MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Urednlttvo In uprava, Maribor, Alakaandrova cesta St.ta , Telefon M40tn2466 tahaja rečen nedelje In prečnike« veak dan ob 10. url , velja meeefine prejeman « upravi ell po poiti 10 Din, doatavljen na dem 12 Din y Oglasi po eenlku t Oglase sprejsma tudi oglasni oddelek -Jutra” v Llubllanl t PoStnl Čekovni raSun it. 11.400
99
JUTRA
99
Pozabljen jubilej narodne zmage
Ob petindvajsetletnici afirmacije slovanske misli v Istri
Tiho in neopaženo, ne da bi se ga naša javnost spomnila, poteka letos jubilej petindvajsetletnice prve velike slovenske in hrvaške zmage v tužnl Istri. Točnp pred 25 leti, 1. 1907., je naša Istra Pred vsem svetom dokazala, da je slovanska. Napravila je debel križ preko vseli avstrijskih falsifikatov in vseh italijanskih potvorb resničnega stanja. To leto je bilo leto velikega narodnega'plebiscita, kar so takrat izvedene državnozborske volitve na vsak način tudi biie. Istrski Slovenci in Hrvati so s svojim glasovanjem pokazali, da so veiika večina napram umetni italijanski manjšini.
Državnozborske volitve l. 1907. šobile v Istri izvedene prvič po načelu splošne, enake in tajne volilne pravice. Po Načrtu ministra Gautscha bi se bila korala Istra razdeliti na pet volilnih o-krajev, od katerih bi bili trije po večini slovenski in hrvaški, dva bi pa imela italijansko večino. Ta razdelitev bi bila tudi čdino pravilna, ker je bilo takrat celo P° potvorjeni avstrijski statistiki v Istri 190.771 Slovencev in Hrvatov ter le 136.191 Italijanov. Toda Italijani so na Dunaj tako pritisnili, da je 'naposled popustil in razdelil Istro na 6 okrajev. V zameno so se Italijani odrekli enemu poslanskemu mandatu v Trstu. Volilna agitacija ie bila skrajno srdita. Italijani so zavajali naše ljudi na vse mogoče načine. V ta namen so tiskali celo slovenske in hrvaške letake, lepake In brošure. Slovenci in Hrvati so postavili kandidate v vseh šestih okrajih. V prvem, ie kandidiral Kompare; v drugem, - tretjem in petem La gin ja, v četrtem. Mandič, v šestem pa Spinčič. Italijani so kandidirali pet liberalcev in tri krščanske socialce, socialni demokratiso Pa imeli tri italijanske in enega hrvaškega kandidata. Razen teh je kandidiral izven sjrank na agrarnem programu še Italijan dr. G a m b i n i.
Kljub vsemu temu je Istra sijajno pokazala, da je slovenska In hrvaška. Italijani so ostali v manjšini. Vse Italijanske stranko skupaj so dobile 21.027 glasov, dočim jih je siovensko-hrvašlca zbrala 22.704, to je 1677 več! Dr. Matko L a g i n j a, ki je kandidiral v treh okrajih, Je sam zbral 13.191 glasov, dočim so jih vsi italijanski liberalci skupaj samo
13.076. Ostali Italijani so se s 7.951 glasovi kar izgubili. Razume pa se, da so bili med glasovi, oddanimi za italijanske stranke, Še vedno zelo številni slovenski, zlasti pa hrvaški. Razni volilci so morali voliti Italijane zato, ker so bili od njih gospodarsko odvisni, drugi pa so to storili iz narodne nezavednosti ali strankarskega prepričanja. Mnogi Slovenci in Hrvati so n. pr. glasovali za socialne demokrate in krščanske socialce.
Najžarnmivejše je pa bilo pri teh volitvah to, da so v slovenskih in hrvaških okrajih dobili Italijani nenavadno malo glasov, skupno samo 2.167, dočim so dobili” Slovenci in Hrvati v Italijanskih 9.466 glasov. V Pulju je dobil dr. Laginja samo 132 glasov marij kakor najmočnej šl'italijanski kandidat dr. Rizzi, v Pore. ču pa celo 14 glasov več kakor Italijan Bartoli. To pomeni, da so še Slovenci in Hrvati predstavili v italijanskih okrajih z 9.466 glasovi, a Italijani v slovenskih in hrvaških le z 2.167 glsovi. Zmaga je bila tedaj že po številkah velika, dočim se moralni uspeh sploh niti na da pravilno oceniti. Lep primer pa nam nudi ta-le omemba; Istočasno kakor v Istri so bile volitve tudi v Trstu, a tako, da je istrska zmaga nanje še lahko uplivala. Slovenci si seveda niso priborili večine, a njihovi glasovi so narastli. Dočim so namreč italijanski nacionalisti vseh barv, razen socialnih demokratov, ki so šli samostojno skupaj s slovenskimi, dobili 8.424 glasov, so jih združeni slovenski narodnjaki dobiti 8.188, torej samo 236 manj. Te Številke so silno zanimive, ker označujejo slovensko samozavestna Primorskem, iri to kljub vsem težkočam s strani avstrijskih Italijanov in Nemcev, ki so sl bili najboljši zavezniki.
Istrska zmaga pred 25 ieti je torej vredna, da se je spomnimo tudi v sedanjih časih in kljub vsem državnopravnim spremembam, ki so se v teh letih izvršile. Dokaz nam je, kakor so bile tudi Vse poznejše, še lepše in še sliajnejše, da se naš živelj ne dd zatreti, da se včasih vda in ukloni, da pa, ko pride njegov čas, zopet stopi na plan in afirmira svojo narodno zavest In jekleno, neupogljivo voljo. Dokaz nam Je, da nimamo povoda obupavati.
V Lozani še ni sporazuma
Stališče Anglije, Nemčije in Italije — Zahteve Francije, jugoslavtje in Belgije — Posvetovanja med Herriotom in Macdonaldom — Nemčija se ne vda
Protivladna zarota v Ameriki
Nameravan atentat na Belo hišo v Washingtonu — Akcija bojevnikov — Redukcija uradniških prejemkov
NEWYORK, 22. junija. Tukajšnja tajna policija je odkrila zelo razpredeno zaroto, Izsledila je dva tovorna avtomobila, polna razstreliva, s katerim so hoteli zarotniki pognati v zrak wa-shingtonsko Belo hišo. Vse ceste, ki vodijo v glavno mesto, so zastražill močni oddelki policije. Bivši bojevniki, ki Jih je v VVashingtonu še okoli 18.000, niso opustili borbe* dasi je kongres ponovno odklonil njihove zahteve, da se jim rente ne znižajo. V informiranih; krogih zatrjujejo, da je po državi zaposlenih okoli 200 agentov, ki zbirajo nove čete za pohod na Wash!ngton.
LOZANA, 22. junija. Položaj na re paracijski konferenci je bil včeraj še vedno nejasen in oblačen. Med tem, ko zahteva Velika Britanija prav tako kakor Nemčija In Italija, da se reparacije popolnoma črtajo, zahteva Francija kompenzacije, pozivajoč se na svoj čisti saldo, t. j. na izgubo, ki bi jo imela v primeru popolnega črtanja. Po Youngovem načrtu bi znašala ta izguba 37 let zaporedoma 359.5 milijonov zlatih mark na leto. Takoj za Francijo pride Jugoslavija s saldom 68.9 milijonov, Belgija pa z 68.2 milijona, zato je razumljivo, da podpirata stališče Francije, ker bi izgubili več kakor Anglija s 66.9 milijoni ali Italija s 37.7 milijoni. Zaradi tega je nastal med Francijo in Anglijo razdor, ki se sedaj skuša poravnati, Izgleda pa, da Anglija pri tem samo supstituira Nemčijo. Francija predlaga praktični izhod, po katerem bi se plačevanje reparacij odgodilo za tri leta, nato bi se pa proučilo finančno stanje Nemčije, in če bi se ugotovilo, da lahko
plača, bi se prevzele v svrho amortiziranja obveznice nemških že-leznic.
LOZANA, 22. junija. Herrlot in Macdonald sta se včeraj dopoldne sestala, da se sporazumeta glede na-daljne usode konference in reparacij. Državnika sta se ponovno sestala ob 16. in ob 18. uri ter konferirala dolgo v noč. Posvetovanju sta prisostvovala tudi oba finančna ministra. Rezultat še ni znan.
PARIZ, 22. junija. »Matin« poroča iz Lozane, da se je po dvadnev-nem konferiranju med Herriotom in Macdonaldom dosegel ponoven sporazum glede reparacij. Omenja se tudi že vsota, ki bi jo naj Nemčija plačala po obnovitvi svojega gospodarstva. V vrstah nemške delegacije se pa opaža velika nervoznost, ker o sporazumu še ni obveščena. Nemčija odklanja slej ko prej vsako rešitev, ki ne pomeni popolnega črtanja reparacij. Odločno je tudi proti vsaki izročitvi obligacij državnih železnic.
Polltlina zmeda v Namilil
Krvavi spopadi se nadaljujejo — Posledice obnovitve napadalnih .oddelkov — Protest centruma -k- Usoda Prusije — Hitler pri Gaylu
BERLIN, 22. Juhija.PoIitlčne razmere se v Nemčiji vedno bolj po-
■h
WASHINGTON, 22. junija. Vse ulice, ki vodijo v glavno mesto, so najstrožje zastražene. Tudi straže v Beii hiši so pojačene, ker so dobili iz Newyorka obvestilo, da se pripravlja atentat na predsednika in predsedniško palačo.
WASHjNGTON; 22. junija. Repre-zentacijska zbornica je sprejela zakonski osnutek predsednika Hooverja, po katerem se uvaja v nekaterih državnih uradih samo petdnevni delovni teden s temu primerno nižjimi prejemki. Ostali državni uradniki in nameščenci bodo pa morali iti vsako leto na enomesečni hrcznlačnl dopust.
SHARKEY JE ZMAGAL.
NEWYORK, 22. junija. Včeraj je bil tu veliki, napeto pričakovani boksarski match v težki kategoriji za svetovno prvenstvo med Schmelingom in Sharke-yem. Zmagal Je Sharkey po 15. rundi po točkah. S tem Je izgubil Nemec Schme-Ung naslov svetovnega prvaka.
Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« vode urejeno prebavo. Specijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode Zadovoljni v vsakem oziru. »Franz Jo-šefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
ostrujejo, v prvi vrsti zaradi tega, ker je vlada zopet dopustila napadalne oddefkb hitlerjevcev. Krvavi spopadi se neprenehoma nadaljujejo, Tudi včeraj so se komunisti in narodni socialisti spoprijeli v raznih krajih in število ranjenih je na obeh straneh znatno.
Veliko ogorčenje je vzbudila tudi zahteva narodnih socialistov, da se razpust, vsi oni deželni zbori, ki zaradi strankarskega razmerja niso sposobni za delo, med njimi v prvi vrsti pruski, in se imenujejo komi-i sarji. v odgovor na to zahtevo, je poslal centrum vladi memorandum, v katerem se ultimativno zavzema ne samo za razpust Hitlerjevih napadalnih oddelkov, ampak sploh vseh
vojaških organizacij ter za popolno prepoved nošenja uniform.
Po tem tem je razumljivo, da bo centrum tudi v pruskem deželnem zboru nastopil proti narodnim socialistom in se lahko zgodi, da K e r r 1 ne bo več izvoljen za predsednika. Prav tako je tudi gotovo, da za izvolitev novega pruskega ministrske ga predsednika ne ba potrebne dve-tretinske večine.
BERLIN, 22. junija. Adolf Hitlerje obiskal včeraj notranjega ministra barona G a y 1 a in ostro protestiral proti postopanju južnonem-ških držav, ki so kljub dovoljenju osrednje vlade, prepovedale obnovitev napadalnih oddelkov. Hitler je opozoril ministra na posledice, ki bi lahko nastale in energično zahteval odpomoči.
Nov protivojni pakt
PARIZ, 22. junija. Po poročilu »Agen-ce econofnique et flnancičre« iz Ženeve, pripravlja angleška delegacija nov protivojni pakt. Pakt bi veljal 15 let, bi pa vseboval mnogo bolj točne odredbe glede obveznosti sodelujočih držav, kakor jih vsebuje Kelioggov. Macdonald je iz-javil ženevskemu dopisniku lista, da je treba izključiti absolutno vsako miselna vojno, ker samo na ta način bo zopet mogoče gospodarsko in finančno obnoviti svet V zvezi s tem pa tudi doznavajo, da je Francija baje že umaknila zahtevo PO osnovanju vojske Društva narodov.
HITLER GOST PRI KRALJEVSKI \ POROKI.
LONDON, 22. junija. »Daily Mail« poroča, da je k poroki švedskega prestolonaslednika Gustava Adolfa in princese SybiIIe vorn Sachsen-Koburg-Gotha povabljen tudi Adolf Hitler.
USODA ALFONZA XIII.
MADRID, 22. junija, španska vladaje sedaj dokončno zaplenila vse premoženje bivšega kralja Alfonza XIII. in njegove rodbine, ki znaša okoli 50 milijonov pesov. Obenem poročajo tukajšnji listi, da se namerava bivši kralj stalno naseliti v Švici. Kralj je bil te dni v Lncernu, kjer se je pogajal za nakup gradu Neu-Habs-burg.
EKSPLOZIJA NA BANJALUŠKEM TRGU.
BANJALUKA, 22. junija. V torek je na tukajšnjem trgu eksplodiral stroj za izdelovanje slaščic. Pri eksploziji je bilo ranjenih več gledalcev, večinoma otrok. Dva otroka, dvanajstletna Asirna Hasan-bišič in sedemletna Iserida Šibič, sta bila prepeljana' v bolnišnico, kjer se borita s smrtjo.
Vreme.
Današnja vremenska napoved dne); Zboljšanje, hladno.
(opol-
Mariborski »VEČERNI K« rJu?ra
Itf^lirnBTIIIIII— B—BBtaB—
Jlal položi dar, domu na altaif
Ciril -Metodove Družbe — — Gradnja narodne šole Smernice za bodnče delo
Živeti se piavi: sanjariti; moder biti se pravi: prijetno sanjariti
SCHILLER
Ravnatelj Kochler petdesetletnik
Včeraj je magistratni direktor g. Alojz Kochler praznoval v intimnem družinskem krogu svojo 50 letnico. O. Kochler je študiral gimnazijo v Ljubljani, pravo pa na Dunaju. Po prevratu je bil dodeljen mestnemu magistratu, kjer je organiziral slovensko uradovanje. Da so mestni uradi prešli iz ene administracije y drugo gladko, brez hib in škode, je v glavnem njegova zasluga. L. 1922 je bil imenovan za ravnatelja magistratnih u-radov, katero funkcijo vrši še danes. — Svojo 501etnico obhaja g. Kochler na bolezenskem dopustu; raditega mu številni njegovi prijatelji niso mogli prirediti proslave, kot bi je sicer želeli. Želijo pa jubilantu skorajšnjega okrevanja in da bi v zdravju in veselju obhajal svojo )601etnico itd.
Učiteljski diplomski izpiti
V dneh od 8.—21. t. m. so bili pod predsedstvom ministrskega odposlanca, vseučiliškega prof. dr. Karla Ozvalda, na tukajšnjem drž. moškem učiteljišču učiteljski diplomski izpiti. Izpit je polagalo 47 učencev V. letnika. Izmed 47 je položilo izpit 31 kandidatov; Matija Babič, Dragotin Cvetko, Mirko Ferenčak, Franc Furar, Svetko Grgič, Alojzij Ha-ber, Stanislav Horvat, Janko Hrabalek, Adolf Jagrovič, Janko Jordan, Josip Kert, Jožef Kmetec, Rudolf Kobolt, Peter Kociper, Anton Kovač, Jožef Krajnc, Franc Križanič, Franc Lipavic, Martin Masten, Alojz Radšel, Ivan Schwarz, Emil Smasek, Konrad Sodin, Ivan Stropnik, Ivan Štukelj Pavel Šegula, Alojzij Škrabi, Viktor Vaupot, Viktor Vipavec, Franc Zupanc, Andrej Žmavc.
Popravni izpit je doirilo 9 kandidatov, 7 kandidatov pa je bilo odklonjenih na eno leto. Izmed odklonjenih: 5 kandidatov po pismenem izpitu, 1 kandidat po praktičnem nastopu in 1 kandidat po ustnem izpitu.
Maiura na realni gimnaziji
V soboto so končali zrelostni izpiti na gimnazijskem oddelku. Letošnji maturanti so prvi, ki so polagali izpit po končanem osmem razredu. S tem šolskim letom se je torej bivša višja reaika kom-pletirala ,v, popolno realno gimnazijo. K izpitu, kateremu je predsedoval univerzitetni profesor dr. B. Milojevič iz Beograda, je bilo pripuščenih vseh 37 osmošolcev, od teh so bili 4 okroščeni ustmenega izpita, 10 pa je bilo reprobiranih na 3 mesece. Oproščeni ustmenega izpita so bili Albert Heric, Franjo Mikola, Bojan Perme in Franjo Sila; ustmeni izpit pa so naredili Ludvik Berden, Fran Brinar Štefan Čuk, Rudolf Čačinovič, Franjo Gselman, Anica Hasenohrl, Franjo Hrovat, Rudolf Janhuba, Boris Kac, Peter Knechtl, Nikolaj Lapatanov, Pavel Leban, Branko Lovše, Bruno Namestnik, Matija Nemec, Janez Ogner, Koloman Paller, Franjo Pinter, Mila Starec, Franjo Storch, Miloš Tajnik, Albert Vicel, Štefan Zver.
V torek 21. trn. pa so končali zrelostni izpiti na realčnem oddelku. Pripuščenih je bilo 19 pripravnikov; oproščen je bil 1, 4 so reprobirani na 3 mesece, 1 pa je odklonjen za eno leto. Oproščen ustmenega izpita je bil Zoran Polič; zrelost za fakultetne študije pa se je priznala na podlagi ustmenega izpita: Francu Bizjaku, Heribertu Čeriču, Alojzu Majcenu, Dragotinu Pinteriču, Hinku Pogačniku, Zdenku Poljancu, Borisu Rajhu, Egonu Remicu, Ivanu Slani, Branku Slavincu, 'Janezu Skušku, Alfredu Vogrinu in Miroslavu Zeju.
Poroka.
V farni cerkvi v Ljutomeru se je poročil v ponedeljek g. Stanko Rakovec, sin uglednega narodnjaka in zvestega prijatelja našega lista g. Al. Rakovca, oskrbnika na Podgradju, z gdč. Pavlino Kumparjevo z Vrbovškega v Savski ba uovini. Bilo srečno!
Otroška olimpijada.
Stariši, pripeljite svoje malčke, ki se bodo udeležili nedeljske otroške olimpijade, jutri popoldne ob 16. uri na športno igrišče ISSK Maribora v Ljudskem vrtu.
Sijajno uspeli občni zbor Uspehi plodonosnega dela v Gradišču zasigurana —
V restavraciji Narodnega doma sta zborovali snoči obe podružnice (moška in ženska) Družbe sv. Cirila in Metoda. Občnega zbora se je udeležilo častno število članov in članic. Navzoči so bili zastopniki raznih narodnih organizacij, med njimi minister v pok. g. dr. Kukovec za Narodno obrambo, ravnatelj g. Detela za Jugoslovansko matico,g. dr. R a p o t e c za Jadransko stražo in drugi.
Občni zbor je otvoril in vodil predsednik moške podružnice g. dr. Ferdo La-š i c. Po pozdravnem nagovoru je podal nazorno predsedniško poročilo o delovanju moške podružnice v pretekli poslovni dobi, pri tem pa z obžalovanjem ugotovil, da premnogi naši meščani in rodoljubi dandanes podcenjujejo pomen CMD, dočim nacljonalne organizacije v sosednih državah delujejo z vso vnemo. Nadalje je predsednik omenil tudi potek glavne skupščine, ki je bila 13. septembra lanskega leta v Laškem, na kateri je predlagal spremembo pravil v toliko, da pride v glavni odbor večje število zastopnikov izven Ljubljane. Ob koncu svojega poročila je predsednik g. Lašič pozval zastopnike vseh nacijonalnih organizacij k marljivemu skupnemu delu.
O delovanju ženske podružnice je poročala namesto odsotne predsednice, ga. Tomažičeva.
Izčrpno tajniško poročilo za moško podružnico je podal tajnik gosp. Fran Cvetko, za žensko pa gdč. Burni-kova. Obe podružnici štejeta okoli 500 članov. Odbor moške podružnice je zainteresiral centralo za zgraditev nujno potrebne šole v Gradišču med Sv. Duhom na Ostrem vrhu in Kaplo, oskrbel pa je tudi učne pripomočke 16 otrokom iz Stare Glažute na Pohorju.
Obe blagajniški poročili sta bili zadovoljivi. Značilno pa je, da so se mnogi sicer narodno zavedni Mariborčani, ko jih je bil obiskal inkasant za članarino, izjavili, da še nikdar, niso bili člani CMD. Sprejet je bil tudi predlog blagajnika g. Franja Majerja, da se nekaterim podpornikom, ki so poslali večje prispevke, izreče zahvala.
Sledile so pripombe k poročilom funk-
Vozne cene v poštnih avtobusih znižane.
S 15. junijem t. 1. so bile znižane potniške pristojbine na državnih potniških avtomobilskih progah Brežice - Bizeljsko, Brežice - Novomesto, Šmartno ob Paki - Gornji grad - Logarska dolina in RogaŠevci - Murska Sobota - Dolnja Lendava za 25%.
Preselitev denarnega zavoda.
Jugoslovanska hranilnica in posojilnica se je s svojim oddelkom »Kolozašči-to« vred preselila iz Fraukopanske ulice na kralja Petra trg v palačo Pokojninskega zavoda.
cijonarjev. Šolski nadzornik g. Tomaži č je omenil, da je gradnja šole v Gradišču zagotovljena. Tudi so se nekateri funkcijonarji izjavili, da naj se podružnici ne združita, ampak delujeta ramo ob rami. Zbor je sprejel predlog g. Dobravca, naj odbor moške podružnice skliče od časa do časa zastopnike vseh narodnih organizacij v Mariboru na skupno sejo v svrho informacij in enotne usmeritve delovanja. G. Kejžar je pripomnil, da je CMD v prejšnjih letih dajala zlasti v Primorje izdatne podpore, nasprotno pa danes primorski rojaki kažejo malo vneme za družbo. Šolski opravitelj gosp. Cvetko predlaga, naj se prične z intenzivnim propagandnim delom na zborovanjih in potom tiska. Armada družbenih članov se mora povečati, mora zrasti! Ni častno za Maribor število samo 500 članov. Maribor bi moral imeti najmanj 5000 družbenikov. Izgovor, da narodno zaveden človek ne zmore na leto 12 Din za članarino, ne more držati. — Sprejet je bil predlog ge. Mešičkove, naj se posvetijo pridobivanju novih članov učiteljske moči. Z velikim odobravanjem je bil sprejet še končni predlog šolskega upravitelja g. Hrena, naj se ukrene vse potrebno, da se čustvo dolžnosti za narodno delo zbudi in poživi. Pomnožimo straže na naši severni meji!
Sledile so volitve obeh odborov in so bii izvoljeni: za predsednico ženske podružnice gdč. Burnikov a, v odbor pa ga. Tomažičeva, gdč. Kokolje v a, gdč. Miklavčeva, gdč. Go-lupova, gdč. Cernovškova in ga. Nemaničev a.
Za predsednika moške podružnice je bil ponovno izvoljen g. dr. Ferdo Lašič, za odbornike pa gg. Tomažič, Cvetko, Womer, Halter, Majer, Hren, Drago Rosina, Dobravc, Hinko S a x, D o j č i n o v i c in Pšeničnik.
Pred zaključkom občnega zbora je g. Pšeničnik še opozoril na namen »Kultur-bunda«, ki namerava baje na stroške »Deutscher Schulvereina« prirediti neki izlet z deco iz Studencev.
Nato je predsednik dr. Lašič ob pol 24. uri zaključil lepo uspeli občni zbor.
Slovanska čitalnica
ima v petek, 24. tm. ob 18. uri v svojih društvenih prostorih svoj letni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
Iz knjižnice Delavske zbornice.
»Knjižnica Delavske zbornice v Mariboru uraduje tudi v poletnih mesecih kakor običajno, dopoldne od 10.—12. ure, popoldne od 16.—20. ure.
Uradna učiteljska konferenca.
Učiteljstvo z levega brega mariborskega okraja je imelo danes dopoldne v Gambrinovi dvorani uradno konferenco.
Trgovine ua praznike.
Gremij trgovcev v Mariboru objavlja: Po naredbi Kr. banske uprave iz 1. 1930. imajo biti na Vidovdan t. j. v torek 28. t. m. trgovine med slovesno službo božjo od 10. do pol 12. ure zaprte, nato pa smejo biti odprte ves dan brez opoldanskega odmora. Na praznik sv. Petra in Pavla, v sredo 29. t. m., pa ostanejo trgovine v Mariboru na splošno željo trgovcev ves dan zaprte.
Policijska kronika
je danes bolj suha. Aretirana sta bila samo dva krošnjarja Marko P. in Jovan G. radi prepovedanega krošnjarenja. Med prijavami pa imajo zabeležen pretep med zakoncema Gregorjem in Terezijo. Gregor se je tako daleč spozabil, da se je lotil svoje žene kar na cesti. Seveda mu ona ni ostala dolžna nobene zaušnice. Ta zakonska dTama se bo najbrže kako še zaključila na sodniji. Zabeleženo imajo tudi nezgodo, ki je doletela delavca Štefana Zlodeja od Sv. Lovrenca na Pohorju. Ko je prišel včeraj Zlodej po opravkih v Maribor, je dobil na Dvofšakovi ulici hud epileptičen napad. Zgrudil se je na cesti in so ga z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico.
Vlom na Teznu.
Pretekle noči je neznan vlomilec obiskal gostilniške prostore g. Pulkota na Teznu. Delo je imel lahko, ker je bil gostilničar odstranil šipo nad vrati, da imajo lastovke prost dolet h gnezdu v veži. Tat si je privoščil kapljico dobrega vina, se založil s cigaretami in si obul dobre čevlje. Poskusil je tudi odpreti blagajno gramofona, kar pa se mu ni posrečilo. Iz gostilne se je nato podal k tretji hiši posestnika Černeja, kjer si je izbral v veži dobro napumpano kolo in jo odkuril.
KOMUNISTIČNA ZAROTA V ROMU-
NIJI.
BUKAREŠTA, 22. junija. V torek je bila
v Bukarešti odkrita komunistična revolucionarna organizacija, razširjena po vsej državi. V zvezi z odkritjem te organizacije je bilo aretiranih tudi 20 glavnih voditeljev. Zarota je bila odkrita o priliki aretacije nekega sovjetskega kurirja, ki je bil poslan iz Rusije, da izkoristi položaj pred volitvami in razprede komunistično zarotniško organizacijo. Pri zaslišanju je izpovedal, da je porabil samo za tiskanje propagandnih letakov in brošur milijon dinarjev v enem mesecu. Aretacije se še nadaljujejo.
MADŽARSKA VLADNA KRIZA ODGO' DENA.
BUDIMPEŠTA, 22. junija. »A Mal Nap« doznava, da je ostavka Karolyjeve vlade odgodena do jeseni. Po povratku zunanjega ministra Valka iz Ženeve so sklenili, da se morajo zaradi pripravljajočih se važnih mednarodnih gospodarskih akcij, preprečiti vse notranjepolitične zmede.
PREPOVED PROSTEGA UVOZA NA MADŽARSKEM.
BUDIMPEŠTA, 22. julija. V torek je potekel rok, do katerega se je smelo razno tuje trgovsko blago uvažati na Madžarsko brez posebnega predhodnega dovoljenja. Od polnoči dalje se izdajajo na carinarnicah samo še-one pošrljatve, ki so bile izrecno odobrene in dovoljene. Zadnje dni prostega uvoza so trgovci do skrajnosti izkoristili. V zadnjih osmih dneh je narastel uvoz za več ko 300%.
Gorostasna trditev zagrebškega lista
Kako je skoval v Mariboru 60-odstotno nemštvo
Zagrebške »Novosti« so objavile včeraj članek »Deset godina Študijske biblioteke u Mariboru«, v katerem je več ■napačnih navedb in trditev, najhujša in tako gorostasna, da ne moremo molče preko nje, pa je ta, da v Mariboru »još uvijek 60 pošto ljudi, ako ne 1 više, govori njemačkim materinskim jezikom,« Po tej trditvi bi utegnili nepoučeni bratje Hrvati, še bolj pa tujci, sklepati, da je naš Maribor po 60 odstotkih nemško mesto, kar si ne upajo danes več trditi niti najbolj zagrizeni graški šovinisti in kar se tisti peščici pristnih mariborskih Nemcev niti ne sanja. Naravno je namreč, da se pod »maternim« jezikom razume narodnost po rojstvu, ne pa občevalni jezik, ki je iahko priučen in ne daje nobenega oslona za ugotovitev prave narodnosti po krvi.
Ta trditev dopisnika »Novosti« je torej popolnoma kriva in povrhu še škodljiva naši skupni narodni stvari. Ljudi, ki govore v Maribor," nemški »materni«.
jezik, t. j. Nemcev, je lansko ljudsko štetje ugotovilo samo okoli 3000, in to med skoraj 35.000 prebivalci, pa še od teh jih je dobršen del iz Avstrije, Češkoslovaške in Nemčije. Vsi ostali Mariborčani, ki znajo tudi nemško in katerih bo morda res 60 odstotkov, pa tega jezika ne govore kot »materni« jezik, ampak kot govorico, katere so se naučili v starih avstrijskih šolah ali pa na ulici. Vsi ti pa niso Nemci, temveč pristni Slovenci. Pa tudi tl se nemščine ne poslužujejo neprestano, ampak le kadar jim je treba. Onih, ki iz razvade nemškutarijo, ni niti 30 odstotkov.
S takimi poročili in »informacijami« se torej našemu mestu ne dela usluga, ampak škoda, zato menimo, da bi bilo edino pravilno, da bi si zagrebški listi dobili pri nas poročevalce, ki naše razmere vsaj malo poznajo. Ali so pa morda »Novosti« nasedle kakemu prikritemu NemČurju?
Pri vedeževalkl.
»Dobili boste kurja očesa...«
»Ali me bo hudo bolelo?«
»Ne, ker vas bo kmalu potem povoz vlak in vam odrezal obe nogi.«
Mariborski »VEČERNII<« 'Julra
■■■HHMRKBHNESISiaaa^lS
Nekaj misli ob koncu šolskega leta
(Iz pogovorov z
Naš stari svet kaže še veliko življen-ske sile, za nič noče še propasti, prebivalstvo se množi, kakor da bi bilo vsepovsod dovolj prostora za številni naraščaj. Šola pa, kot nekako merilo in filter novega dotoka, deli skrb za bodočnost z narodnimi gospodarji in ideologi. Jasno je, da to porajajoče se novo življenje hoče tudi živeti — jasno je tudi, da svetu ne manjka dobrin za vse; problem je le v pogrešni usmeritvi in porazdelitvi prebivalstva in dobrin, ki je še čisto tradicijonelna in se ne preorien-tira v istem tempu, kakor se premika težišče prebivalstva. Da iz tega nastajajo razne napetosti, je naravno.
Prva skrb torej, ki ga deli šola z realnim življenjem, je s tem podana: kam s tem materijalom? Mislimo pa, da na to ne more odgovoriti šola sama. Šola le izbira in sortira, ne izključuje pa od dela.
Drugo bistveno vprašanje je: kaj ima dandanes učenec od šole, ali prejema tisto, kar je za življenje bistveno potrebno; ali pa je to le zahteva po spričevalu? Tu bi mogli le deloma odgovoriti pozitivno.
Današnji veliki dotok v gimnazije ni praktičen za dijake, je pa razumljiv. Razumljiv je, ker je tako malo druge izbire, predvsem za mestne otroke. Vse sili navzgor, in tako je v najkrajšem času tudi takozvani inteligenčni sloj nabito poln.
Mi bi morali zgraditi naše šolstvo od spodaj. Zakaj ni za kmeta, za dve tretjini slovenskega ljudstva, več šol? In kolikor še ne zmorejo nižje (kmetijske) šole, pa naj bi dopolnjevali tečaji! Pohvalno je delo nekaterih ljudi za napredek našega gospodarstva, toda teh ljudi je še Premalo!
Drugo vprašaje rt vprašanje našega obrtništva in delavstva. Obrtna izobrazba vpije po izpopolnitvi. Večkrat trde, da bi rabili še eno realno gimnazijo v Mariboru. Toda neprimerno koristnejša za vse ozemlje bi bila srednja tehnična šola s prideljeno obrtno-nadaljevalno šolo.
Pri presojanju dijakov v šoli pa nastane še eno važno vprašanje. Profesor o-ceni dijaka negativno, tega ali onega, in to popolnoma pravilno in logično; dijak pa prosi, da mu popuste, in to tudi popolnoma pravilno in logično, ker se nima nikamor več obrniti. Rekli bi, da tu ni na mestu sentimentalnost, ker življenje samo tudi ne pozna sentimentalnosti. Res — toda to ni nobena rešitev! Morda bi se pa dijak drugod prav dobro obne-
našimi šolniki)
sel in tudi dobil veselje za delo, a so mu danes razna pota zaprta.
Pred vsem še premalo upoštevamo meščansko šolo. Ta šola predstavlja tip, ki učni potrebi večine našega prebivalstva sijajno ustreza. Lažja in praktičnej-ša od gimnazije, — in tudi ljudstvu bolj dostopna, bi smela imeti meščanska šola v gotovih primerih tudi prosto pot navzgor, enako kakor nižja gimnazija. Za študente več izbire — zato pa tudi strožja izbira! In vsem in vsemu bi bilo u-streženo. A kar zadeva univerzo, bi bilo želeti, ne samo da ostane neokrnjena, temveč da se še bolj izpopolni, tako recimo na tehniki z oddelkom za lesno tehniko (papirna tehnika, tehnologija lesnih produktov) itd. Sprejeti pa naj bi bili le odlični in prav dobri abiturijenti. Tako bi šola zopet zadobila svoj pravi pomen v življenju.	xy.
Velika športna tombola.
katero priredi prvi slovenski športni klub Maribor, bo v nedeljo 26. tm. ob 14. na Trgu Svobode. Prva tombola bo znesek 3000 Din v gotovini, nadalje: spalnica iz trdega lesa, velika moderna kuhinjska omara, šivalni stroj, športno kolo, lep kanu-čoln, otomana, smučarska obleka po meri, dve svileni obleki, 1000 komadov opeke, vreča moke in 25 kg sladkorja. Na tomboli bo tudi nad 500 drugih dobitkov, kakor drva, premog, živila in vsi, ki iščete srečo, kupujte pridno tablice za to športno tombolo. — Tablice so na prodaj v trafikah in stanejo le 3 Din. Glavni dobitki bodo razstavljeni v izložbi trgovca Preisa v Gosposki ulici.
Preveč zahtevano.
Ona (jokaje, vsa iz sebe): Delaš z menoj kakor s psom, oh...
On: Kako to vendar?
Ona (še hujše ihte): Ker zahtevaš od mene zvestobo!
Sokolstvo
Zlet koroškega okrožja MSŽ.
je bil preteklo nedeljo v Guštanju. Po dopoldanskih skušnjah je bila štafeta na 1.500 m, za katero je nastopilo devet četvoric. Zmagala je četvorica društva Siovenjgradec. Pripomniti moramo, da treba za štafeto nekoliko več predpriprav in boljšega terena, potem tudi ne bo nezgod, kakor seietokrat ena primerila. Po štafeti je šla povorka z jeklarne v trg in k Sokolskemu domu, — za naše razmere impozantna povorka! — Popoldanski nastop je obsegal 12 točk, med temi kot posebnost tek v krogu, ter posebno točko domače dece in naraščaja iz Vuzenice. Nastop je trajal dve uri. V orodni telovadbi smo pa pričakovali nekoliko več: ali vsako društvo s svojo vrsto, ali pa samo res dobre moči iz društev, — tu je bila pomanjkljivost vodstva! Tudi je danes dovolj izbire telovadnih muzikalij za 16 štiričetrtinskih taktov, da ne bi bilo treba za telovadbo vse dece poslušati vedno enoinisto lajno. Po nastopu, s katerim je pravzaprav bilo otvorjeno guštanjsko letno telovadišče, se je razvila prav animirana zabava, in smo uverjeni, da je kakor moralni bil tudi gmotni uspeh prireditve zelo zadovoljiv.	.{£_
Sokolski nastop v Murski Soboti.
Preteklo nedeljo je bil v Murski Soboti krasen sokolski nastop, katerega so se udeležili Sokoli in Sokolice iz vsega Prekmurja in celo tudi mnogi gosti z
Murskega polja. Dopoldne je bil na progi Cankova - Murska Sobota in Mačkovci - Murska Sobota štafetni tek članov sokolskih čet iz Cankove, Gederovcev, Zenkovcev, Brezovcev, Gornjih Petrovcev, Gornje Lendave, Mačkovcev in Pe-čarovcev. Zmagovalci so prejeli lične diplome. Popoldne so nastopili pri prostih vajah Sokoli, Sokolice, četaši, naraščajniki in deca. Vse proste vaje, kakor tudi vaje na orodju so pokazale, da se v prekmurskih telovadnicah pridno in resno dela. Posebno pozornost je zbudil nastop kmečkih fantov vaških Sokolskih čet. Ob koncu so nastopili tudi domači vojaki s puškami. Obisk je bil nenavadno velik. Prekmurci so prišli od blizu in daleč, da vidijo svoje telovadce in telovadke.
Izredni občni zbor gostilničarske zadruge
Jutri v četrtek ob 15. uri bo imela mariborska gostilničarska zadruga pri »Me-ranu« izreden občni zbor. Poleg drugih važnih zadev bo ta zbor pretresal nov tro šarinski zakon in razpravljal o znižanju cene pivu. Gostilničarji zadružniki, udeležite se polnoštevilno občnega zbora!
Iz društva državnih upokojencev
Društvo državnih upokojencev in upokojenk, podružnica v Mariboru, ima svoj občni zbor v petek 24. t. m. ob 6. uri zvečer v veliki dvorani Nabavljalne zadruge v Mariboru. Na zbor so vabljeni vsi upokojenci in upokojenke.
Spori
Železničarsko nogometno prvenstvo.
V soboto in nedeljo so igrali v Nišu železničarski nogometni klubi za prvenstvo, katero si je priboril subotiški ŽAK. Tekmovali so samo zmagovalci posameznih skupin. Slovenijo je zastopal železničarski prvak, mariborski SK Železni čar, ki je zasedel drugo mesto. Posamezne tekme so se takole odigrale: Maribor: Zagreb 1:2 (zmago je odločila šele enajstmetrovka v podaljšku igre, ker je ostala tekma v normalnem času neodločena), Subotica:Zagreb 2:1, Subotica: Sarajevo 2:1, Maribor :Sarajevo 3:0. Točk so dosegli Subotica 4 z goldiferen-co 4:2, Maribor 2 (4:2) Zagreb 2 (3:3), Sarajevo 0 (1:5).
Uspeh Venutlja v Zagrebu.
Na izbirni tekmi Sokola v Zagrebu le tekel Venuti, član Sokola matice, 100 m v času 11.6 sek. To je najboljši čas, ki ga je kdaj dosegel Mariborčan na tej progi.
Z Dravskega polja
Velik nočni požar v SUvnicl. V ponedeljek ponoči je nenadoma začelo goreti v gospodarskem poslopju posestnika Ivana Viharja v Slivnici. Ker je bilo poslopje krito s slamo, je stala mahoma vi plamenih tudi stanovanjska hiša. Prihitele so takoj požarne brambe iz Frama, Razvanja in Hotinje vasi, ki so pa imele, veliko težav z gašenjem, ker ni v bližini nobene večje vode. Zgoreli so poleg že novega sena tudi vsi gospodarski stroji in nekaj živine, tako da trpi posestnik nad 75.000 Din škode, ki je le deloma krita z zavarovalnino. Najbrže je tudi tu bila na poslu roka požigalca.
Samomor. V noči od četrtka na petek minulega tedna si je končal življenje Vinko Fideršek iz Hotinje vasi. Spil je večjo količino octove kisline in kljub takoj šnjemu prevozu v mariborsko bolnico podlegel notranjim poškodbam. Dobrega in poštenega sina edinca bodo starši, kakor tudi društva, katerim je bil delaven član, težko pogrešali. Kaj je gnalo mladeniča v smrt, ni znano, domnevajo pa, da nesrečna ljubezen. S težko prizadeto rodbino sočustvuje vse.
Ponoven vlom je bil izvršen v noči na ponedeljek v župnijski urad v Slivnici, a sreče vlomilec ni imel. Odnesel je le enega kovača ter za par dinarjev drobiža, dasi je premetal vse predale in miz-nice. Ker je bil vlom izvršen enako ter; na istem mestu kot zadnji, sumijo, da je bil m delu en in isti tič.
Zadnja konferenca
(Iz'lutkovnega gledališča.)
Konferenčna dvorana. Eno okno je odprto. Od časa do časa je slišati lajno berača. Bliski in gromi, nevihta.
Neki govornik:	Rešitev	Evrope,	da
vesoljnega sveta, ne trpi nobenega odlašanja več. Česar potrebujemo, (sklene roke), je mir, pravičnost, medsebojni sporazum. Na nujno vprašanje narodov o katerih usodi sklepamo, — kaj je storiti? odgovarjam jaz — in brezdvonmo izražam-s tem jasnim odgovorom tudi mnenje in prepričanje prijateljskih narodov, — pravim torej: storiti je treba, kar je potrebno! (Vsestransko odobravanje.) V bistvu, to smem torej na veselje sveta ugotoviti, v bistvu si je konferenca edina. (Viharen aplavz.) Preostaja samo še, da določimo sedež prihodnje konference. (Se usede.)
Prvi konferenčnik: Predlagam iz gotovih političnih ozirov Biarritz. —
Drugi konferenčnik: Jaz bi iz istih ozirov glasoval za kak kraj na Južnem Tirolskem, na primer Gossensass.
Tretji konferenčnik: Mislim, da smo našim slovanskim prijateljem dolžni počastitev, in predlagam zato za sedež prihodnje konference, recimo, staropoljsko mesto Karlove Vari.
Četrti konferenčnik (svojemu sosedu tiho): Mož niti ne vč, da leži to mesto v Jugoslaviji...
Drugi govornik:	Gospoda	moja!	V
imenu mojega naroda, ki je strastno vdan načelom svobode, človekoljubja, pobratenja narodov, predlagam... (Polglasno slugi); Snravite že vendar tistega nad-
v
Čarovniška romantika na Kleku leta 1932
Na plesišču čarovnic na gori Brocken (nemškem Kleku) je poizkusil predsednik neke angleške družbe za raziskovanje okultnih pojavov po starih čarovniških pravilih spremeniti kozla v mladeniča. Slika nam kaže: Sredi »čarovniškega kroga« stoji »devica čistega srca«, s katere pomočjo hoče čarovnik spreme-niti kozlička v lepega mladeniča. Eksperiment se je baje čudovito _ ponesrečil.
ležnega lajnarja tam zunaj proč! (Sluga stopi k oknu, govori ven.) ... predlagam torej, v svrho posvetovanja o tistih vprašanjih, ki zahtevajo takojšnje rešitve in ne trpijo najmanjšega odlašanja več, predlagam, da se imenuje komisija, ki naj v teku šestih mesecev poroča pododboru. (Splošno, živahno pritrjevanje.)
Tretji govornik: Gospoda moia! Moja
slavna, plemenita domovina, ki se njena odločna mirovna volja zrcali v njeni ne-premaglivi armadi, je mnenja, da se mora nekaj zgoditi, sicer se utegne nekaj zgoditi! (Pritrjevanje.) Kaj hoče svet?
Z ulice zunaj klici bližajoče se množice: Kruha! Dela! Miru!
Klici gospodov za konferenčno mizo: Zaprite okno! Saj konferenca ne more
niti zasedati pri tem hrupu. (Sluga zapre okno.)
Neki konferenčnik: Kakšna sodrga pa je to, ki razgraja tam zunaj?
, Sluga: To so ljudje pete internacionale. Od občestva tistih, ki hočejo živeti!
Drugi konferenčnik: Nevarni elementi.
Klici izza mize: Policijo! Policijo!
Sluga (pri oknu): Dež jih je pregnal. (Prestrašeno): Za božjo voljo, to ni več dež, to je vesoljni potop!
Neki konferenčnik (smehljaje): Šele za nami, prosim!
Tretji govornik: Nadaljujem torej; Ta konferenca, ki enako kakor prejšnje in prihodnje, noče drugega kakor samo srečo narodov... Bog nam je priča..< (Blisk in grom. Vrata se odpahnejo. Vstopi:)
Orni gospod (s palico v roki).
Klici: Kdo si dovoljuje motiti konferenco ... Kdo ste vi?
Sluga: Jezus Marija! (Se prekriža.) Hudič!
Črni gospod: Želja vseh bednikov te zemlje, naj vas že enkrat vzame vrag, je prodrla do Boga. On je uslišal to željo. Poslan sem, da napravim konec.
Nekateri (ga prekinejo): Poslan? Od koga? Kje imate poverilnico?
Neki nemški diplomat: Mar se hočete izdajati za angeja Gospodovega? Kje je vaš meč? Angel brez meča nasprotuje vsaki nemške predstavi!
črni gospod: Konferenca je zaključena! (S palico razbije okno. Blisk in tresk. Nastane popolna tema. Šumenje udirajočega valovja.)
Neki glas: Da mn it! Tisočo konferenco bi bi! še rad doživel.
(Zagrinjalo,)
ja torpednih rušilcev britske admiralitete, obstoječ »Windsor«, »Walpole«, »Vindette« in »Westminster« nišče svobodnega mesta Gdanska, kjer ostane v<
Žena potapljala (beraču): Nite, siromak, darujem Vam to-le po-noSeno obleko svojega moža.
f/tf 5jf v
T. SOKLIČ Maribor Sj.
Maribor, Aleksandrova 13
Mariborski »V E Č ER'NIK« Jutra
V Mariboru, dne 21. VI. 1932^ mmmmb—h
VOHUNI 30
Iz tajnih arhivov.
Ker pa Švica nima premogovnikov in železnih rudnikov, je bila vedno odvisna od Nemčije, ki ji je pošiljala te zemeljske zaklade. Kljub pomanjkanju delovnih sil pa je Nemčija še nadalje zalagala svojega nevtralnega soseda s temi proizvodi, ker je v zameno dobivala maslo, mleko in sir iz Švice.
O načinu uporabe premoga in železne rude pa niso bili stavljeni nikaki pogoji, ker do tedaj še niso bila nastopila taka vprašanja. Da so bili z nemškim premogom kurjeni tudi angleško poslaništvo in konzulati v Švici, je bilo postranskega pomena, kan ie Nemčija tudi enostavno prezrla.
Zelo čudno pa je, da so bili nemški agenti v Švici proti nekaterim dejstvom, ki bi jih morala vendar zelo zanimati, popolnoma slepi. Premog in železo, ki so ga potrebovale municijske tovarne, delujoče za antanto, je bil iz Nemčije. Delavci so to vedeli in so se stalno temu smejali. Bila je to zabavna snov za razgovore, ki je ljudem v najžalostnejših časih izvabila smehljaj. Stvar se je raznesla, kmalu se je vsa Švica smejala.
Tovarne, ki so delale za zaveznike, so bile najmanj že tri mesece oskrbovane z nemškim premogom in železom, den so prejele švicarske oblasti noto, da bo Nemčija ustavila izvoz premoga in železa, ako še nadalje dajali tovarnam, ki sovražnika. Ali je v tem primeru .vedala nemška tajna služba, ali poročila agentov šla skozi toliko da je prepoved tako pozno prišla, težko povedati.
Najbrže je bilo to slednje, kajti sveti rokracij je vsemogoč.
Med vojno je bila Švica zavetišče mnogih nesrečnih ljudi. Večinoma so to bili zakonci, ki so pripadali različnim dr-
žavam, tako, da je mož pripadel eni vo-jujoči se stranki, žena pa drugi. Te ljudi so vsi sumničili vohunstva, njihov položaj je običajno postal tako neznosen, da so se morali izseliti v kako nevtralno državo.
Tudi »brczdržavni« ljudje, ki niso imeli pravice do potnega lista katerekoli države, so se odselili v Švico. Pred 1.1914. niso imeli nobenih težav, ko pa je izbruhnila vojna, so jih od vseh strani sumničili in so bili srečni, ako so lahko odšli v nevtralno državo. V nasprotju z njimi pa so bili ljudje, ki so imeli po več državljanstev. Kapitan H., ki smo ga omenili v prejšnjem poglavju, je nekoč izjavil, da mu največ skrbi prizadevajo Ciperčani.
Pred letom 1914 je otok Ciper imensko pripadal Turčiji, imel pa je grško prebivalstvo, kateremu so vladali Angleži. Na vzhodu veljajo Grki kot zelo prebrisani trgovci in neki pregovor pravi, da šele
deset Židov prevara enega Grka. Grki z otoka Cipra so med vojno delali temu pregovoru vso čast, kajti iztaknili so, da lahko nastopajo kot člani obeh vo-jujočih se strank. V Švici je bilo vedno nekaj teh ljudi. Večina je bila udeležena pri finančnih poslih in si je nabavila tako turški ko angleški potni list. Nasprotnika sta se jih posluževala kot vohunov. Ciperčani pa so bili preveč zviti in prebrisani, tako da so se jih le v sili posluževali.
Primer nekega K., za katerega je zvedel tajni urad, gotova spada med najbolj čudne svoje vrste. Mož se je rodil na Martiniqueu (Francoska Zapadna Indija), imel pa je nemške starše. Iz neznanih razlogov pa je najbolj obvladal angleški jezik, oficijelno pa je bil podanik državice Monaco.
Sumili so ga od vseh strani. Če se je približal Nemcem, so rekli, da je angleški ali francoski vohun; če sc je pa približal
Obisk angleške mornarice svobodnega mesta Gdanska
Divizija
iz rušilcev »Camp-je priplula v prista-več dni.
pripadnikom antante, so ga sumili kot nemškega vohuna. Brez dvoma sfa si tajna urada obeh strank nad njim belila glavo. K. pa je bil zaradi svojih zamotanih razmer glede državne pripadnosti tako preplašen, da jeostal strogo nevtralen.
Med vojno je bilo v Švici tudi mnogo ljudi, katerih pripadnost je bila vsem znana, toda s čem so se pečali in kakšen poklic so imeli, pa ni bilo natančno ugotovljeno. Mnogi so bili pacifisti, ki so hoteli za časa vojne bivati v nevtralni državi; drugi pa so videli v Švici dobro izhodišče za dobičkanosne kupčije. Ljudi, ki niso pripadali ne k pacifistom ne k dobičkarjem, pa so od vseh strani sumničili, čeprav je bil le malokdo tako netakten, da jim je stavil neljubo vprašanje: »Kaj pa vi baš v tem času delate v Švici?«
Nekemu zgovornemu Amerikancu pa se je pripetilo, da mu je neka radovedna dama stavila to neljubo vprašanje. V njeno največje začudenje pa je dobila za odgovor: »O, jaz sem vohun!«
Če je ta mož res bil tajni agent, ni znano, če pa je res bil, potem se je ravnal poznamenitem Bismarcku, kateremu je bilo načelo, da pove čisto resnico, kadar je hotel prevariti nasprotnika. Je pač čudno dejstvo, da ljudje v kritičnih časih verjamejo še tako gorostasne stvari, medtem ko puščajo resnico popolnoma v nemar. Tako napačno stališče napram dejstvom pa niso zavzemali samo častniki na fronti, ampak tudi civilno prebivalstvo, ki se je dalo le prerado varati.
Beraška skromnost.
Gospa: Imam še par starih hlač od svojega moža, a vam bodo gotovo prevelike.
Berač: No, kaj pa, če bi mi dali še dobro kosilo, gospa, da mi bodo hlače bolj pravi
o s po dinje pozor /
V četrtek, dne 23,
In petek, dne 24.
mi	junija
bo predvajan praktično od 8.—12. ure in 2.-6. ure novovrstni patentirani aoarat
za konserviranje
MAL
v trgovini z kuhinjskimi potrebščinami ALBERT VICBL, Rotovški trg St. 8
SpoStovana gospodinja, k temu predvajanju najvljudnejše vabimo, da sc morejo prepričati o velikih prednostih tega aparata
lavna licitacija
Razna manufaktura, ca 100 kg modelov iz mavca in stara obleka in perilo se bo prodalo na javni licitaciji v tovornem skladišču, Maribor, W73 Glavni kolodvor 24. jun. ob 10. uri.
Večja stanovanje
v središču mesta iščemo.	imo
Ponudbe na upravo »Veternika** pod »Lepe**
Opravilna številka:	E	IX	1232/32
Dražbeni oklic
Dne 27. julija 1932 dopoldne ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin
Polovica
zemljiška knjiga: Koroška vrata vi. št. 103 Cenilna vrednost:	Din	38.405*—
Najmanjši ponudek: Din 19 202*50
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Okrajno sodišče v Mariboru
dne 5. luniia 1932.
Ha prodaj
Vprašati v upravi „Jutra“ in ..Vačernika'
večja množina
makulaturnega
■MtopnOd m (prejmeta
Solina.
najpreglednejša kartoteka
Soklič, Maribor Tel.2510
160
Stanovanje,
(dve sobi, kuhinja in pritikline) oddam s 15. julijem. Vprašati Tattenbachova ulica 26 I, levo.	1968
Gumbe iz blaga
izdeluje najboljše Plankl, Tattenbachova ulica 16 III.	1974
Krajevni šolski odbor v Razvanju
kupi dobro ohranjeno
žefezn iteč
novejše konstrukcije za gretje ca 210 m’. 1905 Ponudbe na gornji naslov.
Kupim kompletno spalnico,
moško ali damsko kolo Din 600—, kakor tudi drugo razno pohištvo. Plačam dobro in v gotovini. Makor, Studenci, Aleksandrova c. 1.	1969
Kolesa kradejo na debelo I
Zato prijavite Vaše kolo, predno Vam je bilo ukradeno, pri »Kolozaščiti«, Kralja Petra trg 6.	1957
Sobo In črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago, Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3, za kavarno »Astorla«.  ________________________________?
Tednik »Zabavni list«
z gratls slikarsko galerijo v formatu razglednic, Stražišče. Posamezna številka samo Din 1.—. Zahtevajte brezplačne ogledne številke!
Kupujte kolke „Protituberkulozne lige“
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: JOSIP FR. KNAFLIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d-, predstavnik
DETELA V Maribora,