni napori bolj ali manj brezuspešni. In tako je pred petimi leti prišlo do strokovne ocene: Korotan je treba porušiti ali pa obnoviti. Takrat pa so se Jezerjani spet odločno oglasili: Korotan je treba obnoviti!
uradom in pisarno za krajevno skupnost. Slednji so se selili pred dnevi. Čaka pa še vedno notranja ureditev prostora namenjenega oživitvi kulture in za druge dejavnosti, katerih nenazadnje na Jezerskem tudi ni tako malo.
V krajevni skupnosti, kjer je predsednik Milan Kocjan, so že kmalu po začetku obnavljanja sklenili, da se bodo kulturnega dela in notranjega urejanja teh prostorov lotili z delom in s prispevki sami. Takšen program, si je ob izvolitvi tudi zadal Milan Kocjan. Najprej so, kot so sklenili že na začetku, po dveh letih dela in prispevkov zgradili vodovod. Ta del programa, ki so ga z velikim uspehom uresničili, je skoraj že končan.
»Zdaj pa je prišla na vrsto dvorana s prostori v Korotanu. V 19-članskem gradbenem odboru računamo z uresničitvijo obljube širše skupnosti, zato smo se tudi lo-
Jeseni naj bi v kulturnem delu obnovljenega Korotana manjkala samo še oprema...
Potrebna je bila odločitev širše skupnosti, najprej pa seveda presoja, ali je zahteva Jezerjanov sploh (po tolikem zobu časa) še izvedljiva. Tehtnica se je potem prevesila njim v zadovoljstvo in hkrati zadoščenje. Po načrtih inž. arh. Marka Šenka je investitor-stvo za prenovo prevzela občinska samoupravna stanovanjska skupnost skupaj z delovnimi organizacijami oziroma soinvestitorji Živila, GG Kranj, PTT Kranj, JLA in krajevno skupnostjo Jezersko.
Pred približno letom dni je bila glavna obnova celotnega objekta končana in tudi tistega dela s stanovanji, pošto, krajevnim
Murijeva Tinca prinesla čaj scvrla krofe...
Za preskrbo oziroma malico, ko so podirali les, je poskrbel Dušan Šemrov. Vsak je nekaj dal in Mimi ter Minka sta skuhali golaž...
tili te akcije. Res je. V podiranju lesa, kjer je v akciji sodelovalo skoraj 30 domačinov, je tudi precej praznične simbolike. Les smo v teh prazničnih dnevih kulture podirali za uresničitev želje po kulturi v kraju. Nikomur ni bilo treba dvakrat reči. Sami so prišli, vzeli dopust in s svojimi stroji trdo delali. Nihče se ni vprašal, koliko bo dobil; tudi lastnik stroja, katerega obratovalna ura velja skoraj 150.000 dinarjev. Ko bo les razža-gan v Preddvoru, ga bomo najprej zložili, potem pa nas čakajo notranja dela. Vse bomo naredili in še letos naj bi v urejenih prostorih manjkala samo še oprema,« je med akcijo v gozdu razlagal predsednik Milan Kocjan.
Delo, ki ga zdaj vodi odbor pod nadzorstvom inž. Marka Šenka in Jureta Markoviča, ne bo majhno. Vrednost vseh del je bila namreč 1. decembra lani ocenjena na 309 milijonov dinarjev brez opreme. Vendar takšni, kot so bili ob nedavni akciji podiranja lesa, enotni in sposobni organizatorji, se Jezerjani z gradbenim odborom, ki ga vodi njihov predsednik krajevne skupnosti, ne bojijo. Ko so gradili vodovod, so tudi, če je bilo še tako težko, znali zavihati rokave in stisniti zobe. Zato verjamem, da bodo kos tudi tej nalogi. Škoda pa bi bilo, če bi vsi tisti, ki jim je ali pa naj bi jim bila kultura blizu v širši skupnosti pozabili na dano besedo, o pomoči, o obljubljenem deležu. Pravzaprav gre samo za korak od besed k dejanjem; Jezerjani so ga že naredili pred dnevi s simboličnim delovnim praznovanjem. Bo pa to velik korak. Kajti že jeseni naj bi na Jezerskem zagorela lučka kulture. Ne smemo pa pozabiti, da bo zasvetila tudi Slovencem onkraj meje, ki so že večkrat vprašali, kdaj bo spet na Jezerskem lahko skupno zazve-nela slovenska pesem in se na predstavi pozdravila domača beseda.
A. Žalar
Akcije, ki jo je vodil Milan Kocjan, se je s težkim delovnim strojem udeležil tudi kmet Mare Šinkovec-Roblekov.
V Suši ne manjka vode
Suša nad Hotavljami, februarja - Vaščani Suše so pred kratkim končali z gradnjo svojega blizu 3,5 km dolgega vodovoda, za katerega so zajetje zgradili na Jelovici. Z dobro vodo je zdaj preskrbljenih vseh 9 hiš.
Dve leti je že tega, odkar so se Sušani, prebivalci 9 domačij ob vznožju Blegoša v Poljanski dolini odločili, da si zgradijo svoj vodovod. Prej je vsaka hiša po svoje skrbela za vodo, večina je imela svoj studenec napeljan v hišo, vendar včasih je vode manjkalo, ni bila čista, niso imeli požarne vode, pa so se dogovorili za skupno akcijo izgradnje skupnega vodovoda z zajetjem na robu Jelovice, nad vasjo Zakobiljek, nad 700 m visoko. Zgradili so tri rezervoarje, dva po 50.000 in enega za 20.000 litrov vode, razbremenilnike, položili preko 3500 m cevi, pri vsaki hiši so postavili hidrant. Vsaka hiša je prispevala po 700 delovnih ur in po 100 starih milijonov dinarjev, pa tudi potrebne deske za delo. Z mehanizacijo in uslugami sta pomagala tudi žirovski rudnik urana in Marmor Hotavlje, predvsem pa seveda krajevna skupnost Gorenja vas, kamor Suša spada. Vsi vaščani so bili silno prizadevni pri tej za majhno vas tako veliki investiciji, posebna pohvala pa gre predsedniku gradbenega odbora Ivanu Mi-klavčiču in članu odbora Alojzu Kržišniku, pravijo vaščani. Da so se dobro odločili, ko so se odločili za zajetje Blegoščice, potrjujejo prav ti sušni dnevi, ko povsod že manjka vode, pri njihovem zajetju pa je opaziti še vedno višek vode. D rj0ienc
Glasbeni večer
Preddvor - KUD Matija Valjavec prireja jutri, v soboto, ob 19. uri glasbeni večer v počastitev kulturnega praznika. Obiskovalce bodo prireditev s pesmijo, zvoki citer in frulic ter diapozitivov popeljali v svet glasbe in narave.
Koncert slovenskih pesmi
Tržič - V Lomu pod Storžičem bo v nedeljo, 12. februarja, ob 16. uri v Domu družbenih organizacij koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Na prireditvi nastopajo Tržiški citraši, razen tega pa še recitatorka Marina Bohinc, Franc Zore iz Kranja na havajski kitari, Matej Dolenc na koncertnih citrah ter domači harmonikarji. Koncert bodo ponovili še v nekaterih drugih krajih občine.
Skupna akcija za telefonijo
Bitnje - Danes teden smo v Gorenjskem glasu pisali o pripravah na telefonsko akcijo v krajevni skupnosti Stražišče v kranjski občini in hkrati napovedali, če ne bo posebnih zapletov pri soglasjih lastnikov žemljic, da bodo najbrž od že zgrajene centrale v Bitnjah proti Stražišču zakopali že aprila meseca. O tem, kako poteka akcija v sosednji krajevni skupnosti Bitnje pa smo povprašali tudi predsednika gradbenega odbora za izgradnjo telefonije v tej krajevni skupnosti Vilija Kneza. Povedal je, da njihov odbor že nekaj časa zelo dobro sodeluje s sosednjima gradbenima odboroma v Stražišču in v krajevni skupnosti Jošt. Medtem, ko so v Stražišču izvajalca že izbrali, ga bodo v Bitnjah prihodnji teden. Ko bo znana cena za izgradnjo omrežja, bodo v Bitnjah začeli pobirati tudi denar; tako imenovano drugo akontacijo. Kar zadeva pripravo dokumentacije za lokacijsko in gradbeno dovoljenje pa imajo v krajevni skupnosti Bitnje v glavnem že vsa soglasja lastnikov zemljišč in s tem v zvezi ni bilo posebnih težav. Zato, kot je povedal Vili Knez, upajo, da bodo tudi v njihovi krajevni skupnosti spomladi letos zakopali. Potreben material za izgradnjo omrežja tudi že imajo. Dolžni smo tudi pojasnilo, da imajo na skladišču v Puškami Kranj material za izgradnjo omrežja za Bitnje in Stražišče. Stražiški gradbeni odbor ima namreč večji del že kupljenega materiala še pri dobavitelju.
A. Ž.
Sklenili praznovanje jubilejnega leta
Šenčur - Gasilsko društvo Šenčur je zadnjo soboto v januarju na letni konferenci, ki se je je udeležilo 98 članov poleg pregleda dela in načrtov za naprej hkrati sklenilo tudi praznovanje 90-letni-ce v lanskem jubilejnem letu. Lani so pripravili parado, proslavo, dve veselici, razstavo gasilskega orodja in opreme, več vaj, pregledali hidrante in vodna zajetja, na gasilskem domu obnovili fasado, prepleskali okna, vrata in žlebove, dobili pa so tudi avtocisterno. Letos, so sklenili, aktivnost v društvu ne bo nič manjša. Obnoviti nameravajo dva vodna bazena, streho na stolpu gasilskega doma in prepleskati sejno sobo ter ostale prostore v domu. Tudi letos bodo pripravili veselico, udeležili pa se bodo tudi tekmovanja desetin v okviru občinske gasilske zveze Kranj. Na konferenci sta predsednik društva Andrej Celjar in član upravnega odbora Peter Pire dobila republiško odlikovanje II. stopnje, poveljnik Jože Kristane pa odlikovanje I. stopnje. Franc Grilc je dobil zlato plaketo. Društvena priznanja pa so podelili Ivanu Lanišku, Ivanu Benedičiču, Petru Sušniku, Pavlu Drakslerju in Pavlu Gorencu. Podelili pa so tudi odlikovanja članom za večletno delo: za 60 let petim, za 50 enemu, za 40 šestnajstim, za 30 devetim, za 20 osmim in za 10 let trem gasilcem.
Milo rečeno: Grdo
Tudi letos se je izkazalo, da smo napačno razmišljali in ugotavljali, da Živila Kranj z novim letom (izjemoma) vendarle ni ponovila že nekajletne prakse zapiranja manjših trgovin. Vendar,kot da ne morejo iz svoje kože (prakse), so tako na hitro (da bi bilo čimmanj razburljivo) z novim letom zaprli galanterijsko trgovino na Jezerskem. Uradno so o tem obvestili krajevno skupnost 26. decembra. Ker pa se je pred tem že nekaj šuš-Ijalo in so Jezerjani na skupščini postavili delegatsko vprašanje, je bil nazadnje odgovor direktorja, da so računi pokazali, da se jim ta trgovina ne izplača in da bodo v obstoječi živilski trgovini na Jezerskem poslej zagotovili okrog 90 odstotkov izbora tistega blaga oziroma izdelkov, ki so bili pred tem v galanterijski trgovini. To se seveda (po praksi) ni zgodilo. Na srečo pa v krajevni skupnosti potem, ob nezadovoljstvu in ogorčenju krajanov, niso držali križem rok. Dogovorili so se, da bo v istem prostoru zasebna trgovina, ponudba v njej pa predvsem takšna,kot si jo bodo želeli domačini; od galanterije, špecerije, kozmetike in drugih izdelkov. Novi trgovec je tudi že zagotovil, da bo kupcem blago (po potrebi) dostavljal na dom - še posebej ostarelim domačinom in tudi kmetovalcem ne bo treba po vsako najmanjšo reč v dolino oziroma v Kranj.
O tem, da se bo novemu trgovcu računica izšla, skoraj f ne dvomimo; saj to „ ne  bo prvi takšen primer. Milo rečeno grdo    pri tej (pravzaprav nič kaj nena-navadno hitri) odločitvi Živila Kranj pa je še nekaj: ko so se »poslavljali« iz te trgovine    na    Jezer-   ' i' skem, so prostor domala opustošili, da bo novi lastnik imel     ~^~**iw *s£Z.." ja več dela in da ne « £
bi po naključju ostalo   v  prostoru   kaj / uporabnega...! A. Zala*
Petek, 10. februarja 1989
KULTURA
5. stran @®JMlI^JgK2IQLAS
PODOKNICE VELIKEMU
PESNIKU
Kokrica - Ni bilo šole, ki ne bi v teh dneh pripravila kulturnega •Jneva, na katerem so učenci nastopali sami, neredko pa so imeli tudi obiske slovenskih pesnikov in pisateljev. Na osnovni šoli na Ko-"rici So v goste povabili pesnico Nežo Maurer, letošnjo gorenjsko *l"ešernovo nagrajenko.
ftrkUe - Kulturni praznik so pri Temeljni banki Gorenjske In ^fuženi banki izbrali za otvoritev Hribarjeve hiše v Cerkljah in to P?vsem upravičeno, saj sodi hiša, predvsem pa obnovljena notra-gjgt med izredno lepe kulturne spomenike pri nas. Po idejnih na-JT"« prof. Fistra je načrte za obnovo opreme pripravila arhitektka ***farina Langus, svetovalno nalogo pa je opravila Nika Leben z Za-"da za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj.
__ Teden slovenske drame 89
Sergej Vere: EVANGELIJ PO JUDI
_     Uprizoritev lani nagrajene drame Sergeja Verča.
Na lanskoletnem Tednu slovenske drame je Sergej Verč Prejel za dramo Evangelij po Judi Nagrado Slavka Gruma, ki Jo vsako leto podeljujejo najboljši drami. Tekst je avtor napisal leta 1986. Najprej naj bi tekst uprizorili v Mestnem gledalcu ljubljanskem, vendar so se v Ljubljani odločili, da uprizoritev prepustijo avtorjevemu domačemu gledališču.
Ob uvrstitvi v repertoar Stalnega slovenskega gleda hsca v Trstu pa je edino zamejsko poklicno slovensko gledališče poživelo vrsto silovitih nasprotovanj. Nagrada nic ne pomaga ^krstno uprizoritev je drama doživela konec lanskega leta v ^morskem dramskem gledališču v Novi Gorici
Novogoriško uprizoritev so pripravili režiser Boris Kobal, dramaturg Igor Lampret, scenograf Andrej Pisani, kostumo-^afka Marija Vidau, lektor Srečko Fišer in avtor glasbe Gian 2 Paolo Coral. Nastopajo pa Radoš Bolčina, Janez Starina, ^tane Leban, Boris Kerč, Jože Horvat, Iztok Mlakar, Sandi ^ošl in Mira Lampe-Vujičič. ar
Kranj - Prostori Galerije starih mojstrov v Gorenjskem muzeju so bili pretesni za vse obiskovalce literarnega večera posvečenega Prešernovemu Sonetnemu vencu v prevodih. O briljantnosti tega pesniškega dosežka, ki ga omenjajo vse svetovne književnosti, ta oblika pa seveda ni pozabljena in tudi v modernem času dobiva svoj izraz, je govoril dr. Boris Paternu. Sonetni venec v slovenskem, italijanskem, angleškem, francoskem, nemškem in ruskem jeziku so predstavili slovenski dramski igralci Polde Bibič, Majda Grbac, Brane Ivane, Alja Tkačev, Alenka Bole - Vrabec in prevajalec dr. Olof Kla-us Detlef.
Kranj - Mesto, kjer je pesnik našel svoj večni mir, se je tako kot vedno s pesmijo spomnilo velikega Vrbljana. Pesem je zvenela na pesnikovem grobu, kjer počiva ob Simonu Jenku, pred hišo, kjer je zadnja leta živel in umrl in ima zdaj svoj muzej ter pred spomenikom pred gledališčem, ki nosi njegovo ime.
Radovljica - V soju sveč mladih radovljiških gasilcev - pionirjev so pevci Komornega moškega zbora Anton Tomaž Linhart zapeli pred radovljiško knjižnico nekaj pesmi za podoknico v spomin Prešernu. Z recitalom španske ljubezenske poezije pa so recitatorji Linhato-vega odra dopolnili lep kulturni večer.
Knjiga o Bledu
UMETNIŠKI RAZGLED PO KRAJU
Bled - V založbi trajne delovne skupnosti Feniks je te dni izšla monografija o Bledu, delo fotografa Dušana Arzenška. Podobno kot pred časom pogled na Bohinj skozi fotoaparat J oca Žnidaršiča, je tudi fotografska predstavitev Bleda Dušana Arzenška umetniško fotografska pripoved o kraju.
Knjiga s 175 fotografijami, ki jih je urednik Stane Bernik od-bral iz tisočerice že izbranih Arzenškovih fotografij, oblikoval pa Bronislav Fajon, je ne le po vsebini, pač pa tudi po obliki in izdelavi ugleden izdelek italijanskih tiskarjev. Polovica celotne naklade -10.000 - je izšla v slovenščini, ostalo pa v angleškem in nemškem jeziku.
Bled skozi Arzenškovo fotografsko lečo ni Bled, kot ga poznamo z razglednic - z modrino neba in vode ter rdečimi strehami gradu in gorenjskimi marelami. V nekajletnem spremljanju obraza te pokrajine - »podobe raja» - je fotograf izoblikoval svoj osebni odnos bo blejske lepote, ki se mu kaže kot malce temačna, skrivnostna, včasih celo nekoliko nestvarna.
Vrednost monografije pa ni le v slikovni podobi Bleda, pač pa tudi v spremni besedi, ki so jo prispevali dr. Matjaž Kmecl, dr. Franc Rozman, Božo Benedik in Aleksander Bassin.
L. M.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V Prešernovi hiši je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1977 - 1979. V stebriščni dvorani Mestne hiše je odprta razstava Fosilne in arheološke najdbe iz Bobovka. V galeriji Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi 43 razstavlja akad. slikar Nikolaj Beer.
V Domu JLA je na ogled razstava ilustracij Krst pri Savici akad. slikarja Ivana Seljaka - Čopiča.
Danes, v petek, ob 19. uri prireja oktet Vigred ob svoji desetletnici celovečerni koncert v Kulturnem domu Predoslje.
Jutri, v soboto, ob 9.30 bodo izpred Prešernove hiše v Prešernovi ulici startali tekači na 6. spominskem teku v Vrbo. Ob tej priložnosti bo tudi kratek pevski nastop mešanega pevskega zbora KUD Primskovo.
Jutri, v soboto, ob 19. uri bodo v Kulturnem domu v Predos-Ijah uprizorili komedijo Petra Turinnija Najbolj nori dan.
V Carniumu, Mladinskem kulturnem centru v Delavskem domu, bo danes, v petek, ob 20. uri glasbeno tematski večer — Tuxe-domoon.
V galeriji Dom v Stražišču razstavlja akad. slikar Zmago Pu-
har.
Jutri, v soboto, bo ob 19. uri v Kulturnem domu na Kokrici proslava ob slovenskem kulturnem prazniku.
Še danes in v ponedeljek, 13. februarja, v prostorih ZKO Kranj v gradu Kieselstein vpisujejo v abonmaje za lutkovni četrtek.
ADERGAS - Mladinski pevski zbor KUD Velesovo bo imel jutri, v soboto, ob 19. uri koncert ljudskih in umetnih pesmi v Kulturnem domu v Adergasu. Obenem bo na ogled tudi razstava grafik likovne sekcije KUD Moste, ki jo ob mentorstvu Stane Pibernikove vodi Vida Pibernik.
JESENICE - Danes, v petek, ob 19.30 bo v Gledališču Tone Čufar v okviru koncertnega abonmaja nastopil Oktet LIP Bled pod vodstvom prof. Matevža Fabijana. Vstopnice so še na voljo.
V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava grafičnih listov Favna in flora iz Grafičnega muzeja Zdravilišča Rogaška Slatina.
V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava slik članov Dolika.
RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo bronastih, lesenih in keramičnih plastik akad. kiparja Petra Černeta. Ob otvoritvi bo nastopil tudi pozavnist Božidar Lotrič, član Slovenske filharmonije.
V totogaleriji Pasaža radovljiške graščine odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo fotografij Ivana Pipana na temo Viharni veter (katastrofa v gozdovih pred petimi leti).
BLED - V prostorih Centra za inženiring in marketing LIP Bled je odprta razstava slik akad. slikarja Poldeta Oblaka, letošnjega gorenjskega Prešernovega nagrajenca.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar Boris Zaplatil.
Zveza kulturnih organizacij škofja Loka se je iz Puštalskega gradu preselila v nove prostore na Loškem gradu, Grajska pot 13. Telefon ostaja isti 621-535.
ŽELEZNIKI - V Kulturnem domu Železniki bo jutri, v soboto, ob 19.30 prireditev Ali smo še zvesti Prešernovemu izročilu. Nastopa dramska skupina DPD Svoboda, moški nonet Ratitovec, kot gosti pa še mešani pevski zbor Rupa - Peč iz goriške pokrajine v Italiji in ženski nonet Dekleta z Bukovice.
V salonu pohištva Alples razstavlja Vinko Podobnik.
ŽIRI - Danes, v petek, ob 20. uri bo v kinodvorani v Žireh projekcija treh filmov iz serije Slovenija režiserja Andreja Mlakarja: Jesen, Zima in Peti letni čas. To bo prva javna predstavitev filmov. SORA - Danes, v petek, ob 19. uri bo v Domu KUD Oton Zupančič v Sori Večer ljudskih običajev. Nastopajo folklorna skupina, tamburaši Bisernica iz Reteč. Gost večera bo Dušica Kunaver. Prireditev povezuje Simona Juvan.
KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja malo plastiko Leon Homar.
V kinu Dom Kamnik bo dramska skupina DPD Svoboda Duplica uprizorila danes, v petek, ob 20. uri satirični kabaret Miloša Mikelna Zaradi inventure odprto.
DOMŽALE - V likovnem razstavišču Domžale odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo akad. slikarja Bogoslava Kalaša. V kulturnem programu nastopajo mešani pevski zbor Domžale in člani Literarnega društva.
Jutri, v soboto, ob 19.30 bo v dvorani Glasbene šole Domžale prireditev Slovenci smo odprtih src. Nastopajo mešani pevski zbor Domžale, zborovodja Darinka Bole, otroški zbor ŠKD OŠ Josip Broz Tito, zborovodja Metka Pichler, dramska igralka Jerca Mrze-lova in pesnik ter dramski igralec Tone Kuntner.
SLOVENSKI KULTURNI VEČER V PODNARTU IN KROPI
Kropa, Podnart - Jutri, v soboto, 11. februarja, ob 17. uri bo v Sindikalnem domu v Kropi večer slovenske govorjene in pete besede, ki ga pripravlja DPD Svoboda Podnart. Prireditev bodo ponovili tudi v Podnartu in sicer ob 19. uri, nanjo pa povabili tudi pesnika Toneta Pavčka kot slavnostnega govornika. V koncertnem delu je na sporedu instrumentalno zborovski koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Pela jih bosta združena moška pevska zbora DPD Svoboda Podnart in KUD Stane Žagar Kropa pod vodstvom Egija Gašperšiča. Pevce bo spremljal Trobilni kvartet Gallus iz Ljubljane, ki ga sestavljajo Stanko Praprotnik - trobenta, Jože Žitnik - trobenta, Jože Kocjančič - rog in Dare Lotrič - pozavna.
Stane Mihelič
TRŽIČ POJE '89
Tržič - Danes, v petek, 10. februarja, ob 18. uri bo v Osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici tradicionalna pevska revija Tržič poje '89. Letos sodeluje šest odraslih pevskih zborov: moški zbor Tokos, ki ga vodi Heda Ogris, moški zbor BPT pod vodstvom Francija Ša-rabona, kvintet bratov Zupan, mešani pevski zbor KUD Lom, ki ga vodi Tone Soklič, zbor Društva upokojencev pod vodstvom Francija Šarabona in komorni zbor Peko pod vodstvom Jožefa Močnika. Vsak zbor se bo predstavil s tremi skladbami po lastnem izboru.
Ob tej priložnosti bodo podelili tudi nagrade Občinske kulturne skupnosti Tržič - Kurnikove nagrade. Prejmejo jih Slavko Primožič za življenjsko delo na področju ljubiteljske kulture, Edo Lo-renčič za dolgoletno prizadevno delo v ljubiteljski kulturi, Brigita Zore za vlogo vdove Rošlinke v gledališki predstavi KUD Jelendol, Marija in Mihael Petek za knjigo Kronika tržiške župnije in Kamilo Legat za likovno opremo Stezic, glasila učencev OŠ heroja Bračiča.
Boris Kuburič
VASA NASA MATINEJA
Jesenice - V nedeljo, 12. februarja, ob 10. uri bo v Gledališču Tone Čufar predstava lutkovne igrice Janeza Bitenca Palček Pi-skalček, ki so jo pripravili mladi iz Osnovne šole Žirovnica. Na predstavo pa bo prišla tudi Miša Molk. Po predstavi bodo zavrteli tudi risani film, otroci pa bodo lahko risali v avli.
/ ureja LEA MENCINGER
ČEVELJ. KI GOVORI VSE JEZIKE
ProWalkers.
EDINSTVEN MNOGOVRSTEN SISTEM PETNEGA OPETNIKA OMOGOČA MAKSIMALNO STABILNOST
OBLAZINJEN IN V - OBLIKOVAN ZGORNJI DEL ČEVUA OMOGOČA USTREZNO NAMESTITEV AHILOVE PETE
ZGORNJI DEL JE IZ ANILINSKEGA GOVEJEGA USNJA
LUKNJIČASTA MREŽICA OMOGOČA KROŽENJE ZRAKA
TRAJEN VIBRAM SUPERFLEX PODPLAT, Z VISOKO SPEC. GOSTOTO, JE REBRAST IN PREPREČUJE DRSENJE
OBLAZINJENJE S PORON-PENO NA NAJBOLJ OBREMENJENIH TOČKAH NOGE
UPOGNJEN PROFILNI PODPLAT, KI DAJE OBČUTEK NARAVNE HOJE
Proizvaja in prodaja tovarna obutve Peko. Prodaja tudi na domačem tržišču.
STARO ZA NOVO
ocenjevanje starih vozil v LESCAH
od 15. do 17. ure
RENAULT
GOSTILNA
1
STARI M A  Y R
V prenovljenih pritličnih prostorih gostilne vam vsak dan od 8. do 22. ure nudimo divjačino, konjske specialitete ter širok izbor ostalih jedi.
V prvem nadstropju si lahko v kavarni dopoldan od 7. do 14. ure oddahnete od nakupov in poslovnih opravkov in prelistate časopise,
ki so vam na voljo. V večernih urah pa je od 18. do 24. ure odprta restavracija, kamor
lahko pridete v manjši ali večji družbi, kajti organiziramo tudi poslovne večerje, obletnice, poroke in sploh vsakršna srečanja po vaših željah z bogato izbiro jedi. izbranimi pijačami in postrežbo na nivoju.
Obiščite nas in sami preverite naše trditve
Kovinotehna Celje je v blagovnici FUŽINAR pripravila VELIKO AKCIJSKO PRODAJO italijanske nerjaveče posode Lagostino. Saj je skoraj neverjetno, toda v blagovnici Fužinar jo lahko kupite na 4 mesečno obročno odplačevanje in to brez obresti. Ob plačilu z gotovino pa vam priznamo 15 % popusta. Pomislite: po takih pogojih posode Lagostino ne morete kupiti niti v Italiji. Ne pozabite: Nemogoče je mogoče - v blagovnici Fužinar na Jesenicah.
Slavka Šarčevič
IZ BELEŽNICE SOCIALNEGA DELAVCA >
In morda ti bom, prijatelj, drugič kaj več povedala o Francki ali pa me bodo prehiteli novinarji, ki se bodo prizadeto spraševali »Kje je bila SO-CIALA?«
Jaz bom takrat najbrž kar tiho, saj jim vsega, kar bi prikazalo čisto resnico, le ne bom mogla povedati, ker bi bilo to za javnost preveč, za Francko preobremenjujoče, a za otroke preboleče.
Tiho bom najbrž tudi zato, ker bi morala, če bi govorila, povedati, da so nekateri primeri tako nerešljivi, da bi bilo morda najbolje, če bi se zaprla vrata SOCIALE.
A kaj, ko pa na vrata SOCIALE tako boječe potrkajo tudi otroci, kot je bil
Tomažek,
ko je tistega temačnega, meglenega jesenskega dne potrkal na moja vrata.
Potrkal je in stopil predme, tako majhen in nežen, tako bled in prestrašen in besede so se mu tr-
/ uredništvo tel. 21860 h
gale iz grla, ko je v eni sapi povedal: »Prosim, recite mojemu stricu, da mi mora dovoliti, da bom imel na njegovi mizi risalno desko in da bom na njegovi mizi lahko pisal domače naloge.« Ustavil se je, stiskal k sebi aktovko, me gledal in s težavo zadrževal solze.
Gledala sem ga pred seboj tako majhnega, tako ubogega v suknjiču s prekratkimi rokavi, z enim edinim še preostalim gumbom, ki je stiskal že tako šibke prsi. Zadrževal je dih in se počasi umirjal.
Stopila sem k njemu, ga pobožala po laseh in ga prosila, naj mi pove, kaj je narobe.
Pogovarjala sem se z njim, še bolje spraševala sem ga in tako sem zvedela, da nima bratov in sestra, da nima očeta in da ima samo mamo, a mama ga no razume in nima zanj nikoli časa. Da ga mama ne razume, mi je povedal prizadeto in tiho, brez sledu obtožbe v glasu — stiskalo me je pri srcu, ko mi je pripovedoval dalje.
Tomažek mi je povedal, da ga mama največ-krat ne posluša, ko ji pripoveduje, da se mora uči-
ti, a da mu stric ne pusti imeti knjig in zvezkov v kuhinji na mizi in da ga noče razumeti, ko mu govori, da mora narediti domačo nalogo. Mama ga ne posluša in tudi strica noče prositi, da bi mu dovolil dati na mizo risalno desko, knjige in zvezke.
Ves v solzah je pripovedoval še in še, da ga mama ne posluša, da ga stric nima rad, a zakaj, ne ve, saj mu ni nič naredil.
Tomažek je zajokal, in nadaljeval: »Stric mi vedno, ko ga prosim, naj mi dovoli sedeti za mizo v kuhinji, reče: Pojdi k materi, pojdi k mami in mi ne delaj težav.«
Tomažek je povesil glavo in komaj slišno iztisnil iz sebe: »Stric mi pravi, naj grem k mami, a kako naj grem, če pa vem, da je mama pijana v gostilni.«
Kako neizmerno mi je bilo težko, ko sem gledala pred seboj šibkega dečka, ki se je topil v solzah, si jih z rokavom brisal in se izgubljal v vse tišjem hlipanju.
Kaj vse sem na redila, koliko truda sem vložila v to, da sem vse razčistila in da je Tomažek dobil prostor za risalno desko, za knjige, za zvezke, a ne pri stricu ali mami, temveč pri ljudeh, ki so ga sprejeli z odprtimi rokami, ki so ga imeli radi. Ti tuji ljudje so bili tako ponosni na Tomažka, ker se je tako rad učil, ker z njim niso imeli nobenih težav in ti tuji ljudje so toliko naredili za Tomažka * in bili ob njem še, ko je postal Tomaž.
Tomaž je ostal le še v mojem spominu. Ko je odrastel, ni več potreboval SOCIALE in prepričana sem, da je srečen, ker nisem nikoli več srečala tistih njegovih nesrečnih, vame uprtih, objokanih oči.________
Verjetno malokdo ve in najbrž ne veš niti ti, prijatelj, koliko truda je potrebno vlagati v delu SOCIALE, da se za vse Tomažke najde topel tom-
Vidim, da si misliš, da hočem samo sebe malo pohvaliti. Morda je res, a tebe prosim, da mi še naprej pomagaš, da se bodo vse bolj odpirala vrata za številne Tomažke, ki jih je vse več in več. ln. če mi boš tudi ti resnično pomagal in če mi bodo pomagali tudi drugi, bom našla vse več takih, kot je bila
Stanislava,
ki je vzela v rejo deklico brez staršev, da je pri njej dobila topel dom, tako topel, kot si ga vsak otrok lahko le želi. Stanislava je imela »svojo« deklico tako rada kot lastne otroke in je svojo ljubezen prenesla tudi na otroke »svoje« deklice in ni o njih nikoli drugače razmišljala kot o svojih otrocih.
Še danes jo vidim, kako hiti k »svoji« deklici, k svojim vnukom in kako je zaskrbljena, če se kje pojavijo težave. Takrat je takoj pripravljena po* magati in se vključiti v razreševanje z vso ljubeznijo, prizadevnostjo in razsodnostjo.
In kadar so težave prerastle družinske okvire, ji ni bilo odveč ali »pod častjo« potrkati na vrata SOCIALE in zaprositi za nasvet. Kako sem vedno zaupala v Stanislavo, kako sem jo spoštovala
tega ti, prijatelj moj, ne morem povedati. Lah' ko rečem le na kratko, če bi bilo na svetu velik0 ljudi, kot je Stanislava, bi bil svet lep, bi bilo življenje lepo.
(SE NADALJUJE)
stran c<msm&8gmaLAB
Urednikova beseda
Po skoraj desetletnem premoru vam ponujamo v pokušino Snovanja, kulturno prilogo Gorenjskega glasa. Izhajala bo enkrat mesečno v okviru redne priloge Odprte strani. Takšna bo tudi njena vsebinska zasnova — odprta za kulturna snovanja na Gorenjskem. Urejala jih bo urednica kulturne strani v Gorenjskem glasu Lea Mencinger ob pomoči uredniškega odbora, v katerem sodelujejo pisatelj Edo Torkar z Jesenic, pesnica Neža Maurer iz Škofje Loke, kustos Gorenjskega muzeja iz Kranja France Benedik, za posamezne številke pa bomo glede na vsebino povabili tudi druge kulturne ustvarjalce in strokovnjake. Veseli bomo vsake pobude in mnenja o Snovanjih kot tudi prispevkov s katerega koli področja. Vabimo k sodelovanju.
Prvo številko smo odprli razmišljanjem o gledališču pred Tednom slovenske drame v Kranju. Druga številka Snovanj bo izšla 10. marca. V njej bomo predstavili delo letošnjih gorenjskih Prešernovih nagrajencev in na zadnji strani najnovejša dogajanja v literaturi.
Leopoldina Bogataj
Slovensko gledališče med skrajnostmi
Od Lepe Vide do Dachauskih procesov
Po vsej verjetnosti v zgodovini slovenskega gledališča doslej ni bilo sezone ali leta, v katerem bi bili programi tako intenzivno »angažirani« kot v minulem (1988) letu, ali nekoliko širše vzeto, v sezoni 87/88 in 88/89, ki pa še ni končana. Pri tem je mišljen tisti segment gledališkega reperto-arJa, ki ga sestavljajo predvsem domača izvirna dela, pa tudi na novo uprizorjeni staršeji slovenski teksti. V čem se kaže ta »angaž-ma«, ta miselno analitična in izpovedna zavzetost? Predvsem na področju etike, čeprav kategoriji literarnosti in gledališke estetike nista zanemarjeni ali zapostavljeni. Skupni imenovalec večine novih dramskih besedil v širšem polenu zajema analizo in obračun s Preteklostjo, pa ne z neko daljno Preteklostjo, marveč s tisto, s katero smo Slovenci in vsi tisti narodi, ki so na lastni koži občutili sam Proces in posledice spreminjanja sveta v obliki družbenih in političnih revolucij, menjave oblasti in °blastn ikov, doživeli in še ne preživeli globoke travme, ki ne pomenijo le osebnih, marveč kar skupne nacionalne razvojne blokade, vse bolj postaja očitno, da se prav v gledališču zgošča proces očišče-Vanja za storjene krivice, nasilja, smrti v boju za oblast in volontari-stičnem preoblikovanju družbenih razmerij, mišljenja in človeških duš (nismo še pozabili na »inženirje človeških duš«). Da trditev ne bi obvisela v zraku, naj navedem predstave, ki so večinoma še na sporedu (čeprav je ži-v^enje predstav na slovenskih odrih praviloma dokaj kratko, z redkimi izjemami ne vzdrži več *ot eno sezono). V ta krog sodijo: uedalus Draga Jančarja, ki ga uprizarjajo v Drami SNG v Ljuljani in Volčji čas ljubezni Rudija ^eliga na istem odru; Vojaki zgodovine Borisa A. Novaka v mariborski Drami, ki pa so jih že urnaknili z repertoarja; Kozakova ^tera, ki so jo kratek čas uprizar-}aJi v Slovenskem stalnem gledalcu v Trstu lani spomladi: Dac-"auski procesi, ki jih je za mali °der MGL tekstovno in režijsko Pripravil Žarko Petan; končno so-Ql v ta krog tudi groteskna fanta-zmagorija Atlantida Emila Filipči-I3.' ki jo uprizarjajo v Slovenskem miadinskem gledališču v Ljublja-
ni. Vsekakor sodi v ta krog tudi lanska uprizoritev Smoletove Antigone v Prešernovem gledališču v Kranju; ta že dolgo pomeni najboljši primer sodobne predelave antičnega mita, prek katerega je avtor ponazoril politično oblastniške dileme slovenske povojne družbe. Hkrati pomeni Smoletova Antigona tudi začetek značilnega dramsko pesniškega toka na Slovenskem, ki še teče, prav zdaj pa sta na sporedu dve takšni deli: Medeja Daneta Zajca v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju in Elektrino maščevanje Mirka Zupančiča na odru Mestnega gledališča ljubljanskega. Iz mitološkega izročila, iz Kristusovega pa-sijona se je izvila tudi kozakovsko intonirana politična drama Evangelij po Judi tržaškega režiserja in dramatika Sergeja Verča; delo uprizarjajo v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici. In da bo okvir sklenjen: v razmislek se vključuje še nekaj predstav, ki niso politično obarvane in segajo v svet človekove intime. Kot skrajnost se kaže zlasti Cankarjeva Lepa Vida, uprizorjena kot četrta v ciklu uprizoritev Cankarjevih .drarn na slovenskem tržaškem odru, v ta sklop pa sodita vsaj še Klementov padec Draga Jančarja v MGL in Pravljica o Vesni Eme Kurent na odru Prešernovega gledališča v Kranju. In ne nazadnje še dve komediji, ki povezujeta začetek in sedanjost, na eni strani Linhartov Matiček na mariborskem odru, na drugi aktualna satira Peter in Pavel Toneta Peršaka na celjskem odru. Ko se je vsaj fiktivno in nekako sam po sebi oblikoval enotni slovenski kulturni prostor, so bile poudarjene predvsem njegove skupne lastnosti, ne pa toliko različnosti. Te pa nam odkrivata ne samo literatura, marveč predvsem gledališče s svojo nazornostjo. Kozakova Afera, ki so je v SSG Trst uprizarjali kratek čas v programu nekakšne šolske prezentacije novejše slovenske dramatike, očitno ni korespondirala s prostorom nastanka, medtem ko bi v sedanjih razmerah v jugoslovanskem prostoru nedvomno zelo intenzivno odmevala. Dileme in politične konflikte, ki so se izostrili na tridnevni seji jugoslovanskega partijskega cekaja, je namreč Kozak
zajel že leta 1961 celo po njihovi idejno politični vsebini, razpeti med enoviti totalitarizem ter individualno zasnovanimi pogledi, ki pa služijo skupni stvari, v bistvu pa gre v obeh primerih, v Kozakovem dramskem in v temle partijsko stvarnem zgolj in samo za boj za oblast, ki pa je v sedanjih razmerah zgolj navidezna, saj se odigrava v sferi, ki je že preteklost, družbeni razvojni tokovi pa ubirajo druge struge, ki vodijo v prihodnost, ne pa v ideološko blokado razvoja. Zato je prava škoda, da slovenski Tržačani ne igrajo več Kozakove Afere, vendar razumljivo, ker žive v povsem drugačni družbeni in miselni klimi. O tem priča tudi uprizoritev Cankarjeve Lepe Vide v režiji Mete Hočevar, kakršna je lahko nastala samo na tržaškem odru. V deželi relativnega, vendar kar opaznega blagostanja sta družbena problematika in človekov doživljajski svet bistveno drugačna; vsekakor omogočata »hojo za rožo čudotvorno«, prisluškovanje intimnim vzgibom in hrepenenju, kakor ga je iz otrple in razbolele stvarnosti izsanjal Ivan Cankar v času franc-jožefovske avstroogrske monarhije, ko je slovenski narod že zorel kot nacionalni subjekt. Mišljenjski impulzi, ki prek literature in gledališča prihajajo od tako imenovanih zamejskih Slovencev, pomenijo za nadaljnji slovenski duhovni razvoj nadvse dragoceno duhovno infuzijo. Vsekakor najmočnejši dramski besedili v krogu političnih dram sta Jančarjev Dedalus in Šeligov Volčji čas ljubezni. Aantični motiv izdelovalca kril iz perja in voska (Dedala), da je njegov sim Ikar (poletel s Krete, pa se je vosek raztopil v soncu, da je Ikar padel v morje, je le delna prispodoba za kiparja in revolucionarja, ki mu nova oblast naloži izdelavo sodobnega zapora, pa se stavba zaradi površno preverjenega zemljišča in neupoštevanja statičnih računov podre, kar oblast v osebi voditelja Mar6ka obrazloži kot sabotažo. Tudi za Dedala velja kot za vse Jančarjeve drame (Disident Arnož in njegovi, Veliki briljantni valček, Klementov padec), da so osebe v njih liki in simboli hkrati, da se v primerjavi s Šeligom in Zajcem ukvarja predvsem z »moškimi« za-
devami, z akcijo, ideologijami, in konflikti . med njihovimi nosilci. Dedalus je nekdanji revolucionar in kipar, nekakšen individualist v gibanju. Revolucionarni spremi-njevalci sveta, kakršen je Marek (ki je po svoji funkciji in miselnosti podoben udbovskemu polkovniku v drami Ko so cvetele buče Dragoslava Mihailoviča, ki jo po dvajsetih letih od nastanka tudi igrajo v Drami SNG v Ljubljani), ga po svojih potrebah vključujejo v svoje akcije in projekte, pa tudi žrtvujejo, če razvoj dogodkov tako zahteva. Jančar je v spreminjasti usodi Dedala prikazal neskrupulo-zno »uporabo človeka« v ideološke in politične namene, pri čemer seveda posameznik ne velja nič več kot »človeški material« za ustvarjanje zgodovine. Oznake so razvidne in sodijo v arzenal stalinistične terminologije, kakor tudi metode, ki jih Jančar v svoji drami razgalja in s tem razblinja mit o pomenu, upravičenosti in smislu spreminjanja sveta na politični ravni z ideološkimi utemeljitvami. Na specifično področje medčloveških odnosov in intimnega doživljanja pa sega Rudi Šeligo v Volčjem času ljubezni. Problem tako imenovane svobodne ljubezni, ki je bila spremni pojav revolucionarnega preoblikovanja družbe in odnosov v njej (mišljena je oktobrska revolucija), je Rudi Šeligo prikazal v usodi teoretičarke Olge (gospe Kolontaj) in njene hčerke Geni, ki v praksi uresničuje materine zamisli, kar pomeni popolno človeško in etično degradacijo njenih teoretičnih zamisli. Skratka, v eruptivnih scenah nakaže avtor absurdnost in neživljenj-skost ideološko pogojenega preusmerjanja intimnih razmerij, kar se vključuje v proces razkrivanja nemožnosti ideološko volontaristi-čnega preurejanja in preoblikovanja sveta, ki ga očitno uravnavajo in usmerjajo drugačne silnice in zakonitosti, kot jih zmore dojeti materialistična revolucionarna teorija.
Medtem ko sta Dedalus in Volčji čas ljubezni vezana na posamična obdobja in problemske segmente v procesu idejno volontarističnega spreminjanja sveta, pa Novakovi Vojaki zgodovine kronikalno zajemajo časovno obdobje od razpada Avstrije prek nastanka kraljevine
Jugoslavije, okupacije, pa do povojnega obračunavanja med domoljubno uporniškimi akterji skozi družinsko optiko in kroniko. Ob zgodovinskem zaporedju se je avtor pomudil pri bistvenih, prelomnih situacijah in zapletih; v pravo tezno dramo pa se njegova družinska kronika razvije na koncu pri razčiščevanju obtožb glede izdaje in sodelovanje z okupatorjem: kako da se je bivša revolucionarka in partijka mogla živa vrniti iz Dachaua? To pa je tema, s katero se je v specifični »dokumentarni« obliki spoprijel tudi režiser Žarko Petan, ki pa kljub nekaterim dosedanjim poskusom (D. Rupel, Job; Igor Torkar, Umiranje na obroke) v svoji moralno politični kompleksnosti še zdaleč ni izčrpana.
In vendar: naj bo dramska literatura pe tako pesniška in njena odrska realizacija domiselno ugle-dališčena, prav Petanovi Dachau-ski procesi, ki prikazujejo en sam primer izmed enajst trpinov, ki so bili na montiranem stalinističnem procesu leta 1948 obsojeni na smrt in tudi justificirani, dokazujejo, kako problemska teža resničnosti učinkuje na odru s svojo etično vsebino. Petanovi Dachauski procesi so zgolj skica, v kateri pa je zajeta dovolj izvirna in dovolj klavrna slovenska tragedija političnega hlapčevstva in cinizma, v kakršnem se Cankarju še sanjalo ni. Volontaristični spremljevalci sveta so žrtvovali intelektualce najvišje ravni iz lastnih vrst, da bi v času, ko nas je Stalin začel odpisovati iz svojega tabora, dokazali najbolj hlapčevsko lojalnost do kremeljskega morilca svojih namišljenih nasprotnikov, oziroma rivalov z njegovimi preskušenimi metodami. Ali pa je bila priložnost, da se znebijo potencialnih političnih rivalov? Kakorkoli že, in o tem bosta literatura in zgodovinopisje prav gotovo še raziskovala, dachauski procesi, kakor jih gledališko reproducira Petan z dokumentarnim gradivom, slek ko prej ostajajo travmatična tema v zgodbi oblikovanja slovenske nacionalne identitete, oziroma zadrtega značaja ideološko zamejene in samozvane politične strukture. Za literarne teoretike in zgodovinarje pa seveda pomenijo vabljivo snov zlasti drame, ki so nastale po antičnih mitih, kot sta Zajčeva Medeja in Elektrino maščevanje Mirka Zupančiča.
Obe deli se odlikujeta po uglajeni pesniški govorici, medtem ko v njunem dogajalnem in sporočilnem tkivu ne moremo razbrati ta-
ko intenzivne in razvidne odzivnosti na aktualna dogajanja, kot jih je ob svojem času prinesla Smoletova Antigona. V Zajčevi Medeji stopa v ospredje poudarjena ženska maščevalnost, ki je seveda jedro Medejinega mita, v Elektri-nem maščevanju pa upiranje in zgroženost med dogodki, ki jih je določila usoda, v tem primeru boj za oblast.
Kot druga skrajnost se nasproti prepesnjevanju antičnih dramskih mitov pojavlja groteskna dramska fantastika z Antlantido Emila Filipčiča; delo uprizarjajo v Slovenskem mladinskem gledališču v režiji Vita Tauferja. Gre za utopično vizijo plovbe skozi čas in prostor, pri kateri odpovedo smeri plovbe in velika barka nasede na čeri in se razbije. Vodji odpovedo živci, njegovim opričnikom pa tudi, skratka, katastrofa je neizogibna. Ob domiselni teatraličnosti je Filipčičeva Atlantida kar zgovoren simbol za povsem razvidno stanje neke družbe, v kateri so odpovedali vrednostni mehanizmi in kriteriji. Različnost dramskih oblik potemtakem zajema tako rekoč isto temo, ki se sredobežno zgošča v razčiščevanje z moralnimi protislovji politične preteklosti, katere rezultate doživljamo kot sedanjost.
Seveda je takšna snov primerna in že kar izzivalna tudi za komedijo, ki pa je vsaj v izvirni obliki kar redek gost na slovenskih odrih. Po Ribiški komediji Toneta Partljiča, ki je že kar donkihotovsko vztrajen avtor te, tako rekoč deficitarne zvrsti, so v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju uprozirili »naročeno komedijo« Peter in Pavel pisatelja in gledališkega teoretika Toneta Peršaka. Kot poznavalec dramske literature in sodobnih družbenih razmer je v kar duhovito komedijo povezoval motiv Plau-tovih dvojčkov in Gogoljevega Revizorja ter organski povezavi različnih sestavin razkril »provinci-alno« moralo naših dni in naše samoupravne družbe. Po vsem tem, kar je bilo zapisano ali zgolj nakazano v tem sestavku, lahko ugotovimo, da se slovensko gledališče v tem trenutku še vedno ukvarja predvsem s travmatično preteklostjo in njenimi družbenimi in moralnimi posledicami v različnih dramskih oblikah; da se navezuje na klasične in tradicionalne dramske motive, da pa je pri iskanju izrazito sodobnih tem manj iznajdljivo in ne pretirano inovativno. Toda očitno je, da je potrebno najprej opraviti z usedlinami časov, da bi se našli in ujeli svoj čas. France Vurnik
Ob 232-letnici Linhartovega rojstva
Svobodna misel in Jožef na prestolu
Nikdar poprej kakor v tem trenutku si nisem želel s takšnim hrepenenjem, tako goreče, deroči reki podobne, nezadržane zgovornosti... Ponosen sem na čast, da sem Vaš govornik, ali še bolj na čast, da sem Vaš pooblaščenec...
... Pustimo, naj se ... prijatelji neumnosti, ti sovražniki razsvetljenstva sami uženejo, po lastni zavesti svoje nevrednosti — Niti ozrli se ne bomo, da bi videli, če ne sopiha kak predsodek za nami — delati hočemo velikanske korake...
Dajmo, hitimo z vročim hrepenenjem za ciljem; neutrudno iščimo resnico po njenih najbolj skrivnih potih, in ko jo bomo našli, plani-mo nanjo za lakomnostjo skopuha, zato da bi jo trošili z radodar-nostjo zapravljivca v blagor domovine! Česa naj se bojimo ali — bolje povedano — na kaj ne bi smeli upati? Kaj bi se nam moglo zoperstavljati na naši poti? Saj smemo vendar svobodno misliti...«
To so besede, ki jih je Anton Tomaž Linhart govoril na slavnostni seji obnovljene Ljubljanske Akademije delavnih dne 5. aprila 1781. Sveže in aktualne zvenijo, čeprav so stare več kot dvesto let. In prav tako se nam zdi nekam dobro znan sklep, ki sledi zadnjim besedam našega citata. Linhart je rekel: »Saj smemo vendar svobodno misliti in imamo Jožefa na prestolu« (podčrtal D. R.).
V navedeni zvezi ima izjava, da »smemo svobodno misliti«, značaj komplimenta avstrijskemu cesarju Jožefu II. Jožef je tisti, ki nam dovoljuje svobodno misliti, pravi Linhart. Kako pogosto izjavljamo in kako pogosto nas nagovarjajo, naj izjavljamo, da je zasluga prosvetljene oblasti, da je tako rekoč dar oblasti, če svobodno mislimo oz. živimo; to pa seveda pomeni, da dejansko svobodno ne mislimo in da smo tudi glede našega življenja na pogojni svobodi. Prizanesljivi ljudje bodo rekli, da se zgodovina ponavlja in da se tako ali tako nikoli nič ne spremeni, medtem ko bodo nestrpni kritiki — s parafrazo Marxovih besed — rekli, da se zgodovina ponavlja, ampak kot farsa. Res je dvesto let predolga doba, da bi morali ob svobodnih mislih ponavljati še zahvalne besede cesarju. Predolga doba za trajanje načina govora, ki ga imenujem podaniški govor, za vedenje, ki ga je že Cankar imenoval hlapčevsko. Toda vrnimo se k Linhartu.
Linhart v svojem nagovoru Akademiji rabi sintagme kot »svo-
dr. Mirko Zupančič
bodna misel«, »neutrudno iskanje resnice« in »blagor domovine«. Čeprav je — deloma iz previdnosti, deloma iz formalizma — svobodno omenjal v isti sapi z imenom vladarja, Linhart seveda ni bil preprost oportunist, povrhu vsega pa bi se morali za razumevanje njegove vloge vživeti v razmere in navade osemnajstega stoletja. Navedene in druge Linhartove sintagme bi morali prevesti v tri zelo aktualne ideološke sklope: v sklop človekovih, v sklop kulturnih in sklop nacionalnih pravic; torej v sklope, ki so v francoski revoluciji dobili mesto v Deklaraciji o državljanskih in človekovih pravicah.
Kako resno je mislil s temi pravicami, je Linhart pokazal najprej v Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije, katerega prvi del je izšel pred natanko 200 leti. O Linhartovi zgodovini je mogoče reči, da predstavlja prvo uveljavitev slovenske zgodovinske koncepcije (Grafenauer). Po drugi strani pa ne gre le za slovensko zgodovino, ampak tudi za moderno zgodovinopisje, torej za novo miselnost in usmeritev, ki sta nastopili z Montesqui-eujem in Voltairom, in ki pravita: »predmet zgodovinske vede naj bo odslej zgodovina civilizacije in ne več samo politična in cerkvena zgodovina« (Zwitter). Z Linhartovimi besedami: »Obdobja, po katerih razdelim poglavja, iščem v sami deželi, v ljudstvih, ki so jo naseljevala. Torej ne v zgodovini vladarjev, niti ne v verstvu...«
Temeljni pomen Linhartove zgodovine je pač v tem, da skuša identificirati slovenski narod, ga čim bolj plastično opisati in odgovoriti na vprašanje: »zakaj je kak narod postal to, kar je in ne nekaj drugega...« (Poskus 1981, str. 10). Linhart je — z drugimi besedami — dobavil slovenskemu narodu enega prvih temeljnih dokumentov o njegovih izvorih, kulturnih posebnostih in njegovih pravicah. Izrazito kritičen je do odnosa, ki ga do Kranjcev oz. slovanskega življa kaže uradna Avstrija, pri čemer je tako rekoč začetnik modernega pojmovanja slovenskega naroda, ki ga vidi v njegovi posebni identiteti nasproti formalnemu državnemu okviru, in neposredni predhodnik oz. utemeljitelj nacionalnega gibanja, ki se je pol stoletja kasneje politično predstavilo v Zedinjeni Sloveniji. Poskus zgodovine Kranjske seveda ne bi bil mogoč brez nove miselnosti meščanske epohe, katere zgledni slovenski predstavnik je bil ravno Linhart. Brez te miselnosti in brez Linhartovega dela ne bi bil mogoč nacionalni program iz leta 1848, in brez tega program ne bi bil mogoč kasnejši slovenski razvoj. Začetek tega razvoja je — pač v razsvetljenskem stilu — pri Linhartu!
Tu bi zdaj lahko začeli razpravo o vlogi posameznika in elit v zgodovini, in predvsem o vlogi intelektualcev in še posebej lite-ratov v slovenski zgodovini. Kot pove že sama beseda razsvetljenstvo, je šlo za težnjo po poučevanju neukih, po ozaveščanju neozaveščenih. Elita izobraženih in modrih naj bi bila pooblaščena pripeljati preprosto ljudstvo iz mraka k svetlobi. Nasprotniki razsvetljenstva so ga želeli zadržati v temi.
Današnja, šd posebej pa t. i. napredna sociološka in politična misel ne ceni (elitističnega) razsvetljenstva. Posebej v dvajsetem stoletju smo imeli preveč slabih izkušenj z vodji in elitami, ki so vodile množice v tragedijo z najboljšimi nameni in v imenu svobode. Ta razmišljanja so bila Linhartu vsekakor tuja, in čudili bi se, ko bi bilo drugače.
Linhart ni doživel terorja francoske revolucijo. V svoji komediji Ta veseli dan ali Matiček se ženi (iz leta 1790) je Linhart povzel svobodno, če ne že kar prevratno miselnost Pierra Augustina Beaumarchai-sa, ki je bil v Avstriji prepovedan avtor. Enako nemogoča je bila — menda celih 58 let po prvotnem knjižnem natisu — tudi uprizoritev Linhartove variante Figara, ki pač govori o isti stvari: o sporu med fevdalcem in njegovim služabnikom, ki se konča z uspehom slednjega, kar lahko razumemo kot napoved poloma aristokratskega sveta, kot napoved nove družbene resničnosti in seveda kot napoved meščanske revolucije, z njo pa tistega procesa, ki ga imenujemo evropska gospodarska in kulturna racionalizacija oz. modernizacija.
Že spet bi lahko obžalovali takšen družbeni razvoj, saj je, kot vidimo dandanašnji, prinesel tudi uničevanje okolja in dresuro ljudi v proizvajalce v združenem delu«. Danes takšna kritika, skupaj s kritiko revolucije, ni več nič posebnega. Lahko bi obžalovali razvoj, ki je uveljavil duha razsvetljencev Montesqui-euja, Rousseauja in Beaumarc-haisa, Zoisa, Linharta in Vodnika; po drugi strani pa bi lahko obžalovali razvoj, ki je — v revolucionarnem terorju — tega duha tudi pogazil. Po Mozartu, ki se je lotil iste snovi kot Linhart, nobena glasba ne zveni več tako visoko in skladno. Kot je Linhart glasbenik družbenega prevrata, je seveda tudi še glasnik visoke kulture, zbranosti in skladnosti, duhovitega in igrivega, plemenitega dialoga; samozavesti in optimizma. Prešeren je sicer zbran in kultiviran, v čemer je še razsvetljenec, ne razpolaga pa več s humorjem, sijajem in vzvišenostjo, ki so značilni za Linharta. In v tem smislu bi bilo mogoče trditi, da je Linhartov pojav za slovensko intelektualno in literarno zgodovino — prežeto s tragičnostjo in jedkostjo — nekaj čisto posebnega.
Čeprav poklicni zgodovinarji oporekajo marsikateri Linharto-
Literarno delo mladega A. T. Linharta
Življenje Antona Tomaža Linharta je bilo kratko, a zelo intenzivno. Raznorodnost njegovega duhovnega življenja, tistega, ki se kaže v njegovih spisih, tudi tistega, ki ga je uveljavljal v dnevnih situacijah kot študent, slovenski preporoditelj in državni uradnik, naravnost zahteva posebnih obravnav. Linhartova osebnost je bila spremenljiva in nikakor ne iz enega kosa ulita. V takšno spre-menjljivost so ga vodile dnevne stiske, predvsem pa široke področje njegovega dela in njegovih ustvarjalnih interesov.
Pregledali smo literarno miselnost in pojave, ki so odločujoče vplivali na nastanek in oblikovanje tradicije »Miss Jenny Love « in pa na del pesmi v zbirki »Blumen aus Krain«. V obeh delih smo odkrivali elemente predromantičnih literarnih struj in naziranj, z njimi v zvezi pa tudi poteze, ki so nasprotovale dunajski razsvetljenski miselnosti in njenemu ideologu Jo« sephu von Sonnenfelsu. Predromantika je pomensko dokaj razsežna oznaka; vključuje obdobje postopnega razkrajanja ideoloških in estetskih vrednot klasicizma ter dvomov v apriorno avtoriteto razuma. Predromantika je tedaj prehodno obdobje, ki je sicer rušilo staro miselnost, a ni še oblikovalo novega, romantičnega odnosa do življenja. Osemnajsto stoletje se nam zato ne kaže kot zaključena celota, v njem se borijo nasprotujoče si sile, ki zlasti do 60. let dalje prehajajo v nove smeri in pripravljajo romantiko naslednjega stoletja. — Ni tu mesto, da bi pregledovali nadvse zapleten problem evropske predromantike. Opozorimo le na tiste njene pojave, ki so v tesnejši zvezi z našo temo. Za Nemčijo so Young (ter poezija noči in grobov), Macpherson, Rousseau in Shakespeare imena temeljnega pomena. Youngove »Nočne misli« so dobili Nemci v Ebertovem prevodu (1760-1771) in so povzročile pravo poplavo youn-giziranja. Youngove misli o originalnosti pesniškega genija so inspirirale Herderja in viharnike. Macphersonov Ossian je vnašal v Nemčijo nova občutja za naravo, zanimanje za stare nordijske sage in sprožal Klopstocku, Herderju in viharnikom njihovo zanosno govorico. Odmev Rousseauja je bil v Nemčiji zelo močan. Omrtvičil je racionalizem razsvetljenstva, pregnal iz Nemčije Voltaira in navduševal Herderja in viharnike. Nje-
gova filozofija je spodbujala revolucionarne težnje nemškega meščanstva, ki si je dajalo duška bodisi v viharniškem literarnem zagonu »zoper tirane«, bodisi v Lessin-govi dramski formi. Rousseaujeva dela so sprožala čustvenost in sen-timentalizem ter narekovala Klin-gerjevo izjavo, da je »Julie ou la nouvelle Heloise« prva knjiga novega časa. — Ob teh spontanih pojavih je treba omeniti še odpor zoper francosko klasicistično literarno nadvlado, ki jo je najbolj uspešno spodjedala Shakespearova dramatika.
Analiza pesniške zbirke »Blumen aus Krain« nam je pokazala poteze ossianizma v zvezi z Denisovim prevodom, narodno, nočno in celo grobno motiviko; vse to se prepleta z Linhartovo napeto, viharniško govorico. Zbirka v celoti ni izraz enovite ustvarjalne volje, njena vsebinska podoba je dokaj električna. Vendar sta v njej razvidna dva tako osrednja pojava predromantike, kot sta ossianizem in nemško viharniško gibanje. — Narava, ki postopoma postaja moralni in čustveni agens, brez katerega romantiki naslednjega stoletja skoraj niso mogli več živeti, je v obeh Linhartovih delih intenzivno prisotna. Ta narava ima različne obsežnosti in pomene, v večini primerov pa v soglasju s pesnikovo razboleno čustvenostjo in me-lanholično-retorično meditativ-nostjo. Narava opozarja na smiselnost vesolja in na obstoj Boga, je pa tudi plastična narava, ki ne proži filozofskih idej. V človeku deluje že kot občutje sveta, kot primarna moč in končno že kot panteistično enačenje Boga z naravo. R. Pascal je karakteriziral ta pojav v zvezi z nemškim viharni-štvom: »Eine unio mvstica zvvisc-hen Natur und Individuum vvird entdeckt, die der Disharmonie und Unnatiirlichkeit der gesellsc-
haftlichen Beziehungen gegenii-bersteht.«
»Miss Jenny Love« je skoraj v celoti izraz novih vsebinskih in oblikovnih pobud. Linharta njegovo načelno navdušenje za Shakespeara pridružuje viharnikom, ki so iskali v angleškem dramatiku vzorce novih estetskih vrednot. Shakespearova-dela so prožila nove kompozicijske prijeme, kakršne razodeve tudi Linhartovo delo. Njegov slog kaže nenaklonjenost tradiciji, zanemarja logično gradnjo stavkov, dialoge in monologe oblikuje burna čustvenost in strastnost. Vse to naj bi ponazarjalo ekstremni duhovni in telesni položaj, ki obvladuje Linhartove junake. Ti junaki, tako kot pri Klingerju, prestopajo meje normalnih človeških razsežnosti. Njihova dejanja sprožajo temačna žarčenja v njihovi duševnosti, ki naj bi zapustila vtis nečesa titan-skega. Linhart se s svojo tragedijo »Miss Jenny Love« zavoljo omenjenih značilnosti pridružuje dramatiki viharnikov, zlasti vzorcu, kot ga je podal M. Klinger. To pa nam, zgodovinsko gledano,"pomeni reakcijo na razsvetljensko miselnost. Razsvetljenstvo je s svojo razumnostjo odstranjevalo človeške predsodke in navade, ki niso vzdržale kontrole razuma. Razsvetljenstvo je pojmovalo svet kot nekaj povsem razumljivega, nekaj, kar je moč razumeti in razločiti; nasprotno se je gibanju »Sturm und Drang« zdel svet nekaj načelno nerazumljivega, skrivnostnega in — s stališča človeškega razuma — nesmiselnega. Najostreje kaže nagibe, iz katerih razvija viharništvo svojo podobo sveta, pojem umetniškega genija, ki ga postavlja na čelo človeških vrednot. Ta pojem vsebuje znamenja iracionalnosti in subjektivnosti, ki ju predromantika postavlja nasproti  »dogmatičnemu  in po-
splošujočemu razsvetljenstvu« in spreminja zunanji pritisk v notranjo svobodo, ki šele lahko porodi pesniško izvirnost. — Ta proces se je končal z nastopom romantike, ki je (zlasti v Angliji) izoblikovala nov tip byronsko svobodnega, z ničimer vezanega človeškega individuuma. Ideološke spodbude so dajala viharnikom dela J. J. Rousseauja s poudarjanjem človekovih naravnih pravic, s proglašanjem enakosti in individualne svobode. Ob Shakespearu in viharnikih so bila mlademu Linhartu blizu tudi Lessingova dela. Popisali smo pomen njegove dramatike za Linhartove pisateljske ambicije. Pomemben je Lessingov boj za novo dramaturgijo in za visoko vrednotenje Shakespearove umetnosti. Racionalist Lessing je v marsičem utiral pot mlajšim generacijam in novih literarnim odkritjem. V zvezi z nazori, ki jih kaže tragedija »Miss Jenny Love« in jih dopolnjujejo tudi Linhartove izjave je gradivo pokazalo, da Linhart kot ustvarjalec ni sledil Sonnen-felsovim estetskim naukom in tezam dunajskega razsvetljenstva. Če je v slovenski literarni zgodovini v glavnem obveljalo prepričanje, da je bil mladi Linhart Son-nenfelsov pristaš, je takšno mnenje omogočil Linhartov znani govor na prvi seji obnovljene Ljubljanske akademije delavnih v aprilu 1781. Tu je prvič in zadnjič navajal Sonnenfelsa in ga imenoval nesmrtnega. Najbrž je temu govoru botrovalo več premišljene retorike kot pa dejanskega prepričanja. Saj je še istega dne napisal Kuraltu pismo in mu sporočil, da je napisal novo tragedijo o smrti slavnega majorja Andreja: »Avez Vous lu dans les gazettes, il y a environs 4 mois, la mort du cele-bre Major Andre, ci-devant Aide de Camp de 1'armee angloise sous Henri Clinton, qui a ete pendu par ordre de Mr. VVessington? — J'en si fait une tragedie —«. Ta podatek sam na sebi ne bi bil tako pomemben, ker igra pač ni ohranjena, če nam ne bi omogočil dovolj zanesljivega sklepanja, kakšne vrste delo je bila ta trage-
vi domislici v Poskusu, in čeprav sta njegovi igri Županova Micka in Matiček se ženi zgolj nekakšni predelavi tujih izvirnikov, kar jima na literarni »borzi« znižuje ceno, je pač neizpodbitno, da je Linhart začetnik slovenskega zgodovinopisja in slovenske dramatike. Čeprav je njegovim delom mogoče tudi ugovarjati, jih je mogoče še danes brati z užitkom. In naj se še tako pritožujemo nad omejenostjo teh del, so naša dela vendar v sorodu z njimi. Današnji čas vsebuje marsikatero komponento razsvetljenstva, zato pa se tudi ukvarjamo z njim in skupaj z njim preganjamo naše lastne utvare in zmote. Naš čas in še posebej slovenska družbena realnost je pač v zvezi s prosvetljen-skimi ideali in z njihovim uresničevanjem v »revolucionarni praksi«. Prosvetljenskemu modelu, modernizmu in racionalizmu se bo — če se bo — izognila šele realnost po-industrijske in po-moderne družbe oz. kulture. Ce rečem s primero: Linhart je stal tik pred prepadom, iz katerega leze evropska družba, in od koder se precej neuspešno kopljemo Slovenci šele danes. Rad bi rekel, da stojimo danes Slovenci na drugem bregu in da se gledamo z Linhartom iz oči v oči preko tega prepada: vendar nisem čisto prepričan, da je to res. Linhart je sprožil vprašanje slovenske suverenosti. Je mogoče reči, da smo danes to vprašanje že rešili?
Linhart govori (v Poskusu) o slovenskem narodnem značaju, ki ga utemeljuje s pomanjkanjem smisla za »patriotstvo, ki bi ga (Kranjca, op. D. R.) ločilo od njegovega naroda«. Po Linhartu naj bi bili Slovenci od nekdaj mlačni zagovorniki državnega okvira, v katerem živijo, bili pa naj bi obenem strastni bojevniki za narod:
Na Kranjskem je vsak nabor mladega moštva za v vojsko vojska v nalem. Na stotine oboroženih gre pod vodstvom svojih županov, da ujame za vojsko določenega moža. Ne spravljajo ga v upor bodoče nevarnosti vojne, ne
dija. Vse kaže, da je Linhart še dalje vztrajal pri svojem viharništvu. Njegovo pisateljsko pozornost je verjetno pritegnilo burno in pustolovsko življenje Johna Andreja, ki je vsebovalo prav vse motive za oblikovanje tragedije viharniške smeri: nesrečna ljubezen je mladega moža privedla do dejanja obupanca. Pridružil se je namreč angleški kolonialni vojski in v Ameriki preživel junaško in razburljivo vojaško življenje vse do tragične smrti. Obesili so ga na VVashingtonov ukaz. — Ne glede na politično ozadje tega dogodka, je bil John Andre vsekakor primer junaka, kakršne so ljubili viharni-ki. Tudi Klinger je v svoji drami »Sturm und Drang« izbral za prizorišče dogodkov Ameriko in na ozadju osvobodilnih bojev zgradil svojo ljubezensko zgodbo. — Težko ugibamo, kakšno konkretno podobo je Linhart zarisal v svojega junaka, lahko pa sklepamo, da je tudi iz te snovi nastala tragedija »črna kot Shakespeare«. Dovolj jasno je tudi, da takšna gledališka dela niso bila v soglasju z dunajsko razsvetljensko mentaliteto, da niso bila po volji Sonnenfelsu in celo cesarju samemu. Še tako nagla Linhartova preorientacija ni mogla čez noč izbrisati iz njegovega spomina dunajskih vzorov in izkušenj.
Tako nam Linhartovo kratko dunajsko obdobje in njegovi nemški literarni prvenci razodevajo dovolj zanimivih dejstev, ki po svoje dopolnjuje biografijo tega izjemnega moža. Opozarjajo na njegovo razgledanost, na svetovljanske težnje, da bi se s svojim delom vključil kar v evropsko literarno ob-
njene nadloge. Mož, ki tvega svoje življenje, da bi rešil skromni ostanek svoje prostosti, se ne boji nikakršne nevarnosti ali nadloge. Toda boleči občutek ločitve od svojcev in prezir do tuje prisile ga v odločilnem trenutku dela neukrotljivega in mu daje jekleni pogum proti napadalcem.
Linhart tu opisuje stare slovenske čase, vendar njegov opis velja tudi za slovensko (revolucionarno) upornost zoper okupatorja v drugi svetovni vojni, in navsezadnje tudi za malodušen odnos današnjih Slovencev za službo v jugoslovanski armadi. Linhart pravi, da je »ta narod« »čutil svojo veljavo«, ljubil je prostost in jo branil zoper zatiralce z obupom«... Z obupom!
Ugnali so jih in ponižali. A zavest lastne vrednosti in ljubezen do svobode je v njih še budna; še se kaže v njihovi ljubezni do zatirane domovine.
Besede, ki pričajo, da Linhartovi in današnji Slovenci — kljub omenjenem prepadu in marsikateri »empirični« razliki — spadajo v isto zgodovinsko poglavje!
Ni čisto zanesljivo, ali imeni Radovljica in Radovna res izvirata iz imena boga Radegasta, zanesljivo pa je, da je Linhart eden prvih in poglavitnih utemeljitev slovenske kulturne avtonomije. Zanjo so si prizadevali in jo uspešno vzpostavili in ohranili — po Linhartu — novejši pisatelji, ki se z istimi problemi ukvarjajo še danes. Kulturna avtonomija je pri Slovencih nekako na varnem, česar ni mogoče reči za politično avtonomijo. Skozi dvesto let so slovenski kulturni delavci uspeli zavarovati kulturno avtonomijo, in gotovo je, da se slovenski politični delavci ne morejo postaviti z enako dobrim rezultatom. Predvsem njim velja izrek, ki ga je Linhart uporabil na že omenjeni seji Akademije: »Več korakov in manj besed!«
Dimitrij Rupel
močje, predvsem pa na bistrino njegovega duha in na instinkt, ki ga je prek provincialne dunajske" atmosfere vodil v živo in tvorno duhovno vrenje Evrope tistega časa. Kakor se vse te stvari kažejo v njegovem delu samo obrobno in umetniško nedomišljeno, je »Miss Jenny Love« vendarle pivi dramski poskus, ki noče biti zamudni-ški v odnosu do Evrope. — Linhartove ambicije so bile previsoke, za tedanjo stopnjo našega nacionalnega in družbenega razvoja celo neorganske. Čeprav se je vrnil v Ljubljano še z ambicijami nemškega literata, pa je že v predgovoru v »Blumen aus Krain« opo- -zoril na ljubezen do »gorate, ne-nemške domovine, ki zasluži ljubezen kljub »trnju in osatu«. V procesu k nacionalni preusmeritvi je pač utegnil delovati nanj Son-nenfelsov spis »Cber die Liebe des Vaterlandes«, a spet — v drugo smer! Sonnenfels piše o kultiviranju in ljubezni do nemškega jezika, Linhart se je odločil za slovenščino. Zavestno je pokopal svoje nekdanje ambicije in razglede, dvignil se je h konkretnim nalogam slovenskega preporoditelja. Evropa je hitela v romantiko, Linhart se je vrnil v razsvetljenstvo. Ta njegov korak je bil v razvoju slovenske kulture nujen in edino organski. A brez posebnega tveganja lahko sklenemo z mislijo, da Linhart tudi kot slovenski razsvetljenec ni sledil jožefinizmu in dunajskim nazorom, ki smo jih popisali v prejšnjih poglavjih. O tem dovolj nazorno pripoveduje podatek: Kari Hagelin je leta 1785 na osebno intervencijo Jožefa II. prepovedal uprizarjanje tistega Beau-marchaisa, ki ga je Linhart tako imenitno podomačil in iz Figaroja ustvaril prvo slovensko komedijo. Matiček je z odra spregovoril vse tisto, česar Sonnenfels ni ljubil, in se obnašal natanko tako, kot se po njegovem ne bi smel. Kajti: »Služabnik na odru je lahko le stvar, ki je uporabna za prenašanje stolov in pisem, nikakor pa ne sme biti gonilo dejanja in bognedaj, da bi se po domače obnašal s svojim gospodom.«
Petek, 10. februarja 1989
Matija Logar
9. stran   v ^)$)&mi<V,€*LAS
Med ilegalnim in legalnim
»... Da bi krmarili svojo barko mimo vseh čeri nerazumevanja in pomanjkanja, skozi vse neprijazne vetrove krivih prerokovanj, da bi zares ubrali pravo smer in se je vedno držali, pa naj Vas tudi premetava sem in tja celo nazaj — Vi plovite naprej. Nezmotljivo ozvezdje zanesljivih stalnic Vam nakazuje plovbo: resnica slovenske umetnosti, lepota polnokrvne glumaške igrivosti, ustvarjalna moč graditeljstva jugoslovanske domovine.«
Hi • hert Grtin
nje, za eno samo razdejanje gledališča. Morda se bo kdo vprašal, čemu je potrebno še kar naprej brskati in se »oplajati« ob teh neljubih letnicah kranjskega gledališča. Dejstvo je, da so generacije tistega časa po svoje prebolele nerazumno početje ukinjevalcev. Ob tem pa je nesporno tudi dejstvo, da je perspektiva prihodnosti kranjskega gledališča še vedno v zraku. Občinska oblast je v zadnjem obdobju brez dvoma z dejanji in ne samo z dobro voljo izkazala nujno in potrebno pozornost ob ponovnem ustanavljanju poklicne gledališke hiše. Vendar: ni zadostno samo ustanavljanje gledališča, Kranj se mora ponovno ustanoviti kot mesto. Razdejanje gledališča je bilo le neljub in nepotreben alarm ob razmešča-njenju Kranja. Neljub in nepotreben je bil ta alarm seveda za tiste, ki so kar naprej poudarjali karakter Kranja kot delavskega mesta. Nesporno solistično vlogo pri tej reorganizaciji mesta je imel delavski razred oziroma njegovi predstavniki, z rojevanjem nove elite se je meglil zgodovinski spomin, včerajšnja inteligenca se je znašla v ilegali ali pa se je prepačila v cinizem z dovoljenjem, da se predstavlja kot dekoracija, ki jo pač vsako mesto potrebuje.
Scenarij ukinitve gledališča je uresničen, toda za obdobje po ukinitvi scenarija ni. Predvideni razcvet amaterizma, ki naj bi ga profesionalizem dušil (!?), se morda v teh letih res dogaja, toda gledalcev (tako pišejo kronike) ta razcvet ne vznemirja kaj prida. Prehitro se stvarnost reorganiziranega gledališča vreščeče izpostavi: izpraznjenega mesta profesionalcev še tako zagnani amaterji ne zmorejo napolniti. Po ukinitvi gledališča je na dnevnem redu poudarjanje dviga kvalitete. Absurd je dokončen, del včeraj izgnanih profesionalcev se je znašlo pri »popravilu« razbitega gledališkega organizma. Profesionalci se vračajo, toda o novem gledališču ni zaželeno glasno razmišljanje, čeprav je večinsko, a neizgovor-jeno mnenje jasno: gledališče
Tako je svoje razmišljanje ob desetletnici ustanovitve kranjskega Prešernovega gledališča zaključil Herbert Griin, ki je v začetku petdesetih let, torej takoj po oblikovanju poklicnega kranjskega gledališča, za kratek čas prevzel njegovo umetniško vodstvn
Kranjsko gledališče ima v povojnem vsemogočem gledališkem življenju posebno mesto, kar je seveda razumljivo: v zanosu zmage in ob poudarjanju oblikovanja novega se je gledališče v začetku »dograjevalo«, pravoverni »graditelji« nove družbene ureditve pa so ga kmalu začeli razgrajevati.
Mesto z dokaj bogato gledališko tradicijo je v letu zmage združilo predvojno strankarsko razdeljene gledališke skupine v Mestnem gledališču, ki pa se je kmalu preimenovalo v Prešernovo gledališče. Do leta 1950 je številne predstave oblikoval amaterski gledališki kader. To seveda ni bil amaterizem, ki izhaja iz večje ali manjše naključnosti in poljubnosti. Ustvarjalno gledališko delo, opravljeno v tem času, je zasledovalo tisto delovno metodo in tiste cilje, ki so bili in so značilni za poklicno gledališko delo. Nič nenavadnega se v bistvu ni zgodilo leta 1950 - po-• vsem naravno in delovno utemeljeno je Prešernovo gledališče preraslo v poklicno gledališko ustanovo. Nenaravno in protiu-stvarjalno pa je bilo leta 1957 poklicno gledališče ukinjeno oziroma reorganizirano. Smo pač že sredi burnih reorganizacij, ki jih doživljamo vse do danes. (O dogodkih leta 57 je Gorenjski glas pred kratkim izdatno poročal skozi spominske beležke in dnevniške zapise Franceta Tre-falta).
Kljub ukinitvi, ki so jo spremljali številni odločni protesti, pa je latentna sla po lastnem gledališkem ustvarjanju ostala. V letih Po ukinitvi se je v različnih časovnih intervalih z večjo ali manjšo prebojnostjo vedno zno-ya pojavljala. Seveda na različne načine...
Vsem travmam navkljub pa v šestesetih letih gledališče začne preraščati kompleks ukinitve. Sledovi tistih poklicnih samou-stvarjalcev predstav (režiserji), ki so bili poklicani k obnovi gledališča, so pustili neizbrisne sledove. Pred vstopom v novo de setletje so celo adaptirali tisti del gledališča, ki je namenjen gledalstvu, počasi se premika. Razbiti gledališki duh se ponovno vzpostavlja skozi materijo toplih barv podov (danes že precej »znucanih«), novih sedežev, lestencev in bogato uokvirjenih zrcal ter gledališkega bifeja, ki se brez sramu spogleduje z meščansko kavarno. Ob materiji, ki ima seveda prednost v legalnosti našega življenja, se iz ilegale prebija tudi duh in želja nedvoumno zastavljenega cilja. Leta 1971 je kranjsko gledališče prvič organiziralo Teden slovenske drame. Z adaptirano dvorano gledališče vsaj delno ne bo več gostujočim kazalo svojega zanikrnega obraza. S premajhnega in predpotopnega odra je pogled v novo dvorano seveda blagodejen. Je bil Teden slovenske drame ustanovljen kot zavora za ponovno prebujajoče se gledališče ali kot spodbuda za čimprejšnjo kompletno duhovno in materialno adaptacijo gleda-
resnim razmišljanjem, da bi se v okviru svojih lastnih predstav gledališče močneje povezalo s poklicnimi igralci, pa je načelo pojem »polpoklicnega« se spraševalo, kakšno je sploh kranjsko gledališče. Vsaj na videz postaja gledališče odgovorno sebi, svojemu občinstvu, omejujejo le še finance. Seveda je ta »malenkost« pri nadaljnjem razvoju gledališča precej bistvena. Gledališče legalno oznanja svoj cilj po ponovnem poklicnem statusu in to je vse. Finančno blagostanje družbe v prejšnjem desetletju se gledališču ie pozna kaj prida Reke: ox, tla so krizni časi gledališču hol^ niklonjeni.
V začetku novega desetletja, ki je nabito z vsemogočimi samos-praševanji in konfrontacijami je začelo kranjsko gledališče s svojo kadrovsko prenovo. To je čas burnega razcveta kulturnih skupnosti, ki smo se jih komaj dodobra navadili, pa so že doživljale svojo preobrazbo. To je čas pričakovanj, da bo, seveda dobro zamišljen delegatski sistem zaživel, to je čas vsakršne nove organiziranosti in čas »nove pisarije« pravilnikov, statusov, skratka: to je čas uničevanja slovenskih gozdov. V teh res bogatih časih je gledališče brez
večjega pomišljanja, vendar še ne povsem legalno, redno zaposlilo prvega poklicnega igralca. Nekaj let zatem je mimo legalne, dnevno sprotne omejitvene zakonodaje gledališče končno adaptiralo svoj oder. Da ne bi bil krivičen tistim, ki so deset let pred tem omogočili »razširitev« gledališča, moram seveda omeniti tudi nov prizidek gledališču. Kranjsko gledališče se nanovo vzpostavlja.
Polemike, kakršno je pravzaprav kranjsko gledališče, so postajale legalne. Vse bolj prevladuje prepričanje, da ima Kranj pravico do lastne poklicne gleda-
liške ustvarjalnosti. V repertoar-nemu in seveda izvedbenemu načrtu kranjsko gledališče intenzivneje začenja z uprizarjanjem novitet oziroma krstnih uprizoritev. Še vedno se ga sicer drži vzdevek »polpoklicno«, toda celo skrajno okostenela institucija Borštnikovega srečanja mu mukotrpno dovoljuje sodelovanje na tistem delu festivala, ki je rezerviran izključno za poklicne igralske ansamble. To dovoljenje si je gledališče izborilo s kvaliteto svojega dela in si šele lani pridobilo vse tiste pravice, ki pripadajo poklicnim gledališ-čnikom. V letošnji sezoni pa bo prvič po ukinitvi gledališče realiziralo svoje delo v celoti s pokli-
cnim igralskim kadrom. Prehod iz enega stanja v drugo stanje za gledališče niti približno ni zaključeno, pomembno pa je legaliziranje tega stanja. Zadnje obdobje levitve gledališča je bilo na trenutke tudi mučno, neprijetno in popestreno s provokaci-jami in tudi žalitvami, ki so lahko le posledica zaplankanosti. Prepričevanje o smiselnosti gledališča ter potrpežljivost bosta tudi v prihodnje sopotnika kranjskim gledališčnikom. Toda zavest, da gledališki cilj ni več zamaskiran v temi ilegale, da se mu pvlbižujemo po majavi, toda javni poti, ohrabruje, toda obenem je iz dneva v dan jasneje, da je lastna gledališka usoda vse bolj v rokah gledališčnikov. Gledališče je rezultat ustvarjalnega dela številnega moštva, v katerem se vsak peha in poti za svojo kariero, za svoj individualni, morda tudi egoistično zastavljeni cilj. Pravico do uspeha ima vsak, tudi pravico do zavisti, vseeno pa se nikdar ne sme pozabiti, da je ob spoštovanju vsega, kar je enkratnega v posameznem ustvarjalcu, gledališče v prvi vrsti umetniška ustanova. Za igralca in za gledalca. Ponovno vzpostavitev poklicnega gledališča v Kranju razumem precj-vsem z nujnostjo vseobče revitalizacije našega mesta. V tem smislu globoko upam, da je cilj politike v prihodnosti »novega« mesta. Samo v taki povezavi vidim smiselnost poklicnega gledališča. Revitalizacija našega življenja, našega mesta je nujna, ne ustavimo se pri fasadah. Ponovno vzpostavimo nabite tišine kvalitetnega mesta. Brez tega je gledališče obsojeno na klavrno vegetiranje.
Ta trenutek se ponovno vračam k citatu iz Griinovega pisma ^V njem je ves strah in ves up...
pa je bilo kranjsko gledališko življenje konec petdesetih let skoraj povsem dotolčeno in ponižano, je jasno. Oblikovanje odmevnega gledališča ni kratkotrajen posel, nespametna in pro-tiintelektualno nastrojena politika in oblast pa je seveda sposob-na na nekaj mitingih komornega značaja skalpirati misel in um na tisto mero, ko se zdita krarnparski pameti nenevarna. Tak razvoj oziroma zastoj kranjskega gledališča je danes seveda možno opravičevati z »objektivno danostjo«, z razmišljanjem, da nobena oblast ni brezmadežna, da so bili lokalni interesi podrejeni republiškim... Ve-iko opravičil za eno samo deja-
kot gledališče je možno le kot poklicno, v nasprotnem primeru je gledališče le stavba s servisom za pomoč amaterizmu, posredniška organizacija... Že v prvi polovici šestdesetih let so razmišljali, da bi Kranj s posredovanjem in sodelovanjem Mestnega gledališča ljubljanskega počasi ponovno zaokrožil svoj lasten igralski ansambel. Ostalo je pri ideji, slabih nekaj let po ukinitvi tako »podtaknjeno« gledališče v Kranju ni moglo dobiti domovinske pravice. Vsesplošen pohod amaterizma v vsej družbi pa je bil na svojem dolgem in pomembnem pohodu. Od tega pohoda smo danes praktično vsi izčrpani.
lišča? Z analizo vseh pripetljajev in dogodkov okrog kranjskega gledališča ne dobimo nobenega pametnega odgovora. Brez dvoma pa je Teden slovenske drame gledališke apetite povečal, toda kaj več kot priznanje, da je kranjsko gledališče polpoklic -no in da naj tako ostane, se v sedemdesetih letih in izcimilo. Pač, gledališče brez posebnih prošenj, naslovljenih na oblast, poizkuša začeti s predstavami, ki jih ustvarja s poklicnim igralskim kadrom. Ta odločitev je sicer naletela na pritajeno nezadovoljstvo neposredno prizadetih, toda »prepovedi«, ki bi to možnost kranjskem gledališču preprečila, ni bilo od nikoder. Z
Program tedna slovenske drame v Kranju
od 16. do 25. februarja 1989
16. 2. ob 19.30 Otvoritev
Podelitev Nagrade Slavka Gruma Emil Filipčič: Božanska tragedija — v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj
17. 2. ob 19.30 Dane Zaje: Medeja SLG Celje
18. 2. ob 19.30 Sergej Verč: Evangelij po judi PDG Nova Gorica
19. 2. ob 19.30 Ane Monro: 1492 — Ali lahko predvojna striptizeta da-
nes sploh še kaj pokaže — Gledališče Ane Monro (predstava v Carniumu, Delavski dom) ob 21.30 ponovitev
ob 19.30        Borivoj VVudler: Perpetuum mobile — KUD Janko Premrl Vojko Spodnja Idrija
20. 2. ob 19.30 A. T. Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi —
SNG Drama Maribor
21. 2. ob 19.30 Slavko Grum: De profundis — Koreodrama Ljubljana
22. 2. ob 19.30 Emil Filipčič: Atlantida — SMG Ljubljana (predstava
v Zadružnem domu Primskovo)
23. 2. ob 19.30 Rudi Šeligo: Svatba — Naroden teatar Bitola
24. 2. ob 19.30 Rudi Šeligo: Volčji čas ljubezni - SNG Drama Lju-
bljana
25. 2. ob 19.30 Drago Jančar: Klementov padec — MGL Ljubljana
Rudi Šeligo
Vroče pisateljevo poletje 1988
Dne 7. junija 1988 je Društvo slovenskih pisateljev pričelo na pobudo svojega UO z nepretrgano serijo »izrednih literarnih večerov«, ki so jih občila pozneje preimenovala v »protestne večere«. Napoved se je glasila: »Kot odgovor na pritiske in grožnje slovenski demokratični javnosti se Društvo slovenskih pisateljev odziva s prirejanjem izrednih literarnih večerov, ki bodo potekali od 7. junija do preklica vsak dan ob 19. uri v prostorih DSP. Tam bodo slovenski pesniki, pisatelji, publicisti, filozofi in povabljeni gostje brali dela iz slovenske, jugoslovanskih in svetovne literature po lastni izbiri. Vabimo svobodno javnost in svobodno občinstvo, da se nam pridružijo.« Politična temperatura je bila tiste dni tako visoka, da ni bilo potrebno omenjati niti imen zapornikov (Janez Janša je bil aretiran 31. maja, približno takrat tudi Borštner, David Tasič pa 4. junija) niti »operativnega« namena prireditev. Preskok v artikulacijo, da gre za »pritiske in grožnje slovenski demokratični javnosti«, je bil utemeljen s posebno izjavo (ki jo je DSP naslovilo na organe oblasti in Zvezo pisateljev Jugoslavije skupaj s slovenskim centrom PEN):
Že Kongresu jugoslovanskih pisateljev v Novem Sadu je Stipe Šuvar grozil s »četico vojakov«. Sledila je izjava Branka Mikuli-ča v Spieglu in potem še podobne izjave vrste vodilnih jugoslovanskih politikov in vojaških poveljnikov. Zdaj se govori, da se je v SR Sloveniji pripravljal vojaški udar z aretacijami itd. Republiški komite za informiranje v svojem Obvestilu javnosti s splošnim jezikom in brez konkretnih odgovorov govoric ne zanika, temveč dopušča pritrdilen odgovor, saj potrjuje, da so bile v poročilu o seji Vojaškega sveta (25. marca 1988) »med drugim ocene, 'da gre za posebno vojno, pa tudi to, da je niso začele redakcije posameznih listov in revij, marveč so le-te izvršilni dejavnik'«.
Navsezgodaj, 31. maja 1988, so organi za notranje zadeve preiskali stanovanje in službene prostore Janeza Janše, znanega javnega delavca in enega od kandidatov za predsednika ZSMS, ki je tudi predložil program za prenovo te organizacije. Po izjavah uradno povabljenih prič so se uslužbenci UNZ zanimali izključno za besede zapisane, natipkane, natisnjene. Priči sta vztrajali, da se v zapisniku zapiše, da na nobenem od najdenih in zaseženih papirjev ni bilo oznake: zaupno!
Po zaslišanju so Janeza Janšo priprli. Istega dne so priprli zastavnika Ivana Borštnerja. 4. junija 1988 so po enakem postopku kot Janšo prijeli in priprli novinarja in urednika tednika Mladina Davida Tasiča. 5. junija 1988 so organi UNZ naredili preiskavo na uredništvu tednika Mladina. Čaka jih vojaško sodišče.
Slovenski pisatelji se pridružujemo že izraženim in na Zboru slovenskih kulturnih delavcev (2. junija 1983) z aklamacijo sprejetim zahtevam. Sprašujemo, kdo je sprožil aretacije in dal ukaz UNZ? Aretacije občutimo kot akt zastraševanja in torej kot kršitev ene od temeljnih človekovih svoboščin: svobode do strahu. Civilno tožilstvo o dogodkih nič ne ve. če za aretacijami ne stoji civilno javno tožilstvo, so bile po naši presoji kršene tudi druge pravne norme.
Zaradi tega ravnanja, ki v Sloveniji uvaja vzdušje izrednega stanja, smo ogorčeni. Utemeljeno smo — človeško in državljansko — zaskrbljeni za naš ustavni red in svobodo javne besede.
Zahtevamo:
1. da Janeza Janšo, Ivana Borštnerja in Davida Tasiča takoj izpustijo iz pripora;
2. če bodo na podlagi zaplenjenih papirjev obtoženim, naj se jim omogoči, da se branijo s svobode;
3. od predsedstva SR Slovenije javno in natančno pojasnilo takega postopanja;
4. od skupščine SR Slovenije, da
po hitrem postopku uskladi z ustavo SR Slovenije nelegitimne zakone v zvezi s preiskovalnimi postopki in priporom osumljenih.
Zvezo književnikov Jugoslavije in vsa pisateljska društva in združenja v SFRJ pozivamo, da se pridružijo zahtevam, saj so ogrožene naše skupne državljanske svoboščine. Prav tako pričakujemo, da naše zahteve podpre tudi mednarodna pisateljska skupnost, saj bi lahko bila v temeljih spodkopana demokratična prizadevanja sredi Evrope.
Ob tem najbrž ni odveč, če navedem, da je predsedstvo Zveze pisateljev Jugoslavije našo zahtevo zavrnilo z utemeljitvijo, da je premalo podatkov na razpolago, na osnovi katerih bi moglo podpreti naš protest. Istega dne — 6. 6. 1988 — ko smo serijo napovedali, smo objavili tudi Pravila izrednih literarnih večerov v DSP:
1. Člani DSP po lastni izbiri berejo iz svojih ali tujih literarnih, publicističnih ali filozofskih del.
2. Vsakodnevna prireditev traja največ do 22. ure.
3. Politično in policijsko provokativni nastopi niso dopuščeni.
4. Odbor za osvoboditev Janeza Janše, Ivana Borštnerja in Davida Tasiča more in sme med literarnimi nastopi poročati o aktualnem dogajanju v zvezi z aretacijami in preiskavo.
5. Alkoholnih pijač ni dovoljeno vnašati v prostore DSP.
6. Akcijski odbor izrednih literarnih večerov določi' za vsak dan urednika oz. odgovorno osebo iz vrst članov DSP. Njegova dolžnost je zagotoviti normalen potek v skladu z gornjimi pravili kot tudi zakleniti prostore po končanih nastopih. Prireditve so v glavnem potekali po naslednji sekvenci:
1. Urednikov .uvod: opredelitev izbora sodelujočih, označitev akutnega in aktualnega političnega dogajanja; minuta molka, s katerim smo sodelujoči in »občinstvo« izrazili svoj protest zoper aretacije in zoper »brutalne napade na rojevanje demokratične in civilne družbe«.
2. Nastopi pesnikov, mislecev, igralcev, glasbenikov... s svojimi ali s po svojih kriterijih izbirani-mi deli.
3. Nekje vmes je predstavnica Odbora za človekove pravice Alenka Puharjeva (mogoče je manjkala samo dvakrat do trikrat) sporočila dogajanja zadnjega dne, ki so zadevala peticije, zasliševanja, ukrepe Odbora ipd.
4. Urednik je večer zaključil z napovedjo naslednjega. V »ozadju«, praviloma v pisarni DSP, so udeleženci večera podpisovali pozdravna in spodbudna pisma zapornikom. V začetku samo nastopajoči, pozneje pa tudi »poslušalci«.
Vseh večerov je bilo šestintrideset (36), vabilu za sodelovanje pa se je odzvalo izjemno veliko število ustvarjalcev. Celotno šte-
vilo prireditev tvorita dva bloka. Prvi je potekal od 7. junija do vključno 7. julija, ko smo kontinuum prekinili z naslednjim obvestilom javnosti: Z današnjim, sedmim dnem v juliju 1988. leta Društvo slovenskih pisateljev zaključuje z dosedanjo obliko izrednih, protestnih literarnih večerov. Od 7. junija, ko smo iz protesta zoper aretacije in nastale razmere v SR Sloveniji z njimi pričeli, se jih je zvrstilo 28. Celoten blok prireditev — literarnih,   publicističnih, dramskih, glasbenih — je preveval duh žive rezistence zoper slepoto sil, ki obračajo kolo zgodovine v sivo ravnino, in je izžareval voljo do življenja, ki se more uresničiti samo pod okriljem radikalnih političnih reform. Godila se je neposredna prisotnost slovenske kulture, izpričana je bila njena samobitnost in hkratna zakoreninjenost v občečlove-ške tokove. Sadovi združevanja tovrstnih energij — ki pač niso bile samo pisateljske — v našem Društvu so za zdaj nevidni, nepregledni in mogoče celo nedo-jemljivi.
Ko zapuščamo dosedanjo, nepretrgano obliko nenasilne akcije in občasno selimo svoje izredne večere v prireditve »Stare Ljubljane«, literarne prispevke svojih članov pa usmerjamo v slovenske dnevnike, moramo poudariti vsaj troje:
1. Še zmeraj so naše zahteve glede jetnikov tiste, ki jih je bil sprejel tudi Zbor slovenskih kulturnih delavcev 2. 6. Te pa se nanašajo na izpustitev priporni-kov, na obrambo iz svobode s pomočjo civilnih odvetnikov, na uskladitev nelegitimnih zakonov z ustavo SR Slovenije. To so stališča tudi Odbora za človekove pravice, zato njegovo dejavnost v celoti podpiramo.
2. Glede na potek ali splet posameznih dogodkov vsaj zadnjega pol leta, glede na nekatera uradna pojasnila in tudi glede na odsotnost relevantnih pojasnil globalno ocenjujemo, da gre v »nastali situaciji« za napad na rojevanje demokratične civilne družbe v Sloveniji — a ne samo v Sloveniji —, za grožnjo porajajočih se razčlenjeni javnosti, ki se ne zadovoljuje le z »glasnostjo«, marveč teži v udejanjanje. S tega vidika so aretirani žrtve, ne pa krivci.
3. Ko izrekamo svoje globoko nestrinjanje s tistimi redkimi in za »redna« stanja manj pomembnimi izrazi nestrpnosti do posameznih pripadnikov JLA, zavračamo tudi vsakršno gesto nacionalistične arogance in oholosti do pripadnikov drugih narodov in narodnosti. »Pomlad naroda«, ki more v danih razmerah potovati skupaj z zametki civilne družbe, v svoji sprevrženi obliki postane usodna tako za njeno porajanje kot tudi rojevanje demokracije.
Na predvečer glavne obravnave na vojaškem sodišču v Ljubljani, torej 17. julija, smo s protestnimi večeri nadaljevali .vse do 27. julija, ko so bile tam izrečene kazni.
V tem opisu poletnega dogajanja na DSP se ni mogoče izogniti Sporočilu o slovenskem jeziku, ki ga je UO DSP sprejel 25. julija, občila pa so ga objavila naslednjega dne, 26. julija :
Na predvečer slovenske državnosti, 22. julija 1988. leta, smo Slovenci doživeli simbolno in realno enega največjih napadov na svojo samobitnost, kulturo in zgodovinsko legitimiteto, odkar prebivamo v skupni jugoslovanski državi. Ne le obe sodišči — vojaško sodišče v Ljubljani in vrhovno vojaško sodišče v Beogradu — marveč je tudi pred-
sedstvo SFRJ avtoritativno in na predvečer praznovanja slovenske suverenosti — zaradi česar dobiva to stališče predsedstva nepredvidljiv, neizmerjen pomen in tudi simbolni sij — izreklo obsodbo, da je slovenski jezik v Sloveniji nedržavni in brezpravni jezik. Izjava, ki zatrjuje, da je postopek, ki teče v Ljubljani, legalen in legitimen, saj poteka »v enem od jugoslovanskih jezikov«, kar da je v skladu s 3. členom o vojaških sodiščih (negira celo nepravni-ški pameti jasno dikcijo vojaškega zakonika, ki ne more pomeniti drugega kot to, da mora razprava potekati v jeziku naroda, v katerega je proces uper-jen) ne priča o ničemer drugem kot o demonstraciji nelegitimne in nihilistične volje do moči nad narodom, ki si je s svojo vstajo izbojeval svobodo in s svobodno odločitvijo vstopil v skupnost jugoslovanskih narodov. Priča torej o eskalaciji centralistične in unitaristične volje, ki je pripravljena zbrisati ne le zgodovinsko utemeljeno različnost narodov, temveč tudi njihove jezike. Ob upoštevanju spleta in se-kvence dogodkov od letošnjega marca naprej je zmerom bolj jasno, da gre za stopnjevano represijo nad demokratičnimi in po volji do življenja zaznamovanimi idejami in ljudmi (na isti predvečer smo tudi zvedeli, da je zvezni javni tožilec zagrozil z vložitvijo obtožnice zoper pisca Nove revije — ni se še končal prvi sramotni proces, že je napovedan drugi!), pa tudi za zapiranje obroča okrog samobitnosti, kulture, ponosa in časti slovenskega naroda kot takšnega. Slovenski jezik, ki za nas ni le eden od jugoslovanskih jezikov, marveč je za vse Slovence temelj zgodovinskega razvoja, državotvornosti in obstoja v prihodnosti, po letu 1941 ni doživel večjega ponižanja in sramotitve. Z izjavo Predsedstva je bil zadan tudi nepopravljiv udarec prizadevanjem Slovencev, ki živijo v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, za njihove narodnostne pravice, s čimer je usodno prizadeta tudi ideja o slovenskem skupnem kulturnem prostoru.
Kolikor sprejmemo teorijo in prakso o nedržavotvornem, brezpravnem, družbeno političnem nesuverenem slovenskem jeziku, ukinjamo tudi zgodovinsko in sedanjo digniteto slovenske literature. Preostane ji ponižanje in sedanjo folklorne posebnosti in ponovno tihotapljenje slovenskih knjig »iz Tiibin-gena v Ljubljano« kot v Trubarjevih časih.
Iz stiske za slovenski jezik in ob odobravanju tistega, kar sta v tem trenutku že storila Predsedstvo SRS in družbeno politični zbor slovenske skupščine zato pozivamo:
— slovenske predstavnike in funkcionarje v federaciji, da dosledno govorijo slovensko (in zahtevajo kvalificirane prevajalce, ko je to nujno);
— vodstva in samoupravne organe delovnih organizacij, ki zaposlujejo neslovensko govoreče delavce, da v besedilih delovnih nalog in siceršnjih komunikacijah (ne samo v stikih z javnostjo) dosledno uporabljajo slovenščino (kar pomeni, da je treba za delavce, ki ne znajo slovenščine, nemudoma organizirati ustrezne jezikovne tečaje);
— državljane SR Slovenije, da prek delegatov in funkcionarjev družbeno političnih organizacij zahtevajo dosledno spoštovanje zakonitosti in ustavnih določb, ki že zagotavljajo uresničitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin  ter takojšnjo spre-
membo zakonov, ki omogočajo tretiranje slovenskega jezika v Sloveniji in Jugoslaviji kot nekakšnega neobveznega narečja nekakšne »banovine«;
— skupščino SRS, da uveljavi na vseh javnih, tudi vojaških poslopjih napise samo v slovenščini — z izjemo dvojezičnih področij (enako velja tudi za uradno poslovanje);
— RTV Ljubljana in druge radijske postaje v Sloveniji, da dosledno oddajajo v oddajah, ki so namenjene Slovencem, v slovenskem jeziku;
— delegate skupščine SR Slovenije, da še enkrat pretresejo predloge amandmajev k Ustavi SFRJ (do katerih je stališče Društva slovenskih pisateljev javnosti znano) in izločijo, vse, kar omogoča četudi samo virtualno centralizacijo in u ni (ari zaci jo:
— ker so vojaško sodišče v Ljubljani, vrhovno vojaško sodišče in predsedstvo SFRJ grobo kršili ustavo SR Slovenije (»v Sloveniji je uradni jezik slovenski«), pozivamo slovensko skupščino in predsedstvo SRS, da nemudoma sprožita na Ustavnem sodišču Jugoslavije ustavni spor;
— slovensko SZDL oz. njen Svet za kulturo, ki je bil sklicatelj Zbora slovenskih kulturnih delavcev 2. 6. 1988, da zaradi nastalih razmer čimprej skliče Izredni zbor slovenskih kulturnih delavcev iz območja celotnega skupnega slovenskega kulturnega prostora;
— vse Slovence, da se izognejo vsakršni gesti arogance in nestrpnosti do pripadnikov drugih narodov, saj niti posamezniki, ki prebivajo pri nas, niti narodi kot narodi nimajo ničesar s stopnjevano represijo.
i*      it *
Upor v »izrednih večerih« in njihova napoved sta bila utemeljena v »pritiskih in grožnjah slovenski demokratični javnosti«. Vendar pa je treba dodati, da kvalifikacija »dogodkov« in dogajanja, ki je bil v resnici izredno stanje z elementi zastraševanja in politične in pravno ustavne provokacije s strani tistih, ki so si sodni proces umislili — vse to vedenje in občutenje stvari nikakor ni pomenilo, da je bila prva misel v DSP misel na zgodovinske premike, na zgodovinske zakonitosti ali na nekakšne višje interese. Ne. Vsi večeri, posamezne sestavine, tudi tisti z ravnine političnega diskur-za, so nosile v ospredje najprej skrb za zapornike in šele potem, tako rekoč skozi njihovo individualno usodo je prihajala refleksija o brutalni ataki na proces demokracije v Sloveniji (in Jugoslaviji). Sele v drugi vrsti so bile akcije, ki so segale čez zaščito in čez reševanje priprtih. Kot da smo tedaj na DSP že poznali Miloszevo Četrto učno uro (»... Resnični sovražnik človekov je posploševanje,/ Resnični sovražnik človekov, tako imenovana zgodovina,/ Se priporoča in straši s svojo množino.«) in mislili na gospodično Jadvigo, »majhno debeluško, knjižničarko po poklicu, ki je umrla v zaklonišču tiste hiše«, katere »zadnje ure niso nikomur znane« (vse pa vemo o Zgodovini!). Pa vendarle in spet: seveda je šlo za temeljne človekove in državljanske pravice, za demokracijo, za pluralno družbo, za svobodo individualne osebe, za suverenost slovenske države, za civilno družbo in pravno državo —- vendar nam je bilo nekako brezbe-sedno jasno, da so ti cilji izgubljeni v trenutku, ko bi v njihovem interesu »pozabili« na enkratno, individualno, zapleteno usodo zaprtih. — V svetu, ki ga živimo, v svetu, ki mu manjka celota, žrtve niso možne, ne pos-
večajo dejanja. Žrtvovanje posameznikov v imenu višjih interesov je žrtvovanje prav teh ciljev, torej odpoved.
Podobno je treba razumeti branje in poslušanje literature. Pesmi, eseji, prozni in dramski odlomki, ki so jih brali avtorji ali gledališki igralci, glasba, ki so jo delali glasbeniki — vsa celokupna in tam nastopajoča umetnost v ničemer ni bila povožena, ni bila nikoli zgolj sredstvo ali instrument za poslušanje, branje in videnje neke družbeno politične utopije ali ideologije. Kot da so se poslušalci (včasih jih je bilo samo okoli trideset; včasih, npr. ko je nastopil J Vidmar s svojo presunljivo izjavo, pa so bili prostori Društva, stopnišče in vrt pred stavbo nabiti z množico, kot da gre za shod »neliterarne« narave) odprli za literaturo »po sebi«, kot takšno, in hkrati dihali presunljivo vedenje, da gre za zgodovinski trenutek, ko slovenska literatura spet združuje. Mogoče tudi za spoznanje, da je mogoče samo na taki masivni, trdni, a ideološko in utopijsko odprti podlagi graditi upanje — v zbranosti ustvarjanja smisla — za novi, tudi politični jezik, ki naj bi šele nastal in ki naj bi postopoma vendarle prinesel celo projekt osvoboditve iz stisk in zgro-ženosti človeka, nad katerega so se zgrnili oblaki, ki dušijo dihanje posameznika, pa tudi še tisto obliko nacionalne suverenosti, ki jo je že bil skusil. V masivnem, vroče poletnem ozračju združevanja je trepetal eros pričakovanja in energetski naboj večno moralnega v sicer potencialnih konkretnih projektih političnega diskurza. Ne hrepenenje po konkretni utopiji, ne energija za določen politični projekt in novo ideologijo, marveč združevanje energij za tisto etično v novi politiki, ki naj bi se zgodila... V tem je bila integrirat joča sila sodelujočih (pesnikov in poslušalcev), ne pa v zavezanosti za popolnoma določen politični program. (Prav zato so se izkazali večeri, v katere je bila uvrščena »splošna« literatura, bolj primerna, kot pa tako imenovani tematski). Zgodilo se je, kar se je v zgodovini slovenskega naroda že marsikdaj v preteklosti — ob Trubarju, ob gibanju za Zedinjeno Slovenijo, leta 1941 na primer. Ne vojska, ne gospodarska moč, ne konkretni politični program — literatura in z njo celotna kultura tega prostora je strnila posameznike v narod in družbo.
Ko danes v globoki zimi, pol leta po onem vročem poletju in dober mesec po ustanovitvi SDZ pišem tele vrstice, sem skoraj prepričan, da se je v bloku šestintridesetih protestnih večerov dogajalo tisto razpiranje duha in duše, ki je omogočilo voljo po dejanju, kot se ta trenutek kaže v ustanavljanju eminentno političnih grupacij ali celo strank, npr. SZD, Socialdemokratska stranka.
Prav skozi to in takšno pričakovanje so prostori na DSP res postali hram, svetišče porajajoče se demokracije in civilne družbe (kot je dogajanje označila agencija Reuter); prostor še ne artikuliranih možnosti; prostor dihanja, ki je omogočilo stvari na novo videti; prostor svobodnega in neobremenjenega oblikovanja novih vprašanj: godil se je obred, da bi si zmogli postaviti vprašanja osvoboditve in da bi dobili moč prisluhniti odgovorom, ki bodo prišli... Dogajala se je »odprta struktura«, kot jo že davno poznamo iz naše fikcije, iz slovenske literature, tudi iz Strniševe pesmi Barbarova molitev: »Gora, gora v temi, velika gora v temi!«.
Petek, 10. februarja 1989
RAZVEDRILO;
11. stran «mf$mm®iGLAS
Papir vse prenese, tudi časopisni
Časopis je kot sveža žemlja: danes je še aktualen, jutri že neužiten. Novice o mitingih, kongresih, podražitvah... nas danes še vznemirijo, jutri pa bomo mednje že trebili solato ali pa bodo - bog obvaruj -končale v najintimnejšem kotičku stanovanja. Kakorkoli že, papir marsikaj prenese, pa naj mislimo pri tem tisto, kar je na njem napisano, ali tisto, kar se s časopisom dogaja potlej. O tem drugem, neslavnem delu usode nekega časopisa naši sogovorniki, ki smo jih na ulici pocukali za rokav, sicer niso govorili. Kot kaže, časnike še vedno uporabljajo pretežno v bralne namene, kar nas časnikarje navdaja z zadoščenjem.
PRIJAZEN NASMEH
SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP? NE VEDNO
Marko Sluga: »Redno berem Delo, Dnevnik in Nedeljca. Najbolj me zanima šport, zato časopis berem od zadaj naprej. Tudi politika v svetu me zanima, domačo pa si pogledam na TV. Sicer pa so časopisi uporabni tudi zato, ker objavljajo TV spored in programe kino predstav.«
Meta Bohorč: »Bolj kot časopisi me zanimajo revije: berem Jano in Anteno, tudi Nedeljski dnevnik rada pogledam. Najraje berem razvedrilne rubrike za bralce, v vsakem časopisu pa najprej preberem horoskop. Novice me ne vznemirjajo, tudi horoskop ne, saj verjamem le dobrim napovedim.«
Tone Bradač: »Glas, Delo, Nedeljski dnevnik, Dnevnik so časopisi, ki jih redno prebiram. Preberem vse od kraja, le obsežnejše prispevke v Delu izpustim. Slaba novica pa je zame tista, ki je v različnih časnikih različno objavljena.«
Francka Drolc: »Naročena sem na Gorenjski glas, Delo preberem pri sinu, Stop in Nedeljskega kupujem. Kar dosti denarja gre za časopis, toliko, da smo jih nekaj že morali opustiti. Preberem jih od začetka do konca, le šport izpustim.«
Marjan Grašič: »V dnevnikih, pa tudi v Gorenjskem glasu vztrajno spremljam politiko, pravkar sem si oddahnil od dolge seje CK. Dnevne novice redno berem, da sem na tekočem. Tudi slabih novic v tisku ne manjka, najslabše so tiste o podražitvah.«
D. Ž.
/O   ljubljanska banka
GORENJC FORMU
NOVOST V POSLOVANJU S TEKOČIMI RAČUNI
S1. februarjem 1989 je maksimalni znesek dovoljene prekoračitve na tekočem računu (limit) povečan na 1.000.000 din.
Pri imetnikih tekočih računov, ki imajo limit že odobren, bo dovoljena prekoračitev spremenjena avtomatsko.
4 000,000<A«
	\ .-t
	mM
Temeljna banka Gorenjske
MARINKA ČUK
Sedmo leto se že cvetličarka Marinka Čuk iz Škofje Loke vozi v Žiri, kjer ima nasproti farm cerkve prodajalno rož. Veliko jih je bilo, ki so jo svarili, češ nikar ne hodi v Ziri, domačini te ne bodo sprejeli za svojo...
A so se krepko zmotili. Marinko Čuk poznajo vsi Žirovci in jo cenijo. Čeprav ima lokalček odprt le od devetih dopoldne do štirih popoldne, jo lahko kadarkoli pokličejo domov v Škofjo Loko, če rabijo žalni venec za tega ali onega umrlega. Marinka si v takih primerih brž priskrhi
sveže cvetje pri Agrarii v Ljubljani in odhiti v Žiri, da so lahko venci čimprej v mrliški vežici.
»V Agrarii so zelo prijazni,« pravi Marinka. »Ni mi vselej treba v Ljubljano, večkrat mi pošljejo cvetje z avtobusom, ki prek Logatca vozi v Žiri. S tem mi prihranijo veliko časa in stroškov. Zelo dobro bi bilo, če bi bili v cvetličarni zaposleni dve, da bi sama imela več časa za nakupe, oglede in izdelavo različnih cvetnih aranžmajev, a se, žal, ne bi izšlo z denarjem. Ziri vendarle niso velik kraj. Ljudje tudi sami gojijo rože na svojih vrtovih. Poleti bi prodajalno skorajda lahko zaprla. Pozimi več kupujejo. Če je stanovanje lepo pospravljeno, kliče vsaj po skromnem šopku svežega cvetja.«
Blizu je osmi marec, dan, ko imajo cvetličarji več kot preveč dela. Cene so še zavite v skrivnost. »Moti me, ker sem morala naročila oddati že mesec dni prej in lahko samo upam, da se nisem pretirano uštela. Kaj ljudje največ kupujejo? Trenutno ciklame in drevesa življenja, za šopke pa nageljne in gerbere.«
H. Jelovčan
NARODNOZABAVNA LESTVICA RADIA ŽIRI
Na sporedu bo v sredo, 15. februarja 1989, med 16. in 19. uro v okviru glasbene srede Radia Žiri. Na željo Stanka Logarja, Majde Jerman, Helene Kalan, Mateje Glavač in drugih bo tokrat gost oddaje ansambel Slovenija iz Dravograda oziroma Galičevi. Z njimi se bo v živo pogovarjala Irma Mahnič v studiju Radia Žiri, odprta pa bo tudi telefonska linija neposredno v oddajo in sicer na številki 69-214.
Zato bo oddaja tokrat odstopala od običajnega koncepta in ne bo na sporedu rednih rubrik oddaje v ritmu valčka in polke: Novosti in novice iz glasbene rešetarnice, Na kratko - 064, Predstavljamo vam...
Žil
Zavrteli pa vam bomo februarsko narodnozabavno lestvico Radia
Iz pretekle oddaje so se na prvih pet mest uvrstile naslednje viže:
1. Očetu — Alpski kvintet
2. Mi smo muzikantje — Ansambel Ivana Ruparja
3. Šolska ljubezen — Štirje kovači
4. Za vse hvala ti — Ansambel Franca Miheliča Predlog novih narodnozabavnih viž:
6. Selška dolina — Ansambel Lojzeta Slaka
7. Echo polka — Ansambel Borisa Kovačiča
8. Dom pod Llegošem — Slovenija
9. Dobro jutro — Alpski kvintet
10. Te domače viže — Fantje z vseh vetrov
-Kupon
Ime in priimek.................................
Naslov..........................................
Glasujem za....................................
Prihodnji gost oddaje.....................
Kaj je pisal Gorenjec, decembra 1938 Orodna telovadba je koristna
Res žalostno je, da je med nami še mnogo ljudi, ki trdijo, da je telovadba na orodju naravnost škodljiva in torej na noben način koristna.
Že sama beseda telovadba pomeni, da si pri tem delu urimo telo in krepimo mišice, kar se v največji meri doseže s pravilnim sistemom. Iz zdravstvenega vidika so te vaje koristne in potrebne, saj se pri njih izredno razširi prsni koš in s tem povečajo pljuča. Prav tako pa so se pokazale dolgoletne izkušnje, da je zlasti orodna telovadba skoraj nujno potrebna za lep in zdrav telesni razvoj.
Vaj na orodju ne zmanjka. Imamo toliko pestrih in zanimivih kombinacij, da morajo navdušiti in razveseliti vsakega gledalca, kaj šele telovadce. Starši naj upoštevajo, da je telovadba zdravstveno koristna in naj pošljejo v našo telovadnico pripeljejo svojo mladino, da bomo Slovenci res narod z zdravim telesom in zdravo dušo...
Miloš Likar
Izmed poslanih kuponov objavljenih v Gorenjskem glasu sta bila izžrebana: Bernarda Stanonik, Gorenja vas 84, Gorenja vas in Štefan Balažic, Gubčeva 6, Kranj. Po pošti bosta prejela glasbeni kaseti. Tudi tokrat izrežite objavljeni kupon in izpolnjenega pošljite najkasneje do 28. 2.1989 na naslov: Radio Ziri, Trg osvoboditve 1, Ziri 64226. Sodelujte!
Nagradna križanka
Rešitev križanke iz prejšnje številke: iniciala, založnik, odor, kna, Planica sprava, Urfa, Kraško, nart, briškola, Anaa, Rim, aker, nn, ala, Tit Ulaga na' Ist, prenos, Enare, eter, Liv, Matjaž, kis, med, Debelak, motika, Irena Kolesar, Nana, ož, otre.
Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada: Ivanka Jošt, Poljšica 16, Podnart; 2. nagrada: Tone Frantar, Gosposvetska 13, Kranj; 3. nagrade: Julijana Kavšek, Igriška 3, Ljubljana; Cveta Gruden, Gorenjskega odreda 4, Kranj in Marjan Trškan, Jaka Platiše 3. Kranj. Čestitamo!
i Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade:
1. nagrada: 20.000 dinarjev
2. nagrada: 15.000 dinarjev j 3. nagrade (tri) po 10.000 dinarjev.
Rešitve pošljite do srede, 15. februarja, na naslov Gorenjski glas, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko).
NEKDANJI SOVJET DIKTATOR
TRAKUUA
GL. MESTO ARMENIJE
IME VEČ SL0VEN. KRAJEV
EMIL N0LDE
SL UMETN ZGODOVINAR (FRANCE)
JAPONSKI DENAR
PRIMORSKO VINO
CIRIL STANI
RIBJA K0ŠČICA
TEŽA 0V0JNINE
SLOVAN, OB LABI
PTIČ, KI SE SELI
FRANC. TISKOVNA AGENCIJA
NORVEŠKI PISATELJ (J0NAS)
JOSIP STRITAR..
MESTO V JUŽNI FRANCUI
RIMU VOJAŠKA ENOTA, 0K STO MOŽ
OPERA RICHARDA STRAUSSA
PRITOK DONAVE NA MADŽAR
REKA NA TAJSKEM
AVTOR KRIŽANKE(R. NOČ
PEVEC I V---1
DARIAN 1 - X
GL. MESTO ITALIJE
RUDI VALENČIĆ
SEČ
GL. ŠESTA VINA OKLE P0VPRI RAKIH
STROČNICA
ANGL. DRAMATIK IN PESNIK (GE0RGE)
ETNIČNA SKUPINA VSEV. NIGERIJI
OZKA POT V SNEGU
MAJHEN OVEN
RADO ČASL
ERICH SEGALL
ŠIROKA VELE MESTNA
ULICA
ZVER IZ RODU MAČK
MESEC JUDOV KOLEDARJA
ŠPANSKA PRINCESA
SRBSKO ŽEN. IME
0RGANIZ ZDRUŽENIH NARODOV
SUHO REČNO KORITO V PUŠČAVI
IZ0BRA ŽENEC
MEJNA RE KAMED
POLJSKO IN NDR
P0USKI ŠEKSPI R0L0G (JAN)
FINO MEHANIK
AM SKLA DATEU (CHARLESI
BEOGRAJ. IGRALKA (EVA)
STAREJŠI ČLAN (V ŠPORTU)
ZIDAR IVAN
KONJSKI T!K
REDKO ŽEN IME
ITALIJ MESTO V POKRAJINI TERAM0
ANDREJ ST0JAN
ureja
DARINKA SEDE]
Se je kranjska odbojka naveličala životarjenja__
Vrnitev ambicij in motivov
Položaju kranjske odbojke v letu 1988 so na zadnji skupščini Odbojkarskega kluba Triglav dali negativni predznak, kar ni posledica samo zadnjega leta, ampak predhodnih let stagnacije. Kranjska odbojka, tako moška in ženska (obe želi klub še naprej negovati in se odpoveduje delitvi ali celo izločitvi ene ali druge iz kluba) je z izpadom iz prvih slovenskih lig izgubila stik s kakovostnim vrhom, zanj pa tudi z organizacijo kakovostnih odbojkarskih prireditev v Kranju ni poskrbela. Nazadovanje je občutno tudi pri mlajših kategorijah, čeprav tega po videnju kar mnogih mladih obrazov na občnem zboru človek ne bi sodil. Delo z mladimi se je sicer zboljšalo, na osnovni šoli Matije Čopa na Planini so se pogoji za vadbo boljši. Turnirji pionirjev niso bili pretirano množični, prav tako pa je odbojka še na mnogih osnovnih šolah drugorazredni šport, seveda ob redkih izjemah. Na parih osnovnih šolah za odbojko navdušeni učitelji telesne vzgoje sami vadijo najmlajše, kar pa je za klub izziv, da te priložnosti izkoristi. Izpad iz prvih lig je odbojkarje udaril tudi finančno, rebalans s strani ZTKO ni bil popolnoma uresničen, sponzorja ni in tako se je klub zadovoljil s skromnostjo in za vso dejavnost porabil le 9 milijonov dinarjev!
Vrnitev ambicij in motivov je za preporod kranjske odbojke nujna. Ta se sicer v kranjski občini kar precej igra, vendar na rekreativni ravni, kar pa za vzpon in uveljavitev tega športa ni dovolj. Najmanj, kar je nujno, to so v klubu tudi zapisali v letošnji program, je vrnitev obeh ekip (ženski bo to verjetno lažje, vendar so na skupščini opozarjali na vedno manjšo resnost in ambicioznost igralk ter na razhajanja med trenerjem in igralkami) v prvi slovenski ligi. Če ne bo motivacije in ambicioznosti ter tudi odprtosti do gorenjske odbojke, potem tudi nujno povečana finančna sredstva ne bodo zalegla. Na skupščini so klubski voz usmerili v pravo smer: v organizacisjsko utrditev kluba, v bogatitev vaditelj-skega in trenerskega kadra, v delo s šolarji in mlajšimi selekcijami, v organizacijo kakovostnih turnirjev, ki edini lahko privabijo občinstvo, v profesionalizacijo vsaj enega strokovnjaka, s tem pa v dvig tega športa in njegov prodor iz anonimnosti. Zal je marsikdo že pozabil, da se v Kranju odbojka sploh še igra. Prva liga je prvi korak k temu in to mora biti motiv, igralcem in vsem drugim v klubu. Brez vidnejših uspehov bo tudi 30. letnica organizirane odbojke v Kranju leta 1990 skromnejša kot bi, tudi glede tradicije tega športa v Kranju, lahko bila.
J. Košnjek
Nocoj ob 19. borah
uri v dvorani Telematike na La-
Športniki zmoremo vse
Kranj, 8. februarja - Organizatorja drevišnje prireditve pod pokroviteljstvom Ljubljanske banke, temeljne banke Gorenjske, sta Gorenjski glas in Zveza telesnokulturnih organizacij kranjske občine. Na njem bomo podelili pokale in priznanja najboljšim gorenjskim športnikom v letu 1988, ZTKO Kranj pa Ručigajeve značke, plakete in priznanja. Bodite točni, s seboj pa ne pozabite prinesti vabil, ki veljajo kot vstopnica!
Sicer vsakoletno prireditev z najboljšimi gorenjskimi športniki tokrat organiziramo nekoliko drugače. Organiziramo jo skupno z ZTKO Kranj, zasnovana pa je kot celovečerna kulturnozabavna prireditev z glasbo in plesom, jedačo in pijačo. Prireditev bosta vodila Miša Molk in Miran Šubic, za popestritev programa in ples pa bo skrbel znani ansambel RŽ. V programu bo sodelovala še plesna skupina Helena iz Kranja in butik Neno z modno revijo. Organiziran bo srečolov. Če bi kdo še želel na prireditev, naj pokliče Zvezo telesnokulturnih organizacij Kranj, telefon 21 - 176, Marjana Lam-preta ali Boruta Farčnika. Vabila so kot vstopnica in brez njih ne bo mogoče v dvorano Telematike na Laborah.
Na prireditev smo povabili mnoge nekdanje in sedanje gorenjske in kranjske športnike. Pričakujemo udeležbo lani najboljših gorenjskih športnikov Borisa Urbanca, Matjaža Zupana in Dar Jana Petriča, Polone Frelih, Mojce Dežman in Barbare Mulej ter blejskih veslačev, ki so na olimpiadi v Seulu osvojili bronasto kolajno, in jeseniških hokejistov. Prišli bodo vaterpolisti kranjskega Triglava, ki so bili izbrani za najboljšo lansko ekipo v kranjski občini, razen njim pa bomo na prireditvi zaploskali še okrog 40 športnikom in športnim delavcem iz kranjske občine, ki bodo prejeli Ručigajeva odličja.
J. Košnjek
NTK Merkur_
Sponzor podaril avtomobil
Kranj, 8. februarja - Kot je povedal predsednik Namiznoteni-škega kluba Merkur iz Kranja Darko Klevišar.je trgovsko podjetje Merkur iz Kranja, ki je pokrovitelj kranjskega namiznoteniškega kluba, podarilo klubu stoenko, staro tri leta. Avtomobil je izredno primeren za potovanja na razna tekmovanja, na katera gredo običajno razen trenerja in hkrati šoferja še po trije, ali štirje igralci. Pred dnevi sta se sestali tudi vodstvi klubov Merkur iz Kranja in Kovine Olimpije iz Ljubljane. Dogovorili so se za strokovno sodelovanje in izmenjali izkušnje o delu ter težavah v klubih. Na osnovni šoli Simona Jenka je uspela akcija pridobivanja novih igralcev. Okrog 50 učenk in učencev, izbranih na testiranjih, sedaj že vadi na kranjski gimnaziji. Ena skupina najmlajših vadi na Primsko-vem, ena pa v Stražišču. V vsaki je po 15 naraščajnikov.
V drugi polovici februarja se bo začel na Ekonomski srednji šoli v Kranju tečaj za inštruktorje namiznega tenisa pod vodstvom Mirka Janškovca in Jožeta Mikelna. Na tečaju bo okrog 20 ljudi. Kdor bi še želel sodelovati, naj to sporoči Darku Klevišarju na telefon (061) 216 - 422.
J. K.
Kranj Duplje jutri gosti ekipo Igmana
Kranj, 7. februarja — To soboto bodo v spomladanski del tekmovanj startale rokometašice v drugi zvezni ligi. Ta odmor so dobro izkoristile rokometašice Kranja Dupelj, saj so se skrbno pripravljale. Pod vodstvom trenerja Andreja Kavčiča so imeli pet dni skupnega treninga v Poreču. Jesenski del so Kranjčanke zaključile na četrtem mestu z minimalnim zaostankom za prvimi tremi.
Jutri, v soboto, v dvorani na Planini gostijo ekipo Igmana iz Sarajeva, ki so jo v prvem kolu na gostovanju premagale. Želja vseh ljubiteljev rokometa v Kranju je, da bi tudi v soboto dobile to srečanje. Tekma bo ob 15. uri v dvorani na Planini!
D. H.
ureja JOŽE KOŠNJEK
Svetovno prvenstvo v biatlonu
Pomladansko prebujenje naših triatloncev
Bistrica ob Dravi, 7. februarja — Na Koroškem, v Bistrici ob Dravi, se je začelo letošnje svetovno prvenstvo v biatlonu. Skupaj nastopa nad sto tekmovalcev in tekmovalk iz petindvajsetih držav Evrope, Azije, Amerike, Japonske in Kanade. Uvodni start je bil tek na 20 km za moške in 15 km za ženske. Svetovna prvaka sta 29-letni Norvežan Erik Kvalfoss in Zahodna Nemka Petra Schaaf. Pri moških so se imenitno izkazali tudi naši. Sašo Graif jc bil osemnajsti, Jure Ve-lepec pa dvajseti!
BIATHLON-WELTMEISTERSCHAFTEN '80 5.-12. FEBRUAR 1w8«      FHSTRTfZ DR A U - POLLAN
Že uvodna tekma moških na 20 kilometrov je pokazala, da vzhodni Nemci in Sovjeti niso več med tistimi velesilami, ki bi osvojile naslove svetovnih prvakov. Prekosili so jih Norvežani in zahodni Nemci ter tudi Bolgari. Seveda ne smemo zanemariti naših biatloncev. Po olimpijskih igrah v Sarajevu so bili pri Smučarski zvezi že skoraj odpisani. Začeli so znova, in začetne težave so mimo. Še več z gotovostjo lahko zapišemo, da so se na uvodni tekmi tega svetovnega prvenstva v Bistrici imenitno izkazali. To je bilo pravo pomladansko prebujanje. Sašo Graif in Jure Velepec sta z osemnajstim in dvajsetim mestom pokazala, da bodo naši biatlonci čez sezono ali dve že v svetovni »špici« biatlona in to na 20 in 10 kilometrov. Šesterica naših, ki premaguje začetne težave, gara naprej. Tehnični vodja Janez Vodi-čar in predsednik biatlona Zoran Polič sta tista dva, ki noč in dan bedita na njimi. Že letošnji rezultati so pokazali, da ne zaman. Ta šesterica je prava tova-riška druščina, ki dela drug za drugega.
Organizatorji tega svetovnega prvenstva v moški in ženski konkurenci so v Bistrici, Pollan ob Dravi, dokazali, da so iznajdljivi in delavni. Vsa okolica, kot pri nas, je brez snega. Na progo so navozili 80 tovornjakov snega, da so teren za tekmo pripravili. Kapo dol pred prizadevnim delom. To delo in bilo zaman. Še najbolj veseli so bili na pustni torek Norvežani. Njihovi gledalci na tribunah, vseh gledalcev je bilo okoli dva tisoč, so bili naj-
bolj glasni. In kako tudi ne, saj si je zmago pritekel in pristre-ljal devetindvajsetletni Erik Kvalfoss, drugi je bil njegov tovariš iz reprezentance Gisle Fenne in tretji Zahodni Nemec Fritz Fischer. To je bila zmagovalčeva druga pomlad. Svetovni prvak je bil že leta 1982 in olim-
ltoiffeisen.pWtonk X
pijski zmagovalec v Sarajevu leta 1984. Takrat je bila njegova disciplina sprint na 10 km, sedaj pa je svetovni prvak na 20 kilo-metov. Prav Norvežani in zahodni Nemci so pokazali vse svoje sposobnosti in s svetovnega prestola vrgli vzhodne Nemce in Sovjete. Vodilni v svetovnem pokalu Frank Peter Rotsch je bil šele osmi, Čepikov iz SZ pa sedmi.
Vsa naša četverica Jure Velepec, Boštjan Lekan, Sašo Graif
in Uroš Velepec so bili izvrstni. Še posebej Sašo Graif. Zanj je to prva biatlonska sezona in če ne bi imel treh zgrešenih strelov, bi bil zaradi hitrosti teka med prvimi desetimi. Enako bi lahko rekli za Jureta Velepa. Ta je bil precizen pri vseh dvajsetih strelih, nikoli ni zgrešil, le tekel je nekoliko počasneje, vendar pa je bil na koncu še vedno na odličnem dvajsetem mestu.
Rezultati — 1. Kvalfoss 58 : 13,4 (1), 2. Fenne (oba Norve-
ška) za 1 :07,8 (0), 3. Fischer (ZRN) za 2:35,... 18. Graif za 6:12,6 (3), 20. J. Velepec za 6 : 36,4 63. U. Velepec 12:18,7 (5), 68. Lekan (vsi Jugoslavija) za 13 :29,5 (6), ženske 10 km — 1. Schaaf (ZRN) 1 :06,2 (2), 2. El-vebakk (Norveška ) 20,4 sekunde zaostanka (3), 3. Davidova (SZ) za 1 :14,3 (3).
D. Humer Foto: G. Šinik
Smuk karavanških kurirjev prestavljen Skakalci na Gorenji Savi
Kranj, 9. februarja - Smučarski skakalni klub Iskra Delta Triglav iz Kranja organizira v nedeljo, 12. februarja, ob 11. uri na 45-metrski skakalnici na Gorenji Savi slovensko prvenstvo pionirjev do 13 let v smučarskih skokih. Prijave bodo sprejemali pred začetkom tekmovanja ob skakalnici.
J. J.
Jesenice, 7. februarja - Z Jesenic so sporočili, da je 35. smuk karavanških kurirjev, ki bi moral biti v nedeljo, 12. februarja, prestavljen na kasnejši termin. O datumu bodo pravočasno obvestili.
Vse povabljene na svečano podelitev priznanj zaslužnim športnikom in športnim delavcem iz jeseniške občine pa obveščamo, da podelitev 11. februarja (jutri) v Kosovi graščini bo, kot je napisano na vabilih.
J. K.
Hokej na ledu
Odločitev drevi
v Ljubljani
Jesenice, 7. februarja — Četrta tekma polfinala za vstop v finalni obračun za državnega prvaka. Jesenice : Kompas 6 :2 (1 :1, 2 :0, 3 :1), dvorana Podmežakljo, gledalcev 6000, sodniki Ilič, Gavrovič in Šumenkovič (vsi Beograd).
Strelci za Jesenice: Magazin 2, Šuvak, Smolej, Horvat, Klemene po 1, za Kompas Olimpijo pa Kontrec in Kuret.
Po obojestranski hitri in napadalni igri v prvi tretjini sta se izenačeni ekipi razšli z neodločnim izidom 1 :1. V drugi in nato v zadnji tretjini so Jeseničani pokazali vse svoje znanje pred golom odličnega vratarja gostov Bolte. Bili so v vseh pogledih boljši nasprotnik in zasluženo so visoko premagali starega tekmeca za državni naslov Kompas Olimpijo. Ta visoka zmaga Jesenic na domačem ledu je pripravila, da bo odločitev o drugem finalistu za državni naslov v sezoni 198-89 padla drevi, v petek, ob 18. uri v dvorani Tivoli v Ljubljani. Sedaj je po štirih tekmah izid 2:2. Prvi finalist je že Medveščak Gor-tan iz Zagreba, ki je v treh srečanjih z lahkoto premagal Partizana iz Beograda.
D. H.
Prva B zvezna ženska košarkarska liga
Pričakovan poraz Kranjčank
Kranj, 7. februarja — I. B ZKL ženske Kranj: Jugoplastika 62 :94 (30 :41), dvorana na Planini, gledalcev 50, sodnika Sabljič (Ljubljana), Bernetić (Zagreb).
Kranj: Žnidar 14, Merlak 11, Podrekar 2, Rakovec 6, Gartner 15, Čufer 6, Horvat 4, Hodžaj 4; Jugoplastika : Birk 8, Taraparič 3, Titlo-vič 4, Listeš 20, Coce 14, Palovič 9, Djukič, Pivalica 4.
Ve se, kdo je že prvak. To so dekleta Jugoplastike iz Splita, ki bodo v naslednji sezoni igrale v prvi A ligi. Tokrat so v Kranju na gostovanju pokazale zrelo igro, ki je botrovala visokemu porazu Kranjčank. Dekleta Kranja so tokrat pokazale dopadljivo in dobro igro. Niso se tako zlahka predale. Igrale so zavzeto in dobro polnile koš Splitčankam. Igra, borbenost ter dobri meti Kranjčank so obet, da bodo v soboto v sedemnajstem kolu v Puli nadigrale domačinke, KK Gradino, in ji zadale drugi poraz z njimi v tej ligi.
D. H.
NOVO V KINU
Ameriška pravljica je ameriška risanka, ena od številnih prijetnih risank o živalih, ki prihajajo pred luže. Tudi ta je seveda namenjena otrokom, a tudi vsak odrasel bo ob njej užival, podoživljal z junaki filma. V kinu Center v Kranju bo Ameriška pravljica na sporedu v petek, 10., in v soboto, 11. februarja, ob 16. uri in v nedeljo, 12. februarja, ob 15. uri.
Zaljubljeni porotnik je ameriška filmska komedija režiserja Petra Bogdanovića. Richard Dice je prijeten in pameten fant, včasih pa tudi malo zmeden. Svojo drago je našel v postelji z drugim in jo zapustil. Vrne se domov k mami. Tam dobi sporočilo, naj se javi na sodišče za porotnika. Sodijo dekletu, v katero je bil zaljubljen še v šolskih klopeh. Prepričan je, da ni kriva in se odloči, da ji pomaga. Toda zadeva je zapletena... Premiera bo v kinu Center v nedeljo, 12. februarja, ob 21. uri.
Sovražno ozemlje je ameriški akcijski film. Zaradi pomanjkanja denarja zavarovalniški agent Barry pristane, da bo zbiral zavarovalne police tudi v siromašnih newyorških četrteh Nekega večera se zadrži v visoki stanovanjski zgradbi, v kateri žive večinoma črnci, kjer vlada mladoletna banda Vampir. Ko ta večer pade eden njenih članov, postane Barry skupaj s črnim telefonistom preganjana žival... Zgradba se je spremenila v bojišče, ki ga ne more pomiriti niti policija niti kdo drug.
Legenda o biseru je hongkonški avanturistični film. Skrivnostni Ho-vvard Hope raziskuje piramide v Egiptu in sreča Filipa VVvsIija, ki se zanima za "zlati biser". Med njima nastane tekma, kdo bo prej prišel do Nepala in si vzel "zlati biser", ki ga varujejo budistični menihi v pečini nekje pod Katmandujem. Po legendi je ta "zlati biser" od nekod prinesel zmaj, ga spustil v Himalajo, ta biser pa daje neomejeno moč tistemu, ki ga ima. Kaj je pravzaprav ta biser, bomo spoznali na koncu filma. Film bo na sporedu v kinu Storžič v nedeljo, 12. februarja, ob 20. uri.
Petek, 10. februarja 1989
TEJ
[A, RADIO, KINO
13. stran   • ;:;n^M©IFV(GLAS
TVSPORED
PETEK
10. februarja
9.10 Video strani 9.20 Kaj je film 10.10 Tednik
11.00 Slovenci v zamejstvu 11.30 Da, Giorgio, ameriški film 13.15 Video strani 16.20 Video strani 16.30 TV dnevnik 16.45 Tednik, ponovitev 18.05 Video strani, spored za
otroke in mlade 18.10 Spored za otroke in
mlade: Drejček in trije
marsovčki, lutkovna serija 18.30 Zlati dež, danska
nadaljevanka 18.55 Mali koncert 19.00 Risanka 1912 TVokno 19.17 Naše akcije
19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2
19.55 Vreme
20.00 Jesenice: DP v hokeju Kompas
Olimpija : Jesenice, vključitev v 3. tretjino 20.20 Propagandna oddaja
20.25 Naš edini svet: Coprnije brez kemije, angleška dokumentarna serija
20.55 Propagandna oddaja 21.00 Detektiva iz Miamija,
ameriška nanizanka 21.50 TV dnevnik 3 22.00 Strašilo, ameriški film 23.35 Video strani
II. program TV Ljubljana
17.00 Satelitski programi —
Poskusni prenosi 19.00 Domači ansambli:
Ansambel Jožeta Burnika,
ponovitev 19.30 TV dnevnik 1955 Propagandna oddaja 20.05 Iz koncertnih dvoran:
Koncert simfoničnega
orkestra SF, Neposredni
prenos
22.05 Skupščinska kronika,
oddaja TV BG 22.25 En avtor, en film, oddaja
TV Zagreb
M. Karadžić: Ponoči 22.40 Satelitski program -
poskusni prenosi ___TV Zagreb I. program
8.20 TV koledar 8.30 Oddaja za otroke 9.00 Zimski počitniški spored 10.30 Poročila
10.30 Zimski počitniški spored 12.30 Poročila
12.35 Nevestin oče, ameriški film
15.15 Noč in dan, ponovitev 17.15 TV dnevnik 1 17.35 Oddaja za otroke 18.05 Številke in črke: Kviz 18.25 Narodna glasba 19.10 Risanka 19.15 Vreme 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Detektiva iz Miamija,
ameriška nanizanka 20.55 Ljubo doma, kdor ga ima,
humoristična serija
21.35 TV dnevnik 3 21.50 Oddaja iz kulture
22.55 Noč in dan: Hrastač, ameriška nadaljevanka 0.55 Poročila
SOBOTA
_ 11. februarja:
8.00 Video strani 8.10 Otroška matineja.
Radovedni Taček: Ptica 8.25 Lonček kuhaj: Jajčna
omleta
8.45 N. Kurent: Obuti maček,
lutkovna igrica 9.10 Poleti pesem, nanizanka
TV SK
9.40 Hop se meh razpoči,
smeh iz njega skoči 10.00 Otroci glasbe, ameriška
zabavnoglasbena oddaja 10.20 Slovenski ljudski običaji:
Cerkljanska laufarija,
ponovitev 10.50 Pogledi ob slovenskem
kulturnem prazniku,
ponovitev 12.05 Video strani 15.00 Video strani 14.35 OliverTwist, angl.
mladinski film 15.10 SP v Biatlonu: 10 km
sprint, posnetek iz Bistrice
na Koroškem 16.30 TV dnevnik 1 16.45 Challani, češkoslovaški
mladinski film 17.50 Propagandna oddaja 16.55 Vail: SP v alpskem
smučanju, veleslalom (ž),
prenos 1. teka 18.50 Risanka 19.15 Video strani 19.20 TV okno 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Naš utrip 20.15 Propagandna oddaja 20.20 Vail: SP v alpskem
smučanju, veleslalom (ž),
prenos 2. teka 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Žrebanje3x3 21.20 S. Conran: Čipke,
ameriška nadaljevanka 22.00 TV dnevnik 3 22.10 Propagandna oddaja 22.15 Mednarodni montand,
zabavnoglasbena oddaja,
2. del
23.05 Benjamin, francoski film 0.35 Video strani _II. program TV Ljubljana
12.45 Mostar: Turnir v nogometu
Partizan : Hajduk, prenos 16.00 Jugoslavija, dober dan,
oddaja TV ZG 16.30 Novi Sad: DP v košarki —
Vojvodina : Partizan,
prenos
18.00 Slavno sedenje vseh treh zborov telepatske skupščine občine Butale
19.30 TV dnevnik
20.10 Propagandni program
20.15 Propad Rimskega
_ cesarstva, _
ameriško-španski film 23.10 Satelitski program -
poskusni prenosi __I. program TV Zagreb
8.20 8.30
9.45
11.15
12.00 12.30 13.00 14.30 15.15 15.45 16.00
17.30
18.30
19.15 19.30 20.15
22.50 22.35
TV koledar
Otroška matineja
Igrani film
Iz črnega albuma,
ponovitev dokumentarne
serije
Opera na TV
Skice iz Indije, dok. serija
Družinski magazin
Sedem TV dni
Narodna glasba
TV dnevnik 1
Babica in vnuk, sovjetski
mladinski film
Gruntovčani, ponovitev TV
nadaljevanke
Živeti z naravo,
dokumentarna oddaja
Vreme
TV dnevnik 2
Zgodba z zahodne strani,
ameriški film
TV dnevnik 3
Noč in dan: Hrestač,
ameriška nadaljevanka,
Nora hiša, humor, serija
1.05 Poročila
NEDELJA
12. februarja:
8.55 Video strani: Otroška
matineja 9.05 Živ žav
9.55 Zlati dež, ponovitev
danske nadaljevanke 10.20 S. Conran: Čipke,
ponovitev ameriške
nadaljevanke 11.00 Videomeh 11.30 Ljudje in zemlja 12.30 Pod drobnogledom 12.45 Zabava vas Oliver,
zabavnoglasbena oddaja
TV Zagreb 13.00 Propagandna oddaja 13.30 Propad Rimskega
cesarstva,
ameriško-španski film,
ponovitev 16.25 Video strani 16.30 TV dnevnik 1 16.45 Kavboji, ameriški film 18.50 Risanka 18.55 Video strani 19.00 TV mernik 19.15 TVokno
19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2
19.55 Vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.15 Propagandna oddaja
20.20 G. Mihić: Srečno novo
leto 1949, nadaljevanka TV
Skopje 21.10 Smučajmo vsi
21.25 Zdravo 23.00 Video strani
_II. program TV Ljubljana
10.00 Danes za jutri in Nevarna linija sovjetski, angleški film
13.00 Športno popoldne
16.13 SP v Biatlonu: Štafeta 4 x
7 (m), 5 km, posnetek iz
Bistrice na Koroškem 16.45 Propagandna oddaja 16.50 Vail: SP v alpskem
smučanju, slalom (m),
prenos, 1. teka
17.45 Nadaljevanje športnega
popoldneva DP v
Rokometu —
Lovčen : Medveščak,
vključitev v prenos 19.15 Propagandna oddaja 19.20 Vail: SP v alpskem
smučanju, slalom (m),
prenos 2. teka 20.25 Meč Islama, angleška
dokumentarna odd. 21.10 TV galerija 21.50 Športni pregled
_TV Zagreb I. program
9.20 Poročila 9.30 Otroška matineja 11.00 Kmetijska oddaja 12.00 Po br«zkončnosti sveio.
Katmandu, izobraževalna
oddaja 12.30 Govorimo o zdravju,
izobraževalna oddaja 13.00 Hišica v preriji, ameriška
mladinska nadaljevanka 13.50 Nedeljsko popoldne 16.30 Življenje je življenje,
reportaža 16.30 Čudežni napoj doktorja
Jerrvja, ameriški film 18.45 Risana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.00 Portret Ilije Pevca, TV
nadaljevanka
21.20 In pravica za vse, ameriški film
23.20 TV dnevnik 23.40 Noč in dan 1.40 Poročila
PONEDELJEK
_13. februarja:
9.00 Video strani 9.10 Kaj je film, 6. oddaja -Izrazna sredstva filma: prostor v filmu in projekt kamera, kmetijski film
10.10 Utrip
10.25 Zrcalo tedna
10.40 TV mernik
10.55 Oči kritike
11.25 Metulj, ameriški film
13.50 Video strani
16.20 Video strani
16.20 Video strani
16.30 TV dnevnik 1
16.45 Utrip
17.00 Zrcalo tedna
17.15 TV mernik
17.30 Oči kritike
18.00 Smučajmo vsi, ponovitev
18.15 Video strani, spored za otroke in mlade
18.20 Radovedni Taček: Voda
18.35 Poleti pesem, nanizanka TV Skopje
19.05 Risanka
19.15 TVokno
19.24 Propagandna oddaja
19.30 TV dnevnik 2
19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.05 D. Ugrešič — S.Tribuson:
Kako preživeti do prvega?,
drama TV Zagreb 20.15 Propagandna oddaja 21.10 Osmi dan 22.50 TV dnevnik 3 22.00 Propagandna oddaja 22.05 Antologija slovenske
violinske glasbe 23.05 Video strani _II. program TV Ljubljana
16.30 Satelitski programi
poskusni prenosi 17.45 Po brezkončnosti sveta:
Amasumu, Šum velike
vode, izobraževalna serija
TV Zagreb 18.15 Svet športa 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Po sledeh napredka 20.35 Umetniški večer: Alberto
Moravia, ameriški
dokumentarni film 21.35 Ciociara, italijanski film
_TV Zagreb I. program
8.20 TV koledar
8.30 Otroci, pojte z nami,
oddaja za otroke 8.45 Skrivnostno darilo, oddaja
za otroke 9.00 Zimski počitniški spored 10.30 Poročila
10.35 Zimski počitniški spored
12.30 Poročila
12.35 Jan Bibijan, bolgarski
mladinski film 13 50 Zimski počitniški spored 15.15 Noč in dan, ponovitev 17.15 TV dnevnik 1 .'35 Nekaj več, izobraževalna
oddaja 18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Bataljon Feniks,
dokumentarna oddaja 19.15 Vreme 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Stremnicka, TV drama 21.15 Videotilt, oddaja o resni
glasbi 22.15 TV dnevnik 3 22.35 Noč in dan 0.40 Poročila
9.00 10.30 10.35 12 30 12.35 15.15 17.15 17.35
18.05 18.25
9.10 .9.15 19.30 20.05
21.45 22.05 23.30
Zimski počitniški spored Poročila
Zimski počitniški spored Poročila
Počitniški spored
Noč in dan, ponovitev
TV dnevnik 1
Mali, veliki, oddaja za
otroke
Številke in črke, kviz
Svetovni izziv, oddaja o
znanosti
Risanka
Vreme
TV dnevnik 2
Filmi po romanih Agathe
Christie, Umor v treh
dejanjih, ameriški film
TV dnevnik 3
Signali, kontaktni magazin Poročila
SREDA
15. februarja:
TOREK
14. februarja:
9.10 Video strani
9.15 Kaj je film, 7. oddaja 10.10 Šolska TV 11.10 Video strani 16.20 Video strani 16.30 TV dnevnik 1 16.45 TV Mozaik, šolska TV,
ponovitev 17.45 Divje rože: Osati 17.55 Video strani 18.00 Lonček kuhaj: Špageti 18.05 Periskop: PTT 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja
20.00 N. Badalucco: Če nekoč potrkaš na moja vrata, italijanska nadaljevanka
21.30 Propagandna oddaja
21.05 Omizje
22.35 TV dnevnik 3
23.10 Video strani
_II. program TV Ljubljana
17.20 I. tekma končnice DP v
hokeju, prenos 20.00 PPZ v košarki — polfinale
Cibona : Real, prenos 21.30 Magic Line, 2. del
dokumentarne oddaje 21.55 Zabavni torek, vključitev
TV Zagreb I. program
8.20 TV koledar 8.30 Mali, veliki, oddaja za otroke
9.05 Video strani 9.15 Kaj je film, 3. oddaja 10.10 Osmi dan 10.50 Video strani 16.20 Video strani i>.30 TV dnevnik 16.45 Osmi dan 15.40 Nagelj s pesnikovega
groba, oddaja TV Zagreb 17.25 Dokumentarec meseca:
Ljudnica, mladinski
raziskovalni tabor
Hrastovec 18.05 EP Video strani 18.10 ZBIS: Cvet, ki večno cvete 18.25 Pengov-Simončič: Zlata
Ribica, 1. del lutkovne
igrice 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vrer.e
19.59 Propagandna oddaja 21.45 Propagandna oddaja 21.50 TV dnevnik 3 22.00 Svet poroča 23.00 Video strani
II. program TV Ljubljana
17.00 Satelitski programi -
poskusni prenosi 18.15 Regionalni programi TV
Ljubljana - studio Maribor 19.00 Žlahtna kapljica na
Slovenskem,
izobraževalna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Košarka za pokal Radivoja
Korača, Polfinale -
Partizan : Zadar, prenos 21.30 Poročila 21.40 Mali koncert 21.55 Nogomet - kvalifikacije za
SP Portugalska : Belgija,
prenos
_TV Zagreb I. program
8.25 TV koledar 8.30 Super babica, angleška nadaljevanka za otroke 9.00 Zimski počitniški spored 10.30 Poročila
10.35 Zimski počitniški spored 12.30 Poročila
12.35 Človek, ki je ubil Libertvja
VValancea, ameriški film 14.35 Zimski počitniški spored 15.15 Prezrli ste - poglejte
16.00
16.45
17.15 17.35
18.05 18.25 19.10 19.15 19 30 2000
22.30 22.50 22.55 0.50
Sokolov greben, ameriška
nadaljevanka
Narava in človek,
izobraževalna oddaja
TV dnevnik 1
Super babica, angl. nad.
za otroke
Številke in črke, kviz
Dokumentarni program
Risanka
Vreme
TV dnevnik 2
Filmoskop
Opatinja iz Philadelphije,
ameriški film
TV dnevnik 3
Noč in dan
Nočni program
Poročila
ČETRTEK
16. februarja:
9.05 9.15 10.10 11.10 11.40 16.20 16.30 16.45 17.45 18.15
18.20
18.40 19.05 19.15 19.20 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05 20.55 21.00
22.00 22.10 2225
23.50
16.30
18.00 19.00 19.30 19.55 20.05
21.30 22.00 22.30
Video strani
Kaj je film, 9. oddaja
Šolska TV
Po sledeh napredka
Video strani
Video strani
TV dnevnik 1
Šolska TV
Po sledeh napredka
Video strani: Spored za
otroke in mlade
Otroci glasbe, ameriška
zabavnoglasbena oddaje
Naš dojenček
Risanka
TVokno
Dobro je vedeti
Propagandna oddaja
TV dnevnik 2
Vreme
Propagandna oddaja Tednik
Propagandna oddaja L. Mc Murtrv: Umor Marv Phagan, ameriška nadaljevanka TV dnevnik 3 Lahti 89 Retrospektiva jugoslovanskega filma 30 let Nagrade Jelen novinar Video strani II. program TV Ljubljana
Satelitski programi poskusni prenosi Beograjski TV program Čas, ki živi; Pohod na Stol TV dnevnik Propagandna oddaja Split: PEP v košarki — Jugoplastika : Scavolini, prenos Oči kritike Alpe Jadran Satelitski programi — Poskusni prenosi
TV Zagreb I. program
8.20 TV koledar 8.30 Sozvezdje, serija za otroke
9.00 Zimski počitniški spored 10.30 Poročila
10.35 Zimski počitniški spored 12.30 Poročila
15.15 Nočni program, ponovitev 17.15 TV dnevnik 1 17.35 Sozvezdje, serija za otroke
18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Gospa Monsorojska,
francoska nadaljevanka 19.10 Risanka 19.15 Vreme
RADIO
PETEK, 10. februarja:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 11.05 Za starejše občane 12.00 Poročila - na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Gremo v kino -15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z ansamblom Milana Ferleža - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-4.30 Nočni program - glasba SOBOTA, 11. februarja: prvi program
4 30-8.00 Jutranji program, glas-
ba - 5.00 Poročila in Dnevni koledar - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Jezikovni pogovori - 10.05 Kulturna panorama -11.05 Kdor zna pa zna - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.00 Poročila - 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP -17.00 Tedenski aktualni mozaik -18.05 Znano in priljubljeno -19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19 45 Z ansamblom Franca Puharja - 20.00 Koncert iz naših krajev (Stahovica) - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Večeri slovenskih skladateljev zabavne glasbe -naši poustvarjalci - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-5.00 Nočni program - glasba
NEDELJA, 12. februarja:_
Prvi program
5 00-8.00 Jutranji program, glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Radijska
igra za otroke - Pop ročk za mlade - 9.05 Še pomnite, tovariši -10.05 Glasbena matineja - 10.35 Nedeljska reportaža 11.03-17.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 17.00 Poročila - 17.30 Humoreska tega tedna - 18.00 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik
- 19.35 Lahko noč, otroci -20.00-22.00 V nedeljo zvečer -22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-04.30 Nočni program, glasba
PONEDELJEK, 13. februarja:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 6.00 Poročila - 7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Glasbena lepljenka - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Izbrali smo... Musorgskega, Regerja in Liszta
- 12.00 Poročila - na današnji dan - 12.10 Pihalne godbe vam igrajo - 14.05 Za mlade radovedneže - 14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30
Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.00 Poročila - 18.05 Minute z vokalnim ansamblom The vValker Brothers - 18.25 Zvočni signali - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno - Igor Bratož: Pozlata pozabe - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
TOREK, 14. februarja: Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Človek in zdravje - 12.10 Pojemo in gode-mo - 12.30 Kmetijski nasveti -13.30 Čestitke poslušalcev -14.02 Nenavadni pogovori -17.00 Studio ob 17. in glasba -18.05 Za ljubitelje lahke glasbe -19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žni-daršiča - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Radij-
ska igra - Antonio Skarmeta: Mrtva začasno - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Milan Rufus: Pesmi
SREDA. 15. februarja:
15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.05 Minute za jazz - 18.30 Na ljudsko temo - 19.00 Radijski dnevnik -
radio tri glav Jesenice
PETEK, 10. februarja:
16.00 Pričetek programa - 16.05 Pregled kulturnih in športnih dogodkov ob koncu tedna - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila
- 17.00 Kamen spotike: Ukrepi za zmanjšanje zapraševanja na Ja-vorniku. Nedokončano popravilo v stanovanju na Gorenjski cesti v Radovljici, 18.20 Povabljeni ste
- 18.55 Zaključek programa
SOBOTA, 11. februarja:
16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Šparovček Radia Triglav Jesenice, 17.45 Obvestila
- 18.00 Čestitke poslušalcev in obvestila in EP - 19.55 Zaključek programa
NEDELJA. 12. februarja:
11.00 Mi pa nismo se uklonili: Januar 1944 - obdobje silovitega nasilja na Gorenjskem - 11.30 Obvestila - 12.00 Nedeljsko popoldne - vmes čestitke poslušalcev in EP
PONEDELJEK, 13. februarja:
16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Aktualno - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.15 Športni pregled - 18.40 Minute za resno glasbo - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
TOREK, 14. februarja:
16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Rekli so - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.40 Novosti iz zabavne glasbe - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
SREDA, 15. februarja:
16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Aktualno - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.35 Novice iz na-rodnozabavne glasbe - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
ČETRTEK, 16. februarja:
16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Osrednja tema. Obrtniki o družbenih prizadevanjih za razvoj malega gospodarstva - 17.45 Obvestila - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.35 Vedno zelene melodije - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
KINO
__ KRANJ CENTER
februarja: premiera amer. celovečerne risanke AMERIŠKA MRAVLJICA ob 16. uri, amer. inriller film PRIČI NASILJA ob '*>• m 20. uri, 11. februarja: amer. celovečerna risanka AMERIŠKA
^AVLJICA ob 16. uri, amer. ^'Ner film PRIČI NASILJA ob
p- in 20. uri, premiera amer. ak-oij. filma SOVRAŽNO OZEMLJE oo 22. uri, 12. februarja: amer. risanka LARIFARI ZAJČEK ob 10. /J- amer. celovečerna risanka AMERIŠKA PRAVUICA ob 15. ni'r-a.mer- akc'J film SOVRAŽNO UZEMLJE ob 17. in 19. uri, premiera amer. komed. ZAUU-°UENI POROTNIK ob 21. uri, c7>v?5bri,aria: amer. akcij, film SOVRAŽNO OZEMUE ob 16., '» m 20. uri, 14. februarja: amer. fKCij. film SOVRAŽNO OZEMUE ob 16., 18. in 20. uri, 15. fe-oruarja: amer. komedija ZALJUBLJENI POROTNIK ob 16., 18. in ■urj, 16. februarja: amer. ko-TK?.t',a ZALJUBLJENI PORO-'NIK ob 16. in 18. uri, FILMSKI ^tlRTEK: amer. vojni film VOJAKOVA ZGODBA ob 20. uri ~—__KRANJ STORŽIČ
februarja: amer. pust, film
INDIANA JONES ob 16., 18. in 20. uri, 11. februarja:" anal.-av-stral akcij, film BMX BANDITI ob 16., 18. in 20. uri, 12. februarja: ital. akcij, film BOMBARDER ob 14. in 18. uri, amer. srhljivka GLAD PO KRVI ob 16. uri, hong-kon pust. fant. film LEGENDA O BISERU ob 20. uri, 13. februarja: Ni kinopredstav!, 14. februarja: amer. pust. film GUNISI ob 16., 18 in 20. uri, 15. februarja: amer. srhljivka GLAD PO KRVI ob 16., 18 in 20. uri, 16. februarja: amer. znan. fant. film NAVIGATOR ob 16., 18. in 20. uri
JESENICE ŽELEZAR 10. februarja: amer. ljubezen, film UMAZANI PLES (DIRTY DANCING) ob 16. in 18. uri, premiera amer. akcij, filma SOVRA ŽNO OZEMUE ob 20. uri, 11. februarja: amer. ljubezen, film UMAZANI PLES (DIRTV DANCING) ob 16. in 18. uri, predpre-miera amer. komedije PRINC ODKRIVA AMERIKO ob 20. uri, 12 februarja: slove, mladin, film MAJA IN VESOUCEK ob 16 uri, amer. ljubezen, film UMAZANI PLES ob 18. in 20. uri 13. februarja: amer. film LJUBEZEN V MINUSU ob 16., 18 in 20. uri, 14. februarja: ho-land. komedija MAJA JE PONORELA ob 16., 18. in 20. uri, 15. februarja: amer. akcij, film SO-VRAŽNO 07EMLJE ob 16., 18. in
20. uri, 16. februarja: amer. akcij, film SOVRAŽNO OZEMUE ob 16., 18. in 20. uri
_KAMNIK DOM_
10. februarja: Ni kinopredstav!,
11. februarja: amer. film ZADNJA KRISTUSOVA SKUŠNJAVA ob 17. in 20. uri, 12. februarja: amer. film ZADNJA KRISTUSOVA SKUŠNJAVA ob 16. in 19. uri predpremiera amer. komedija PRINC ODKRIVA AMERIKO ob 22. uri, 13. februarja: amer. ljubezen, film - premiera UMAZANI PLES (DIRTV DANCING) ob 18. in 20. uri, 14. februarja: amer. ljubezen, film UMAZANI PLES (DIRTY DANCING) ob 18. in 20. uri, 15. februarja: Ni kinopredstav!, 16. februarja: amer. akcij, film SOVRAŽNO OZEMLJE ob 16., 18. in 20. uri
_TRŽIČ_
10. februarja: ital. akcij, film BOMBARDER ob 17. uri, predpremiera amer. komedije PRINC ODKRIVA AMERIKO ob 19. uri,
11. februarja: amer. film UUBE-ZEN V MINUSU ob 17. in 19. uri, premiera hongkon. pust. filma GUSARSKA PATRULJA ob 21. uri, 12. februarja: franc. komedija GADJE MATURIRAJO ob 17. in 19. uri, premiera amer. komedije POLICIJSKA AKADEMIJA V. ob 21. uri, 13. februarja: franc. komediia GADJE MATURIRAJO
ob 17. uri, amer. krim. film BRA-ZGOTINEC ob 19. uri, 14. februarja: amer. vojni.pust. film PEKLENSKO TABORIŠČE ob 17. in 19. uri, 15. februarja: Ni kino predstav!, 16. februarja: amer. pust. film INDIANA JONES ob 17. in 19. uri
KRANJSKA GORA 10. februarja: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA V. ob 17. in 20. uri
KOMENDA
10. februarja: amer. komedija ZAUUBLJENI POROTNIK ob 19. uri, 11. februarja: hongkon. fant. film LEGENDA O BISERU ob 19. uri
_ĆEŠNJICA_
10. februarja: amer. fant. thriller film ROBOCOP ob 20. uri
_LAZE_
10. februarja: amer. film ZADNJA KRISTUSOVA SKUŠNJAVA ob 20. uri
_CERKUE_
10. februarja: hongkon. pust. film LEGENDA O BISERU ob 18.
DUPLICA
11. februarja: amer. krim. film BRAZGOTINEC ob 20. uri, 12. februarja: hongkon. pust. film GUSARSKA PATRUtJA ob 18. in
20. uri, 15. februarja: amer. ljubezen, film UMAZANI PLES ob 18. in 20. uri, 16. februarja: hongkon. fant. pust. film LEGENDA O BISERU ob 20. uri
MEDVODE
11. februarja: amer. komedija ZAUUBUENI POROTNIK ob 17. uri, 12. februarja: amer. risani film VELIKI MIŠEK DETEKTIV ob 16. uri
_DOVJE_
12. februarja: amer. thriller film PRIČI NASIUA ob 19. uri
_RADOVLJICA_
10. februarja: amer. zabavni film TAJNA OBOŽEVALKA ob 20. uri,
11. februarja: amer. zabavni film TAJNA OBOŽEVALKA ob 18. uri,
amer. grozljivka PETEK 13. -ZADNJE POGLAVJE ob 20. uri, 12. februarja: amer. akcij, film PARK JE MOJ ob 18. uri, amer. zabavni film TAJNA OBOŽEVALKA ob 20. uri, 13. februarja: amer. grozljivka PETEK 13. -ZADNJE POGLAVJE ob 20. uri, 14. februarja: amer. grozljivka PETEK 13. - ZADNJE POGLAVJE ob 20. uri, 15. februarja: amer. akcij, film PARK JE MOJ ob 20. uri, 16. februarja: amer. film POD UDAROM ZAKONA ob 20. uri
_BLED_
10. februarja: jugos. film SOKOL GA NI UUBIL ob 20. uri, 11. februarja: amer. film DINA ob 18. in 20. uri, 12. februarja: amer. film COCOON ob 18. uri, jugosl. film SOKOL GA NI UUBIL ob 20. uri, 13. februarja: amer. zabavni film TAJNA OBOŽEVALKA ob 20. uri, 14. februarja: amer. zabavni film TAJNA OBOŽEVALKA ob 20. uri, 15. februarja: amer. grozljivka PETEK 13. -ZADNJE POGLAVJE ob 20. uri, 16. februarja: amer. film PARK JE MOJ ob 20. uri
_BOHINJ_
11. februarja: jugos. film SOKOL GA NI UUBIL ob 20. uri, 12. februarja: amer. film DINA ob 18. in 20. uri, 16. februarja: amer. zabavni film TA.INA OROŽEVAL-
KA ob 20. uri
_ŠKOFJA LOKA
10. februarja: amer. film SMRTONOSNO OROŽJE ob 18. in 20. uri, 11. februarja: slov. film MAJA IN VESOLJČEK ob 10. uri, amer. avantur, film PREDATOR ob 18. in 20. uri, 12. februarja: amer. avantur, film PREDATOR ob 18. in 20. uri, 14. februarja: amer. komedija HOLANDSKE LUTKE ob 20. uri, 15. februarja: amer. film HOLANDSKE LUTKE ob 18. in 20. uri, 16. februarja: amer. komedija TRIJE SIMPATIČNI POTEPUHI ob 20. uri
ŽELEZNIKI
10. februarja: amer film PREDATOR ob 18. in 20. uri, 11. februarja: slov. otroški film MAJA IN VESOLJČEK ob 18. uri, ital. erotični film BENEČANKA ob 20. uri, 12. februarja: amer. akcijski film SMRTONOSNO OROŽJE ob 18. in 20. uri, 15. februarja: amer. zgodovinski film ZADNJA KRISTUSOVA SKUŠNJAVA ob 20. uri
POUANE
10. februarja: ital. erotični film BENEČANKA ob 18. uri, 12. februarja: amer. komedija TRIJE SIMPATIČNI POTEPUHI ob 17. uri, 14. februarja: amer. zgodovinski film ZADNJA KRISTUSO VA SKUŠNJAVA ob 18. uri
POCENI CENEJE NAJCENEJE
LONDON MUNCHEN
TF" IV!
061315727
PREVOZNIK PO MERI POTNIKA
MERKUR
VELIKA IZBIRA VSEH VRST VERIG ZA TRAKTORJE, KAMIONE IN OSEBNE AVTOMOBILE
AKCIJSKA PRODAJA VERIG IZ STARE ZALOGE ZA VEČNAMENSKO UPORABO PO ZELO UGODNI CENI cca 2.000 din za kg
LESNI VIJAKI, ŽELEZNE, ALUMINIJSKE IN BAKRENE ZAKOVICE ZA OBRT IN INDUSTRIJO
SPECIALIZIRANA PRODAJALNA ZA PRODAJO PRIKLJUČNEGA MATERIALA ZA PNEVMATIKO IN HIDRAVLIKO
Informacije:      MERKUR KRANJ
Prodajalna:      VERIGA LESCE
Šobčeva ulica tel.: (064) 74-578
Odprto:
ponedeljek - petek 7.-15. ure ob sobotah zaprto
MALI OGLASI tel,:27 960
ceifa J1A16
APARATI STROJI
ZVOČNIKE 2 x 120 W 3-sistemske, prodam. Tel.: 631-784
VIDEORECORDER SHARP VP 311, prodam. Tel.: 631-784
Nov barvni TV Iskra z daljinskim upravljanjem, prodam Tel.: 633-312 Prodam nov kombiniran ŠTEDILNIK gorenje (2 + 2). Tel.: 45-121, popoldan Ugodno prodam skoraj nov KIPER-BUŠ ŠTEDILNIK. Informacije tel.: 35-166 1592
Prodam KOSILNICO BCS. Ljubno 29, Podnart 1643
KOMPRESOR, nov, rezervoar 50 litrov, ugodno prodam. Tel: 45-548 1657 Prodam barvni TV gorenje. Tel.: 33-072_1673
Prodam VIDEOREKORDER gorenje v garanciji. Anton Cepin, Veljka Vlahovi-
ča 9, Kranj_1699
Prodam črno-belo TV riz, stara 1 leto in KASETOFON philips. Golnik 19, dopoldne 1704 Plinsko katalitično PEČ iskra, novo, za četrtino ceneje prodam. Tel.: 22-682
__1708
Prodam RAČUNALNIK atari 130 XE, XC 12, deklariran. Toni Majcen, Sp. Gorje 202, Zg. Gorje 1719
Prodam PEČ za centralno kurjavo 45 kW. Tel.: 75-936 _1752
Prodam PARNI SESALEC 100 gradi. Tel.: 79-084_1765
Prodam nov VIDEOREKORDER blau punkt. Informacije na tel.: 38-185 1773 Prodam pitlerjev PIREKS 32 s pnev-matsko glavo. Tel.: 64-378 1775 Prodam barvni TV gorenje. Informacije na tel: 83-500 1777
Prodam barvni TV itt. Tel: 78-722 1778 Prodam ZVOČNIKE hitachi HS 3, 80 W.Tel.: 26-175_1779
Prodam kombiniran ŠTEDILNIK in HLADILNIK. Tel.: 25-708, od 16. do 18.
ure_1783
Prodam COMMODORE 64 in KASE TNIK. Štefan Žun, Kocjanova 18/a, Kranj - Stražišče 1786
Prodam PEČ za centralno kurjavo tam stadler 48.000 kalorij. Tel.: 36-491 1801 JVC komponente, digitalni turner, KASETOFON BC, OJAČEVALEC DC, skoraj nerabljen, deklariran, v črni barvi, prodam. Tel: 57-350 1819 Prodam prenosni barvni TV, ekran 15 cm, skupaj z radiem, uro in kasetofonom. Tel: 50-852 1820
Prodam ŠTEDILNIK kiperbusch, star 2 leti, kot nov, z novo opeko, za 40 SM, CIRKULAR z pokvarjenim stikalom in HAVBO za Z 101. Ogled do 14.30 Mar jan Mihelič, C. vVintgar8, Bled 1821
Prodam starejši PRALNI STROJ zop-pas, brezhiben, za 300.000 din. Mohor Bogataj, Selo 20/a, Žirovnica     . 1823
DINAMO za manjšo električno centralo 3,5 KS, poceni prodam. Tel.: 57-449 _1828
Ugodno prodam HLADILNIK. Tel.: 25-935 1831
Prodam barvni TV gorenje, še v garanciji, za 500.000 din ceneje. Andrej Pla-huta, A. Vavkna 8, Cerklje 1721
Ugodno prodam uvožen ŠIVALNI STROJ, še zapakiran. Ogled ves dan.
Mikić, Zl. polje 3/c, Kranj_1724
Prodam rabljeno KOSILNICO BCS, OBRAČALNIK fogelnot in MLATILNI-
CO. Tel: 80-590_ 1727
Prodam PRALNI STROJ gorenje. Tel.:
37-210 po 15. uri_1728
KOMPRESOR, CIRKULAR in VENTI-LATOR za odsesovanje oblanja - žaga-
nja, prodam. Tel.: 39-621_1731
Prodam nov PRALNI STROJ gorenje.
Predoslje 73_ 1732
Ugodno prodam barvni TV gorenje z daljinskim upravljanjem in termoaku-mulacijsko PEČ 3 kW. Struževo 21,
tel.: 27-940___1738
Prodam kombiniran vzidljiv ŠTEDILNIK (drva - plin elektrika). Praprotna polica 12, Cerklje_
SLIKOPLESKARSTVO KOČNIK STANE POT NA JOŠTA 8 64000 KRANJ
Oglaša prosta dela in naloge KV PLESKAR
Pogoji: končana poklicna šola, najmanj 2 leti delovnih izkušenj ter resnost in samostojnost pri delu.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne ponudbe poslati v roku 15 dni po objavi.
1748
Prodam 4 leta staro črno-belo TV. Ja-nez Jarc, Okroglo 20_1836
Prodam dobro ohranjeno črno-belo
TV. Tel: 27-928_ 1843
Prodam VIDEOREKORDER mutitech z'
deklaracijo. Tel.: 66-913_1847
Prodam 2 PRALNA STROJA, 2 daljinska barvna TV sonv trinitron, ekran 42 cm in riz Zagreb, ekran 66 cm, SESALEC za prah, HLADILNIK. Tel.: 34-824 _1850
Ugodno prodam TRAKTOR same del-fino 35. Tone Kos, Javorje 59, Poljane _1862
VIDEOREKORDER orion in GLASBENI STOLP prodam. Tel.: 73 876 1870 Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ pffaf. Grobovšek, tel.: 45-596 1876 Barvni TV, rabljen, prodam. Tel.: 26-361 1897
GRADBENI MATERIAL
M KUHANJE	Ste že kdaj pomislili, da bi se
ZA	spoprijeli z umetnostjo kulinari-
MOŠKE	ke? Znanje, ki bi ga pridobili v
	tečaju, bi vam služilo kot hobi
	ali pa za delitev dela v gospo-
	dinjstvu.
	DELAVSKA UNIVERZA ŠKOF-
	JA LOKA bo organizirala 50 ur-
	ni tečaj kuhanja za moške. Pro-
	gram bo obsegal vse vaše že-
	lje, predloge in pa utrinke iz
	raznih nacionalnih kuhinj.
	Prijave do 20. 2. 1989, telefon
	064/621-865
SMREKOV OPAŽ 200 kv m prodam. Tel: 33-007 od 13. do 16. ure 1641
Prodam 30 kvad. m. hrastovega plastičnega PARKETA. Tel.: 27-338 1737
Bakreno PLOČEVINO" prodam. Stu-pan, Cegelnica 46, Naklo, tel.: 48-138 _1792
Prodam ARMATURNE MREŽE 7x8. Rogelj, C. na Belo 25, Kranj 1795
Poceni prodam 2 OKNI 60 x 90 cm. Tel.: 064/622 328, Škofja Loka 1826
Zelo poceni prodam 8 kosov PLASTIČNIH ŽALUZIJ in 4 kose VRAT. Tel.: 38 498, popoldne 1845
POSESTI
Kupim zazidljivo parcelo ob cesti revolucije Kranjska gora - Kranj Šifra: ZDOMEC_1639
Prodam zadano GARAŽO v Radovljici na Gorenjski cesti. Informacije tel.: 061-575-772 po 18. uri_1647
Prodam zazidljivo PARCELO. Tel.: 061/627-028_1680
Prodam ali oddam v najem za 10 let GARAŽO. Tel.: 064/633-604, vsak dan od 15. do 18. ure_1729
Na Polici pri Kranju prodamo starejšo visokopritlično HIŠO z vrtom (600 kvad. m.), primerno za stanovanje ali obrt. Informacije na tel.: 061/264-837
ali 064/50.332_1797
V Stražišču najamem manjši PROSTOR, primerna tudi garaža, za mirno obrt, 5 let. Tel.: 28-206 1848
MURKINA PRODAJNA AKCIJA
OD 10. DO 20. FEBRUARJA
talnih oblog - itisoni, tapisoni,
topli podi
preprog
v poslovalnici DEKORATIVA Lesce in SUPERMARKET UNION Jesenice
6 mesečni brezobrestni kredit s plačilom 25 % pologa
10 % popust pri nakupu z gotovino
— največja izbira na Gorenjskem
— ugodni nakup
— oglasite se
RAZNO PRODAM
Prodam IZPUŠNO CEV za VW 1303 J, Kapus, Žirovnica 52 A_
Zamenjam novi strešni OKNI Lož 114 x 118 za 78 x 118 in prodam FOTOAPARAT Chinon s flešem (za 1,5 mio). Tel.: 25-116, po 19. uri
Prodam prvovrstni BOROV FABJON primeren za kmečko sobo cca 40 kv m in ŠASIJO za TA 6500 z vzmetmi in ka-
sonom. Tel.: 64-256_1603
Prodam večjo količino DOMAČEGA ŽGANJA. BRITOF 187, 35-924 popoldan 1640 V starem delu RADOVLJICE naprodaj manjša HIŠA, MEŠALEC za malto in ležeči 50-litrski BOJLER. Tel.: 75-723 __1642
Ugodno prodam PLETILNI STROJ sin-ger, dvoredni, BETONSKI MEŠALEC liv, 150-litrski in tovorno PRIKOLICO, nosilnosti 500 kg. Tel.: 57-678, od 18. do 22. ure _1671
Prodam bečejsko KOSILNICO v do-brem stanju, nov GUMI VOZ in 280-li-trsko zamrzovalno SKRINJO. Forme 18, Žabnica 1676
Prodam bukova DRVA in barvni TV
grunding. Tel.. 50-006_1723
Prodam 126 P, obnovljen, registriran do januarja 1990, dvoredni PLETILNI STROJ standard in 3 kW termoaku-mulacijsko PEČ. Ogled vsak dan popoldne. Jesenko, Partizanska 3, Žiri,
tel.: 69-323
1734
Prodam rabljene SALONIT PLOŠČE 40 x 68 cm, rabljeno belo GARNITURO za kopalnico in 150-litrski KOMPRESOR, 10 barov. Zg. Bitnje 136 - pri Puškami
______174_
Prodam 10 dni starega BIKCA, KULTI-VATOR z ježem in drobni KROMPIR.
Dorfarje 31, Žabnica_1790
Poceni prodam stoječo REZALKO in avtomobilsko PRIKOLICO. Brode 18, Škofja Loka 1824
V Kranju prodam starejšo SPALNICO - komplet, HLADILNIK s 50-litrskim zamrzovalnikom, v garanciji, ŠTEDILNIK (3 plin + 1 elektrika), električni RADIATOR, KAVČ, OMARO, PRALNI STROJ inTV. Tel: 51 481_1833
Poceni prodam PEČ za centralno ogre-vanje z VGRAJENIM BOJLERJEM 25 KW in TRAJNOŽAREČO PEČ kiperbuš ter GRADBENI ODER - punte 8 m. Rozman Anton, Loka 3, Tržič 1865 Poceni prodam PEČ na olje, ŠTEDIL-NIK na olje, otroško POSTELJICO z jo-gijem, trajnožarečo PEČ in kiperbusch. Tel: 21-018 1883
STAN. OPREMA
Ugodno prodam francosko POSTELJO in otroško POSTELJICO z jogi jem, primerna za majhnega otroka.
Tel.: 35-077 _1679
Prodam KAVČ in dva FOTELJA. Tel.: 064/631-797_ 1691
Prodam termoakulacijsko PEČ 3 kW. Zdravko Pintar, Podlubnik 244, Škofja Loka, tel: 064/622-030_1692
Ugodno prodam JOGI z ogrodjem 190 x 130 in otroško POSTELJICO. Tel.: 37-930_1707
Ugodno prodam JOGI 200 x 140 in otroški STOLČEK tribuna. Tel.: 39-783 _1725
Dnevno SOBO artur Alples prodam za 200 SM. Zakovšek, Finžgarjeva 8, Les-ce _1760
Ugodno prodam nov usnjen FOTELJ (meblo).Tel.: 73-472_1768
Prodam KLUBSKO MIZICO in PREPROGO. Tel: 33-216_1780
Ugodno prodam novo SPALNICO, še zapakirano. Vardalič, Koroška c. 53, Kranj_1785
Poceni prodam otroško POSTELJO s tremi predali in JOGI ter zakonsko POSTELJO z dvema jogijema. Tel.: 75-202_1787
Prodam nov KUHINJSKI KOT iz masivnega lesa za 50 SM ceneje. Tel.:
66-148_1800
Prodam trajnožarečo PEČ magma 7 za 30 SM, termoakumulacijsko PEČ 5 kW za 10 SM. Ogled v soboto, 11. 2 1989 od 16. do 18. ure v Radovljici, Cankarjeva^_1868
TROSED (kavč) ugodno prodam. Tel.: 24-006 1898
VOZILA
MANTO S, letnik 1972, prodam. Tel.:
631-784_
Prodam Z 101, letnik 1978. Tel.: 75-343
Prodam R-4 GTL, letnik 87. Tel.: 74-715
Prodam ZASTAVO 101. Pavlic Slavko, Zupanova 7, Šenčur_
Ugodno prodam JUGO 45 A, letnik 4/1987. Kern, Pšata 15, Cerklje, tel.: 42-820_1659
Prodam 126 P, letnik 1977, registriran. Katarina Jazbec, Duplje 67_1660
Prodam CITROEN GS, letnik 1978, re-gistriran.  Cena  po dogovoru. Tel.:
58-052_166__
FIAT 126 PGL, letnik maj 1987, prodam. Robert Markič, Podbrezje 246, tel.: 70-462_1662
Prodam JUGO 45 A, letnik november 1986. Tel.: 75-176_1664
Prodam dobro ohranjen R 4, letnik 1976, po ugodni ceni. Horn, H. Verdni-ka 41/a, Jesenice_1666
Ugodno prodam Z 101, letnik 1985. Dulič, Zl. polje 3/d_1667
Prodam JUGO 1.1 GX, letnik 1987. Tel.: 064/622-575_1669
Proam AVTO DELE za VW. Tel.: 78-598
1672
Petek, 10. februarja 1989
15. STRAN
Prodam YUGO 55 A, letnik 1987, sivo zelene barve. Makuc, M. Pijade 44
Prodam OPEL ASCONA 1,6, starejši letnik, garažirana, lepo ohranjena. HO-TAVUE 68, GORENJA VAS 1579
Kupim blatnik za ŠKODO 100 sprednji desni. Hafner Jože, TRNJE 9, Škofja Loka 1646
126 P ugodno prodam, tel.: 82-046
1648
Prodam obnovljen Z 750, letnik 1979, registriran do oktobra. Seme, Trojarje-va 16/a, Kranj_1649
Prodam ŠKODO 120 LS, dobro ohra-njeno, letnik maj 1982. Franjo Kutnjak, Smlednik 75_ 1651
Prodam JUGO 1.1 GX, letnik 9/1987, prevoženih 13.000 km. Gregorčičeva 7, Kranj - Čirče.tel.: 37-051_1653
Prodam Z 101, letnik 1976. Savska c. 58, Kranj_1654
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 10/1984. Tel.: 68-413_1655
Prodam OPEL ASCONO 16 D, letnik 1984. Majda Pivk, Križe 169, tel.. 57-509, popoldne_1658
Po delih prodam R 12, Z 750 in DIAT-NO, razne dele za OPEL REKORD in MERCEDES tip 115 - prvo steklo in prvi pokrov motorja. Miro Medic, Korijenska 31, Bled, tel: 78-693 1674
P'odam DIANO, letnik 1980, registrirana cela leto ali menjam za KOMBI po dogovoru. Tel.: 50-660_1675
GOLF, letnik 1979, prodam. Tel.: 78-979_1677
Prodam GOLF JLG, letnik 1981. Darko Dolinar, Oprešnikova 31, Kranj, popoldne_ 1682
Prodam FIAT 126 PGL, star 4 mesece. Prosen, Log 42, Škofja Loka 1683
Ugodno prodam R 9, letnik september 1982. Tel.: 47-676_1684
Prodam Z 101, letnik 1974, registrirana do maja 1989, dobro ohranjena. Franc Benedičič, Savska loka 10, Kranj 1686
Prodam LADO 1200, letnik 1984, prevoženih  37.000  km, karambolirana.
Tel.: 64-341_1687
SCIROCCO GT, letnik 1979, ohranjen
in opremljen, prodam. Tel.: 79-567
___1688
Prodam VW - hrošč 1200, letnik 1974. Primožič, tel.: 51-102_ 1689
Prodam karamboliran FORD TAUNUS 17 M. Tel.: 82-359, popoldne od 15. do 18. ure 1690
14. FEBRUAR
St. Valentin Dan zaljubljenih
T
Ta dan cvetličarni »MAK«,Tito v trg 12,in Ziato polje 12/b, tel.: 25-638 nudita 10 % popust za rezano cvetje.
Nudimo vam ciklame po ugodni ceni 16.000 din.
Prodam Z 750, letnik 1983. Tel.: 42-625 ________1700
Ohran GOLF, letnik 1981, prodam. Tel.: 37-353_170T
GOLF JX bencin, letnik 1986, prodam. Tel.: 77-576_1705
GOLF JGL, letnik 1982, ugodno prodam. Zupan, Gradnikova 3, Kranj 1709 Prodam R 4, letnik 1980 in AMI break zadele. Tel.: 24-317, do 15. ure 1713 Prodam Z 101 GTL, letnik oktober 1983. Rado Cvetko, Tomšičeva 19, Kranj _1714
PORD FIESTO, letnik 1987 in AVTO-PRIKOLICO prodam. Mengeš, Medve dova4_ 1715
Prodam ŠKODO 120 L. Tel.: 38-613
________ 1716
Prodam Z 101, letnik 1979, registrirana goavgusta 1989. Tel: 36-098 1717 Ugodno prodam JEEP vilos, registriran celo leto. Janez Zalokar, Gorjuše _1_Boh. Bistrica, tel.: 76-100 1718
Prodam JUGO 55 A, star 2 leti, prevoženih 34.000 km. Pokljukar, Sp. Gorje 124_ 1730
Prodam JUGO, letnik 1984. Mraz, Pot
r_aJošta 25, Kranj_1733
Prodam JUGO 45, letnik 1987. Ogled Po 15. uri. Bogataj, Jezerska c. 48/c, Kfanj_1735
Prodam ALFO ROMEO - alfa sud 1.5,
Igtnik 1982. Tel.: 27-338_1736
Prodam LADO 1200, letnik 1983. Tel.: __5_5_95_1740
Prodam tomos AVTO MATI K A 3 -KLS, letnik 1988. Tel.: 33-627, popoldne__1742
Prodam JUGO 45 A, letnik 1987, dodatno opremljen. Udir, Sp. Besnica 1'7 1745
Prodam Z 101 konfort, letnik 1980. An-ton Ažman, Višelnica 21, Zg. Gorje.^
teL: 77-921_1747
Prodam nov, še nevozen MOTOR to-
[_3sBT50S.Tel.:36-282_______
Prodam GOLF JGLD, letnik 1985. Džu-ričić. Tuga Vidmarja 12, Kranj - ogled
popoldanskih urah_ 1753
VW 1200, letnik 1976, z nekaj dodatne °preme, prodam. Stritar, Čirče 33, Kranj, tel.: 34-649 1754
ClJIlt
M koroška c. 16 064/2M
(nasproti Kina Center)
JEANS HLAČE TERMO JEANS ŽAMET HLAČE
JEANS JAKNE (podložene)
ŽAMET JAKNE (podložene)
ZIMSKE JAKNE
SRAJCE
PULOVERJI
99.900 109.900 79.900 89.900 199.900
189.900
189.900 DO 299.900 69.900 DO 89.900 79.900 DO 89.900
ITALIJANSKI JEANS - NAŠE CENE
Prodam MOTOR avtomatik, star 9 me-secev. Tel: 064/621-843__697
Ugodno prodam Z 101, letnik 1979, registriran vse leto. Uzeirović, Alojza
Travna 21, Jesenice_1756
Prodam 126 P, letnik 1981, dobro ohranjen. Saje, Šmidova 11, Kranj - Čirče ,._1762
Prodam   R   4   letnik   1986. TeT:
064/633-742_ 1763
Prodam Z 101 GTL, letnik december
1985. Tel.: 28-449, popoldne_1764
FIAT 126 P, letnik 1984, registriran do januarja 1990, prodam. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Tušek, Frankovo nas. 155, Škofja Loka______
Z 750, letnik 1976, ugodno prodam. Za-
log 5, Golnik, tel.. 46-137____
Prodam JUGO 45 A, marca bo star 2 leti. Tel.: 21-647, v soboto cel dan 1774
Prodam GOLF J, letnik 1977 za 12 M. Tel • 26-206, Kenda, Oprešnikova 35,
Kranj _ 1781
Prodam TAM 110 T 10 kasonar, delno lahko   za   gradbeni   material. Tel.:
064/631 -560_1782
Prodam Z 101, letnik 1975. Tel.: 78-002 •_1789
Prodam  SUBARU  700 SDX, letnik
1986. Dorfarje 31, Žabnica_179_
JUGO 45 E, letnik april 1987, prodam.
Tel.: 34-662_1793
Prodam  126 PGL, letnik 1988. Tel.:
28-630_1794
Prodam VVARTBURG karavan, letnik 1983. Urbančič, Predoslje 5 1796
Prodam VW KOMBI 7 + 1, letnik 1983. V račun vzamem osebno avto. Tel.:
68-755_1799
Prodam Z 750, letnik 1976, registriran, za 1,5 mio. Tel. 80-020_1803
Prodam R 4, letnik 1976, registriran do junija  1989. Miklavčič, Mlaška 107,
Kranj__1806
Ugodno prodam VW 1200, letnik 1972, registriran do junija 1989 in VW po delih. Zg. Gorje 10__1807
Prodam Z 101 konfort, letnik 1982, prevoženih 44.000 km, odlično ohranjena.
Tel.: 39-710, po 15. uri_1808
Prodam 126 PGL, letnik 1987. Tel..
39-604 _181°
Prodam R 4 TL, letnik 1983. Rozman,
Lancovo 76, Radovljica_ 1811
Prodam Z 101, letnik 1977. Andrej Ča-dež Galetova 16/a, Kranj, tel.: 28-047 _1816
Prodam Z 750, neregistrirana, v voznem stanju. Ul. Andreja Vavkna 31 Cerklje _ 1817
OTROŠKA OBLAČILA »PEDENJPED«
IZDELUJEMO SVEČANA OBLAČILA ZA BIRMO, OBHAJILO IN KRST ZA VASE OTROKE. INFORMACIJE NA TEL: (064) 21-874 ALI VODOPIVČEVA 13, 015. DO 18. URE
VANJA RUPNIK
Prodam tomos avtomatik, kot nov. In-formacije na tel.: 21-874, Rupnik 1818 Prodam VW hrošč, letnik 1968, registriran, dobro ohranjen. Ogled vsak dan od 7. do 13. ure. Tel: 28-443 1822
Prodam LADO 1300, letnik september 1986. Tel: 064/621-154 _1825
Prodam FIAT 126 P. letnik 1988. Ogled naC.1. maja 22, Kranj, popoldne 1829
Prodam 126 P, letnik 1978. Tel.: /SJ-«^
Prodam Z 750, letnik 1979, registr.rano do 17. aprila. Cena 200 SM. Tončka Mulej, Podhom 57, Zg. Gorje
1838
Prodam starejšo Z 101. Tel.: 27-824
Prodam JUGO koral 55, letnik 1988.
Tel: 70-194 ___839
Z 750 letnik 1978, prodam. Bertoncelj,
Britof 318 _ 1840
Prodam osebni avto TATRA, letnik 1979 Pavec, V. Vlahoviča 3, Kranj, popoldne_ 1841
Prodam 126 P, letnik 1977, registriran do januarja 1990 Hrastje 153 1844 R 4, letnik 1978, ugodno prodam. Tel.:
28-206_1849
Prodam Z 101, obnovljeno, registrirano do februarja 1990. Erbežnik, Zl. po-
Ije 8, Kranj_ 1853
Prodam dobro ohranjeno, garažirano Z 101, letnik 1979 in kombiniran MIZARSKI STROJ (žaganje in skobla-nje). Informacije na tel.: 75-833 1855 Za 25 odstotkov ceneje prodam 4 nove GUME trajal 145/13 tubeles. Trbič, Ža-
nova 36, Kranj_1859
Prodam LADO nivo, staro 1 leto in Fl-
AT126 P. Tel.: 21 -746_1860
Ugodno prodam FIAT 127 L, letnik
1978, dobro ohranjen. Miltenovič, Va-Ijavčeva 14, Kranj_1861
Prodam karambolirano školjko za JU-GO, letnik 1986. Tel: 70-511 1864
Ugodno prodam MOTOR APN 6, letnik 1985. Florjan Koželj, Lahovče 18,
Cerklje, tel.: 42-111_1866
Prodam Z 101, dobro ohranjeno, letnik
1979. Tel.: 064/622-229_1873
Prodam JUGO 45 A, letnik 1987, tem-no rdeč. Tel.: 064/633-320_1874
Prodam JAMAHO 225 po ugodni ceni. Tel.: 83-270, od 17. do 19. ure 1877
Prodam KLJUKO za novejšega golfa. Tel.: 25-003_1878
Prodam Z 750, letnik 1980, generalno obnovljena. Tel: 69-023 1879
Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. Tel.: 23-992_1880
Prodam GOLF J, letnik 1978. Jože Jan, Mevkuž 5, Zg. Gorje 1882
Z 750, letnik" 1983, VIDEOREKORDER multtech, deklariran in APN 6, nov, ugodno prodam. Tel.: 74-829 1886
Prodam Z 101, letnik 1981. Tel.: 064/633-074_1887
Prodam Z 101, letnik 1975, popolnoma obnovljena, registrirana do februarja 1990. Tel.: 50-242, po 16. uri 1890 Prodam PEUGEOT 504, letnik 1971. Melihen, Križe 28, tel.:57-649 1892
Prodam GOLF diesel, letnik 9/1984, S paket, ohranjen in garažiran. Tel.: 064/621-587_1894
Prodam GOLF diesel, letnik 9/1984, S paket. Tel: 65-149 1895
STANOVANJA
Na Jesenicah prodam starejše stanovanje 90 kv m ali oddam za mirno obrt. Šifra: UGODNO JESENICE 1564
Enosobno STANOVANJE 38 kvad. m„ v Kranju na Planini, prodam. Informa-cije na tel: 37-689, popoldne 1695
V Kranju oddam SOBO mlajši upokojenki* Želim pomoč v gospodinjstvu. Ostalo po dogovoru. Šifra: TAKOJ
_1702
3-sobno STANOVANJE v okolici Kra~ nja oddam. Šifra: FEBRUAR 1722
Zamenjam lastniško 1-sobno STANOVANJE, 34 kvad. m., s centralnim ogrevanjem, staro 6 let, za 3-sobno ali 2-sobno s kabinetom, staro lahko do 10 let, z doplačilom. Po možnosti v Kranju ali bližnji okolici. Ogled popoldne. Sujkovič, Zl. polje 2/a, Kranj 1788
Prodam 2 STANOVANJI v centru me-sta. Primerno za obrt ali gostinstvo. Tel: 24-466, od 20. do 22. ure 1813
Oddam SOBO dvema samcema v mestu s centralnim ogrevanjem. Tel.: 34-824 1851
ŽIVALI
JARKICE, rjave, prodam. Stanovnik,
Log 9, Škofja Loka _1712
Prodam TELIČKO simentalko, staro 5 tednov. Marjan Papler, Palovče 9, Tržič, tel.: 51-019_1739
Prodam PRAŠIČA za zakol. Okroglo 15, Naklo_1744
Prodam 10 dni starega BIKCA, črno-belega. Visoko 71, Šenčur 1755
Menjam jalovo KRAVO za brejo. Vo-glje 95, Šenčur 1757
KRAVO frizijko, drugič brejo v 9 mesecu in BIKCA simentalca, starega 1 teden, prodam. Alojz Zaplotnik, Letence 15, Golnik_ 1761
Prodam 1 mesec Lirejo SVINJO, težko 250 kg, 3 leta starega OVNA z rodovnikom in OVCO jezersko - solčavske pa-sme.Tel.: 76-491_1770
Prodam ZAJCE, samice in samce. Dežmanova 1, Kranj - Kokrica 1784
Jalovo KRAVO zamenjam za brejo po dogovoru. Dežman, Ribno, V dobje 2, Bled____1798
Prodam mlado K.RAVO s teletom. Ga-šperlin, Zalog 17, Cu^iie 1804
Oddam 3 luta starega VOLČJAKA, do-brega čuvaja. Tel. 80 947 1805
Prodam mladega delovnega VOLA lai menjam za goved. Strahinj 7, Naklo _ 1814
Prodam teden dni staro TELIČKO Sili, entalko. Avsenek, Gorica 11, Radovljica^_1863
PRAŠIČE od 35 do 150 kg težke in bre-je KOZE, mladiče, prodam. Posavec 123, Podnart, tel.: 70-379_1871
Polovico mlade KRAVE ugodno pro-dam. Tel.: 061/611-332_1885
Prodam KRAVI frizijki, breji 3 in 6 mesecev. Berložnik, Za žago 20, Bled
1893
ZAPOSLITVE
HONORARNO ZAPOSLIMO VEČ ZA-STOPNIKOV - AKVIZITERJEV - DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE. TEL: 38-206_1466
Samo ljudje, ki vedo kaj hočejo zaslužijo v akviziterstvu 4 plače mesečno. Tel.: 24-971 v petek po 11. uri 1628
Zaposlom delavca na stružnih avtomatih. Ropret, Hotemaže 47/a, Preddvor _1638
Iščem honorarno zaposlitev. Tel.: 35-345 popoldan_1645
Zaposlim KV in PKV PLESKARJA za nedoločen čas. Šifra: VESTEN PRI DELU_1696
Nudim honorarno DELO. Lasni prevoz. Tel.: 061/832-830, od 14.30 do 15.30 __1703
Iščemo ČISTILKO za čiščenje 7-nad-stropnega bloka. Plačilo 200.000 din mesečno. Perko, T. Vidmarja 10, Kranj,
tel.: 34-585_1720
Potrebujemo več PRODAJALCEV za prodajo uporabnih izdelkov. Tel.: 75-335_1726
Mladim z veseljem do terenskega delo nudim odličen zaslužek. Tel.: 25-448
_1746
Iščem honorarno DELO kemijske stroke ali prodaja v butiku. Šifra: ZANESLJIVO_1758
Imate avto, čas, pa premalo denarja? Samo pokličite 35-265, v nedeljo zvečer!_1812
Nudim honorarno DELO. Tel.: 21-188 _1827
Iščem popoldansko DELO - kovinar. Tel.: 57-301, zvečer 1856
Mlajšo upokojenko za stalno POMOČ v gospodinjstvu pri 79-letni ženski v Bohinju iščemo. Nudimo stanovanje, proste vikende in ugodno plačilo. Šifra: BOHINJSKO JEZERO 1867
KUPIM
Kupim ZAZIDUIVO PARCELO v Selški dolini. Šifra. NAVEDITE CENO_
Kupim KABINO za traktor Univerzal. Tel.: 69-266_
Kupim rabljeno mizarsko TRAČNO ŽAGO. Tel.: 84-752_
Kupim mlado KRAVO, brejo 6 do 8 mesecev. Tel: 66-117 1663
Na Gorenjskem nujno kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali PARCELO z začet-no gradnjo. Šifra: GOTOVINA 1665
Kupim MOTOR za čoln tomos 18. Dušan Kogoj, Tomšičeva 98/a, Jesenice
- --.v::_1668
Kupim ŠROTAR za mletje žita. Tel.: 68-397__1678
Kupim manjšo HIŠO na relaciji Kranj Škofja Loka - Gorenja vas. Kličite po-
poldne na tel.:38-228_1750
Kupim 3 OKNA izolir 80 x 120 cm in VILICE za moped avtomatik. Sr. Bitnje
109_1759
Kupim MOTOR za fiat 132 - 2000. Tel.:
37-429_1769
Kupim malo rabljene RADIATORJE za eno etažo (4 sobe). Tel: 27-612 1809
Malo voženo Z 750 - 850 kupim. Tel.: 061/781-435 1846
Najdeno je bilo ŽENSKO KOLO. Tel.: 21-295 1896
Prodam KRAVO 3 mesece brejo, dobro mlekarico. Frantar, C. II. grupe
odredov 7, Cerklje 1591--
Prodam 7 mesecev starega KOZLI- NAJDENO
ČKA. Mlinar, Moste 66, Žirovnica 1656 -
Prodam 10 dni starega BIKCA. Tel.: 79-002_1670
Prodam TELICO simentalko, staro 15 mesecev. Zbilje 1/c, pri cerkvi 1685
Prodam TELICO za zakol in traktorski
VILIČAR. Sr. Bitnje 18_1694
Kupim mlado KRAVO, ki bo maja teli -
la. Tel.: 73-875_1706
PUJSKE, težke pd 20 do 50 kg, prodam. Stanovnik, Log 9, Škofja Loka
1710
OBVESTILA
POPRAVLJAM male gospodinjske aparate likalnike, mikserje, sesalce ter električna orodja vrtalnike, brusilke, žage itd. Odprto od 8—12. in 14.—18., v soboto od 8, — 12.ure. Huje 19, Kranj
ROLETE IN ŽALUZIJE, ZASTEKLITVE balkonov naročite Špilerjevim, Gradnikova 9, Radovljica, tel.: 064/75-610. Cene konkurenčne, za rolete brezplačen prevoz. 168
IZDELUJEM CISTERNE za kurilno olje različnih oblik in veliko "ti. Opravljam tudi KLJUČAVNIČARSKA dela in splošno varjenje. Pokličite in zadovoljni boste. Tel.: 79-855_248
Izdelujem INSTALACIJE centralnih kurjav, cisterne za ■ Ije, vezava cistern. Tel.: 79-820_1184
Ugodno in kvalitetno izdelam novo ali onovim obstoječo elektro instalacijo. JOŽE BENEDIČ'Č, F! EKTROINSTALA-CIJE, PREZRENJE 22, PODNART. tel.: 70-482 _1384
V Preddvorski fari sta 28. 1. 1989 praznovala ZLATO POROKO zakonca Pavla in Peter LIKAR '« Potoč. Za ta visoki jubilej jima čestitamo in želimo še obilo zdravja in zadovoljstva. Sinovi z
družinami 1698
Keramičarska, pečarsko - marmornata dela vam napravim in sprejemam naročila. Za takojšnja naročila popust. Informacije na tel 45-519, Alojz Kro-par, XXXI. divizije 46, Kranj 1830
SERVIS GOSPODINJSKIH APARA-TOV gorenje na Bledu. Naročila sprejemam med 8. in 9. uro ter 14. in 16. uro. Milan Koprivec, Kolodvorska c. 3/c, tel.: 77-247_1852
ŽAGAM drva v Kranju in okolici. Tel.: 49-518_1854
IZDELUJEM betonske stebre za kozolec. Dežman, Strahinj 15, Naklo, tel. 48-542 1891
OSTALO
Prodam SENO. Jenko, Gorenja vas 142, 64224 Gorenja vas, tel.: 68-720 687
Prodam SENO. Tel.: 40-593
1481
Prodam skoraj nov italijanski kombiniran VOZIČEK peg in rabljen SMET-
NJAK. Tel.: 26-652_1772
Prodam SENO in OTAVO ter PARNI SESALEC robo 2000. Globočnik, Zg.
Otok 9, Radovljica_1776
Prodam 3 tone SENA in kupim TELI-ĆKA. Tel.: 68-136_1802
Prodam suha kostanjeva DRVA. Krni-
čar, Sr. vas 9, Golnik_1815
Ugodno  prodam  sočna JABOLKA.
Štular, Srakovlje 4, Kranj_1832
Prodam jedilni beli KROMPIR igor.
Tel.: 42-751, popoldne_1837
Prodam krznen PLAŠČ - nutrija, štev. 40. Tel.: 43-083_1857
Prodam 20 kub. m. bukovih DRV. Zg. Lipnica 8, Kamna gorica 1858
Prodam VRATCA za kmečko peč, zunanja, svetla, krom, 45 x 55 cm. Cena 40SM.Tel.: 84-451_1872
Prodam neškropljena JABOLKA - voš-čenke po 1.000 din za kg. Janko Kalan, Zg. Besnica 74, tel.: 40-613_1875
Počitniško PRIKOLICO brako, uvože-no, odlično, poceni prodam. Tel.: 27-738_1881
Prodam travno SILAŽO. Franc Roblek, Bašelj 20, Preddvor 1884
Prodam suha mešana DRVA po 100.000 din. Tel: 064/622-418 1888 Prodam večjo količino SENA. Ljubno 23 1889
Prodam kvalitetno SENO in OTAVO. BIZJAK, GRABČE 15, Zg. Gorje 1644 Iščem VARSTVO za dveletnega sina. Čirče. Kličite popoldne na tel.. 37-043
_1650
Iščem VARSTVO za 15-mesečnega fantka vsak drugi teden. Tel.: 48-725
_1652
Prodam električne mini ORGLE casio MT18. Tel.: 064/632-690_1693
Prodam SENO. Anton Eržen, Gorenja vas 194, tel.:68-479_1743
Prodam kvalitetna zimska JABOLKA in drobni KROMPIR. Strahinj 10, tel.: 48-525_1749
Prodam SENO. Marija Eržen, Bukov-ščica 13, Selca, tel.: 064/633-489 1766
Pri zahvali za ANTONA JARCA smo se pomotoma
pozabili zahvaliti vsem darovalcem lepega cvetja.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
VSI NJEGOVI
Strahinj, Srednja vas, Gorice, Kokrica
Po težki bolezni nas je v 75. letu starosti zapustila naša draga mami
VERA RUTAR
roj. Benedik bivša gostilničarka iz Stražišča pri Kranju
Pokopali jo bomo v petek, 10. 2. 1989 ob 16. uri v Kranju. Do pogreba leži v mrliški vežici na kranjskem pokopališču.
ŽALUJOČI: mož Edvin, hčerka Maja z družino, sestra Stana z družino in ostalo sorodstvo
Kranj, 8. februarja 1989
	
M,	1^         V SPOMIN
m m	f______p     Vsem, ki ste poznali našo
	H IVANKO ■ LAVTAR
sporočamo, da bo 11. februarja 1989 minilo leto dni, odkar je umrla. Za nas, ki smo jo imeli radi, živi dalje, saj ljubezen ne prizna smrti.	
	NJENI
	Kranj, 11. februarja 1989
ZAHVALA
Ob smrti ljubega moža in očeta
MARJANA ČEMAŽARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti; zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, vaščanom, družinama Vidic in Gričar, tov. Dušici Klemene, Antoniji Torkar, dr. Mulejevi, sodelavcem Kina Radovljica, Bled in Boh. Bistrica, Verigi Lesce, Elan — TB in SPIZ — ODE Kranj. Posebej se zahvaljujemo pevcem in godbi iz Lesc in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
VSI NJEGOVI
Lesce, 22. januarja 1989
NOVICE IN DOGODKI
Celovški GAST 89
Predstavitev pomembne gospodarske veje
Kranj, 9. februarja - Vodstvo Celovškega sejma je v torek v Kranju, v prostorih Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem, na podlagi sodelovanja 17 sejmov v prostoru dežel članic skupnosti Alpe-Jadran predstavilo na tiskovni konferenci letošnji sejem GAST, ki bo v Celovcu od 11. do 16. marca. Poleg novinarjev so se konference udeležili tudi predstavniki gospodarske zbornice in sorodnih dejavnosti, ki bodo na sejmu.
Gast, kot so poudarili na novinarski konferenci in zapisali tudi v skrbno pripravljenem gradivu za to prireditev, je strokovni sejem, na katerem se predstavlja gostinsko in turistično gospodarstvo s ponudbo in novimi težnjami. V Avstriji imajo dva takšna strokovna sejma; na začetku leta v Celovcu in v jesenskem času v Salzburgu. Prvi je nekakšna priprava na poletno sezono, drugi na zimsko. Oba pa sta v svetu dobro znana, saj je na celovškem kar tretjina razstavljalcev (prek 200) iz številnih tujih dežel.
Predstavitev letošnjega sejma in še bolj zanimiv pogovor na konferenci, sta potrdila, da je v Avstriji turizem resnično ena najpomembnejših gospodarskih vej, česar se še kako zavedajo. Koroška s 17 tisoč obrati, ki so poleti namenjeni gostu oziroma turizmu, in 216 tisoč posteljami zelo izžareva v prostoru Alpe-Jadran. Vse je podrejeno osnovnemu cilju, da bi prišli tuji gostje in odšli zadovoljni, kar je najboljša popotnica za ponovni obisk.
Medtem ko 5 do 6 milijard šilingov na leto investirajo v turizem in z več kot 20 milijardami
subvencionirajo kmetijstvo, je rezultat strokovne usmerjenosti v razvoj gostinstva, hotelirstva in turizma, prav gotovo tudi poslovni promet, dosežen v dneh prireditve sejma Gast v Celovcu. Lani, na 20. sejmu, so zabeležili skoraj 2 milijardi šilingov.
tošnja prireditev bo vsestransko predvsem zelo strokovna, namenjena pa predvsem spodbujanju in razvijanju kakovosti. In to na področju gastronomije, turizma in prehrambene industrije ter industrije napitkov. Ob tem, da bodo v sejemskih dneh najrazličnejša strokovna posvetovanja, predstavitve in druge prireditve, pa je sejem namenjen tudi potrošniku. Vabilo velja seveda tudi za našo stran, pri čemer so povedali, da bodo vstopnice za ogled sejma za skupine po 40 šilingov in da bo posebna blagajna za dinarje.
Kot svojevrstno šilce grenčiče z dobrim namenom za naprej pa je delovala na pogovoru v torek ugotovitev, da se iz slovenskega prostora oziroma območja Skupnosti Alpe-Jadran pri nas na sejmu, ki na mednarodnem trgu velja kot pomembna borza za to področje, žal ne udeležuje nobon proizvajalec oziroma predstavnik (razen častne izjeme, Gorenje), čeprav imamo na sejmu svoj paviljon. Odločili smo se menda (Gospodarska zbornica Slovenije) samo za sodelovanje na sejmu Prosti čas, ki je kasneje. Naj tokrat in na tem mestu le ugotovimo: do tovrstnega trženja in marketinga še nismo prišli; ali pa nam je še vedno predobro...?!
A. Žalar
V Ljubnem so spet vlekli ploh
Opomin ali v posmeh dekletom
Ljubno, 7. februarja - Pravilo je bilo (menda) že nekdaj, da so fantje (ta ledik) tisto leto, ko se v kraju od božiča do pusta ni omožilo nobeno dekle, v opomin ali pa v posmeh vlekli ploh... V Ljubnem, kjer so ta običaj oživili letos na pustni torek popoldne, smo slišali tudi drugačno razlago. Kakorkoli že; ljubcnski fantje so Pusta primerno proslavili in se na račun ploha s krajani vred nasmejali in poveselili...
Najbrž ga ni bilo domačina, pa tudi s sosednjega Po-savca v krajevni skupnosti Ljubno so prišli, ki si v torek popoldne ne bi ogledal vleke ploha skozi vas Ljubno. Kako tudi ne, saj so ga ljuben-ski fantje (zdaj že možje) zadnjikrat vlekli pred desetimi leti. Če drži razlaga o oh-ceti, potem je ta v teh zadnjih letih v tem času v Ljubnem vedno bila.
Vendar pa se 84-letna Marija Fajfar, rojena v Prapro-šah, v Ljubnem pa živi že 60 let, ne strinja z njo. Ko si je vesela ogledovala pustni sprevod in fante, ki so vlekli
35 metrov dolg ploh (snu^.*w) skozi vas, se je spomnila mladih dni. »O, večkrat so včasih fantje takole vlekli ploh; zadnjič v Ljubnem pred desetimi leti. Vendar pa ni veljalo zgolj za dekleta, če se niso omožile, pač pa tudi za fante, če se niso oženili...« Ne bi želel biti razsodnik med obema trditvama, čeprav bi nekako laže pritrdil tisti prvi, ki velja samo za dekleta. Včasih je za katero v vasi veljalo, da je štmana, pa zbirčna... Zgodilo se je tudi, da je kakšna takrat za pusta doma jezikala (in žalovala) pred starši: No, zdaj pa imate, ploh... Ampak se ne po-
smehujejo    meni, marveč
vam...
Pa so ga ljubenski fantje, člani TVD Partizan, v torek popoldne kar dobro zvlekli; od vrha vasi, do doma in kar skozi precej ozkih ovinkov. Seveda so ga morali vmes tudi prežagati. Pomembno pa je bilo, da je poveljnik gasilcev, ki je bil na čelu voza, dobro »vižal« (pomagal mu je tudi avto s sireno) in da je predsednik TVD Partizan Vili Praprotnik ves čas med potjo dobro »čaral«. Da je vse to okrog 20 fantov lahko počelo od zgodnjega popoldneva tja v noč, pa sta bila zaslužna Andrej in Matjaž Cvenkelj, ki sta smreko podarila. Menda so za tri kubične metre in pol lesa dobili tudi dobrega kupca. Pa še med potjo so nekaj nabrali... Nazadnje je bilo res še najmanj pomembno tisto, zakaj so ploh vlekli. Pusta so pa le veselo proslavili...
A. Žalar
Nekajkrat na leto maša tudi v domu dr. Janka Benedika v Radovljici
Ustavna pravica in zakonska možnost
Radovljica, 7. februarja - V domu dr. Janka Benedika v Radovljici je bila 6. januarja letos, na praznik treh kraljev, prvič maša za (krščansko) verne upokojence, ki starost življenja preživljajo v domu, če gre verjeti obljubam, potem januarski cerkveni obred v domu ni bil zadnji, ampak bo vernim omogočena ustavna pravica še nekajkrat na leto, predvsem ob velikih praznikih, kot sta velika noč in božič. Ker gre v tem primeru za verski obred zunaj cerkve (sakralnega objekta), mora po zakonu o verskih skupnostih za vsak tak obred posebej dati soglasje sekretariat za notranje zadeve SO Radovljica, kajpak na osnovi mnenja občinske komisije za verska vprašanja.
Anton Toman, predsednik koordinacijskega odbora za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri predsedstvu občinske konference SZDL Radovljica, je pove dal, da so se v občini že nekaj let prizadevali, da bi vernim v domu, med katerimi je tudi precej takih, ki ne morejo sami hoditi, omogočili vsaj nekajkrat na leto obiskovanje maše v prostorih doma. Svet doma je kljub prostorski stiski prisluhnil vernim in sprejel načelno odločitev, da naj bi bila
masa v aomu trikrat na leto - kajpak ob spoštovanju hišnega reda in ob pogoju, da obred ne bo motil drugih.
V radovljiški občini so ta problem rešili med zadnjimi na Gorenjskem. To pravzaprav ni nič slabega, če ne bi tudi zdaj nekateri bolj ali manj odkrito nasprotovali odločitvi, ki pravzaprav ne pomeni ničesar drugega, kot le uveljavljanje v ustavi zapisanih človekovih (verskih) pravic in spoštovanje zakona o verskih skupnostih. Janko Stušek, sekretar občinskega komiteja ZKS Radovljica, je na četrtkovi seji dejal, da se "ne moremo samo deklarirati, v praksi pa delati drugače". Velja mu le pritrditi - tudi zato, ker raziskava Slovensko javno mnenje kaže, da "gre za povsem realna razsežja množično razširjenega počutja vernikov, ki sodijo, da v praksi ni popolne enakopravnosti državljanov glede na (ne)verska prepričanja" oziroma da je vse več tistih, ki menijo, da načeloma in po ustavi ni zapostavljanja vernikov, v praksi pa se to dogaja. Čeprav je opozorilo, da so verski obredi zunaj cerkve zelo občutljivo vprašanje, upravičeno, pa se ne moremo strinjati s tistimi, ki že za domala vsakim grmom vidijo velikega zajca - klerikalizem. _ Zaplotnik
Z
GLASOVA ANKETA
Izgubljena prva bitka z usodno naglico
Kranj, 8. februarja - Drugi najpogojstejši vzrok vseh prometnih nesreč je hitrost. Od 483 lanskih nesreč na gorenjskih cestah se jih je četrtina zgodila zaradi brezglave hitrosti, končale pa so se s 16 mrtvimi in 153 ranjenimi. Tudi letos je pretirana naglica na cesti že terjala prve žrtve, največ na vpadnicah v Kranj, kar je milici narekovalo vrsto preventivnih akcij. Radarski nadzor, ki smo mu bili priča, je pokazal porazno sliko: vsak drugi s prehitro vožnjo ogroža sebe in druge. To popoldne so na kranjskih cestah ustavili 480 voznikov, 302 so kršili prometne predpise, od teh jih je 139 vozilo prehitro, nekateri med njimi se bodo zaradi prekoračitve hitrosti več kot 30 kilometrov na uro zagovarjali pred sodnikom za prekrške in se za nekaj mesecev poslovili od vozniškega dovoljenja.
Stane Ficko komandir Postaje milice Kranj: »Nadzor smo usmerili izključno na ceste, kjer je bilo lani in letos največ prometnih nesreč. Na vpadnicah v mesto vozniki najmanj upoštevajo določila o omejitvi hitrosti, tam so se nam zgodile tudi vse letošnje prometne nesreče, ki so do danes zaradi izsiljevanja prednosti in zaradi hitrosti terjale že 8 smrtnih žrtev. Ob poostrenem nadzoru voznike, ki do 30 kilometrov na uro prekoračijo dovoljeno hitrost, mandatno kaznujemo, preko-račitelje nad to mejo (tudi teh je veliko) pa pošljemo v postopek sodniku za prekrške.«
Franc Perko, voznik: »Sem med zmernimi kršitelji, danes so mi na radarju namerili 15 kilometrov na uro preveč. Mislim, da nisem edini voznik, ki malce prehitro pripelje v mesto, tudi med miličniki bi se našel takšen. Kazen 20.000 dinarjev je za tako kršitev kar dovolj visoka.«
Dušan Vuško, prometni miličnik: »Vozniki se še zdaleč ne držijo omejitev hitrosti, ugotavljamo pri radarski kontroli, saj je samo na regionalni cesti Kranj - Brnik prek 60 odstotkov prekoračitev. Podobno pa velja tudi za ostale vpadnice v Kranj, ceste skozi Kokrico, Mlako, Žabnico. Ob preveliki hitrosti ugotavljamo tudi druge kršitve: kar polovica voznikov se ne privezuje z varnostnim pasom, najdejo se vozniki brez izpita, motoristi brez čelade in podobno.«
Ragib Sahmanović, voznik: »Danes me radar sicer ni zalotil pri prehitri vožnji, lahko pa bi me, saj pogosto vozim hitreje, kot dovoljujejo prometni znaki. Skozi mesto običajno vozim okoli 60 kilometrov na uro, na odprti cesti pa seveda precej več. Imam au-di, ki na avtocesti zmore okoli 150 kilometrov na uro. Prometne nesreče doslej še nisem imel, upam, da bom imel še naprej tako srečo.«
Matjaž Stefe, Alpetou-rov kontrolor tehničnih pregledov: »Ob današnjem nadzoru prometa pregledujemo tudi tehnično brezhibnost vozil.
Pri svojem vsakdanjem delu ne srečujem toliko pomanjkljivosti, sodeč po današnji akciji pa je kar 70 odstotkov vozil tehnično oporečnih. Največ napak je na pnevmatikah in svetlobnih telesih, najdejo pa se tudi druge pomanjkljivosti, najnevarnejše so tiste na krmilnem in zavornem mehanizmu. Tako smo imeli opravka s tovornjakom, naloženim do vrha, pa tako rekoč brez zavor - kaj bi se zgodilo, če bi moral na hitro ustaviti... Sicer pa opažam, da sko7i naselja, kot so, denimo, Lahovče, vsi vozijo prehitro.«
D. Z. Žlebir
Kompasovi rezultati, načrti in problemi
Po prenočitvah nad povprečjem
Sežana, 8. februarja - Vodstvo delovne organizacije Kompas Jugoslavija je na novinarski konferenci, ki je bila v sredo v "njihovem" motelu v Sežani, ocenilo rezultate poslovanja v minulem letu, predstavilo načrte Kompasa na" mejnih prehodih Šentilj in Karavanke, nekatere najpomembnejše naložbe v letošnjem in prihodnjih letih (gradnja zdraviliško-turističnega centra na Bledu, luksuznega hotela v Ljubljani...), in problematiko, ki je tudi v gostinsko-turistični dejavnosti ne manjka. Kot je dejal glavni direktor Egon Conradi, so v delovni organizaciji še najbolj ponosni na devizni priliv, ki je lani znašal 73 milijonov dolarjev (35 odstotkov več kot leto prej) in od katerega so sami porabili devet milijonov dolarjev. Vse njihove prenočitvene zrno
manjši promet kot leto prej. Zični-čarji so prepeljali namesto načrtovanih 25 tisoč vsega dva tisoč gostov in, obeta se prava katastrofa, ob kateri bo treba tako kot v avstrijskih in italijanskih smučarskih središčih razmišljati o ustreznih davčnih olajšavah, o drugih ugodnostih in kajpak tudi o nabavi snežnih topov. Kranjsko goro je pomanjkanje    snežnih   padavin'
gljivosti je lani »obiskalo« 248 tisoč gostov - 20 tisoč več kot leto prej. Skupno število prenočitev je bilo predvsem zaradi slabše zasedenosti kampov manjše za 9.431 ali manj kot za en odstotek (v hotelih je bilo celo 10-odstotno povečanje), toda tudi to je bilo nad povprečjem - v Sloveniji je namreč število prenočitev upadlo za tri odstotke, v Jugoslaviji za 2,3.
Iščejo vlomilca
Kranj, februarja - Delavci javne varnosti še vedno iščejo 57~letnega Franca Zaletelja iz Kranja, ki ga utemeljeno sumijo, da je zadnje čase vlomil v več stanovanjskih hiš in vikendov v okolici Kranja in na območju Novega mesta. Ker je pričakovati, da bo še naprej vlamljal, prosijo vse, ki bi karkoli vedeli o Osumljencu, da o tem takoj obvestijo najbližjo postajo milice ali UNZ Kranj (telefon 22-171).
Sopotnica umrla
Ljubljana, 7. februarja - Zvečer je v ljubljanskem Kliničnem centru umrla še ne 17-letna Milena Erjavec iz Kranja. Bila je sopotnica v osebnem avtomobilu Marka Roštjančiča iz Milj, ki se je dva dni predtem ponesrečil v križišču regionalnih cest na Kranjskem polju. Voznik je še istega dne umrl v bolnišnici.
Prepoznali ponesrečenca
Meja, 6. februarja - Voznik osebnega avtomobila Bojan Zorman je na magistralni cesti Kranj - Jeprca pri Meji do smrti povozil neznanega pešca. Ponesrečenca, ki so ga svojci pogrešali od 5. februarja, so zdaj prepoznali. Gre za 48-letnega Marjana Vidmarja iz Kranja.
D. Ž.
Kompas načrtuje letos za deset odstotkov večji obseg poslovanja in prav toliko večji devizni priliv (80 milijonov dolarjev), povečanje števila zaposlenih za okrog dvesto in za približno 240 milijard dinarjev naložb (po decembrskih cenah). Največ denarja bo vložil v širitev poslovne mreže na mejnih prehodih Šentilj in Karavanke, sicer pa bo pripravil načrte za nov hotel v Ljubljani, obnovil hotela Alp v Bovcu in Alpino v Kranjski gori, zgradil depandanso v Bohinju, se odločil za zdravstveno-turisti-čni center na Bledu... Naložbeni načrt bo uresničljiv le, če bo pridobil tuji kapital.
Glavni pobudnik za gradnjo zdravstveno-turističnega centra na Bledu je znani kardiolog dr. Radovanović iz Srem-ske Kamenice. Njegova "ekipa" je namreč pripravljena, da bi na leto opravila v tem centru 300 do 350 operacij. To bi bila klinika za petične goste in za vse tiste, ki imajo kaj pod palcem. Operacija bi stala povprečno 15 tisoč dolarjev, sicer pa v Kompasu pravijo, da brez tujega kapitala načrta ne bodo mogli uresničiti.
Letošnje leto se vsaj za hotele v zimskih središčih ni začelo najbolje. V Bovcu so imeli januarja zaradi pomanjkanja snega za dve petini manj gostov in za polovico
prav zaradi umetnega snega manj prizadelo, v Kompasovih hotelih Bled so imeli v letošnjem januarju celo več gostov kot v lanskem, iz Bohinja pa vozijo goste na smučišča v Avstrijo ali v Kranjsko go-m C. Zaplotnik
V petek, 17. februarja, ob 19. uri bo v kranjskem hotelu Creina
GLASOVA PREJA
Misli na temo
%#___
SODNIKI IN ŽRTVE
bodo predevali Igor Torkar, dr. Boštjan M. Zupančič in voditelj Glasovih prej mag. Viktor Zakelj
Vabimo Vas, da se nam pridružite!
Rezervacije sprejemamo na telefon 21-860 in 21-835