useone vesii. Smrt za Slovence zaslužnega moža. V starosti 80 let je preminul v Ljubljani g. piofesor Anton Novak, ki je oče siovenBke stenografije. Rodil se je leta 1856 v Mengšu na Gorenjskem. Po z odličnim uspehom končani gimnaziji se je posvetil jezikoslovju, katerega je študiral na Dunaju in je služboval pozneje kot profesor aa Kranjskem. Nevenljive zasluge si je pridobil za Slovence, ker nam je priredil Gtenografijo. Rajni je bil neustrašen narodnjak ter pravi krščanski mož, ki je evesto izpolnejval cerkvene dolžnosti. Naj mu ostane med Slovenci ohranjen časten lr>, hvaležen spomin! Nesreče. Nepreviden drsalec. Friderik Marek, 12 letni sinko gostilničarja, se je drsal v Mariboru s tovariši po levem bregu Drave, ki je radi hudega mraza daleč zamrznjena. Fant se je upal predaleč in je padel v Dravo. K sreči se je oprijel ledene plošče in ves premražen klical na pomoč. Pokiicani reševalci so fanta rešili s plošče in ga prepeljali na dom. Motociklistična nesreča. V Št. Janžu pri Slovenjgradcu ima trgovino Vinko Jamnik. Omenjeni se je vračal iz Dravograda proti domu na motornem kolesu po ozki ter ovinkov polni cesti ob Mislinji. Pri nenadnem srečanju z vozom je opazil pred seboj 82 letno Marijo Skrube, ki je Hesla svojemu sinu kosilo. Zavrl je vozilo, a kljub temu je podrl starko in zadel ob voz. Jamnik je obležal nezavesten. na cesti s prebito lobarijo in z drugimi poškodbaml. Stara ženica ima le lažje praske na glavi in zlomljeno roko. Poškodovanca so odpeljali v bolnico v Slovenjgradec. Otrok smrtno ponesrečU. V maribornko bolnico so spravili pet " • pol Ieta starega Drejčka Ferk s počeno lobanjo. Fantek je padel v Žerjavu po strmem pobočju in je priletel z glavo ob kamen. Otroku v bolnici niso mogli pomagati in je podlegel posKodbi. Stroj je odtrgal roko v komolcu 261etnemu delavcu Zorku Kopaču v Ehrlichovi tovarni v Mariboru. S kropom se opekel po celem telesu. Z opeklinami po celem telesu je bil oddan v ptujsko bolnieo kočar Anton Topolovec iz Velikega Okiča. Ko je nesel poln lonec kropa, mu je spodrsnilo, da je padel in se polil. V zadnjem hipu preprečena eksplozija bencina. Osebni avto Franca Mlinarja je pripeljal po cesti od Sv. Marjete proti Ptuju. V bližini Budine se je vnel motor. Šofer Kogovšek je obdržal toliko duhaprisotnosti, da je hitro zaustavil voz, zaprl dotok bencina do motorja, odprl vrata in spravil na prosto štiri osebe, ki so bile v avtomobilii. Ko je bil avto izpraznjen, so ga objeli plameni in je zgorelo vse, kar je bilo gorljivega. Šofer je otel dve pneumatiki in bencinski tank, v katerem je bilo 30 1 bencina, ter je na ta način preprečil eksplozijo. Škoda znaša 30.000 Din. Rešitelj si zlomil novo. Jakob Stamol, 361etni brezposelni natakar brez stalnega bivališča, je opazil na cesti v Braslovqah neko žensko, ki je bila v nevarnosti, da bi jo povozil avto. Skočil je proti ženski, io rešil, pač pa je njega podrl drveči avtomobil in mu je zlomil desno nogo. Po pomoč v celjsko bolnioo so se zatekli proti koncu minulega tedna tile poškodovanci: Jožek Podkraišek, 91etni dninarjev sinko iz Dramelj. Fantek se ja igral pri stro.iu za rez pri posestniku Fr. Kačičniku v Št. Hju pri Draml.iah. Stroj ga je zagrabil in mu je zmečkal štiri prste na levi roki. Ivan Hudej, 311etni posestnik-> • sin iz Tera pri Ljubnem, ima zlomljeno evo roko ter poškodbe na gla vi in po celem telesu. Na povratku pcoti domu sta ga napadla v Teru nek posestnikov sin in neki dninar iz Ivanja pri Ljubnem s koli in sta mu prizadjala zgoraj omenjene hude poškodbe. Mihael Božič, 211etni posestniški sin iz Šentjungerte pri Galiciji, je dobil pred neko gostilno od moškega udarec s sabljo po levi roki in ima pnsekane kite. Naraks Jože, 30letni posestniški sin iz Ložnice pri Žalcu, si je pri vožnji gnoja zlomil levo nogo. — Alojzdj Bračun, 261etni delavec iz Brezna pri Humu ob Sotli, je padel v neko jamo in si je zlomil nogo. Nesreča kolesarja. Na Šmartinski cesti v Ljubljani se je peljal na kolesu 381etni šolski upravitelj g. Peter Horn. Na oledeneli cesti mu je spodrsnilo kolo, padel je in si zlomil levo novo v kolku. Reševalci so g prepeljali v ljubljansko bol~ nišnico. Razne požarne nesreče. V Nasipni ulici na Pobrežju pri Mariboru je uničil nočni in najbrž podtaknjen požar posestniku Vihcencu Uhlerju svinjske in živinske hleve. Gasilci iz Pobrežja in Maribora so imeli zelo težavno delo radi hudega mraza ter pomanjkanja vode. Vodo so morali vleči po ceveh 800 m na dolgo. Uhler je oškodovan po požarni nesreči za 55.000 Din. — V Čretu pri Slivnici je vpepelil ogenj gospodarsko poslopje posestnici Kunigundi Domadenik. Zgoreli sta tudi krava in svinja. Ogenj je nastal vsled iskre, katero je zaneslo iz dimnika na slamnato streho, ki Š6 je užgala in je šlo celo poslopje. — 1200 Din škode je povzročil požar v Celju v Gosposki ulici čevljarskemu mojstru Francu Plevčaku. Požar se je razširil iz peči po sobi in je zgorelo za zgoraj omenjeno svoto peri'a in raznih drugih predmetov. — V noči od Novega leta na soboto je izbruhnil požar v Metliki na pristavi na Komenskem hribu. Na pristavi je imelo osem gospodarjev shranjeno seno, slamo ter razno orodje. Gasilci so se omejili le na omejitev ognja, od katerega je bila ogrožena cela Metlika. Požarna škode je zelo velika. Le nekateri pogorelci so bili zavarova*ii. Požar je bil podtaknjen. Razne novice. županska zveza zopet poživljena. Na ustanovnem občnem zboru Županske zveze je bil izvoljen za predsednika župan iz Nevelj pri Kamniku g. Nande Novak, ki je že bil predsednik zveze od leta 1927 do njenega razpusta. G. Novak je eden najbolj zmožnih naših županov, ki je pretrpel pod JNS režimom huda preganjanja in to samo radi tega, ker je stal neomajno trdno v dr. Koroščevih vrstah. G. Novaku iskreno častitamo k izvolitvi za predsednika županske zveze, ker mu je z njo dano vsaj nekaj zadoščenja za vse krivice, s katerimi je bil bičan kot pravi krščanski mož iz Gorenjske. Znatno povečanje posesti Vinarske ii sadjarske šole v Mariboru. Banovina je kupila za 3 milijone Din sosedni Racerdvor, ki je bil doslej last benediktinskeg? samostana v Admontu v Avstriji. KupIjena posest, s katero bo znatno razširje no imanje vinarske šole, meri 57 ha. Ot: tega obsega odpade 6ha na vinograde. 13 ha na gozdove, 21 ha na njive, 14 ha n; travnike in 3ha na sadovnjake. Nakup Racerdvora ni največjega pomena samo za vinarsko šolo, ampak tudi za celi Ma- ribor. šola bo nam*eč nekaj od zemljišča razparcelirala in pFOdala stavbišča. Falska elekfrika na severni meji. Mariborsko mestno električno podjetje je pričelo 16. novembra z gradnjo daljnovoda v Svečino, kjer je kupila banovina grad benediktincev, kamor pride gospodinjska šola. Daljnovod, ki gre na 12 km, je bil dograjen 31. decembra in je ta dan ob 10. uri dopoldne zagorela v Svečini prva električna luč v transformatorju. V fivečinskem gradu še ni dogotovljena napeljava in bodo imeli tamkaj šele v par dneh električno razsvetljavo. Z daljnovodom od Kamnice do Svečine so oskrbIjena vsa naselja ob tej progi z elektriko. Napeljava toka bo podaljšana do Pesnice in bo segla do Št. Lenarta v Slov. goricah. Kaj se mladini nudi? Liberalni kmetijci vzgajaio kmečko mladino z uprizarja- njem gledaliških iger, kakor je »Vaška Venera«. Da bi mladim gledalcem ne postalo ob gledanju istih vaških Vener dolgočasno, so jim kmetijci oskrbeli spremembo z »Vdovo Rošljinko«. Tej komediji, ki jo je pred leti izdal Cvetko Golar, se je v moralnem pogledu mnogo prigovarjalo. Preko vseh teh protestov je šla Kmetska matica, ki jo izdajajo kmetijci in ki je letos med svojimi štirimi knjigami tudi izdala »Vdovo Rošljinko«. Baje kaže ta igra, kakor poudarja »Kmetski list« (30. decembra), »življensko silo« podeželskega človeka. Ako bodo vaške Venere in vdove Rošljinke primer morale za podeželskega človeka, bo njegova življenBka sila kmalu opešala. škoda mladine, ki se ji kažejo takšni moralni vzori. Njena usoda je, da postane žrtev lahkomiselnosti. »Domovina« objavlja romane in poveBti, v katerih se poleg spolno-ljubezenekih zadev opisujejo zločinski predmeti: kraje, poneverbe, goljufije, laži, natolceiranja, kriva pričevanja, krive prisege, podkupovanje, izsiljevanje, ropi, umori i. t. d. Da bi stvar bila bolj zanimiva, se dodaje kajpada detektivska primes. Ali je to čtivo za mladino? Ali se ne pravi s takšnim opisovanjem navajati mladega človeka k slabemu? Ali more v mladem človeku ostati še kaj idealnega, če se njegov duh ukvarja s takšnimi predmeti? Mladina brez idealov pa je nesreča ne samo za sebe, marveč tudi za narod. Starše in odgovorne činitelje opozarjamo, da takšno čtivo odstranjajo iz rok svojcev, posebno fantov in deklet. SOOdinarski bankovci. Narodna banka je dala 1. januarja 1937 v promet svoj novi bankovec po 500 Din stalne prve izdaje z datumom 6. septembra 1935. Na eni strani bankovca je slika kralja Petra II., na drugi strani rajnega kralja Aleksandra I. Sredi bankovca je dvoglavi beli orel. Slika bankovca je okrašena z okvirjem. Sklep o izdelavi in izdaji tega bankovca je izšel na predlog Narodne banke na željo, ki so jo že večkrat izrazili naši gospodarski krogi, da pride v promet bankovec v vrednosti med 1000 in 100 Din. Samo po sebi se razume, da izdaja novega bankovca ne pomeni povečanja obtoka, ker se izda samo v zameno za bankovce, ki so že v prometu, ali pa za redno poslovanje banke v skladu z obstoječimi zakonskimi določbami (eskont, lombard, devizni posli in drugo). Z izda- jo tega bankovca je vlada ustregla upravičenim zahtevam gospodarskega sveta za olajšanje denarnega prometa. Stari nadvojvoda Friderik umrl. Iz Budimpešte so razglasili pred novim letom, ia je umrl na svoji posesti bivši nadvojvoda Friderik, nekaj let vrhovni poveljaik avstro-ogrske vojske v svetovni vojni. Pokojni nadvojvoda je bil rojen 4. 6. 1856 v Velikih želovicah na Moravskem kot sin nadvojvode Karla Friderika, drugega sina zmagovalca pri Aspernu nadvojvode Karla, čegar starejši sin je bil 1. 18y5 umrli zmagovalec pri Custozzi nadvojvoda Albrecht, ki pa ni zapustil nobenih otrok. Za njim je podedoval pokojni nadvojvoda Friderik na ozemlju stare avstro-ogrske monarhije velika posestva, ki so obsciala 154.672 ha zemlje v 55 okoliših s 141 pristavami in 45 gozdnimi revirji. štiri petine te posesti so bile v nasledstvenih državah ter so bile po končani vojni zaplenjene. Njegovo je bilo tudi veleposestvo Belje pri Osijeku v Jugoslaviji. Med avr'-o-ogrskim vojaštvom so bile - iuie njegove dobave vojski pod imenom »Dor-gemiise«. V vojaško službo je stopil leta 1871 ter je postal leta 1905 generalni inšpektor. Ob pričetku svetovtie vojne j? bil imenovan za vrhovnega poveljnika avstro-ogrske vojske, meseca decembra 1914 pa za maršala. Po smrti cesarja Franca Jožefa I. ga je cesar Karel meseca februarja leta 1917 odstavil kot vrhovnega poveljnika radi nezmožnosti. Kako redim angorske zajce? Zelo praktična knjiga s slikaml po 6 Din. Narofiite v Tiskarni sv. Cirila. Rfoške, ženske, fantovske in dekliške obleke, perilo, čevlie, se naiceneiše kupi v starinarni JULIJA NOVAK, Maribor, Krčevina, Aleksandrova 6. 20 Obžalovanfa vreclnl slučafl. Zadeva s ponarejevalnico v Badvanju zavzema večji obseg. Večkrat smo se že bavili z razkrinkano ponarejevalnico za jurje in stotake v Radvanju pri Mariboru radi katere je pod ključem že več oseb, Ie glavni krivec 69 letni fotograf Franc Rupnik je še na svobodi nekje na Hrvaškem. V zadnjem tednu so predali orožniki v preiskovalni zapor 401etnega čevljarja Franca Majcena s Pobrežja pri Mariboru, o katerem sumijo, da je bil v ožjih stikih s ponarejevalci. Z devetimi jurji je hotel popihati v Dalmacijo. Elektrotehnik Tihi v Mariboru je poslal svojega 151etnega vajenca z devetimi jurji na pošto. Dečko pa ni izpolnil mojstrovega naročila, ampak se je usedel v celjski avtobus in je hotel pobegniti v Dalmacijo. Ko fanta ni bilo ob pravem času s pošte, je mojster obvestil policijo, ki je brž dognala, da se pelje z avtobusom v Celje, kjer ga je čakal pri izstopu detektiv. Pri nepridipravu so dobili še ves denar. Manufakturno blago sta kradla. V trgovino Paš v Mariboru sta se natepla moški ter ženska, ki sta sunila 450 Din vreden kos blaga. Trgovec, ki je hitro opazil, kaka kupca je imel, se je podal s pomočnikom za parčkom in ga je dohitel na Rotovškem trgu. Na policiji so ugotovili, da sta ravno ista dva ukradla trgovcu Pašu pred 14 dnevi 1200 Din vreden kos svile. šestim posestnikom so odnesli tatovi po Slovencih goricah zadnje dni 45 kokoši. Strašno dejanje živčno bolnega očeta. Dne 3. januarja zjutraj5 se je zgodil v Hrastju-Mota pri Ljutomeru žalosten slučaj obupnosti živčno bolnega očeta. Miroslav Vavpotič, bivši upravitelj pošte v Križevcih pri Ljutomeru, je bival že več mesecev na posestvu svoje žene v Hrastju-Mota, ker je imel bolezenski dopust. V kratkem bi naj bil vpokojen in tega se je bal v prepričanju, da kot višji poštni kontrolor ne bo mogel shajati s pokojnino. Iz te bojazni je hotel vzeti iz šole svoje« ga sina, ki je obiskoval gimnazijo v Ptu« ju. Ko se je vrnila Vavpotičeva žena 3. t* m. od rane službe božje, je našla dom* moža že mrtvega s prestreljeno glavo, 11letni sin Mirko pa je še dajal znake živIjenja. Fanta so naložili in peljali v bolnico v Soboto, kjer ni bil sprejet radi obupnega stanja. Mirko je na poti proti domu umrl. Ravnokar opisano obupno dejanje bolnega četa je globoko pretreslo celo okolico. Krogla ga je oprasnila. V fantovskem pretepu v Novi vasi pri Ptuju je bilo oddanih več strelov. Ena krogla je oprasnila Franca Crešnika, sina pošestnika. S steklenico po glavi. Konrad Cigelšek, SOletni posestnik z Zgornje Hudinje pri Celju, se je sprl v krčmi z nekim zidar« jem. Razljuteni zidar je pograbil steklenico in je z njo tako močno udaril Cigelšeka, da mu je prebil lobanjo. Dobrota je sirota. Franc L. iz Sevnice ob Savi, brezposelni mesarski pomočnik, se je izučil mesarske obrti pri mesarju Kraglu v Sevnici. Obolel je in se je zdravil dalje časa v Ljubljani. Po odpustu iz bolnice se je zatekel za praznike h Kraglovim, kjer so ga gostoljubno sprejeli. Fant je prijaznost svojim gostiteljem poplačal z grdo nehvaležnostjo. Ker je domače razmere pri svojem nekdanjem mojstru prav dobro poznal, je izmaknil ključ, odprl omaro in ukradel iz nje 16.000 Din. Po opravljeni tatvini se je poslovil od Kraglovih in se je odpeljal proti LjubIjani, da bi odprl nekje svojo lastno mesnico. Kakor hitro so Kraglovi opazili tatvino, so obvestili žandarmerijo in ta ljubljansko policijo, ki je tička kmalu imela. Aretirani je vse odkrito priznal. Našli so pri njem še 15.633 Din, katere so vrnili lastniku. Nad domače žvali se je spravil. Manjši posestniki ter rudarji s svojimi hišicami preživljajo v zadnjem času v Zagorju ob Savi hud strah. Še neodkrit zločinec ubija v nočeh po hlevih koze, ovce in svinje. Značilno pri tej hudobiji je to, da žival zakolje in jo pusti v hlevu. Doslej je ubil že sedem koz ter ovc in eno svinjo poeestniku Kukovici. Kukovica je lopova pri prvem nočnem obisku pregnal in je pritrdil električno žico na zapah hleva, da bi vlomilca na ta način ujel. Kljub osiguranju z električno silo sta našla zakonca Kukovica v svinjskem hlevu mrtvo svinjo. Zločinec je elektrinčo žioo opazil in jo vrgel na svinjo tako, da jo je ubil. Zagonetnega zlobneža zasleduje žandarmerija z vso vnemo. 'Ł>, st,''\. '• Sfc Bv. oče Pij XI. je smrtno-ncvarno bolan. ^redsednik Županske zveze Nande Novak. V rdeči španski armadi se ne bojujejo toliko Španci, ampak komunisti iz Nemčije,! Italije, Čehoslovaške, Belgije in Rusije. Na španskih bojiščih je sneg. Na »,liki v uiii.o posiojaiike «*» ^orovju Guuarrama na prelazu Alto de Leon.