2. stev. Novo mesto 15. jíiiuiarja 1^07. XXÏII. letnik. DOLENJSKE NOVICE Izhajajo 1. in 15. vsaeega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naroćnita za NemCijo, Bosno in dri^e evropske driave znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema nrednik, naničniiio iii o/imnila tiskarna J, Krajec nasi, v Novem mestn. aOSPODARSTVO. Troje najpotrebnejših orodij umnega kletarstva. Naloga Hmneija kletarstva je dvojna. Prvi6, vino ae mora ol) trfjatvi pravilno, umno napraviti, đriigič, ž njim se mora potem pravilno, umno naprej ravnati — kletariti. Dalno, pravilno kletarjenje s pravilno napravljenim vinom ima ta namen, da postane vsled njega vino od dneva do dneva boljše, popolnejše ; posebno pa, ■da postane popolnoma stanovitno. O prvem delu naloge umnega kletarstva, to je o umni napravi vina danes ne nameravamo govoriti ; paé pa o drugem, to je, o pravilnem ravnanja z vinom v kleti. DuSa umnega kletarstva je pač snaga, skrajna snaga. K snagi v kletarstvu pa pripada pred vsem to, da se vinske sode, bodisi velike, v kleti ležeče, torej sode ležake, kakor tudi prevožne sode, barigle, polovnjake, po vsakem izpraznenju popolnoma čisto izpere. Popolnoma čisto izprano posodo treba pa se dalje tako sliraniti, da se ne more pokvariti, posebno, eba. Kako bogat spored ! Par minut Čez sedmo uro se dvipne zastor. Nastopi È. g. vikar Watzl, vodja kongregacije. Kazloino, jasno, navdušeno je govoril, govoril kropk^», res iz srca v srce. Govor njegov je tako jasno sestavljen, da ni težko zapomniti si ga. Govoril je nekako takole: Narod, ki ne časti in slavi svojih velikih mož, ni vreden, da jih ima! In Če je majhen narod, pa ima malo takib mož, niti ni vreden, da Živi! Nismo torej storili nié več nego svojo strogo narodno dolžnust, ko smo se potrudili, nocoj po skromnih močeh poslaviti našega nedavno umrlega pesnika Simona Gregorčiča. Brez dvoma: največji naš peanik je Presiren, a najbolj prisrčen, najbolj priljubljen, najbolj „nas" pa je Gregorčič. Ne domišljam si, da bi s svojimi priprostimi besedami mogel pomnožiti slavo, ki jo uživa sirom naše domovine nepozabni naš Gregorčič. Mi, majhna vejica našega naroda, hočemo s svojim delom in trudom in nastopom pokazati le samo to, kako globoko, kako iskreno, kako udano da spoštujemo v Gregorčiču krščanskega in narodnega pesnika. Vse premalo se med nami še vedno upošt^eva pomen umetnostij sploh za razvoj in napredek ljudstva, zlasti pa še pomen pesništva. Ne samo priprostim, kaj pogosto se zdi tudi bolj omikanim krogom pomen pesništva malenkosten, toko nekaka reč odveč! Hvalijo pesnike, ker jih hvalijo drugi, imajo njih pesmi lepo vezane : starejše na polici, novejše na mizi v salonu, a kako malo jih je, ki hi jih bili brali, še manj, ki bi jib bili omeli. Mladina edina ima toliko idealnf'ga ognja, da se res zaglobi vanje, a drugod — žal — le pre- prosto leže zapraèeni, nepoznani, neprebrani, — A vendar je pesništvo najlepša umetnost, pesnik pravi prerok naruda. Bogato nadarjeni ia skrbno izobraženi dnh pesnika stopa y do-tiko z našim duhom samo 8 pomoÈjo lepe, prikupljiïe besede, nam seže globoko v duěo, nam bistri duha, ga. na prijeten in neusiljiv nafin poživlja in polni z novimi, vzvišenimi idejami, budi in krepi in vodi delovanje domišljije ter razvnema srce za najsvetejše vzore ćloveške. Zato morejo pesniki, ki imajo tako moô do Človeške duše, neverjetno moćno uplivati na dušo narodovo ter v ljudstvu zanetiti đubre ali pa slabe strasti, za kakoršne vzore se paé ogrevajo pesniki sami. Kar je dobro in resnično, nam postane v lepi pesniški obliki âe bolj pri-kupljivo, laž in zmota pa se v mehki, sladki obleki poezije ložje prikrade v Človeško srce in odtod v njegov um. Pa naj reče kdo, da je odveč, pretirano, slaviti dobre, velike pesnike kakor je ravno naš Gregorčič? Zgodovina prida, da so biJi prvi učitelji narodov svečeniki in zato najbolj spoštovani, a najvišjo čast takoj za njimi so uživali vsak čas pesniki, in prav pogosto so bili duhovniki sami tudi pesniki. — Zato srečen narod, ki ima mnogo takili vplivnih mož, srečen, ker njih dela ostanejo tudi potomcem ter se pozne rodove razvnemajo in z milo ailo priganjajo k vsemu, kar je dobro, resnično ter lepo. Moderni svet pesnike samo občuduje, a jih ne spoštuje toliko, kolikor bi zaslužili. Naš čas je namreč skoraj do cela prišel ob ideale, le to ima za resnično, kar vidi, sliši, potiplje, popije, poje: to je oni prgubonosni tndi narodnemu življenju skrajno nevarni materijalizem, ki živi bres idej, in zato le občuduje krasno obliko, bogat jezik, bujno govorico, prelestne slike pesnikove, a mu ni mar idej, ki jih je pesnik zavil v to lepo, zunanjo obliko: pri modernem svetu pravi pesniki res ne dosegajo več svojega namena in zato niso več v čislih. Kajti ne lepa, dovršena oblika, ne zveneče rime, ne bajno lepe podobe delajo pesnika velikega, ampak vsebina: milili, vzuri, ideje, Cim bolj vzvišene so te misii, čim lepši 80 vzuri, čim močnejši ideje, ki ganejo dušo pesnikovo in potem narodovo, tim večji je pesnik,, tem bolj ga moramo slaviti. Pa, glej, spet trčim ob moderni svet! Ves udan materijalizmu je kajpada zavrgel najvišjo vseh idej, krščansko, a zametnje in pozablja vedno bolj tudi idejo narodnostno: domorodnih, domoljubnih pesnikov je čedalje manj in manj. Seveda: samo-Ijubni materijalizem nima smisla za nesrečo narodovo, nima čuta požrtvovalnosti za njegove potrebe. Tak tiaš Gregorčič ni: on je krščanski pesnik, «n je res naroden, domoljuben pesnik in zato pesnik vreden vsega našega češćenja! Dovolite malo opazko. Dokazovati svojih trditev ne morem, ker mi je čas odmerjen pretesno. Kdor Gregorčiča pozna, mi bo pritrdil ; kdor pa ga ne pnzna, naj Tsaj nocoj pazno posluša pesmi, ki se bodo tu pele in deklamovalo, vse so njegove in videl bo, da je res, kar trdim: Gregorčič je krščanski in narodni pesnik. Krščansko naziranjeosvetu, krščanske čednosti, krščansko življenje in delovanje, razumevanje raznih krščanskih pniz-nikor: vse to jasno odseva iz njegovih pesmij, to mu polni srce, to dviguje njegove misli najvišje in jih izraža najlepše. Nič pohujšljivega, nič izpodtakljivega, nič protiverskega ne najdeš^ v njem, ako ga bereš prav in brez predsodkov, Vse to krščansko naziranje pa Gregorčiču ni zatrlo ljubezni do domovine, ne, on je zares tudi naroden pesnik. Sedaj gleda domovino kot udovo, otožno, zapuščeno iu mater sirot ter ji izraža svojo gorečo ljubezen. Kot ljubka deva se mu prikaže v duhu, ki jo Ijnbi in ji prisega zvestobo: človek spočetka misli, da bere kako navadno ljubavno pesem, a konec mu kaže, da velja ogenj srca domovini. Tu nas kliče „za dom med bojni grom", tam nas spet navdušeno poživlja: ,iiaš ČolniČ otmimo". In z mogočnimi besedami hoče pozidati narodni dom zedinjene Slovenije, kar bi mu bila največja sreča. Povsod prevladuje domoljubna smer. In da so te pesmi polne prave poezije, res prevzete ljubezni do domovine, kaže, da se dajo tako lepo uglasbiti, tako krasno peti. Manjka nam le Ijndij, mož, ki bi hoteli in znali te pesmi zanesti med ljudstvo in jih tam udomačiti, zato ker manjka tem ljudem prave ognjene ljubezni do domovine. Kaj ne, vzrokov dovolj, da slavimo Gregorčiča? Malo je, kar smo storili, a storili smo z veseljem m ljubeznijo v njegovo počeščenje, da naberemo tudi nekaj doneskov za njegov spomenik ter pomagamo širiti Gregorčiievega duha med našim ljudstvom. Iz vsega Gregfirčičevega Življenja in delovanja pa nam odsevajo še dve tudi nam kot Slovencem prepotrebni čednosti : zvestoba v poklicu in požrtvovalnost. In to je Gregorčičev duh. Ne bom klical v spomin na ta slavnostni večer neljubih do-godbov ia njegovega življenja: kar je, je. A eno povdarjam: ni se izneveril stanu, tudi ne v najhujših časih, stanu v katerem je bil, in ni skrbel za svoj žep, ampak skromno živel, da je živ in mrtev obrnil prihranjeni denar v prid ljudstvu, v .blagor naroda. Vi ljubite naše ljudstvo? Dnbro! Recite: koliko boljše bi bilo za naš narod, da je vsak Slovenec zvest stanu in pu-klicu, vsak po moČl požrtvovalec za narod ne samo z denarjem, ampuk tudi s časom in delom. Ne živimo piB: Že precej let je minulo, odkar se je pojavila pri nag zadružna ideja. Naglo se je razňirjala ; dnnes je število krajev, ki se nimajo nobene zadruge, že jako majhno, ZKdiuiništvo naêlo je pri nas mnngo privržence , ki ao sprevideli, da je ravno zadružna organizacija ono sredstvo, ki more naš narod resiti gospodorskega pogina, ter mu dati pravo prosveto. Rrtzsirjevalci zadiuine ideje ali so lik apostoli od kraja dt» kraja, ter v neštetih zborovanjih pođučevali narod i.itja kakor jrJetlc ifrre. Prav Hjrajali so nam trije zbori, a liiiteniiii so stopili pred tias. Iříra „V zadnjem tronutku" jo času pniijorna sliko v petih dejanjih. V jasni loči nam kaže pojiuboiiosnoat socijaliio-de-inokratičnih načel ter njih vpliv na človfkovo dušo, katera postane neobčutna tudi za najsvetejše vzore in misli. Ji^rali 80 dobro, nad vse izvrsten pa je bil France, mizarski pomočnik; ÍÍ. Cijilcr so znajde v prav vsaki vloj^i, vsiika ticseda vživi v njejffovih ustih in kretnjah, s svojiiu nitst.o]>oiii mihote za seboj pote^mo tudi (Inif^e i^rulce. IJvorana je bila polna. Domača zal)ava v spodnjih prostorih je bila dobro oliiskana in kaj živahna. Odbor Narodne čitalnice) v Novem mestu je za leto 1907 iz sledečih gospodov sestavljen: predsednik Vilko Rihrman, blagajnik Ivan Škerlj, podpredsednik Josip Germ, tajnik Bohuslav Skalický, knjižničar Franc Kttssel. Odborniki gospodje: Jurij Gregore, Edmund Kastelic, Valentin Kompare, Jurij Kozina, Ivan Maselj, Josip Morauc, Vinko Umek, Franc Vadnjal. (Opereta „Mamzelle Nittouche") na novomeškem odrn. Narodna čitalnica v Novem mestu vprizori to soboto dne 19. t m. tridejansko opereto „Mamzelle Nittouche", za katero se kaže po mestu in okolici splošno in veliko zanimanje. Igralci se prav pridno vadijo, zato smemo pričakovati res izvanreden užitek. — Za Člane Narodne čitalnice se lahko dobe v predprodaji v petek dne 18, t. m. znižane vstopnice. Vse drugo na plakatih. Gledališki listi se dobe zvečer pri blagajni, ki ae odpre oh polu 8. zvečer. Začetek predstave točno ob 8. uri, n» kar se opozore zlasti vuanji gostje. Po predstavi sledi plesni venček, (Predpustne veselice) Narodne čitalnice v Novem mestu. Razun gledališke predstave in plesnega *enčka dne 19, t. m,, priredi Narodna Čitalnica na Svečnico dne 2. februarja t. 1. družabni večer s predavanjem in prosto zabavo v čitalnični dvorani in na pustni torek dne 12. februaija t. 1. običajno veliko niaskerado z vojaško godbo. (Rokodelski učenci.) Glede zadnje, notice katero so prinesle Dol. Novice „Rok učenci" sem bil na več krajih in od več oseb nekako napaden, da sem jaz pisec teh vrstic, s katerimi sem baje hotel nekako obsojati sedajni zadtutni odbor ali načelnišlvo, da je isto postalo brezbrižno za versko vzgojo obrtnih vajencev. Prizadet se čuti marsikateri, ker se v t^ notici očita nekaka „hinavsčina" komu, tega ne vem, mislim si da ista beseda tudi mene zadeva, o tem naj sodi pisec sam ! Re.aniei na ljubo bodi pojasneno, da nisem jaz z dotično notico v nikaki zvezi. OdločDO pa povdarjam, da je na mestu bila in želim, da bi imela obilo vspeha od tega verska vzgoja našim učencem. Veseli me se bolj pa to, da se je na novo nastavljeni gimn. ravnatelj gospod Brežnik zavzel zato, da bode posvetil večjo pozornost temu predmetu. Ker je vsak mojster dolžan vzgajati razun obrta še versko nravno svoje učence, kajti to je dolžan spolnjevati, ker je on nadomestmk Starišev učenčevih. Slednji Človek se veseli mladega človeka, Če je posten in veren katoličan, tem bolj se irure pa mojster veseliti svojega učenca ob času ko postane prost učenja med katerim si je nabral dovolj obrtne izobrazbe, ob enem pa tudi verske, katera naj mu bode v poznejšem življenju v pomoč, da se obvaruje raznih nevarnosti, ki mu jih nudi v tako obilni meri današnji sprideni svet. Zato mu bode učenec mojstru gotovo tudi hvaležen in se z veseljem spominjal učne dobe. Ker je svoječasni opomin veljal pred vsem mojstrom, toraj naj se slednji prizadeva brez izgovora pridno pošiljati svoje učence k popoldanskemu šolskemu poduku, kateri se primerno obrtnemu stanu razlaga krščanski nank. Krščanski starisi naj to zahtevajo od mojstrov, katerim so izročili svoje sinove in naj se nato ob sklepanju pogodb nik r ne prezre. Vaša dolžnost je tudi, da si izberete take mojstre, od katerih pričakujete, da bodejo spolnjevali Vašo voljo in skrbeli, da se Vaši sinovi ne popačijo, ampak versko-naravno izgoje, kateri naj bodejo Vam v veselje in ponos obrtnemu stanu. To je tudi želja moja! Mslovič. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu decembru 1906 je 246 strank vložilo 143.583 K 86 b, 2:í8strank vzdignilo 117.165 K 63 h; torej več vložilo 26 410K 33 h. 15 strankam se je izplavalo hipoteinih posojil 21.500 K, 252 menic se je eakomptovalo za 71 462 K, Stanje vlog 2,948.000 K 55 h, deoarni promet 674 768 K 49 h. Vaeh strank bilo je 1183, (Ljudska knjižnica v Kandiji) priredi dne 27. ja-nnvBP)a 1907 v salonu restavracije pri železnem mostu v Kandiji svoj zabavni većer s petjem in dvema predstavama, Vprizorila se bode ena dejanska burka „Fotograf** in „Oreh," prizor iz življenja na kmetih. Natančneje po lepakih. (Pozor na raaskerado.) Ćlani „Ljudske knjižnice" v Kandiji prirede dne 2. svečana t 1. v restavraciji gospoda Windischerja za letošnjo predpustno veselico velezanimivo maskerado. Opozarja se pa, da je vstop le dostojno oblečenim maskam dovoljen. Več prihodnjič in po lepakih. (Nove poštne vrednot ni ce.) Sedanje poštne nakaznice, zatepke in časniški ovoji veljavni so samo do 15. januarja t. I, 16, januarja t. 1. rabiti je nakaznice po 3 vinarje, zalepke po 11 vinarjev in ôaaniéki omoti po 4 v. — Ako ima kdo već teh vrednotnic v zalogi, jih lahko zamenja do 31. marca 1907. Dne 16. janmrja pridejo v promet tudi nove tiskanice za oddajo brzojavk po dva vinarja. Kdor ima še cele brzojavne sklade po 30 vinarjev (Telegrammbloks), jih lahko zjimenja do 31. t. m. Pristojbina za loko-piama .je sedaj tudi 10 vinarjev^ ne več 6 vinarjev, kakor dosedaj. Toliko v pojasnilo, da se obiinstvo lahko obvaruje škode, (Današnji list) obsega dvanajst strani. Gospodarske stvari. — (Gnojilni poskusi v vinogradih.) V svojem spisu „gnojenje vinogradov" sera priporočal med drugimi tudi Šriimovo gnojilo za vinograde, ki se je v drugih krajih, posebno na Nižjeavstrijskem, jako dobro sponeslo. Naprosil sem dotično tvrdko, da mi je prepustila 200 kg gnojila zastonj z namenom, da imajo naši vinogradniki priliko ga izkusiti in sicer je poslala dve vrsti gnojil štev. 1, in štev, 11. Poskušnje je treba napraviti na sledeči način: V 5 do 6 let starem, lepem vinogradu se pognoji 100 trt v kvadratu (torej kvadrat 10 trt na dolgo in 10 na široko) z gnojilom št. I, zraven ravnotak prostor z gnojilom štev, II, in ena ravuotako velika parcela ostace negnojens. Na v.iako trto se vzame lOOg gnojila. Okoli trte se naredi precej velik 80 cm do Im. široka in kakih L5 do 20cm glokoka) skledi podobna kadunja (mulda) in v to se gnojilo enakomerno raztrosi in zopet z zemljo pokrile. Gnojenje trte je treba dobro zaznamovati, da se vidi učinek gnujenja tekom poletja in v jeseni. Lega, zemlja in trte morajo biti v vseh treh parcelah kolikor mogoče enake. Za vsako gnojilno poskušnjo je treba 20 kg gnojil, lahko torej napravimo deset takih poskušenj in sicer najraje v već krajih na Dolenjskem. Kdor ima ia to veselje in pripraven vinograd v nestrmi legi, naj se nemudoma oglasi pri podpisanem. B. Skalický, c. kr, vinarski nadzoruik v Rudolfovem, — (Naročevanje trt.) Sedaj je najpripravnejši čas, da naročamo potrebne trte. Kdor ima letos kaj saditi, naj si preskrbi pravočasno potrebne cepljenke in trte. Opozarjamo na to vse nase vinogradnike, ker se redno dogaja, da išćejo mnogi gospodarji trte še le takrat, ko jih je treba saditi in ko je že prepozno. — (Gnojišče — zrcalo gospodarstva.) Po naprednih deiielah velja gnojniSče Že od nekdaj kot merilo gospodarjeve razumnosti in skrbnosti. In po vsej pravici! Tudi pri nas se da presojati razumnost gospodarja po tem, v kakem redu ima svoja gnojišče. Kdor ne uvideva, da je treba z gnojem skrbno ravnati, ima sploh malo smisla za napredek in za zboljšanje gospodarstva. Zato pa tudi pri nas lahko rečemo: Kakoršno gnojišče — tako gospodarstvo. — (Kedaj je kokošim zjutraj polagati pičo v zimskem času?) Tudi po zimi naj se polaga kokošim potrebna krma, kakor hitro se napravi dan in tega se je redno držati. To ni prav, zlasti,v zimskem času ne, če mora kokoá čakati na jutranjo piČo. Še posebno velja to za nesne kokoši. Ce hočeš imeti dobre koristi, navadi se tndi pri teh živalih na red in postreži jim, kakor hitro se vidi. — (Kako je sogrevati smetano za pinjenje v zimskem Ćaau.) Po zimi je treba pri smetani nekoliko več toplote kakor po leti, da se nam prej nmede! Navadno se segreva na 17 do 18 stopinj po Celziju. S^tgreva naj se pa na ta način, da se postavi posoda s smetano v gorko vodo. Napačno ravnajo tisti gospodarji, ki prilivajo smetani gorke vode, in sicer zaraditega, ker se z vodo — zlasti će ni popolnoma čista — kvari okus in trpežnost presnega masla. Smetana naj se segreje, predno jo stavimo v pinj», p nja se pa v tem slučaju lahko izplakne s čisto gorko vodo. — (Eedno štrigljanje živine) pripomore veliko, da se živina bolje počuti in bolje redi. Dobro čejeni živini zaleže vsa krma veliko bolj kakor živini, ki je zanemarjena, kajti pri dobro Čejeni živini se kožno hlap^uje veliko pra-vilnejše vrši, kakor pri živini, ki ima s prahom in blatom zadelano kožo. řinaiimo tedaj živino vsak dan in ne samo takrat kadar jo gonimo na semenj, — (Mleko visoko brejih krav) dobi navadno neprijetne lastnosti. To mleko rado greni in postane tudi rado žarko (Žaltavo), To prihaja od tod, ker je to mltko bolj bogato na tolščobi, ki se pa rada spremeni. Dssi je bolj mastno to mleko, se vendar dobi iz njega manj smetane in masla, ki je rado slabo. Tudi se smetana iz takega mleka težko umede (spini). Mleko od visoko brejih krav bi se ne smelo prodajati, ker se s takim mlekom kvari tudi drugo mleku in ker ni tako zdravo in dobro, kakor bi moralo biti — (Pazimo na anago pri koritih!) Pri Das ja navada, da puščamo ostanke od enega do druzega krmljenja T koritih. T« ni prav! Po vsakem krmljenju bi se murale korita izprazniti in očistiti. Posebno velja to pa po večernem pokladanju. Ce ostajajo zjedij čez noČ v koritih, potem ni nič čudnega, če se množe podgane po svinjakih, saj jih sami redtmo ! — (Setev domače detelje in trave.) Kdnr hoče domačo deteljo dye leti kositi, mora primešati tndi trave. Za tako skupno setev se najbolj priporoča laška Ijulika. Laška ljulika hitro raste in se najbolj ujema z domačo deteljo. Liška Ijulika daje pa tudi prav dobro in sočno zeleno krmo in bogate košnje. Z^ oralo je treba 8 kg semena od dnmaće de telje in 6 kg semena laške ljulike. Namesto laáke ljubke se seje tudi mačji rep, ki daje pa bolj pozno in pa bolj debelo krmo kakor laška Ijulika. Mačji rep raste bolj počasi in daje le dve košnji. Ker je trpežna trava, ga je tudi težko zatreti. — (Pripravne zmesi travnega in deteljnega semena) za napravo travnikov naj se ne naročajo skupaj, namreč že zgotovljene, ampak naj se vsaka vrsta trave m detelje posebej naroČi in kupi. Potrebna navodila se dobe v kmetijskih knjigah, v Poljedelstvu 11. del, ki ga je izdala Družba sv, Mohorja in v Koledarju za kmetovalca, ki ga je izdal g. mlekarski nadzornik Legvart. — (Kmetijsko orodje) je sedaj po izimi pregledati, popraviti in če treba popolniti, Sedaj je čas za to, ne pa spomladi, ko nastopi čas dela. Za spomladno obdelovanje je že sedaj pripraviti pluge, brane itd. Kdor odlaša, zttpravlj» po nepotrebnem čas, ko je treba nujnega dela. Sicer je pa tudi sramota za gospodara, ki daje popravljati orodje še le takrat, ko je treba z nj m delati. — (Zapisujmo naše dohodke in stroške.) Kdor je vešč pisan u, naj zapisuje vse svoje dohodke in stroške. To je dandanes potreba, ako hočemo bolje izhajati in bolje napredovati pri kmetijstvu. S pomočjo rednega in vestnega zapisovanja najlažje izračunamo, kaj nam več nese in kaj se bolj izplača. To je pa prvi korak k napredku. S takim zapisovanjem pa tudi izvemo, katerih stroškov se je izogibati. Kedno zapisovanje je tedaj najboljši kažipot k varčnosti, ki je dandanes kmetovalcu veliko bolj potrebna, kakor kedaj poprej. — (Lep napredek v vinarstvu.) Do zdaj dobivalo se je po naših do enjskih gostilnicah, kar se domačih vin tiče, le dobra domača namizna vina in ako si je hotel človek kozarec hotelskega vina privoščiti, ponudilo se mu je le ptuj pridelek. No, v hotela gospoda J. Koklič-a, ter v kavarni gospoda L. Žgur;a v Novem mestu, kakor tudi v gostilni gosp. Zurc-a (pri Štemburju) v Kandiji, vise v najnovejšem času napisi na stenah, ki se gla.se: „Izborno boteljako vino, beli burgundec leta 1904, pridelek deželne kmetijske šole na Grmu, je tukaj na prodaj." Po izpovedih takih gostov, kateri so si že to boteijsko vino privoščili, je res izhorno in odločno lep napredek je to, da smo dospeli tudi na Dolenjskem že do pridelovanja floih hotelskih vin in da ne bo treba v tem ozirn le po ptujem, dostikrat kaj malo vrednem, pa za visok ^enar ponujanem pridelku segati. — (Odlikovanja razstavljalcev na vinski razstavi v Ljubljani.) Med dolenjskimi vinogradniki odlikovani ao bili pri tej razstavi sledeči: 1. Z Častno diplomo za izredne zasluge: 1. Državna klet v Novem mesta. 2. Kranjska kmetijska šola na Grmu. II Z častno diplom« prye vrste: 1. Barbo Anton, grof Rakovnik. 2. Bnéar Lavoslav, Kostanjevica. 3. Colarifi Martin, Slinovce. 4. Del Cott Gustav, Ko-istanjevica. 5. Gregorič Ivo, Gadova peč. 6. Gustin Franjo Metlika. 7 dr Janko Hočevar, Krëko, 8, Pfeifer Ivan, Les-kovec. 9. Schôier Albina, L^-skovec. 10. Turnaka graňčina t.niki Ik Novega mesta in Kundije za tteiei; 63 K 40 1,. Qtjspiptl Jane/, Zi>nuaii, trgovec v Spitdiiji Šiíki te pu-«lal 50 klg, korninega zdroba. Dr. Jo$. Marinko. S 5,'6 Pn zahteTaiiju g. Otona Ploja, c. kr. notarja t Črnimiljn kot upravnika konkurznega sklada bo dn» 19. februarja 1907 dopoldne Ob 9. uri pri Hpodaj oznamenjani Boduiji v iibi St. i! dražUa zemljiStia vi. St„ a40 k. Loka imenovanega „Majer" in obatojeiega je biSe, gospodarskih poslopy, travnika in njive. Nepřeno i Éni ni, katera je prodati na dražbi, je določena vrednost TÍHWE, Najmanjši ponudek ^naša 7300 E, pud tem zueskum ne ne prodaje. Dražbene pogoje in listine, ki se tiúejo nepremičnine (»eraljisko-knjižni izpisek, hipotekami iïpisek, izpisek iï katastra, cenitvene zapiMiike itd.; Btneja tisti, ki žele knpiti, pregledati pri spodaj oznameDjeni sridugi, v izbi jt 2 med opravilnimi urami. Prartce, katere bi ne iiripnSCale dražbe, je oglasiti pri sodniji naj-pnzueie v dražbenem obroku pred začetkom draíbř, ker bi se sicer ne luogle razveljavljati gUde nepremičnine same. O nadaijnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo oaebe, katere imajo selaj na nepremičniii pravice ati bremena alt ih eadobe v t«kTi dražbenega postupanja, tedaj aamu z nabitkotn pri aodni, i, kader niti db stanujejo v okolišu spodaj oenamenjene aodnije niti ne jmeni^ejo tej t sodnem kraja etantijočega pooblalËenca. C. kr, okrajno sodišče v Črnomlji, oddelek l„ dne 8. januarja 11107. (36) J)ražbeni oklic. Opr. at, 8 5/6 i« Po zaiitevanju g. Otona Ploja, c, kr, notarja v tVnomlju kot iipra*-sika konkurxEiega sklada bo dne 18. februarja 1908 dopoldne ob 9. url pri spodaj oznanienjeni »odniji, t izbi št. 2 dražba zemljišča; 1.) vi. it. 47, k. o. Čmomeli, obstoječega in paSnikov, 2.) vi. it. 2b2, k. Q. Ćeplje, obatojeći'ga iz gozda. 3.1 Ti. 6t.837, k. o. Majerle, obstoječega iz gozda, 4.) vi. it. (t44, k. o. Črnomelj, obstoječega iz spainika, 6.) vi. St. Mň, k. o. , 6.) vi. šL 880, k. o. 7.1 Ti. it. 47.1, k. o. 8.) vi. it. 7!)0, k. o. 9.) vi. it. 347, k. o. 10.) vl.it. aJĎ, k. o. 11.) ti. St. 4S. k. o. 12) vi. št, 823, k. o. hiše Bt, 1!»4 in vrta, njive iu travnikov, Djive in spašnikov, njive, spaSnika, biie st. 51 iti spainikov, koče, travnika iu vrta. íí, ) »1. ol, u-tf, „ „ 11».».!!» iu i.». Ne pre BI t Čni nato, katere je prodati na dražbi, je določena vrednost in sicer ad 1) na 325 E, ad 2) na 400 K, ad 3 na 300 K, ad 4) na 300 K, ad 5) na ÏOO K, ad «) na 3000 E, ad 7) na 300 K, ad B) na 7ilO K, ad «J na 570 E, ad 10) na 50 K. ad ll ) na 8730 K, m! (Bi na 600 K, Najmanjši ponndek zna«a glede vaacega uavedenib zetuljiàû cenilna vrednost dutiitiega aemljiia, pod tem sneskum se ne prodaje. Dražbene pogoje in listine, ki ee tičejo nepreiniiSniu, (zemljiškoknjižni izpisek, bjpoi«karni izpisek, izpisek iz katastra ceaitvene zapisnike i. t. d.) smeio tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oztiaiuenjeni aod-nji v izlii št. 9 med opravilnimi nrami. Pravice, kati-re bi ne pripuSEale dražbe, je oglasiti pri aođniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle zveljavljati gledé iiepremiřnine same. O nadaijnih dogodkih dražlieuega pustopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnine pravice ali bremena ali jib zadobe t t«ku dražbenega postopanja, tedaj samo k nabitkum pri střdniji, kadar niti ne stanujejo v okoliSu spodaj oznamenjene aodnije niti ne imentijejo tej v sodnem kraju stanujočega pooblnščenua za vročbe. C. kr, okrajno sodišče v Črnomlji, oddelek I,, dne h;, decembra ittOG. (27) Naznanilo. Slavnemu občinstvu uljudno naKnanjam, da oem s 1. januarjem tu v Rudolfovem in za eeli okraj pričel dimnikarsko obrt. Obetajoč najsolidnejo in najnatančnejo izvršitev dela pri ometanju dimniknv, peči, štedilnikov itd,, se najudaneje [»ri-poročam gogp. bifiniin gospodarjem in gospodinjmii za njib naklonjenost. — Z odličnim apoStovanjein 136-3-1) Franc Lapuh, dimnikarski mojster, Brod pri Xíadolfovem. 20 DOLENJSKE NOVICE. Hranilnico in ;; S . m oholico = posojilnica sprejema hranilne ^loge od vaacega, Če je njen ud ali ne, ter obrestuje po (9-4-2) 4 % na leto. Obresti se pripisujejo glavnici koncem vsa-cega leta brez posebnega naročila. Rentni davek plačuje posojilnica sama, ne da bi istega odtegavala vlagateljem. ZEN8KE LASE. zmešane in rezane kupujem in plaéam po najvišji cpni. Izdelujetlt vsa vlasuljarska dela, V zalogi imam fina toaletna mila od 20 v naprej^ prave francoske parfume, četke za zobe, Odol. Kalodont Itd. Odlikovana tekočina Bayrum proti Izpadanju las In očiŠČuje prhut. SpoStovftnjem se pTÍporoCftni Ivatl SvfiteC, (7-20-2) brivec in vlasuljar, fiudolřovo, Glavni trg. (Nasproti mesine hi£e.> Iz proste roke hiša na prodaj v Kudolfoveni, na Bregu liis. nt. 197. Zraven spada vrt. Hiša obstoji iz dveh sob in kleti. (84-3-13 Cfina se izve ravno tam pri M. ErŠte. mmmmmmmmmommmmmmmmmmmm Občinski bik, i POSOJILNICA i 7 X (stara) (n-a-s) • X ki tehta blizo 700 kil, je na prodaj pri županstvu v Toplicah. (Dolenjsko.) (31-2-1) Prav lepa telica poldrugo leto stara, mešane, to je švicarske muropoljske krvi, je na prodaj v hlevu kmetijske âole na Grmu, (i5-o^2) Ravno tam ao na prodaj 4 prav lepi mrjascki, velikega jorkiirskega plemena. Vsestransko hïalo in priznanje je dosegel letošnji'^ za kmetovalca 1907. Uredil dež. nadzornik J. Legvart. n. zelo popolnejši letnik z vsebino: Kratek opis umne iivinoreje; zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje živine in prsšićev. — Praiiijewja, mlekarstvo, preeko-ianje mleka, bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osnSevauje travnikov, umetna in naravna gnojila. Sadjereja, naprava sadovnjaka. — Vinoreja, priprava dobrega vina. Kmet Eakoni. Hmeljarstvo. Prerai. v kile, orale in bektaije. Koledar, sejmi in Se mnogo druiega. (18-4-3) Vezan je letoa v posebno moĚnn platno. Cena s poáto K 1'80,, in ee naroća pri Iv. Bonacu v Ljubljani. Valed prihranitve drag«ga povaetjaae naj znesek naprej dopoálje. Noben vesten gospodar naj ne bode brez - - - • tega potrebnega koledarja. - - - - v CRNOMLJI registrovana zadruga z neomejeno zavezo, znižala je obresti za osobni kredit od 61o na 5 7 w t ! # : tedaj bode leta 1907 posojevala na zadolinice s poroki In na menice po 5 Va "A». — Na vknjižbo s pupllarno varnostjo posojevala bode po 5 "/u» s'cer pa po 5 VaVo- Posojila izvršujejo se isti dan, k» se prosilec oglasi, ako ni nobenega zadržka, Dotiéni naj prinese seboj posestni list in zavarovalno knjiit:c>. Priporofia se tistim, ki imajo dtilgove na visoke obresti ali na već strani, da se oglasijo pri posojilnici, ki izplaća vse dolgove, kar je za dotič-nega velike važnosti, ker tukaj ni zavezan plaće-vati Šeste procente v glavnico, ampak laliko plačuje samo obresti, v glavnic» pa kolikor mu je mogoĚe in kadar hoče. Na ta način lahko glavnico izplača šele v 30 ali 50 letih. Izvršuje se vse, kolikor mogoče brez vseh stroškov, razun kolekov. Hranilne vloge obrestovale se bodo leta 1907 kakor dozdaj po 4 VaVo- To znaša v letu pri 100 K 46 h već, kakor će se nalaga po 4%, akopram ae polletno obrestuje. Koncem vsakega leta pripišejo se obresti k glavnici, brez da bi morala priti stranka s knjižico. Hentni davek plačuje posojilnica sama, brez da bi vlagatelju pri obrestih kaj odtrgala. O varnosti te posojilnice ni potrebno razlagati, ker je splošno znano, da že 22 let vrlo deluje in ima vedno dovolj denarja; tudi ima vsako leto veČ zadružnikov in postaja vsako leto bolj močna. Načeistvo: Anton Jeršinovid, t. r,, ravnatelj, Martin Malnerič, 1, r., Avgust Kune, 1. r., Kari Míiller, 1. r., odbornik, udburmk. oaburuik.  2. atev. Ljudska knjižnica se (lohivii v knjigarni J. Krajec nasi, v Itiidolfoveni po 20 vinarjev. = Sedaj je izšlo 6 sešitkov. a i©dilo ©obo - je na glavnem trgu, v BERGMANN-ovi hiši soft-oô) takoj za oddati. , Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da imam od novega leta naprej (32-2-1) glavno zalogo pive fiV iz pivovarne ratoî Kosler î i]ů\]m ■J L za IVovo mesto in okolico. Ker imam obširno ledenico na razpolago, bo mi mogoče imeti vedno zadoHtno množino priznano finega piva v zalogi, S tem se obraćam do častitega občinstva, zlasti do gg. gostilnifiarjev, da mi naklonijo svojo prijaznost ^ z oliilimi naročili, ki se izvrše vedno točno. Pivo se dobiva v Novem mesto v eostilni S ,,Pri Slonu'', v Kandiji pa v guntilni .,Pri Dolenjcu" J (pri Oetielarju). gostihiiÈar, ^ v Kandiji pii Novem mestu. •••••••••••••••••••M (11-3-2) P. N. 'm: r«« Si»! g. to cx CO 8 ® 8 s CO CO CO mm mmrnimmmmmmm- P. N. "I Z predstojećim si usojam uljudno naznanjati, da sem svojo trgovino z mešanim blagom v Rudolfovem z današnjim dnem prodal gosplcl MAHIJI PEGAH, z ozirom na tu zraven objavljeno okrožnico gospoda FRANC PLETERSKI. RUDOLFOVO, dovoljujem si naznanjati, da sem z današnjim dnevom kupjiim potom v svojo last prevzela od omenjenega imajocn trgovino z mešanim blagom, kakor tudi terjatve, ter bodem isto pod naslovom ter se bodo dosedanje terjatve po meni ali pa že po moji Q F, PLETERSKI Hasl, M. PEGAN naslednici izvrševale. — Zahvaljujoč se za meni tako obilno | izkazano zaupanje in naklonjenost, prosim, naj se Isto tudi moji naslednici prenesti blagovoli, ter se priporočujem z vsem spoštovanjem fiudoHovo, I. januarja 1907. Franc Pleterski. kot dosedaj nepremenjeno naprej vodila, z prošnjo, naj bi se blagohotno tudi meni tako obilno zaupanje in naklonjenost izkazalo. Z ozirom na moje dosedanje dolgoletne izkušnje v vseh strokah trgovine, potrudila se bodem v vsakem oziru svoje odjemalce z najboljšim blagom in solidnimi cenami postreči. K sklepu še prosim, da se moj podpis blagohotno naznanje vzame ter 80 uljudno priporočam z vsem spoštovanjem Rudolfovo, 1. januarja 1907. Marija Feg^an. | RAZGLAS. (80-2-1) Podpisano načeletvo išče sposobnega drevesničarja za podružnično drevesnico v Mokronogu. Letoa plača v začetku je 700 K. Prožnje z izka-zill je vložiti do 15. februarja, službo pa bo nastopiti 1. marca 1907. Več se izve pri gosp. Francu Prijatelju v Tržišču ali pri tajništvu. Mačelstvo kmetijske podružnice v Mokronogu, 3. januarja 1907. Fr. Zupančič. B Prva Ijubljiiiiska veliha žgalnica kave, Karel Planinšek. Ljubljana, Dunajska cesta. Eit-ktriČni obrat, tedaj večkrat na đan sveže žj^ana kava; izvrstna kakovost, najboljši aroma, krepkega okusa. Najnižje cene za posamezne vrste in za naj priznanejse zmezi. (S9-12-1) Pošiijatve od 3 kg naprej poštnine prosto. Loterijske številke. TRST, 5. januarja 63 85 2 70 53 GRADEC, 12. januarja 10 48 86 44 59 Rmetsha posojilnica in hranilnica u Mirnipeíi vabi svoje Člane k - - rednemu občnemu zboru, - - ki bo dne 27. januarja 1907 ob treh popoldne v ^^HMM društveni pisarni, Dnevni red: 1.) Potrjenje letnega raiuua, 2.) Volitev enega člana v načelstvo. 3.) Nagrade. Kmetska posojilnica in hranilnica v Mirnipeči, dne 10. januarja 1907. (a8> K. Piki, tajnik. Alojzij Hude, t, Ć. načelnik, E^azpis službe, podpisano meatno županstvo razpisuje mesto ^ I k.: občinskega sluge. B Î HAÏM Ï NEÏÏOIK samo 6 dni vozijo brzoparniki „francoske prekomorske družbe." Edina nojhrajša črta. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje aaino ' m, êmjkmmA. oblastveno potrjena potovalna pisarna V Ljubljani, Dunajska costa nt. 18. (26-24-1) nasprosti znane gostilne pri „Figovcu", Znati mora dobrn slovenski čitati in pisati, računati ter biti zdrave telesne postave. Letna plača 600 K in prosto stanovanje, s potrebno službeno obleko. — Prošnje je vložiti do 25. januarja 1907. Mestno županstvo Rudolfovo, dne 14. januarja 1907. Za Tarok-igro išče Dunajčanka deležnico (partnerco). Naročila: glavni tr^ hii. Štev. 92, I. nastropje na voglu. (40> ozeejee, urez o želi dobiti službo kot magaciner, v tovarni za les, ali v kakšni prodajalni itd. Naslovi se pošiljajo na upravništvo Dolenjskih Novic. (41.3-i> 00 o se da v najem s 1. februarjem v novi hiši pri KASTELIC-U mizarskemu mojstru v Novem mestu. Prodajalne se spoznajo na tej podobi, v katerih se dobivajo edino pravi SINGER-jevi Šivalni stroji Singer Co. del. družba šivalnih strojev v Novem mestu, Glavni trg Št. 88. Šivalni stroj 133-8-1) sistem skoraj popolnoma nov, izboren, je na prodaj. Zadnja cena 60 kron. Kje, pove iz prijaznosti upravnižtvo „Dol. Novic". DOLENJSKE NOVICE. 23 « Vožnja traja";_ znajnouejšimi leta 1905in 06zgrajenimi veliK^nslými parnil^i „ pjJiùKii»^ î'i^flk^QfdoMdflj ïtliHi pafraKiíS-KílOOtOMmi Q^rtû j^lo(ivorslte-urtccůlv.28 JiSJ - 'Odhod Iz Ijane vitl(i poieaaW.tort^iiičrlrttK vttdtiu. S3 U M •■-< P, ní fl ■Ba ^ «3 (u rt .tí tí m 'i? t— n c L_ Cl) tn 03 13 Pas sv. ]ožBfa IQ stidein nedťlj sï. Joíťfu po-STfĚř-nih se dohiva v z^l-'gi J. Krajec nasi, v Rudolfovem, VezHii V iHiije ill i'udtćo oiiiezo 1 40 S poHtniim 10 vinarjev vi»ć IljS- Št. 39 v Dragatuáu niuu pri Črnomlju in flicer čisto na novo sezidana, obstojsia iz 5 sob, Idihinje, kisti itd., pripravna la vsako obrt, se proda, ali v najem da. ('unn pi) (lnfíovuni O^iaHÍ ae tiRi kti ec Ali nsjemtiik vri Jure Horvat-u na Tančjl gori it. ZZ. (2411.3-81 V I^udslfovcm na najUpiem procloru, pripravna vsako trgovina. {a5i-3-3) Nat,mi6nť)íi p)»|«.siiilrt duje ii[)rHvnÍHtF" D(»l. Nnvic. poHrmnii 10 vinariev već (24f>-3-8i V» i-iT<^A NAPRoui:] r >. _ ___JI r____ ____1.______:______________R9 Hrvatska poljedelsha banha u Zagrebu razprodaje mu posESTi/o mm blizo slovenske meje (pol ure od Metlike) na cesti med Metliko in Karlovcem. Tnkaj ima priliko vaak po iirimemi cpni ju ugodnem odpla&hi «i niikii]iiti xetntjifiâe in to razinmu tratnike, njive, in gtiïtia. Na tem piiBMtvu je (lO-B Sij ifV mala grajščinica, obst^ojeia it IG sob, 4 (tiiii;e male etiraitihe, zatem Itnliicjn, klet, ledeuka, drvarnica itii. Okoli ^rdjù'ine je l«pi parb e vrtom in do 100