Prejeli smo pismo
»Kunstlerjeva kovačnica kulturni spomenik«
V glasilu NAŠA KOMUNA št. 11/12 z dne 12. sept. 1989 je bil objavljen članek brez podpisa »Kunstlerjeva   kovačnica   kulturni   spomenik«. Članek navaja povedane neresnice, zato, po Za-konu o tisku objavite moj celotni odgovor v na-slednji 13 št. vašega glasila.
Na junijskem zasedanju delegatov občine Ljub-ljana Vič-Rudnik, se je predstavnica izvrSnega sveta Tatjana Brank «... najprej opredelila do pisnih pripomb dedičev Kunstlerjeve kovačije, ki sta si po vsebini v precejšnjem nasprotju.« Na pripombe M. Badjura in M. Cotarja je odgovorila na prvo trditev »... da lastnikoma ob sprejema-nju zazidalnega načrta... ni bila dana možnost podaje pripomb, pojasnila, da je postopek spreje-manja zazidalnega načrta potekal skladno z zako-nodajo...«
O razgrnitvi zazidalnega načrta nismo bili ob-veščeni! Zato tuiii nismo mogli podati pripomb!
»V nadaljevanju se je uvodničarka dotaknila ostalih solastnikov spomenika: Sonje, Barbare in Mihe Kunstlerja... ki ugotavljajo, da navedbe ing. Brateta niso točne, saj se od leta 1942 dalje v navedenih prostorih (kovačnica in kolarnica) ni opravljala nobena kovaška obrt...«
Sonja Muc, se je poročila s Pavlom Kunstlerjem po vojni, dne 14. 11. 1945. Njuna otroka Miha in Barbara sta se rodila kasneje. Predstavnica IS Tatjana Brank pa navaja izjave, tedaj še nerojenih oseb, kot verodostojne pred zborom delegatov! Sonja, Barbara in Miha, so vsi trije skupaj solast-niki le do ene šestine dela Kunstlerjeve kovačije in ne celote. Zanima jih le odškodnina za nepre-mičnine in nimajo odnosa do tradicije in kulturne dediščine.
Predlog trajne razglasitve, zožene samo na pro-stor »kovačnica«, ki ga je pripravil Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (LRZVNKD) ni sinteza vseh obstoječih dokumentov, atnpak je njihovo pravo nasprotje!
Tov. Brankova je na sejah skupščine zatrjevala, da se o začasni razglasitvi ne more več odločati, če se je začel postopek za trajno razglasitev. S to interpretacijo je tov. Brankova delegatom napač-no tolmačila citirano sodbo.
Sodba Vrhovnega sodišča SRS št. U 90/89 z dne 25. 5. 1989, ki je odpravila Odločbo, s katero naj bi se zavarovali le prostor »Kovačnica «, je zahte-vala ponovno preverbo mnenja LRZVNKD, ki se ni sklicevalo s strokovnimi mnenji drugih institu-cij. To sodbo so prejeli organi občine Vič-Rudnik pred sprejetjem Odloka, vendar je niso upošteva-li, čeprav piše v sodbi, da se ta ne upošteva šele takrat, ko je občina že sprejela Odlok.
V  času prejema pa občina še ni sprejela Od-loka!
»Nadalje so bili delegati opozorjeni na članek Gospodarske zbornice Slovenije, ki posebej apeli-ra in zahteva od upravnih organov občine Lj. Vič-Rudnik, naj s svojim delom omogoči začetek gradnje CTK ...«
Članek je brez podpisa. Kdo ga je napisal?
Za gradnjo CTK občina že poseduje dovolj veliko parcelo za severno požarno steno Kunstler-jeve kovačije. Posegi na območje Kunstlerjeve kovačije niso potrebni, saj je bilo to že objavljeno vDELU 1. 8. 1988.
Nasilje, ki ga občina Vič-Rudnik kljub temu izvaja nad nami, že presega vse meje normalnih odnosov v družbi.
Borimo se le za svojo lastnino, ki obenem pred-stavlja veliko kulturno dediščino!
MARIJ ČOTAR LEPI POT 1