SAVINJSKI VESTNIK GLSAILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJE IN ŠOŠTANJSKEGA OKRAJA I Celle, petek 2. julija 1954 \ LETO VII. — ŠT. 26 — CENA 10 DIN ureja aredniSki odbor. OdgoTorni urednik Tone Maslo. Ureduištvo: Celje. TitOT trj 1. Pošt. pred. 125. Tel. 20-07. Cek. račun 620-Т-23в pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 125, polletna 250, celo- letna 500 din. Izhaja vsak petek. Poitnin« plačana v frotovini. Naloga članov sindikata je sprovajanje splošne politike Nekih novih nalog za delo sindikal- nih organizacij pravzaprav ni. Pred članstvom sindikalnih organizacij sto- jijo torej iste naloge, kot so bile v pre- teklosti, razlika je le v tem, da jih bo treba doslednejše izvajati. Gre torej za to, da sindikati poživijo tisto delo, ki je v njihovem prizadevanju doslej bilo običajno potisnjeno na stran. Ce hočemo sedaj izpopolniti delovne načrte v sindikalnih organizacijah, mo- ramo vedeti, kaj je v tem delu bilo doslej narobe, kaj je manjkalo. Sindikalne organizacije so zato slabo delale, ker so svoje delovanje skrčile na ozke sindikalne probleme. Redkokje je bilo na sindikalnih sestankih govora o čem drugem, kot o izključno sindikal- nih zadevah, bodisi organizacijske ali kake druge oblike. Ravno to zmanjše- vanje delovnega področja sindikalnih organizacij je glavna napaka preteklosti. Bodoče naloge članov sindikata so to- rej iste, kot so naloge vsakega člana SŽDL. Sindikalne organizacije morajo voditi splošno politiko, zanimati se mo- rajo za vse probleme, za vsa vprašanja. Na sestankih ne smejo govoriti samo o samoupravljanju, temveč o vsem, kar bo pospešilo naš socialistični razvoj. DelUvci morajo poznati vse komunalne probleme, vedeti morajo tudi za pro- bleme kmetijstva. Taka vloga sindikatov je bila postavljena že davnaj, toda sin- dikalne organizacije je niso razumele. Splošno skrb so prepustile delavskim svetom. Druga naloga sindikalnih organiza- cij je demokratizacija odnosov in vzgoja kadrov. Vloga sindikata se je z razvo- jem družbenega samoupravljanja de- mokratizirala sama po sebi. Toda kljub demokraciji ne bomo imeli mnogo bolj- ših uspehov, če ne bomo usposobili lju- di. Ljudem je treba najprej objasniti našo državno ureditev in ko bodo to razumeli, potem bodo tudi te naloge veliko laže izvrševali, potem bo demo- kratizacija šele prišla do izraza. Kadar bo ljudem jasno, kako nastaja narodni dohodek, kako je država ure- jena, ko bodo vedeli ria kak način je mogoče doseči višjo življenjsko raven, potem se bo prizadevanje ljudi, da to tudi ustvarijo, znatno povečalo. Vsak delovni človek mora enkrat zvedeti, zakaj plač ne gre kar tako »na pamet« zviševati. Predočiti mu je treba, da je v predvojni državi vladala brez- poselnost in da je tudi zaradi tega bilo potrebno graditi industrijo, ker v na- sprotnem primeru bi bila brezposelnost še večja. Država mora skrbeti, da bo vsako leto toliko in toliko novih delov- nih mest, da bodo ljudje zaslužili svoj kruh. Razvoj življenjske ravni je pri nas isti, kot drugje. Iz nekdaj zaostale drža- ve ni mogoče čez noč narediti državo z visokim organskim sestavom. Skupnost v naši državi naredi letno toliko in to- liko dohodka in ta dohodek je mogoče potem razdeliti v razne panoge. V prvi vrsti so izdatki za obrambno sposob- nost ljudske armade. To je nujnost. Mi moramo dajati visoke zneske za obo- rožitev, čeprav bi nam bilo ljubše, če bi imeli le nekaj enot Ljudske milice za vzdrževanje reda. Drugo je državni aparat. Mi moramo imeti sodišča, šole, bolnice; moramo imeti v oskrbi zdravstvene ustanove, komunalne ustanove itd. Vse to moramo vzdrževati. To so osnovne stvari, ki bi morale biti delovnim ljudem splošno znane. Toda žalostno je, da so med nami ljudje, ki mislijo, da je pomanjkanje de- narja zaradi tega, ker je državni denarni zavod malomaren in ga ne natiska več. Seveda je take zadeve treba na primeren način obravnavati. Komplicirana pre- davanja, pri katerih se predavatelj sam poti, tudi niso vredna ničesar. Govoriti je treba o teh stvareh tako, da bo vsak razumel in obdržal v spominu. Tovariš Tito je na nedavnem plenu- mu sindikata Jugoslavije dejal, da je treba prenehati s prakso, ko so se sin- dikalne organizacije ukvarjale z drob- narijami. Vloga sindikatov je danes težja. V današnjem razvoju gospodar- stva morajo biti sindikati družbena kontrola. Med gosti v Laškem je bila tudi Primorka v narodni noši Obish Novogopičanov- nepDzaben dogodeh za loško in okolico POSEBNI VLAK JE PRIPELJAL 600 GOSTOV SLOVENSKEGA PRIMORJA. — L ASC ANI TAKO LEPE PRIREDITVE NE POMNIJO. — SRECANJE DRU- ŠTEV SVOBOD JE OBISKAL PREDSEDNIK GLAVNEGA ODBORA DPD SVOBOD TOV. IVAN REGENT. — GOSTI SO IZ LAŠKEGA ODNESLI NAJ- LEPŠE VTISE. Zadnje dni pred nedeljo je bilo Laško prizorišče vnetih priprav za sprejem gostov iz Nove Gorice, od koder so pred letom dni laški rudarji odnesli najlepše vtise. Mesto je bilo v zastavah, vencih, slavolokih in pozdravnih napisih,. 2e zgodaj zjutraj je bilo v Laškem vse na nogah. Godba Svobode »Dušana Poženela« je pričakala še vlak, ki pri- pelje iz Celja. S tem vlakom je prišlo precej ljudi na slovesnost v Laško, med njimi tudi godba iz Prebolda. Mesto je bilo že ob zgodnji uri polno okoličanov, kii so prišli, da bi sodelovali in pozdra- vili goste sončne Primorske. VAL NAVDUŠENJA OB PRIHODU NOVOGORICANOV Pred sedmo uro se je pred železniško postajo in vzdolž ceste do mostu na- bralo veliko število Laščanov, gostov bližnje celjske okolice, šolske mladine, rečiških rudarjev, pripadnikov pred- vojaške vzgoje, članov telovadnih in kulturnih organizacij itd. Točno 2 mi- nuti čez sedmo je na postajo pripeljal bogato ozaljšani vlak. Ves prostor okoli postaje je odmeval v navdušenem vzklikanju, pozdravljanju in zvokih godb. Znanci srečanja pred letom dni v Gorici so se veselo pozdravljali, si sti- skali roke in si želeli dobrodošlico. Gostje pomešani z domačim so potem z zastavami na čelu in ob zvokih korač- nic odšli s poMaje v mesto. Na obeh straneh ceste so Laščani v špalirju vzkli- kali primorskim bratom. Povorka se je ustavila pred hotelom Henke. Le tam je stal majhen govorniški oder, kjer je go- ste iz Nove Gorice pozdravil predsednik rečiške Svobode Dragar Ludvik. Prav tako je želel dobrodošlico primorskim bratom predsednik občinskega odbora tov. Vodovndk, nato še direktor Rudnika Laško inž. Peperko ter predsednik la- ške Svobode Toman. Zahvalo za prisrčni sprejem in po- zdrave primorskega delovnega ljudstva je izrazil predsednik Svobode iz Nove Gorice tov. Simuniti, nato še predsed- nk mestne občine Nova Gorica tov. Ga- brijelčič, ki je sporočil, da so pripeljali s se'boj za laške otroke 800 kg sladkih goriških češenj. Zelo ganljiv je bil po- zdrav mlade Primorke v narodni noši. Izpred hotela Henke se je nato raz- vrstila povorka po mestu. Laščani so se priključili gostom. Skupina fantov, že- na in deklet iz Laškega v slovenskih narodnih nošah je vzela medse dekle v primorski narodni noši. Povorka se je pomikala do konca Marijagraške ceste. Tam se je obrnila in šla nazaj do par- ka za telovadnim domom ob Savinji. Vso pot so Laščani pozdravljali goste in jim metali rože skozi okna. V zdraviliškem parku je bil urejen velik oder, pred njim klopi, v senci ko- šatih kostanjev pa paviljoni, mize in klopi. Utrujeni od vožnje so se gostje posedli po klopeh in ix)slušali koncert, ki so ga izvajale godbe iz Laškega, Pre- bolda in Nove Gorice. Mnogi so odšli po mestu in si ogledali zgodovinski mu- zej, nekateri so se povzpeli na stari grad. od koder so ogledovali lep>o laško okolico, nekateri pa so izkoristili priliko in se okopali v termalni laški vodi. Okoli desete ure dopoldne je v Laško prispel predsednik Glavnega odbora DPD Svoboda tov. Ivan Regent s sopro- go. Spremljali so ga vidni predstavniki množičnih organizacij in ljudske obla- sti: zvezni ljudski poslanec Helena Bo- rovšak, podpredsednik okraja Celje Miro Cvenk, predsednik OSS Celje Al- bin Medved, predsednik okrajnega ko- miteja ZKS iz Nove Gorice Martin Grajf in še mnogi drugi ugledni gostje. Ob 12. uri so imeli gostje v raznih go- stinskih obratih kosilo. Po kosUu ob 15. uri so se spet začeli zbijrati na pri- reditvenem prostoru v parku. VELIČASTNA KULTURNA MANIFE- STACIJA V DUHU BRATSTVA MED ŠTAJERSKO IN PRIMORSKO Okoli 3000 ljudi je bilo na priredit- venem prostoru, ko so člani Svobode iz Nove Gorice začeli izvajati pevski pro- gram. Redkokdaj imamo priliko slišati tako rnnoži.čno in tako dobro uvežbano pevsko skupino. V prvi točki so s pe- smijo pozdravili goste laški pionirji pod vodstvom dirigenta Gorica. Za njimi so v več kot dve uri trajajočem programu nastopali člani Svobode iz Nove Gorice, bodisi združeno, bodisi deljeno v moški ali ženski .pevski zbor. Kaže, da so se za gostovanje v Laškem, še ix)sebej pri- pravljali, saj so zapeli poleg številnih slovenskih narodnih in primorskih pe- smi tudi lepo število štajerskih pesmi. Vsak zbor posebej je bil zelo dobro ubran, kar kaže, da primorski Slovenci razpolagajo z velikim številom dobrih pevcev in da je v njdh veselje za^ petje zelo razvito. """^ (Nadaljevanje na 2. strani.) Srečanje »Svobod« iz Nove Gorice in Laškega je obiskal predsednik Glavnega odbora zveze »Svobod« tovariš Ivan Regent, ki ga na sliki vidimo pri ogledu mesta Laiko Družbeni plan in proračun celjske občine kljub poplavi sprejeta v nezmanjšanem merilu v torek je bila III. seja Ljudskega od- bora mestne občine Celje. Poleg občin- skih odbornikov so bili na seji zvezna ljudska poslanca tov. Franc Leskošek in Franc Simoniič ter predsednik OLO tov. Riko Jerman. Sejo je vodil predsednik občine tov. Fedor Gradišnik, ki je naj- prej podal poročilo o poplavi, nakar je obrazložil glavne inštrumente letošnjega družb, plana in prorač. za mesto Celje. Volivci Celja so družbeni plan in pro- račun pretresali na zborih volivcev, ob- javljen pa je bil tudi v Biltenih mest- no občine št. 12—13 in 14—15, zato po- drobnih postavk iz plana ne objavlja- mo. Volivci na zborih volivcev, kakor tudi odborniki so se zedinili, da se druž- beni plan kljub poplavi, ki je mesto občutno prizadela, ne zmanjša. V druž- benem planu je močno poudarjena gradbena dejavnost stanovanjskih ob- jektov, pospeševanje industrijske pro- izvodnje ter vzdrževanje in gradnja komunalnih naprav. Povsod so se vo- livci s tem strinjali, le tu in tam so iz- našali očitke, da je na razpolago premalo sredstev za graditev novih šolskih po- slopij, katerih v Celju občutno primanj- kuje. Tudi odborniki so uvideli, da so velike potrebe po šolskih prostorih, to- da prišli so do zaključka, da za gradnjo šol nima mestna občina dovolj sredstev in bi v tem primeru bil ogrožen na- predek mesta na ostalih področjih. Pro- blem šolstva bosta morala čim prej re- šiti okrajni ljudski odbor in mestna občina skupno, ker prihaja v srednje šole tudi mladina iz okraja. Orienti- rati se bo treba predvsem na gradnjo gimnazij in srednjih šol. Ko bodo zgra- jene le-te, bo hkrati tudi osnovnošolska mladina dobila dovolj šolskih prosto- rov. Odborniki so odobravali zlasti po- stavke za gradnjo stanovanjskih hiš. Vendar pa zaenkrat še ne bodo mogli ublažiti stanovanjske stiske v Celju. Za- to bi bilo koristno, da tudi delovni ko- lektivi sami začnejo v okviru možnosti z gradnjo stanovanj za delavce. Da bi F>ospešUi gradnjo, bo mestna občina da- jala tudi kredit zasebnikom, ki so za- čeli graditi hišice. Odbornik Presinger je predlagal naj bi v bodoče gradui čim več enosobnih stanovanj, ker je za taka stanovanja okrog 70% prosilcev. Njegov predlog, da bi naj bua stanova- nja čim bolj preprosta, ker so cenejša, so zavrnili. Enostavna stanovanja so si- eer cenejša, vendar se mora upoštevati, da se stanovanja grade za daljšo dobo in morajo zato odgovarjati higienskim pogojem ter perspektivi višjega stan- darda. Zvezni poslanec tov. Franc Leskošek je V razpravi dejal, da je Celje doseglo v razvoju mesta in industrije že lepe uspehe ter da so sredstva za industrijo, prosveto in družbeni standard v dmž- benem planu pravilno razporejena, kar bo Celju zagotovilo še večji razvoj. Družbeni plan je borben in predstavlja napredek, je dejal tov. Leskošek, veseli me, da ga kljub nesreči, ki je prizadela Celje, niste zmanjšali, zato je prav, da ta plan sprejmete in se skupno z delov- nimi ljudmi v Celju borite, da se tudi realizira. Odborniki so nato soglasno sprejeU družbeni plan in proračun. Sprejeta pomoč naj pospeši regulacijo Savinje in pritokov Na seji so tudi obravnavali zadnjo poplavo, ki je celjskemu gospodarstvu napravila občutno škodo. Predsednik občine tov. Fedor Gradišnik je v dalj- šem poročilu nanizal vse bistvene do- godke v zvezi s poplavo in seznanil od- bornike, kako se je razdelila sprejeta pomoč. Od poplavljenih stanovanj je že 282 stanovanj obnovljenih ter se je že v nje vseliuo 248 strank. Popraviti pa bo treba še 238 stanovanj. Komisija za po- moč poplavljencem je sprejela 5.155 oblek, 245 kom. sobne opreme, 5891 kom. perua, 2700 parov čevljev, 5650 kom, jedilnega pribora, 405 m tekstilnega bla- ga, 346 kg tekstilnih odpadkov, 91 kom. galanterijskega blaga ter 14.764 kg pre- hranbenih predmetov. Prizadetim pre- bivalcem pa je razdelUa 245 kom. sob- ne opreme, 5720 kom. perila, 4882 oblek, 2676 parov čevljev, 5650 kom. jedilnega pribora, 37 m tekstilnega blaga, 225 kg tekstilnih odpadkov, 91 kom. galante- rijskega blaga, 14.030 kg prehranbenih artiklov ter 1290 toplih obrokov hrane. Komisija je sprejela in razdelila tudi 531 kosov pohištva. Dennarih sredstev so zbrali 11,745.138 din ter jih razdelili 5,446.986 din med najpotrebnejše. Podroben pregled te razdelitve bomo objavili v prihodnji številki našega lista. Škodo, ki jo je povzročila poplava, je komisija ocenila na 3 milijarde 192 milijonov dinarjev, regulacija Savinje in pritokov pa bi stala približno 1 milijardo 84 mUijonov din. Zato je regulacija Savinje in pri- tokov neodložljiva. S sprejeto pomočjo in ob podpori republiškega in zveznega izvršnega sveta naj bi takoj pričeli z začetnimi regulacijskimi deli. Zato so sprejeli sklep, da mestni gospodarski svet takoj skliče odbor za regulacijo Sa- vinje, ki bo izdelal regulacijski načrt, katerega bodo nato predložili republi- škemu svetu v razpravo. Občni zbor Društva prijateljev mladine V docela polni vrtni dvorani hotela Evrope so se dne 28. junija t. 1. zbrali člani Društva prijateljev mladine v Ce- lju k svojemu drugemu občnemu zboru. Od 1300 vpisanih članov je bila navzo- ča dobra desetina. To je sicer malo, a vendar lepo število ljudi, ki se zaveda ene izmed najvažnejših nalog sociali- stične družbe, da skrbi ?a pravilno in progresivno vzgojo naše mladine ter pomaga staršem, vzgojiteljem in mla- dini sami v stremljenju za njeno lepšo in srečnejšo bodočnost. Obširno in bogato poročilo društve- nega predsednika prof. Boja^na Luzner- jia je obsegalo uspehe društvenega de- lovanja v pretekli poslovni dobi in na- nizalo mnoge probleme, ki jih društvo namerava reševati v bodoče. Kljub te- mu, da so bili že doslej doseženi lepi uspehi, saj ima društvo za sabo veliko- potezno prireditev Novoletne jelke, pri- reditev vzgojnega tedna za starše, nad- zor nad otroškimi igrišči, pionirski praznik na Titov rojstni dan in pripra- vo prostorov za Vzgojno svetovalnico, se smatrajo vsi ti uspehi šele kot za- četek obilo obetajočega društvenega de- la. Poleg omenjene svetovalnice se dru- štvo namerava še bolj posvetiti pionir- ski organizaciji, pomagati mladinski or- ganizaciji, negovati in pos,peševati zdravstveno stanje mladine, skrbeti za socialno ogroženo mladino, za otroška in mladinska zavetišča itd. Poročilu je sledila razprava, ki je po- kazala, kako se člani živo zanimajo za naloge, ki mu jih nalaga današnja do- ba. Načeto je bUo vprašanje alkoholiz- ma, ki razkraja družine in ograža mla- dino. Predlagatelji zahtevajo nadzor nad tiskom, predvajanjem filmov, sode- lovanje s športnimi društvi, obnovo, boljšo opremo in gradnjo novih šolskih zgradb. Priporočajo tudi planinsko le- tovanje otrok in smotrnejšo gojitev ljudske tehnike. Izkazalo se je tudi, da so mnogi člani šele po poročilu in raz- pravi spoznali, kako obsežen je delo- krog društva, ki hoče biti vedno in po- vsod dobrotnik in prijatelj mladine. Da bo društveno delo res uspešno, naj jamčijo vsi člani, zlasti pa novo- izvoljeni 13-članski odbor z dosedanjim predsednikom tov. Luznerjem na čelu. Čeravno se je občni zbor vršil po skle- pu šolskega leta, vendar skrb za mla- dino nikdar ne preneha in se mora na- daljevati tudi v počitnicah. Društvu želimo v novi pwslovni dobi obUo lepih uspehov. INVALIDSKA PODJETJA TOBAK, JELEN IN TRGOVINO Z RABLJE- NIMI RPEDMETI BO PREVZELA CELJSKA OBCINA Ker se Združenje vojaških vojnih in- validov ne bo več pečalo s trgovskimi posli, bo invalidsko podjetje Tobak, Jelen in Trgovino z rabljenimi predmeti v Celju prevzela v upravljanje celjska mestna občina. CELJE BO DOBILO MESTNO STRAŽO Na zadnji seji je mestni občinski od- bor sklenil, da bodo v Celju ustanovili mestno stražo, ki bo štela 12 mož in komandirja. Za ustanovitev straže že razpolaga mestna občina z 1 milijonom dinarjev za nabavo uniform in ostalih potreb. Kasneje pa se bo straža vzdrže- vala sama iz nabranih denarnih kazni za raznovrstne kršilce mestnih odlokov in predpisov. Računajo, da bodo na ta način zagotovili v mestu večji red in mir ter spoštovanje predpisov, mestni blagajni pa nekaj več denarja. Gradnja Partizanske ceste lepo napreduje Se v začetku aprila so mnogi prero- kovali, da z gradnjo Partizanske ceste na Dobrovlje ne bo nič. Toda kako so se začudili, ko so konec istega meseca za- pele žage in sekire na njeni trasi in ko je velika napisna deska naznanila pri- četek gradnje. Danes po dveh mesecih se v lepem loku in zmernem vzponu okoli tisoč metrov z mojstrsko izdela- no kamenito škarpo vije proti Dobrov- Ijam lep košček izdelane ceste. Okrog 50 delavcev je stalno na delu. Prišli so na skalnat teren. Komîwesor neprestano vrta v trde skale, minerji jih razstre- Ijujejo. V samokolnicah razvažajo na- drobljeno kamenje in izravnavajo va- lovita cestna tla. Delo vodi mlad teh- nik, ki pridno meri in razporeja delov- no silo, da bi bil uspeh čim večji in hitrejši. Projektant že meri in riše na- daljnji potek ceste. Tudi prva mladinska brigada vajen- ske šole je s ponosom gledala na uspeh svojega dela, ko je zapuščala gradbišče. Kmalu bodo prišle na delo brigade nek- danjih borcev, ki so jam borbene Do- brovlje še v živem spominu. stran 2 »Savinjski vestnik«, dne 2. julija 1954 Stev. 26 POGLED PO svetu m težko naètevati in odhirati do- godke, s katerimi se v večnem hru- menju rotacijskih strojev polnijo ko- lone tisoč in tisoč svetovnih listov, go- spodarjev javnega mnenja. Agencije po- skrbe za dekor zgodovine, кг se ta tre- nutek godi pred nami. Težje pa je v vsem tem vendarle najti vero v kon- stanto človeškega vbadanja, kako ži- valska čustva spremeniti v človeška, kako zediniti in uglasiti družbeno stvar- nost in sanje o drobni zasebni sreči in moči, sanje, ki so prav tako vsečlo- veška last in pravica kakor nujnost in terjatve družbenega okvira. Beremo: Polom razorožitvene konfe- rence, ki si je nadela nalogo, da se pre- pove uporaba nuklearnega orožja in orožja za množično uničevanje vsake vrste, da se zmanjša konvencionalna oborožitev in tako dalje! S pacifizmom torej ni nič, gre le za bolj ali manj množično ubijanje, za okus in pamet, po katerem naj se bodoča vojna vrši. A na drugi strani? Ne gre tako težko kakor tistim, ki sanjajo o miru ali vsaj o »humani« vojski, kar je sicer proti- slovje v samem sebi. V ZDA so tehnič- no že pripravljeni transporti za po- novno nemško oborožitev. Ameriški urad za vojaško pomoč z generalnim majorjem Stewardom na čelu meni, da jih je treba odpremiti v Nemčijo v vsa- kem primeru, tudi če do EOS ne pride, kajti »brez nemške vojske ne bo mo- goče držati v šahu sovjetske«. Eisenho- wer pravi, da tri in pol milijarde do- larjev Amerika mora dati letno svetu za oborožitev, kajti, komunizem se stal- no trudi za svetovno nadvlado«. Dulles je v New Yorku ob Smithovem poročilu o Ženevi, Mendèsu-Franceu in Cu En Laju izjavil, da se boji miru v Indokini. Kaj torej ni prišel v Ženevo zato, da bi se orožje v Azijii odložilo? Seveda ne. Poleg tega poročajo, da so Kitajci odbili vse napade s Formoze, ali se bo tudi tam začelo? Ameriški %>redsednik Varnostnega sveta Cabot Lodge je izjavil, da je Guatemala žrtev sovjetske politike, s čimer je nedvomno povedal, da gre za intervencijo zaradi nacionalizacije in agrarne reforme, ki ju je izvedel Arbenz. So pa spet stvari, ki kažejo, da ti- stim, ki segajo po orožju, vendarle ne gre vse gladko od rok. Angleško-ame- Tiški weekend, na katerega Francija ni bila povabljena, je po duhoviti Chur- chülovi besedi samo odpravljanje dru- žinskih nesporazumov in urejanje dru- žinskih vprašanj. Toda ko bodo razgr- nili zemljevide, ne bo mogoče utajiti dej- stva, da so interesi zelo različni, da je Anglija Kitajsko priznala, ZDA pa ne, da Anglija ne mara vojaškega pakta v Aziji, marveč izrazit azijski Locamo, to je učinkovito sodelovanje s Kitajsko, da Anglija ne bi imela nič proti fifty- fifty v Indokini, ZDA pa hočejo celo, da Anglija za EOS ne kaže takega na- vdušenja, kakršno bi si ZDA želele. Ali bosta Churchill in Eisenhower to pot prav tako prišla na čisto kakor od h 1942 na vseh svojih velikih sestankih 9 boju zoper fašizem? To pot nimata pri sebi Francije,« stalnega čirvitelja slabosti in odlaganja«, toda Francija je navzoča, ker je tako Angliji kot ZDA potrebna. V Indiji pa se pogovarjata zastoprùvka 960 milijonov Azijcev. Cu En Laj pri- haja kot zmagovalec iz Ženeve, kjer je prepričal Mendès-Francea, da je mir v Indokini ugoden za obe stranki: Ho Si Minh se bo oddahnil, Francija pa bo še navzoča tam nekje ob Rdeči reki, samo ne z vojsko. Kaže tudi, da je prepričal večino delegatov, da je eden od velikih, pa če ga priznajo ali ne. Sest ameriških ekspertov je bilo brez moči, tega vtisa niso mogli zabñsati. In prav nič mu ni Oilo nerodno, ker se je Mendès-France pogovoril z njim, čeprav bi se bil ute- gnil tudi s Ho Si Minhovim predstav- nikom. Ali je Ho Si Minh satelit Pe- kinga ali ni, to je konec koncev drobno vprašanje, toda če se kaj ne preobrne, bomo doživeli razpolovičenje Vietnama. Siamski delegat je baje — pozno se je spomnil — predlagal zasedanje Gene- ralne skupščine OZN zaradi jugovzhod- ne Azije. Menda ne zaradi tega, ker ženevska konferenca »napreduje« brez Dullesa? Azijski weekend Nehruja in Cu En Laja ima torej velik pomen, saj se o njem obveščajo tudi države, ki so zasedale v Colombu. Govorimo o novi fazi italijansko-ju- goslovanskih odnošajev. O Trstu je go- voril sam Piccioni, toda tako nejasno, da ga mi sploh ne komentiramo. La- hovemu košu ne verjamemo zlepa. Da bi jim verjeli, bodo že morali tudi kaj storiti, odpraviti fašistične zakone, a ie bolj fašistično prakso. Zanimivo je, da v isti čas dvigajo glave tudi Tirolci, ki so pod Italijo. Istočasno se mnogo govori o snubljenju, ki ga je po Gro- tewohlu Zahodni Nemčiji izpovedal Ma- lenkov, o gospodarskih, političnih in kulturnih stikih med Moskvo in Bon- nom. Adenauer pa je izjavil, da ostane zvest zahodni skupnosti. Dovolj dogodkov, ki kažejo, kako je vsa ta mnogoličnost enovita v svo- jem vsakdanjem življenju in v svojem velikem namenu, ki ga ima. Človeški integral res ni lahko izračunati. T. O. Smrtna nezgoda, o kateri je treha povedati nekaj več v Cinkarni se je zgodila v ponede- ljek 21. junija smrtna nesreča, katere žrtev je pos-tal 30 letni kvalificirani delavec Vrenko Albin, oče enega otroka. Delovni kolektiv je izgubU svojega čla- na prav očividno po krivdi odgovornih oseb, ki delovno mesto in naprave niso uredili tako, da bi bilo varno življenje zaposlenih delavcev. Poikojni Vrenko je v ponedeljek ob 14. uri ravno nastopil službo v keramič- nem oddelku — v prostoru za zorenje gline, iz katere se izdelujejo retorte. V tem prostoru iz res nerazumljivih vzro- kov ni bilo stalne električne instalacije (odgovorni v podjetju trdijo, da se le- ta zaradi velike vlage ne more izvesti, čeprav je dobro znano, da ima večina naših rudnikov in nekatera druga podje- tja podobne, če še ne slabše pogoje, da pa imajo kljub temu urejeno predpi- sano električno instalacijo). Prostor skladišča za zorenje gline so delavci osvetljevali s prenosno ročno električno svetilko, ki je imela kovinasto ohišje in v kateri električne žice niso bile v redu, tako da je tok prišel v ohišje in preko tega na delavca Vrenka, ki je hotel svetilko prenesti iz enega v drug prostor. Ta stik je povzroču smrt tudi zaradi tega. ker jakost toka ni bila transformirana na 42 V, kakor je to v našem pravilniku točno precizirano. Da bi nepravilnost bila še večja ;iln rešitev ponesrečenca še težja, je biia v napelja- vi še ta pomanjkljivost, da je stikalo za to svetilko odnosno električni vtikač bU v prvem nadstropju in ne pri roki, zraven pa je bü še privezan, da ga de- lavec v spodnjem prostoru ni mogel s î)otegom izključiti. Izgleda, da je v tem primeru manjkalo iznajdljivosti — ali res ni bilo pri roki primernega sredstva, s katerim bi se lahko brez nevarnosti prekinil električni kabel in s tem tudi električni tok. Ali je morda res bilo dovolj samo i>etnajstminutno umetno dihanje, če vemo, da pride oživetje tudi po treh in več urah. Ob tej nezgodi je polno napak, polno malomarnosti, ki se ne morejo z niče- mer opravičiitL Prenašanje odgovornosti od eneiga na drugega je brezpomembno. Primerov tako površne ureditve elek- trične instalacije je v naših podjetjih nešteto. Zaradi teh smo imeli že tudi drugod smrtne nesreče, ki nam po ma- lomarnosti odgovornih oseb redčijo vrste naših delavcev. Prav je, da proti takim pojavom nastopijo celotni ko- lektivi in vsi državni organi in sicer ostro :in temeljito. V konkretnem primeru bi bilo pra- vilno, da nosi posledice podjetje samo in da socialno zavarovanje vztraja na tem, da krije stroške kolektiv, odnosno osebe, ki so neposredno odgovorne za to smrtno nesrečo. Vemo, da vsako delo zahteva tudi ne- katere žrtve, vendar pa je to opravič- ljivo le v izjemnih primerih. Tam pa, kjer je malomarnost in neupoštevanje obstoječih varnostnih predpisov očitno, ne more biti nobenega opravičila. Prav bi bilo, da bi bil to zadnji pri- mer nepotrebne žrtve in da bi vsa pKKijetja že enkrat spoznala, da je za nas in tudi vedno bo največja vrednost naš delovni kolektiv. Razvitje prapora DPD Svobode „Dušan Požener* iz Rečice - Jubilej lasice godbe na pihala (Nadaljevanje s 1. strani) Prisotni poslušalci so nastop gostu- joče Svobode iz Nove Griče zelo vneto poslušali in pevce vselej znova nagra- jevali z navdušenim ploskanjem. Po končanem programu gostov je bilo raz- vitje društvenega prapora Svobode »Du- šan Poženel« liz Rečice. Ob tej priliki se je na odru zvrstilo spet nekaj govorni- kov. Prvi je govox'il tov. Diaci, ki je z izbranimi besedami pozdravil primor- ske brate in povabil pred mikrofon tov. Ivana Regenta. Predsednik Glavnega odbora DPD Svobod tov. Regent je v svojem govoru izrazil veliko veselje nad načinom, ki so ga izbrali člani Svobode iz Nove Go- rice in Rudnika Laško, za kulturno so- delovanje. Omenil je, da je ta priredi- tev ena največjiii prireditev driištev Svobod poleg obeh zletov v Celju in Trbovljah. V svojem govoru je nanizal vrsto uspehov, ki jih v svojem kultur- nem poslanstvu izvršujejo delavska društva. Povedal je, da je naša največja dolžnost skrb za dvig kulturne ravni delovnega ljudstva. Popolnega napred- ka in dosege končnega cuja socialistične izgradnje si brez povečanega kulturne- ga razmaha ni mogoče misliti. Ni do- volj samo izgradnja materialne osnove za graditev socialistične družbe. Pred- vsem je treba zgraditi kulturnega, za- vednega in patriotičnega človeka. Go- vor tov. Regenta je bil nadvse drago- ceni napotek za bodoče delo delavskih prosvetnih društev. Po končanem govoru je tov. Regenta pozdravila skupina pionirjev, ki mu je izročila šopek rož, prav tako pa ga je pozdravila tudi Primorka v narodni noši. Govornikom se je pridružil še tov. Bratuž, ki je govoril v imenu stotin pri- morskih Slovencev, ki so morali preii fašističnim nasiljem zbežati po prvi svetovni vojni na Štajersko. Pred začetkom programa, ki so ga iz- vajala domača društva, se je za sveča* sprejem, za gostoljubnost in tople be- sede govornikov zahvalil sekretar okraj- nega komiteja ZKS Nove Gorice tov. Martin Grajf. Zelo svečan je bil trenutek, ko so na oder prinesli zvito zastavo Svobode ie Rečice. Ob svečanem aktu razvijanja je igrala godba in ko je bila zastava raz- vita, je prisotno prebivalstvo z gosti vred navdušeno ploskalo. Predsedrmk Svobode iz Rečice tov. Dragar je nat* za povrstjo vabil predstavnike raznik ustanov in organizacij, ki so za zastar« darovale večje zneske in si pridobile pravico pripenjanja spominskega traku. V imenu Socialistične zveze okraja Ce- lje je trak pripela tov. Helena Boror- šakova, v imenu Okrajnega ljudskega odbora tov. Miran Cvenk, za okrajni sindikalni svet tov. Albin Medved, ea sindikalno podružnico Rečica tov. ALauf, za upravni odbor rudnika tov. Petek, dalje je pripel trak direktor Rudnika tov. Peperko. Trake so pripeli še pred- stavniki kolektivov Železarne Store, Rudnika Zabukovca in Rudnika Vele- nje. Po razvitju je predsednik rečiške Svobode izročil prapor praporščaku. IZMENJAVA SIMBOLIČNIH DARIL Zelo svečan je bO. prizor, ko so za- stopniki mesta Laškega na čelu s toer. Vodovnikom izročili zastopnikom No- ve Gorice simbolična darila, med njimi sliko mesta Laškega. Prav tako so iz- ročili Novogoričani zastopnikom mesta Laško razna darila. Tudi med temi je bila lepa slika Nove Gorice z okolico, na kateri je bUa tudi Gorica onstran krivične meje in ves slovenski sret proti zapadu. Za tem se je vrstil nastop članstva DPD Svobod iz Rečice, Laškega in Ce- lja. Program je trajal približno do sed- me ure zvečer. Bil je to edinstven do- godek in veličastna manifestacija de- lavske kulture v vzdušju toplega brat- stva med delovnimi ljudmi Štajerske ш svobodne Primorske. Na škodo primorskih gostov se je program precej zavlekel, čeprav niso nastopili vsi m še tisti, ki so us¡peli priti na oder, so morali skrajšati čas nasto- panja. Komaj dobre tri četrt ure potem so mogli gostje še ostati v Laškem ii» se neicajkrat zavrteti na plesišču, po- tem pa so se v spremstvu domačinov odpravili na postajo. Slovo je bilo pri- srčno in polno svečanih obljub, da te srečanje Coricano v v Laškem in lan- skoletno srečanje Laščanov v Gorici ne bo zadnje dn da bodo to zvezo nepre- stano poglabljali in obnavljali. Cest sto gostov je posebni vlak pripeljal v Laško. Z godbo na čelu so Novo- goričani korakali skozi špalir navdušenih Laščanov. V nedeljo bodo konjiški gasilci praznovali Prostovoljno gasilsko društvo v Slov, Konjicah spada med eno najstarejših v vsej bližnji in daljni okolici. Ustanov- ljeno je bilo leta 1873 in je lansko leto praznovalo sedemdesetletnico svojega človekoljubnega delovanja. 2e istega leta si je nabavilo ročno brizgahio, ki je bila nekaka osnova za nadaljnji razvoj društva. Leta 1907 so postavili svoj ga- silski dom in nabavUi drugo ročno briz- galno, s katero pa seveda ni büo mo- goče gasiiti večjih požarov. Nad dvaj- set let je društvo delalo s tem primitiv- nim orodjem in šele leta 1929 si je ku- pilo prvo motorko, leto kasneje pa še gasilski avto. S tem je bilo njihovo delo znatno olajšano. Okupacija je napravila precejšnjo materialno škodo društvu. Uničene ali odpeljane so bue skoraj vse uniforme in delovne obleke. Razen tega pa so jim Kozaki pri svojem umiku leta 1945 od- peljali še avto z večjim številom cevi. Kasneje so ga sicer našli v nekem jarku brez cevi in kar je razumljivo, m^očno poškodovanega. Z veliko dobre volje članstva so ga v kratkem času zopet usposobili in danes jim kar dobro služi. Tudi pra,por, ki so ga nabavili leta 1938 bi bil izginil, če ga ne bi gasilec Pe- košek pravočasno skril. Zanimivo je še to, da se zadnje leto tisti člani, ki so kakor koli sodelovali z okupatorjem, niso več upali dti na gašenje v okolico, ker so se bali presenečenj. Društvo si je v zadnjih letih močno opomoglo. Zdaj imajo 50 rednih in okoli 230 podpornih članov, samostojno žen- sko desetino in 24 pionirjev, ki se že zdaj usposabljajo za ta poklic. Da so pri svojem delu zelo dobri, kaže že to, da so v zadnjih letih skoraj na vseh tek- movanjih, kjer so sodelovali, odnesli prvo ak drugo mesto, o čemer zgovor- no potrjujejo diplome v domu. Zelo do- bro so se izkazali tudi pri zadnji po- "^lavi v Celju in okolici. Za svoje uspešno delo je bilo društvo v stari Jugoslaviji odlikovano z redom sv. Save. Tudi več članov je bilo že od- likovanih. Med temi je tov. Jerman st., ki je član že od leta 1921. Bil je 9 let društveni poveljnik in ima dve odliko- vanji. Trideset let dela v društvu ima tudi tov. Pekošek Alojz in je zato pre- jel že tri odlikovanja. Tudi tov. Otore- pec Avgust ima precej zaslug za razvoj dn delovanje društva, saj je bil njegov predsednik od leta 1934 do 1941 in od 1945 do 1952, to je polnih 14 let. Lansko leto je društvo praznovalo svojo 70-letnico obstoja, letos pa si je nabavilo nov prapor, ki ga bodo razvili v nedeljo, dne 4. julija. Z denarnimi zneski po 10.000 din bodo kumovali to- varna usnja Konus, LIP, občinski ljud- ski odbor, občinski odbor SZDL in zvezni ljudski poslanec Helena Borovšak, ra- zen njih pa je še 62 društev, organizacij in posameznikov darovalo po 1000 din za spominski žebelj. Celotna prireditev bo združena s koncertom konjiške god- be na predvečer in v nedeljo 4. julija dopoldne. Istega dne bo ob 14. uri spre- jem gostov, nato pa bo ob 15. uri slav- nostno razvitje prapora, temu pa bo sledila gasilska parada. Na slavnost konjiških gasilcev so povabljena tudi okoliška društva in predstavniki oblasti. K njihovim uspehom, ki so jih dosegli v času obstoja, posebno še v zadnjih letih ob dokajšnji pomoči in razume- vanju ljudske oblasti, jim iskreno čestitamo. Ce študent na delo gre . . . Dobrna in sredi nje na cesti 21 di- jakov z rokami, ki niso vajene ne lopate ne krampa ne samokolnice, niti kozarca ne (zadnje bom pozneje pojasnil). Bili smo četa III. mladinske delovne brigade iz Celja, ki je delala v Strmcu pri Voj- niku. Poslali so nas na Dobrno in bili smo popolnoma neodvisni od svojega jedra. Pomagali smo pri obnovi po ka- tastrofalni poplavi. Najprej se nam je zdelo, da smo prišli na izlet; nekaj prijaznih hotelov, lep park, sijajno kopališče itd. Dve veliki sobi smo dobili v Domu Mihe Pintarja, seveda tudi ix>stelje, rjuhe, brisače ... Jedli smo v hotelu Dobrna, in sicer če rečem ix> domače, je bila hrana tip>-top. Skoraj vsak dan je bilo na jedilniku meso (največkrat pečenka) in vsak dan smo dobUi pri kosUu dn večerji 3 del kislega, nekoliko z vodo namešanega, drugače pa za žejo dobrega jabodčnika. (To se nanaša na gornjo pripombo o kozarcih.) Prvi dan je hitro minil, toda to je bil samo »predfilm«, kajti >fiLm« se je za- čel šele nekaj dni kasneje, ko so začeli rasti po dlaneh žulji kakor gobe, nekdo je dobil po vratu nekakšne bule, drugi granolom ... dn ena, dve, tri ... nas je ostalo samo še 18. Kmalu smo zgubili še četrtega. Zvečer smo šli utrujeni do- mov. Ob cesti so kosili kmetje. Nekdo izmed njih je vprašal, če je od nas kdo tako pameten, da zna kositi in napravil je zaničljiv obraz. Nekdo je vzel koso in rekel: >Tudi študentje niso čisto za- nič!« in začel... enkrat, dvakrat... ta- krat pa je zamahnil tudi kmet, ki je kosil za njim in tresk — usekal je na- šega v nogo. Sledili so seveda kri. zdrav- niški pregled in vožnja domov, da bo- lečin sploh ne poudarjam. To so bue nesreče, drugi F>a smo ostali do konca (od 11. do 24. 6.). Delali smo, kolikor smo pač mogli. Opazn sem. da človek pri takem delu (nakladanje peska ali blata) ne sme misliti. Kadar sem izklju- čil tok svojih misli in dal lopati dolo- čen ritem, sem delal dolgo, ne da bi se močno utrudil; vse drugače pa je bilo takrat, kadar sem premišljeval. Delali smo 8 ur; prevažali smo pesek s poplav- ljenih njiv in čistili cesto, katero je skoraj zaprl plaz. Po delu smo brali, spali dn hodili v kopališče, kjer smo imeli prost vstop. Nekoč so bili v ko- I^ališču naši precej razposajeni, škro- pili so se dn se premetavali po vodi. da se je zaradi tega eden od starejših ko- palcev močno razburjal. Stvar je prišla tako daleč, da je možak, ki mu naša ve- selost ni bila pogodu, pobesnel in začel mlatiti enega od naših. Zaradi tega je prišlo do ostrega spora med besnežem .in našim brigadirjem (ki jih je tudi skoraj dobil); toda končalo se je sijaj- no. Človek, ki je prej kričal, da nas bo vse poda vil kot mačke, nam je nazadnje plačal 2 litra vina in dve kisli voda. Mi pa smo mislüi: »Vsa čast!« Omenim naj še lovca, ki strelja pse, ki se sto- bodno sprehajajo po Dobrni. Nekoč do- poldne je mimo nas flegmatično prite- kel mlad rjav pes. Tisti hip se je izz« neke hiše prikazal lovec. Priznam, prar po cov/bojsko si je vrgel cev k nosu i» ustrelil. Pes se je stresel, dvignil levo, ranjeno nogo in zbežal po treh. Lovec pa je dal puško na ramo dn šel ponosne za njim; mi smo pa začeli žvižgati. Dvakrat v 14 dneh smo bili povab- ljeni na mladinski ples, ki ga pa prviS ni bilo. Dan pred odhodom so nam pri- redili poslovilni večer. Na tem mestm se še enkrat zahvaljujem občinskemu odboi-u in vsem ostalim (vzgojiteljici Knez Mari.id in učiteljici Herman Mi- lici), da so nam šli vedno in povsod na roko. Naj omenim še štiri tovariše, ki so bili pohvaljeni: Kmecl Aleš, Mlinar Ivan, Sčetinin Peter in Seničar Ivan. Končam naj z mislijo, ki se nam je utrnila po štirinastih dneh dela: »Ne trdimo, da smo mnogo naredili, toda precej smo delali«. Ivan Seničar Odpadni SVINEC kupimo vsako коИскш po najviše cenL Odpadpromet Laške »SavJDJaki vestnik«, dne 2. julija 1954^ Stran 3 ŠTAJERSKA V BORBI ferčak Starle partizansko gibanje na našem območfu v leta Í94Í Štajerska je oh okupaciji bila v mar- sikaterem pogledu v dosti težji situaciji Џаког bivša Kranjska ali tako imeno- »ana Ljubljanska pokrajina, ki so jo 0kupirali Italijani. Predeli bivše Spodnje Štajerske in prekmurja so bili razdeljeni med dve sili: Tretji Reich in Madžarsko. Naj- težje stanje je nastopilo za one predele, Ici so bili okupirani po Nemcih. Na teh predelih se je začelo najprej množično zapiranje in izseljevanje naj- zavednejših ljudi. Naši ljudje, ki so bili kakor koli osumljeni, so morali takoj v uegalo, predvsem progresivni borci. Za- čelo se je streljanje talcev, ki je po- vzročilo pravi preplah med našimi ljud- mi. Zveza s tako imenovano Ljubljan- sko pokrajino, kjer je bilo središče od- pora proti okupatorju, je bila vedno holj težavna in nevarna. Pod takimi pogoji je na Štajerskem začelo delati narodnoosvobodilno giba- nje, zato je bila tukaj borba mnogo težja in žrtve mnogo večje. Zaradi teh dejstev se ni moglo pri nas tako razmahniti narodnoosvobodilno gi- banje, kakor v Ljubljanski pokrajini in na Gorenjskem, kjer se je preseljeva- nje začelo kasneje kakor pri nas. V prvi dobi okupacije, ko je bil Hit- lerjev namen, da čim prej priključi Spodnje Štajersko k Tretjemu Reichu, je bila Osvobodilna fronta ona sila, ki je s svojimi akcijami partizanskih sil to preprečila. Dr. Metod Mikuž piše v svoji raz- pravi: Ali je NOB preprečila priklju- atev Štajerske in Gorenjske k nem- škemu Reichu (Zgodovinski časopis 1952-53 str. 752) naslednje: »Da pa slo- venska narodna zavest, ki je ravno pre- prečila te hitlerjanske nakane, ni niti zamrla, temveč je nasprotno in vkljub vsem pritiskom ter okupacijskim sred- stvom tudi rasla in prerasla v pravo revolucionarnost, pa je in ostane neiz- podbitna zasluga OF in njenih prvih partizanskih edini-c.« Prva okupatorjeva odredba z dne 15. julija 1941 o obvezni policijski prijavi bivališča že sluti razvoj NOB na Spod- njem Štajerskem. Uredba od 18. avgu- sta pa že našteva vse drastične mere proti »banditom«. Kako krizo je pri okupatorju povzro- čilo partizansko gibanje na Spodnjem Štajerskem se vidi iz odloka policije, ko mora dne 19. septembra 1941 izreči za- poro nad vsem Pohorjem, ki se razpro- stira prav pred Mariborom, političnim središčem Štajerske. O borbah in sabotažnih dejanjih šta- jerskih partizanov, katerih udarna pest je bil I. Štajerski bataljon ustanovljen dne 4. septembra na Dobrovljah, je za- pisanih bore malo podatkov. Vse večje borbe so se v tem letu vršile na celj- skem območju. V letu 1941 je zabele- ženih 15 borb in 32 sabotažnih dejanj in trosilnih akcij. Za štajerske partizane so značilna v 1. 1941 tri velika dejanja, ki so bila de- lo I. štajerskega bataljona. V noči od 6. na 7. oktober so napadli in zasedli mesto Šoštanj, dne 26. oktobra se je vršila v tem letu največja borba med partizani in okupatorji na Creti pri Dobrovljah in Brežiški ali Kozjanski pohod, ki se je začel takoj po borbi na Creti in je trajal do 7. novembra. BORBA NA ČRETI V noči, dne 25. oktobra je del I. šta- jerskega bataljona izvršil veliko eko- nomsko akcijo na Gomilskem pri izda- jalcu Cmaku. Z akcije se je del bataljo- na vrnil okoli deset ure dopoldne v ta- borišče, ki je bilo v bližini cerkve na treti. Kakor vse kaže, so bile okupa- torske sile še v tej noči mobilizirane in so z vseh strani pritiskale na Do- brovlje. Partizanska izvidnica, ki se je nahajala na križišču poti, ki vodijo na Creto z Vranskega, Braslovč in Letuša, je opazila okoli prve ure popoldne so- vražnika. Po kratki borbi se je potegni- la h glavnini, ki je zasedla položaj okoli cerkve in sosednih vzpetin. Razpored bataljona je bil naslednji: položaje okoli cerkve je zasedla Savinj- ska četa in del Revirske čete. Hribček v južni smeri glavnega položaja, ki je bil obenem tudi ključni položaj za vso obrambo, je zasedla Mislinjsko-šaleška četfi, ki je štela 15 mož. Komandir je bil narodni heroj Miha Pinter-Toledo. Vzpetino severno od cerkve pa je za- sedel del Revirske čete, ki jo je vodil Vresk. Na obeh krilih so bile še pa- trulje. Vodja ene je bil Miha Sošter- Dobroveljski Miha. Okoli dveh popoldne je sledil prvi neposredni napad proti ključnemu po- ložaju, ki ga je branila Mislinjsko-ša- leška četa. Ceta ga je s pomočjo glav- nine pri cerkvi odbila. Nato so se za- čeli napadi skupin, ki so štele deset do dvajset mož. Najtežji položaj je nastal okoli pol petih, ko se je zagozdila sku- pina Nemcev med položaje Mislinjsko- šaleške čete in glavnine. Po kratki bor- bi je bila uničena. Borba je bila v snegu do kolen. Vsa kritja borcev so bila iz snega. Okrog pol šestih, ko je nastopil mrak, je borba za trenutek prestala. Svabi so začeli zbi- rati vse sile za napad in obkolitev. Ta trenutek je izbral Stanetov ruxmestnik, Joža Letonja, ki je vodil borbo na Creti, za umik z ogroženega položaja in iz nemškega obroča. Umik je vodil naj- boljši poznavalec tamošnjega terena Miha Sošter-Dobroveljski Miha. Kam se naj bataljon umakne, so bila mnenja komandirjev deljena. Komandir Toledo je predlagal umik na Mozirske planine, Revirci pa umik na Menino. Stanetov namestnik Jože Letonja-Go- lob-Kmet pa je odredil umik v dolino proti Grižam. Edino on je v tem času že moral vedeti, da je v načrtu pohod I. štajerskega bataljona na Kozjansko. Komandant Stane je bil ta dan v dolini na sestanku s političnimi predstavniki, zato je vodil borbo njegov namestnik Jože Letonja. V kakem razmerju so bile partizan- ske sile nasproti nastopajočemu sovraž- niku in kakšne so bile izgube na obeh straneh? Na naši strani je bil v borbi I. šta- jerski bataljon v jačini okoli 70 mož, ki so bili različno oboroženi. Imeli so tri puškomitraljeze. Trdi se, da je bilo napadajočih Nem- cev okoli 2600 mož, drugi zopet trdijo, da je nastopMa ena nemška divizija. Ti podatki drže le, če štejemo sem vse Nemce, ki so se podnevi zbirali na tem področju, da bi okrepljeni obkolili par- tizane. Očividci trdijo, da je nastopalo v tej borbi nad tri sto mož, ki pa so bili vsi najmoderneje oboroženi in dobro izvež- bani. Po izjavah Mihe Sošterja in Rudija Cilenška, ki sta bila v borbi na Creti, niso imeli partizani na obrambnih po- ložajih ne mrtvih ne ranjenih. V borbi na Creti je bil edina žrtev Stanetov kurir, ki je padel v zasedo pri kmetu Lukancu-Brglezu. Tudi števila mrtvih in ranjenih Nemcev ni mogoče točno ugotoviti. Miha Sošter, ki je ostal ob Brežiškem pohodu na tem sektorju trdi, da je bilo okrog sto Nemcev mrtvih in ranjenih. O tej borbi piše tudi Svabov dnevnik — dnevnik partizana Franca Pinteriča naslednje: »26. oktober: Zjutraj okoli 10. ure smo se vrnili v taborišče. Ob dvanajstih je bil pnvi alarm. Zbrali smo se v zasedi pri prvi cerkvi. Ob treh se je pričela borba in je trajala do pol šestih zvečer. Položaje smo obdržali in vrgli Nemce nazaj. Zvečer smo se pre- bili in se umaknili na Crni vrh.« O koncentraciji Nemcev pravi: »27. oktober: Ostali smo na Črnem vrhu. Nemci so mobilizirali okoli tri tisoč mož. Zvečer smo odrinili proti Grižam.« V noči od 28. na 29. oktober, ko se je > izvršila koncentracija vsega bataljona v Grižah, se je začel Brežiški pohod. (Se nadaljuje) »ATOMSKI PLES« v Mestnem gledališču (Ob premieri 23. junija 1954) Naslov drame je »vlekel kakor kaka drzna politična aktvulka ali kaka dobro zabeljena agitka, kajti zadeve okoli nu- klearnega orožja so v zraku povsod, ne samo tam, kjer ga že delajo. Vlekel je tudi avtor, ki ga slovenska javnost pozna že nekaj let kot zelo vidnega eru- dita z ambiciozno okrašenim stilom, kot plodovitega esejista, ki kljub mnogo- ličnosti problemov, katere načenja, ved- no dobro ve, kaj hoče, in če treba po- tegne iz nožnice tudi nevaren polemični rapir. Snov drame je človek tudi slutil že vnaprej in osnovo konfliktov tiidi. Ta- ko je bilo in tako je, odkar je človek v svojem osebnem lotm za srečo in zado- voljstvom čutil nad seboj državljansko dolžnost odkar je začutil, da so mogoča in nujna huda protislovja med osebno in družbeno moralo. To snov je moral dramatik Grün obvladati z značaji in s konflikti med njimi zato, da bi iz pa- pirnate originalne predloge naredil bar- vito, sočno, krvavo resnično dogajanje. Ustvarjati značaje — za to ni sheme. Je pa pogoj za dobro dramo, za umet- ■ nino, za umetniško resničnost. Rad ver- jamem Flaubertu tisto, kar je pisal Ta- ineu, kaj je občutil ob Emi Bovary, kako ga aficirajo značaji, s katerimi se ukvarja. Flaubert je res rad pre- tiraval in Daudet mu je to čestokrat citirano pismo razglasil za »parole de lyrique«. Toda o nekakih halucinacijah govore tudi drugi znani ptisatelji, o Tur- genjevu pa pripovedujejo, da je ob »Očetih in sinovih« za dulj časa privzel govorico Bazarova. Dilthey, na ptimer, je taka dejstva visoko čislal. Glede tega se mi zdi, da je Griinova drama ostala nekje na sredi pota, a pot je dobro nakazan. Po mojem občutku, ki seveda ne more biti merodajen, manjka delu neke življenjsko modre harmonije, da bi dobilo čist umetniški značaj in nudilo prav tak učinek. Zna- čaji so zamotani, vsaj glavni — Robert, Luis, Stella, toda disonance v njih so tolikšne ali vsaj tako dramatsko nena- čete, da teh značajev kljub popularía ideji ne čutimo kot človeško tople lju- di. Iz dramatskih snovnih premis avtor ni potegnil vseh konsekvenc, morebiti tudi zato, ker se je sem in tja razbo- hotil v konverzacijskih digresijah. To- da dovolj o tem. Bodimo veseli, da smo dobili slovensko dramo s tako občesvet- skim motivom! Zveza z Dekkerjem ni važna, v dramatiki je to še celo ma- lenkost. Dobili smo dramo, ki je snov- no in oblikovno moderna, tudi obli- kovno, saj je avtor eden od najbolj raz- gledanih dramaturgov znotraj naših meja. Noviteto je skrbno postavil na oder Andrej Hieng v zelo smotrni inscena- ciji arh. Svete Jovanoviča. Vsa režija je razodevala okus in veselje do stvari, zato je predstava učinkovala zbrano, obenem pa živo in enovito. V predstavi je mnogo dela, trdega dela, to je treba reči. Med igralci omenim na prvem mestu Strnada, ki je bil z Robertom postav- ljen na hudo preizkušnjo, toda glede na igralske kvalitete in na dosedanje uspe- he, ki jih je v našem gledališču poka- zal, zanj ne prehudo. V Stmadu vidim igralca, ki notranje izredno intenzivno doživlja svoj lik, ki pa temu doživetju včasih ne najde pravega, popolnoma adekvatnega izraza. Robert je zelo kom- pliciran značaj, kar se pokaže že v eks- pozicijskem delu. Njegova žrtev, hero- izem, moralni kompleks, zlom, iluzije, halucinacije in še eros, vse je spreple- teno s tolikimi disonancami, da je res zelo težko iz njih narediti od začetka do konca živega človeka. Strnad se je z Robertom nedvomno ponovno uvelja- vil. Ce bi sem in tja izlikal ali črtal nekatere zunanje stvari, bi bila njego- va kreacija šolski zgled dobre, naporno naštudirane vloge. Nekoliko lažji po- ložaj je imel Skof z Louisom, a je z njim pokazal inteligentno konverzacij- sko igro ter potrdil svoj nadpovprečni obseg in uporabnost. V nekaterih drob- nih rekvizitih je pokazal resničen ta- lent in smisel za psihološko poglob- ljeno igro. Sirnikova s Stello ni imela ravno hvaležne vloge. Ta erotični tri- kot, kombiniran še z Nino, me je pri vsej stvari zelo motil, ker nisem našel njegove nujnosti in upravičenosti. Ko- nec koncev gre pri taki stvari za nek čut osnovne upravičenosti in poetične pravičnosti, mimo katere tudi moder- nost ne sme ali vsaj ne bi smela iti. Sirnikova se je v tem problematičnem trikotu nekako znašla in vlogo solidno odigrala. Albrehtov Profesor je bil me- stoma zelo izrazit, mestoma pa nekam obledel in top. Mogoče je v njem ostalo največ stereotipnosti iz predloge in ji Albreht kljub svoji precizni, suvereni igri ni znal vdihniti dovolj življenja. Nina Jerajeva nas je z gospo Ruth spet presenetila. V njeni igri ne čutim samo poštene volje, dati vse in — biti, ne samo igrati marveč neko specifično, igralsko vest. Nima ravno ne vem kako hvaležnega, pisano razcvetelega bese- dila, njeni zakonski očitki in njena ma- terinska ljubezen so loca communia svetovne dramatike in leposlovja sploh. Toda dala jim je oseben in poseben pe- čat, ki nam res vzbuja najboljše nade na veliko igralsko pot, če bo prav ho- dila. Pavle Jeršin je s Polkovnikom, bi rekel, gospod Loyal te moderne tra- gedije, osebnost brez kakih posebnih dimenzij, poosebljena državna varnost in dolžnost, ki ji je človek samo toliko, kolikor to služi FBI ali IS. Težko je tako vlogo človeško ogreti, a Jeršin jo je rešil brezhibno, kakor treba. Tomšič je skušal Маха narediti nekam po na- ravi, a za moj okus malo pregrobo. Po- polnoma v redu so bile rešene vloge Petersa (Novak) in Nine (Goršičeva), diskretno so nastopili gostje. Predstavo lahko zapišemo med tiste uspehe celjskega gledališča, ki so mu m letošnji sezoni priborile ime, sloves v vsakem pogledu, nivo umetniško snu- joče, trdno usmerjene ustanove. T. O. udi nekaj veselih v težkih časih iz prvih dni okupacije Kljub gnevu, s katerim so se oku- patorski oblastniki vrgli nad Slovence, kljub težkim žrtvam, naporom in trpljenju, so naši ljudje še vedno našli drobec smeha. Ta smeh je bil vselej porog okupatorju, je bil bodrilen v težkih trenutkih, je vzbujal odpor. Nemce ni nič bolj ujezilo kot to, da se je nekdo rogai in zasramoval njih, ki so se šteli za nadljudi. »TOXI STARI PISKER« Marsikateri zapornik,-interniranec, ki je bil prepeljan v prvih dneh okupacije v Stari pisker v Celju ali nekaj dni kasneje v kapvA:inski samostan, se bo nasmehnil, ko se bo spomnil časopisov, ki so jih skrivaj izdajali interniranci » Piskru in pri Kapucinih. Vsem, ki so jih čitali v teh najtežjih dneh, sta »stala v najlepšem spominu. Marsika- tero bridko urico v zadohli celici sta jim krajšala čas in jih bodrila. Iz teh dveh lističev se vidi ves humor našega človeka, ki tudi v najtežjih dneh ni izgubil svojega duševnega ravnovesja, odročju, saj so sestanku kmalu sledili še drugi, med njimi sestanek na stanovanju Ci- rila Debeljaka, kjer je prišlo do usta- novitve OF za Celje in pa sestanek v Govcah, kjer je bü izbran Okrajni od- bor OF za celjski okraj. Na naslednjih straneh sledijo krajši življenjepisi na- rodnih herojev: Slavka Šlandra, M. Zi- danška in A. Besednjaka ter ostalih ustanoviteljev PO OF za Štajersko; spo- mini Pavla Baloha-Petra na ustanovitev prve kozjanske čete; ponatis Terčako- vega odlomka Zaseda na Gračnici; Ti- čarjev opis življenja in dela Agitpropa pri Okrožnem odboru OF pod konec leta 1944; življenj ep isni podatki padlih borcev in talcev področja Rimskih TopUc. Tudi strani za tem dokumen- tarnim čtivom so posvečene odlomkom iz naše partizanske kronike; tako opi- sujejo Zora Tičarjeva svojo pot v naš prvi mladinski dom na Notranjskem v grad »Snežnik«, dr. S. Pečar svojo prvo operacijo v partizanih, Tičar kur ir ko Zdenko in za siklep Milena Mrevljetova svoja doživetja — aktivistke in obve- ščevalke OF. Zadnjo tretjino vsebine tvorijo Ivana Cerina zgodovinski se- stavek Rimske Toplice skozi stoletja, Janežev literamo-zgodovinski izvleček o pesniku-rojaku Antonu Aškercu, Ver- ščeve ugotovitve glede kmetijstva Rim- skih Toplic ter Jožeta Kajtne krajevni turistični podatkL Zaninaivost celotne vsebine podkrepljajo številne fotografije in odtisi ter prHožena top>ografsík¡a karta. Knjiga ne odkriva izrazitih literarnih pretenzij kljub prisotnosti pesnika Se- liškarja (V naročju njenem) in parti- zanskega pisatelja Terčaka. Pomeni pa tehten prispevek h globljemu in na- tančnejšemu poznavanju razvoja NOB v celjski okolici, v bližini velikega par- tizanskega shoda na Ostrožnem pa k temu tudi lep založniški donos. Ргат zato pa bi bua pri njegovi izdaji po- trebna večja jezikovna skrb. G.G. RAZSTAVA Vajenske šole v Braslovčah je pokazala viden napredek te šole. Va- jenci àn vajenke so v lepo okrašenem razredu po stenah in mizah razvrstili ne le svoje pismene in risarske, marveč tudi obrtniške izdelke, ki so jih izdelali v delavnicah pod nadzorstvom svojih mojstrov. Videli smo, kako se teoretič- ni pouk praktično druži z ročnim de- lom v delavnici. K okusno izdelanim mizarskim izdelkom, so se pridružili še krojaški, čevljarski, pletarski, kovinar- ski in celo mesarskih ni manjkalo. Dve mojstrsko izdelani salami sta pokazali, da tudi živilska stroka terja obuo stro- kovnega znanja. Težko je našteti vse praktične predmete v naravni velikosti in obiskovalcu razstave se je zdelo, ka- kor da je prišel po svoj naročeni iz- delek. Vse to kaže, da se učenci med šolskim letom niso samo učiU, marveč v delavnicah tudi pridno delali. Med pismenimi izdelki je vzbujal po- sebno îX)zornost kotiček pisatelja Josipa Jurčiča z zgodovinsko preglednico in zbirko njegovih spisov v dobi njegove- ga pisateljevanja. Tak pouk je res živ- ljenjski, ki bi ga bilo treba posnemati in uvajati tudi na drugih šolah. Po zaključku šole so vajenci ustano- vili še delovno brigado in prostovoljno odšli na delo pri gradnji Partizanske ceste. stran 4 »Savinjski vestnik«, dne 2. julija 1954 Stev. 26 Mladinski koncert ob prazni dvorani Prejšnjo nedeljo sta imela pevska zbora žalske gimnazije svoj že tradicio- nalni koncert. Mladina je pod vodstvom svojih neumornih pevovodij Draga Predana in Justi Holobarjeve pokazala uspehe svojega celoletnega dela, saj so imeli pevske vaje tri do štirikrat teden- sko že rano zjutraj pred pričetkom po- uka. V moralno oporo pridnim, požrtvo- valnim pevcem je bila zavest, da vrše važno kulturno delo in pa končni smo- ter: koncert. Prvega sta priredila oba zbora mladini žalskih šol, drugega in tretjega pa le višji zbor bolnikom no- voceljskega zdravilišča in starčkom Doma onemoglih na Grmovju. Trud naj bi bil p>oplačan mladini z izletom v Prekmurje, kjer bi tudi koncertirali. Saj lanski krasni izlet na Rab še ni po- zabljen. In res! Mladina je dočakala dan kon- certa, ki je bil za teden dni preložen zaradi zletnih dni v Ljubljani. Zapela je iz polnih, sočnih grl, da je bilo veselje poslušati. Medtem ko se je starejši zbor postavil s težkimi in zahtevnimi umet- nimi zborovskimi skladbami, v drugem delu pa z narodno pesmijo zahtevnejših meril, je mlajši zbor dovršeno odpel vrsto lažjih narodnih pesmi. Mladi gla- sovi so {»gumno odmevali ï>o skoraj prazni dvorani kulturnega doma. Ne- verjetno, kaj ne, žal resnično! Zalčani se radi trkajo na svoje kulturne prsi, radi bi veljali tudi za vnete prijatelje mladine, starši bi radi veljali za vzorne vzgojitelje svojih otrok, a takrat, kadar imajo priložnost to tudi dokazati, jih ni blizu. Mladina to čuti. Tak odnos žalske in okoliške javnosti do naše mladine gotovo ne more vzpodbudno vplivati na mlada srca. niti ne more prispevati k vzgoji otrok, da bi pozneje znali ločiti kulturne vrednote in kulturne priredit- ve od cenene plaže. Kaj je zadržalo lju- di, da niso prišli na koncert? Mogoče »Hmeljska priceza«, ali nemara »Ame- rikanec v Parizu«? Težko bi našli izgo- vor tisti, ki so ostali doma. Poleg mene je sedela ženica iz Libo j. Ozirala se je po napol prazni dvorani in mi rekla: »Lani so v Libojah tako le- po peli, da so ljudje kar jokali. Čudno, da ne pridejo vsaj starši poslušat svojih otrok.« V nedeljo je bila ta pevska mladina ogoljufana za izlet, pa še za mnogo več. R. M. Avgusta Vodovnika bomo ohranili v trajnem spominu Smrt mladega Avgusta Vodovnika je vse, ki so ga poznali, globoko prizadela. Zlasti je ta izguba prizadela prebival- stvo Frankolovega, kjer je bil pokojnik doma in kjer je vse svoje življenje de- loval. Rojen je bil leta 1923 v kočarski družini in se je že v mladih letih moral boriti za vsakdanji kruh. Med okupa- cijo je kot nasilno mobiliziran hitro po- begnil iz nemške vojske in se v Rusiji pridružil jugoslovanski brigadi, ki se je borila v Romuniji, pomagala osvoboditi Beograd in Srem. Kot odlikovan i)od- oficir JLA in komunist je dočakal osvo- boditev domovine. Doma je bil vseskozi zelo aktiven in požrtvovalen. Bil je iz- voljen za predsednika občinskega od- bora Frankolovo. Deloval je še v orga- nizaciji ZB, gasilski četi ter še drugod. Pretekli teden je odšel v Avstrijo, da bi prepeljal v domačo zemljo ostanke ustreljenega Matije Škofleka. V bližini Gradca je postal sam žrtev prometne nesreče. V nedeljo, 27. junija se je v Franko- lovem zbrala velika množica občanov, ki so ga pospremili na zadnji poti. Ga- silska sirena je žalostno oznanjala pokop požrtvovalnega državljana. Sodelovala je godba Tovarne emajlirane îXDsode. Pri odprtem grobu se je od pokojnika poslovil šolski upravitelj Peich Ignac, v imenu OK ZKS in OO ZB tov. Teržan, v imenu SZDL Frankolovo tov. Snabl, v imenu gasilcev tov. Vrenko in zadnji se je od njega poslovil njegov sošolec podpolkovnik JLA tov. Kotnik. Pokojni Avgust Vodovnik bo vsem ostal v trajnem spominu, kajti njegovo delo je povezano z neštetimi deli v korist skupnosti in boljše bodočnosti. —in Lidija Gñlec: Jacikina Lilica Tudi v Zagrebu je neprestano deže- valo kakor iz škafa. Otroci so željno gledali skozi okna, kdaj se bodo pre- trgali oblaki, da zletijo na dvorišča in v parke kakor ptičice. Toda zaman. Tudi Jaciki je bilo strašno dolgčas in venomer je prosila mamo, da bi šli kam ven iz hiše. Zato je mama Jaciko je- mala s seboj po vseh opravkih in ne- kega dne sta se odpeljali v mesto na veliki trg. Bil je pa tako poln, da so se gospodinje s svojimi cekarji komaj prerivale skozi gnečo. Ko se je Jacika vzpenjala z mamo po stopnicah v gor- nji del trga, je naenkrat zaslišala milo čivkanje. »Oh, mama, majhne električne pi- ščančke že prodajajo, pojdiva pogle- dati!« »Dušica, to niso električni piščančki, to so piščančki kakor vsaki drugi, le da jih je električna toplota izvalila iz jajčka in nimajo mamice.« V veliki škatlji jih je bilo najmanj trideset. Gnetli so se, preskakovali drug drugega, zobali drug drugemu s kljun- čkov, vsi pa so bili tako lepo rumeni kakor sončne kepice. »Glej, no, mama, kako čudne kljun- čke imajo nekateri, mogoče pa to le ni dobro, ko nimajo mamice. Vidiš, čisto splošen kljunček ima.« Segla je ponj, ga nežno pritisnila k licu in pre- plašeno pogledovala prodajalko ali ga ji bo vzela ali ne. »To je majhna račka, zato ima tak kljunček, vidiš, tudi nogice ima dru- gačne.« »Mamica, kupi mi račko! Prosim, prosim, da bom imela nekaj živega!« Kaj pa je mama hotela drugega, mo- rala je račko kupiti. Jacika jo je nosila tako nežno kakor da ima zlato snežinko v roki in od časa do časa je hvaležno pogledovala mamo. »Mama, zdaj pa kar hitro pojdiva domov, da se mi ne prehladi!« Tako se je mudilo, da mama ni utegnila več kupiti niti solatce, niti krompirčka. V tramvaju se je Jacika stisnila k oknu, da ne bi bilo kaj narobe. Kar naenkrat pa rački nekaj ni bilo všeč in pričela je na ves glas čivkati, tako da so vsi v tramvaju prisluhnili, kaj je to in odkod. »Lilico ima, joj, kako lepo Ulico!« se je oglasil blizu Jacike droben glas. Ja- cika je izprva začudeno gledala, potem se ji je pa urno posvetilo, da mora biti to samo njena račka in tako je izve- dela, da na Hrvaškem pravijo račkam tudi Ulice. »Vidiš, mama, zdaj ima pa že ime. Toda jaz jo bom raje klicala Gaga, ker vedno pač ne bo tako majhna.« Líbica je dobila svojo hišico iz za- bojčka. Mesto pokrova je mama zgoraj pribila palčke, da je v hišici bilo svetlo, na eni strani pa so se palčke dale pre- makniti in to so bila vrata. V majhnerџ lončku je dobila jesti, kadar pa je bila žejna, jo je Jacika vzela ven iz hišice in ji dala piti iz take posode, v kateri se je lahko tudi kopala obenem. Lilica je bila v Jacikinem гшгосји najbolj srečna. Ce je Jacika sedela na svojem stolčku, je lilica kričala pred njenimi nogami, da jo je Jacika morala vzeti na krilo. Potem je pa zadovoljno čeb- ljala ali pa je zarila glavico v Jacikin rokav in zaspala. »Oh, mama, ne veš kako jo imam rada,« je stalno ponav- ljala Jacika. Račka pa je zlezla do Ja- cikinega vratu in jo rahlo ščipala v brado. »Kaj ne, mama, kadar bo Gaga ve- lika, me ne bo nikoli zares ugriznila, ona ve, da sem zdaj jaz njena veVika mamica!« Prve dni lilica ni mogla nič jesti in Jaciko je zelo skrbelo kaj bo. »Mama ali ne bi tudi njej dala vita- minskih bonbonov?« »Veš, dušica, račka je najbrže ža- lostna, ker je sama, moraš ji delati družbo.« Jacika je neutrudno trkala s prstkom po skodelici, da je račka mislila, da njen prstek tudi jé in se je naučila jesti. Kadar se je Jacika nihala, se je morala tudi Ulica nihati z njo. Ker pa je še vedno deževalo in je bilo hladno, je Jacika največkrat grela svojo račko v naročju. Ce je bila Jacika z mamo v sobi, je bilo rački v kuhinji strašno dolgčas. Kričala je, kričala tako dolgo, da je priklicala koga in dobila jesti in piti. Ce pa le predolgo nobenega ni bilo k njej, je tako dolgo silila z glavo med palčke, da jih je razrinila in pricap- Ijala v sobo, da poišče svojo Jaciko. Nikoli se mi zmotila, da bi zamenjala Jacikine noge z drugimi, ki so hodile po kuhinji. Vedno je tekala samo za Jaciko. Ce si je Jacika oblačila čevlje, je lilica vlekla za trakove, da ji po- maga. Ce pa je nato Jacika ni dvig- nila k sebi, je sedla ob čevelj, dvignila glavico v zrak in kričala, kričala, da bi se je kamen usmilil. »Vidiš, mama, kako me ima rada!« je vzklikala Jacika. Ko je nehalo deževati, je v dvorišču ostala velika mlaka. Račka se je mo- rala učiti plavati. Bila je že tako ve- lika, da jo je bilo že za dve Jacikini pesti. Jacika se je igrala z otroki in tekala sem in tja po dvorišču, račka pa za njo. Ko je Jacika preskakovala mlako, se Ulica ni prav nič ustrašila, ampak je hrabro mahnila kar po sredi. Vsi otroci so občudovali zlato-puhasto lilico in vsi bi jo bili prav tako radi imeli. Z balkonov so gledale mamice, smejale se in vzklikale in nič se jim ni mudilo kuhati. (Konec prihodnjič) iz celjskega zaledja IZ ŠTOR Na občinski konferenci Socialistične zveze delovnih ljudi so z zanimanjem poslušali izvajanja predsednika okraja tov. Jermana, ki je zbranim pojasnil pomen in glavne značilnosti družbenega plana okraja Celje za leto 1954, potem pa še proračun okraja in v zvezi s tem vlogo komun. Posebno živahna razprava se je raz- vila o nujni potrebi graditve šolskega poslopja v Storah. Govorniki so prika- zali, da ne kaže več odlašati s tem važ- nim vprašanjem, zato jim je predsednik okrajnega odbora tov. Jerman obljubil, da bosta o tem razpravljala še okrajni zbor in zbor proizvajalcev. Ker so pa v obeh zborih tudi zastopniki občine Sto- re, je treba, da se oglasijo k besedi in podkrepijo potrebo po novem šolskem poslopju. Podružnica ZVVI v Storah je prire- dila »Prijeten večer«, ki je dobro uspel. Cisti dobiček bodo razdelili med social- no šibke člane društva. Pobudnikom te prireditve in organizatorjem, ki so vlo- žili mnogo truda in največ prispevali k uspehu prireditve, gre vse priznanje, obdarovanoi pa se jim za tovariško po- moč iskreno zahvaljujejo. Izredno važno, a zaradi pomanjkanja finančnih sredstev še vedno odprto vprašanje za industrijske Store je ure- ditev kanalizacije. Odprt jarek z odpad- nimi vodami sredi Stor ogroža zdravje prebivalcev. Pa če bi bil vsaj očiščen, da bi voda sproti odtekala. Tako pa so letos očiščevalna dela že spomladi za- stala zaradi nepredvidene toda nepre- mostljive ovire. Ko so delavci sekcije za •'/zdrževanje proge čistili jarek vzdolž železniške proge, so našli v jarku mine, ki so ostale tam še od eksplozije leta 1945. Zato je prometna muica prepo- vedala nadaljevanje čiščenja, dokler vojaški organi ne bodo poskrbeli za od- stranitev min. Nekaj časa je vse poči- valo, letošnje deževje pa je jarek ved- no znova napolnilo. Urgence občinske- ga odbora so sprožile komisijski ogled, jarek pa tudi po zadnji poplavi še ni očiščen. Ko so po poplavi izčrpali vodo iz kleti v hišah na desni strani Vo- glajne, je kmalu pričela pritekati nova voda v kleti. Ugotovljeno je, da je vo- dostaj v glavnem jarku višji od nivoja kleti in tako kanalizacija nima odtoka, nasprotno, voda iz jarka odteka po ka- nalih nazaj v kleti. Da je s tem zdravje prebivalstva stalno ogroženo, ni treba posebej poudariti. Občinski ljudski od- bor se je obrnil na Okrožni higienski zavod, naj pospeši očiščevalna dela v glavnem jarku vzdolž železniške proge in prebivalci Stor upravičeno upajo, da bo v kratkem tudi ta pereč problem vsaj tako daleč rešen, da bodo odpadne vode sproti odtekale. Seveda pa ostane vprašanje kanalizacije še vedno odprto. Ker bi ureditev kanalizacije stala ka- kih 20 milijonov dinarjev, bo treba ob- čini priskočiti v pomoč z dotacijami okrajnega ljudskega odbora. NEHIGIENSKI PREVOZ MESA Občinsko podjetje Mesarija Ljubno ob Savinji dostavlja redno vsak petek zvečer z avtobusom v Solčavo meso, med sezono pa po potrebi tudi v Logar- sko dolino v odprtih, lesenih zabojih za meso. To meso je včasih zavito v belo rjuho, včasih pa kar v časopisni papir vseh vrst. Večkrat se je že dogodilo, ko je bilo v avtobusu mnogo potnikov, med njimi tudi kakšen pijanec, da je eno- stavno kdo položil svoje blatne čevlje na meso in tako teptal po njem. Primer, ki sem ga doživel pred krat- kim v avtobusu, pa presega vse meje takega načina prevoza. V poštnem avto- busu je bilo mnogo ljudi. Nekemu otro- ku je postalo slabo ter je v gneči ljudi bruhal v zaboj z mesom, ki je bil na- menjen za Planinski dom v Logarski dolini. Kljub večkratni kritiki na tako pošiljanje se do sedaj stanje ni nič izboljšalo. Treba bi bilo, da sanitarna inšpekcija poseže vmes. Smatram, če- prav smo Solčavani v zakotnem kraju, da imamo enake želodce kot mestni ljudje in smo tudi upravičeni do hi- gienske postrežbe. (t) IZ ŠENTJURJA PRI CELJU Tov. Mimika Kincl, upravnica pošte v Šentjurju pri Celju je odšla s 1. ma- jem v zasluženi pokoj. Kot 18-letno de- kle je nastopila svoje prvo službeno mesto v Brežicah ob Savi. Službovala je nato v Litiji, Storah, Slivnici pri Ma- riboru, Vitanju, Meži, Libeličah in konč- no celih 25 let v Šentjurju pri Celju, kjer je bila nad 5 let upravnica pošte. Poštna služba ji je bila nad vse, saj je bila tako tesno F>ovezana in priklenjena z delom na pošti. Vedno nasmejanega obraza, vljudna in uslužna je bila z vsakomur, ki je imel na pošti opravka. Po 32 letih poštne službe, vestnega, marljivega in treznega dela, odhaja tov. Mimika Kincl še prav mladeniška v za- služeni pokoj. Ob tej priliki ji Sentjur- čani iz dna srca želimo kot upokojenki še mnogo zdravih, srečnih let ter vese- lih, zadovoljnih in vedrih uric... Tatovi, ki so imeli pogum v ameriškem mestu Thourmont so vlomilci vdrli v kletko s kačami, od- nesli kobro, ki je najbolj strupena kača na svetu in udava, ki je meril 14 me- trov. Še ena s kačo v Indiji je v mestu Karikal bil kon- cert. Na kontrabas je igral neki Sastrija. Med_ igranjem je iz godala prišla stru- pena kobra. Ker koncerta dirigent ni ho- tel prekiniti, se je zgodilo, da je kobra ugriznila ravno dirigenta, ki je čez eno uro umrl z besedami: »Sastri je gotovo napačno igral.« Nekaj šal Martina boli zob, zato se je odločil, da gre k zdravniku. Ko je pa že sedel na stolu v ordinaciji, je njegova odločnost popustila. Zobozdravnik na- roči postrežnici, da prinese konjak: »No, ste zdaj spet dobili potrebno ko- ra j žo?« Martin je zanikal, in to trikrat pono- vil. Zobozdravnik ga je vselej zopet vprašal, če je že dovolj korajžen. Po sedmem kozarcu je Martin vstal in dejal: — Se preveč sem korajžen. Svetujem vam, da si ne podstopite dotikati mojih zob. (V Južni Afriki.) Zena belega farmer- ja se sonči na strehi hiše. Ko vstane, ji spodrsne in pade na gnojišče, kjer je črni hlajpec odmetaval smeti. Videč svo- jo gospo na kupu, zmaje z glavo: »To je beli človek razsipen, ta ženska bi lahko trajala še najmanj tri leta.« DOBRA KNJIGA je najholjši prijateli in uči'eli! — Za dobro knjigo bo skrbela PREŠERNO VA DRUŽBA Vrtičkarjem v napoto Na področju meste Celja, je vrtičkar- stvo močno razvito. S katastrofalno i>o- plavo je bilo popolnoma uničenih 35 ha, delno pa 15 ha vrtnih površin, na kate- rih ob normalnih pogojih pridelamo najmanj 10.000 q vrtnin. Slovenski vrt- narji so pravilno осепШ škodo, ki bi jo utrpeli, če bi ostale površine neiz- koriščene. Zato so iz vseh krajev nudili pomoč in podarili okrog 165.000 sadik najrazličnejših zelenjadnic. Med vrtič- karje je bilo razdeljenega okrog 23.000 kilogramov amonijevega solitra ter 7.600 kg kalijeve soli. Storimo vse, da bodo razdeljena sredstva vrgla visoke obresti. S temi, delno pa lastnimi sredstvi, so vrtovi v glavnem obnovljeni, ne mo- rejo pa stkriti izraza zapoznelosti. Iz- muznil se nam je skoro ves mesec in p>oslužiti se bomo morali vseh možnih ukrepov, da zamudo čim bolj oblažimo. Z okopavanjem, gnojenjem in zaliva- njem moramo vrtnine prisiliti, da na- doknadijo zamujeno. Z okopavanjem uničujemo plevel. Ker pleveli, ki jih ne zatremo, izčrpavajo zemljo, ker z okopavanjem zemljo pre- rahljamo in odpremo dostop kisiku, ki je nujno F>otreben drobnoživkam, ki pripravljajo rastlinam hrano v tleh, lahko trdimo, da pravilno okopavanje odleže za. polovično gnojenje. Zato čim prej okoplj-iite vrtnine povsem plitvo, 2—3 cm globoko. S preglobokim oko- pavanjem zapravljamo telno vlago in poškodujemo korenine zelenjadnic. S preudarnim dopolnilnim gnojenjem najobčutneje pospešimo rast zelenjad- nic. Razdeljeni apneno amonijev soli- ter je prvovrstno gnojilo, ki vpliva predvsem na rast zelenih delov. Sestav- ljen je tako, da hitro pa tudi precej trajno deluje. Apno, ki ga vsebuje je za celjske vrtiče pravo zdravilo, saj so zaradi žveplene kisline, ki pride v zem- ljo s padavinami, močno okisani. Po- doben, vendar kratkotrajnejši učinek ima čilski soliter, ki se pa ravno za- radi tega, ker ne vsebuje apna, ne mo- re meriti s prejšnjim. Obe gnojili ste lahko topni in se zaradi tega močno izpirate v globino, če jih uporabimo v prevelikih količinah. Racionalna poraba teh gnoji je edino v postopnem gno- jenju v obrokih. Apneno amonijev so- liter damo v dveh, čilski soliter pa celo v treh obrokih, v 4—6 tedenskem ča- sovnem razdobju. Največ dušične hrane dajemo vrtninam, ki razvijejo obilo ze- lene mase. Zelju, ohrovtu, karfijoli in poru lahko potresemo 4—6 dkg omenje- nih gnojil na vsak m^ površine, pa- radižniku, papriki, kumaram, zeleni, kolerabi, solati endiviji pa zadostujejo 2—4 dkg; fižol, grah ter korenčnice se zadovoljijo z 1 dkg v enkratnem obroku. Samo z dušičnimi gnojili pa vrtnin ne moremo zrediti. Vse vrtnine, zlasti krompii*, korenje, pesa, zelena, čebula, paprika in paradižnik, potrebujejo tudi precej kalija. Za kalij so hvaležne tudi vse kapusnice ter vrtnine, kil jih pri- delujemo za zimsko porabo. Kalij do- vajamo rastlinam v obliki kalijeve soli (2—4 dkg na m^), ki jo lahko trosimo pomešana z dušičnimi gnojili prav teko v obrokih. Vsa te gnojila trosimo pod listjem okrog rastlin, pred dežjem ali pa po njem in jih plitvo podkopljemo. Ker je male količine gnojil težko enakomerno porazdeliti (n. pr. 3 dkg v treh obrokih), jih lahko pred trošenjem pomešamo s suhim peskom. Se bolj pa izkoristimo ta gnojila, če napravimo vodno razto- pino in z njo zalijemo vrtnine (2—3 dkg na 101 vode za 1 m^). Prav teko korist- ni so zalivki stare gnojnice, razredčene z vodo (1:1) ter izboljšane s superfo&- fatom (pol kg na 1001). Zalivki so ko- ristni zlasti ob suhem vremenu. Več hrane, več vode. Ce bo druga po- lovica lete v pogledu padavin bolj nor- malna, bo treba vrtninam, pomagati z zalivanjem. Suho zemljo bo treba te- meljito zamakati. Pomnimo, da vsako- dnevno rosenje ne pomeni nič. Rastline sprejemajo v vodi raztopljeno hrano preko korenin in tja, kjer se nahajajo korenine je treba spraviti tudi vlago. Rajši zalivajte samo enkrat tedensko, pa takrat res izdatno; okrog redkeje po- sajenih vrtnin (paradižnik) napravite kolobarje in zalijte vsako rastlino po- sebej, nato pa kmalu okopi j ite. Z intenzivnim delom na vrtu dose- žemo neverjetne uspehe. Ce poleg tega še pravočasno zatiramo razne škodljivce (kapusovega belina, koloradarja, bra- morja) in bolezni (plesen na i>arad,iž- niku in krompirju), da ostanejo listi zdravi, uspehi ne morejo izosteti. Vrtiči bodo kljub grobemu posegu prirode bo- gato obrodUi. stev. 26 »Savinjski vestnik«, dne 2. julija 1954 Stran 5 Kako je bila razdeljena pomoč poplavljenim krajem v okraju Celje poleg denarne pomoči, ki je prihajala z vseh strani Slovenije, pa tudi izven nje, so v okrajni štab za poplavljene dnevno prihajale velike pošiljke raz- nega blaga, ki so ga darovali posamez- niki, delovni kolektivi in razna društva ter organizacije. Preveč bi bilo naštevati vse dobrot- nike, ki so v stiski pomagali prizadetim, ker jih je nešteto. Okrajni štab za po- moč F>oplavijencem je sprejel 19.792 kg raznovrstnih živil, 301 kg žita, 29 po- steljnih vložkov, 184 odej, 297 komadov raznega pohištva, 7.116 komadov i>erüa, 4.010 komadov raznih oblačil, 9.975 m tekstilnega blaga, 614 galanterijskih predmetov, 979 komadov steklenine, 503 kg kemičnih izdelkov, 10.169 komadov posode, 32 poljedelskih orodij, 650 raz- nih predmetov, 2.816 parov čevljev, 1.069 kg raznih tekstilnih ostankov, 1.171 komadov pletenine, 71 komadov posteljnine, 164 komadov posteljnega perila, 678 parov nogavic, 55 komadov jedilnega pribora ter 9 prostor ninskih metrov drv. Tu niso všteti prispevki, ki jih je sprejel Štab za poplavljence Mestne občine Celje, katere bomo obja- vili posebej. Po dosedanjih podatkih je bilo raz- deljeno med poplavljence v prizadetih občinah 2.090 oblek, 1.938 kosov perila, 1.361 parov čevljev, 6.548 komadov po- sode, 32 komadov pohištva, 356 kosov posteljnega perila, 282 komadov postelj- nine, 370 parov nogavic, 9 komadov raz- nega orodja, 213 komadov jedilnega pri- bora, 11.683 kg živil, 4.900 m raznega blaga, 9 prostorninskih m drv, 131 raz- nih_gospodarskih potrebščin ter 1.023 komadov pletenine. Pregled nakazil za pomoč poplavljencem okrajnega ljudskega odbora Celje Nakazila na tekoči račun 625-T-276 Ljudski odbor mestne občine Hrastnik 100.000; iVarodna banka Zagorje 5022; Ljudski odbor mestne občine Zagorje 500.000; Občinski ljudski odbor Trbovlje 500.000; »Zeleznina« Trbovlje 100.000: »Meso« Trbovlje 50.000; »Mehanika« Trbovlje 50.000; Gostinsko podjetje Ljubljana 10.000; Kurilnica Ljubljana 100.000; Okrajni od- bor RK Radovljica 20.000; Tovarna kovanega orodja Kamnik 50.000; Obrtna zbornica LRS Ljubljana 5000; Sindikalna podružnica Slovenija- avto Ljubljana 18.590; Župnijski urad Celje 10.000; Mestni odbor RK Ptuj 50.000; »Vitaminka« Trbovlje 50.000; Ljudski odbor mestne občine Kamnik 200.000; Trgovsko podjetje Izbira Trbov- lje 100.000; Knjigarna Trbovlje 20.000; Preskrba Trbovlje 100.000: Mestni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi Trbovlje 50.000; Pekarna Ajdov- ščina 50.000; Občinski odbor RK Kočevje 10.000; Okrajni ljudski odbor Tolmin 200.000; Okrajna lekarna Slovenj Gradec 10.000; »universal« Slo- venj Gradec 50.000; Občinski ljudski odbor Zreče 50.000; Planinsko društvo Maribor 5000; Tovarna strojil Majšperk 180.000; Savinjski magazin Žalec 24.000; Mestni odbor RK Murska Sobota 20.000; Okrajni odbor RK Ptuj 10.000; Trgovsko pod- jetje Potrošnja Zagorje 4940; »Standard« Kranj 55.000; Elektro Trbovlje 40.000; Brivnica Trbovlje Í0OO; Avtopark Trbovlje 30.000; Elektrarna Trbov- Ije 100.000; Slovenija-avto Ljubljana 100.000; Sin- dikat tovarne klobukov Škofja Loka 14.070; Bom- bažna tkalnica Vidmarje 53.590; Sindikat železni- čarjev Divača 10.000; Delovni kolektiv Prestranek 5170; Sindikalna podružnica mestnega odbora Ptuj 9820; prispevek celjskih odvetnikov 10.000; Vino Koper Celje 7750; Lovska družina Ribnica 5000; Sindikalna podružnica »Pionir« Novo mesto 10.000; Društvo upokojencev LRS Ljubljana 1000; Narodna banka Kamnik 2100; Sindikat obrtnih delavcev Jesenice 5450; Družina Požun Osilnica 1500; Člani sindikalne podružnice Narodne banke Zalee 16.000: Učenci šole v Rogatcu 5000; Kme- tijska delovna zadruga Golovorica v Istri 5000; Mestni odbor RK Maribor 500.000; Celjska ti- skarna Celje 100.000; Ribarska zadruga Celje 20.000; Okrajna lovska zveza Celje 10.000; Indu- strijsko podjetje za elektrozvezo Ljubljana 200.000: Agrotehnika Ljubljana 26.000; Zlatarstvo Trbovlje 10.000; »Preskrba« Trbovlje 10.000; Tu- ristično podjetje »Majolka« Trbovlje 150.000; Klavnica Trbovlje 20.000; Osnovna šola Ponikva 5656; Uslužbenci trgovskega podjetja Zeleznina Jesenice 5950; Sindikat graïicarjev Ljubljana 5200; Sindikat delavcev kovinske industrije »Ardel« Ljubljana 25.000; Gradinski Franjo, frizer, Bled 1000; Rupnik Anton, duhovnik pri Sv. Jožefu, Celje 1000; Pogačnik Viktor, krojač, Podnart 40 500; Delavski počitniški dom France Rozman Gozd Martuljk 9100; Pionirski odred Frana Erjavca Kranj 10.000; Okrajna lovska aveza Kranj 45.000; Razbahar Franc, Zalee 44 1000; Pionirski pevski zbor nižje gimnazije Slov. Bistrica 1600; Sindikat uslužbencev Rogatec 10.000; Osnovna šola Štore 6750; Klinika nogavic Celje 10.000; Kmetijska zadruga Kocijan 10.000; Sindi- kalna podružnica kmetijskega gospodarstva Ko- čevje 10.900; Splošno gradbeno podjetje Zasavje Trbovlje 50.000; Društvo upokojencev LRS, podr. Mark Ljubljana 5000; Občinski ljudski odbor mestne občine Ptuj 100.000; Eksploatacija livar- skega peska Štore 61.475; Tovarna poljedelskih strojev Batuje pri Gorici 50.000; Zdravstveni dom Rogaška Slatina 20.000; Slatinsko podjetje Ko- strivnica Gabernik 3108; Mestna hranilnica Mur- ska Sobota 5000; Trgovsko podjetje Jesenice 20.000; Rabič Justin, žične pletenine. Bled 20.000; Hotel Krim Bled 5875; Okrajni odbor RK Mengeš 111.467; Osnovna šola Blagovna 4178; Sindikalna podružnica Slovenija vino Ljubljana 106.450; Okrajni odbor RK Radovljica 59.000; Kulturno- umetniško društvo Rogatec 2000; Osnovna orga- nizacija Zveze komunistov Saturnus Ljubljana 10.000; Krajevni odbor PTT sindikata Ljubljana 152.015; Sindikat NB Ljubljana 5160; Trgovsko podjetje Jesenice 27.582; Vaški odbor AFZ Luka- vica 4800; Občinski ljudski odbor Videm pri Ptuju 34.803; Rdeči križ Slov. Konjice 111.325; Društvo upokojencev LRS Velike Lašče 1000; Pretnar Franc Bled 1000; Nožarič Luka Bled 1000; Ravnik Peter Bohinjska Bistrica 1000; Sindikalna podružnica Jesenice 5200; Sindikalna podružnica NB Jesenice 6900; Sindikat univerze tehnične vi- soke šole Ljubljana 58.121; Člani gasilske čete Ljubljana 10.000; Ljudski odbor mestne občine Slov. Konjice 50.000; Društvo upokojencev Kranj 10.000; Gostinstvo »Svoboda« Bled 5000; Titovi zavodi Litostroj Ljubljana 1,500.000; Restavracija Litija 2920; Mestni odbor Socialistične zveze Maribor 10.000; Opekarna Zabjak pri Ptuju 19.040; Mestna komunalna ustanova Ptuj 94.620; Kmetijska zadruga Vrtojba Šempeter pri Gorici 10.000; Sindikalna podružnica Trgovskega pod- jetja »Zrno« Maribor 4440; Članstvo okrajne obrtne zbornice Trbovlje 88.658; Trgovsko pod- jetje »Manufaktura« Ljubljana 7450; Sindikalna podružnica Saturnus Moste 50.000; Zlatar Mordel Feliks, Pula 5000; Prlah Valentin Jesenice 1500; Ambrožič Avgust, mizar. Bled 500; Franc Jožef, Razbor, Bled 500; Mareče Franc, Bled 500; Na- robe Mira, Moste 500; KUD Štefan Kovač Murska Sobota 5000; Občinski ljudski odbor Strmec 3000; Lovska družina Vitanje 2540; Sindikalna podruž- nica Saturnus Ljubljana 56.800; Vida Smolej, urar, Jesenice 500; Jernej Avbal, kovač, Jesenice 1000; Lovska družina Griže 12.100; Golmajer Sil- vester, mizarski mojster, Ljubno 1000; Občinski odbor Zreče 48.467; Komunalna uprava Maribor 146.503; Parna pekarna Kranjska gora 5000; Kme- tijska zadruga v Bohinjski Srednji vasi 9316; Cevljarna Jesenice 4744; Mestno kino-podjetje Bled 10.000; Turistično društvo Mojstrana 3000; Predilnica in tkalnica Maribor 250.000; Tovarna kovanega orodja Zreče 140.000; Kulturnoprosvetni sklad KZ Sežana 60.000; Društvo pravnikov Celje 10.400; Občinski ljudski odbor Zabnica 10.000; Brivnica mesta Jesenice z osebjem 7027; Občin- ski odbor RK Moravče 9567; Vaški odbor SZDL Veliko Sirje 4620; Odbor SZDL Kranj 24.740; SZDL terena center Kranj 52.340; Občinski odbor Videm pri Ptuju 12.417; Občinski ljudski odbor Zavrč 16.150; Osnovna šola Rogaška Slatina 8580; »Saturnus« Ljubljana 154.888; Mestni odbor RK Lendava 10.000; »Kovina« Ljubljana 20.600; SZDL Žužemberk 2137; Premogovnik Kočevje 300.000; Odbor za pomoč poplavljencem Gomilsko 55.70«; Lovska družina Rogatec 4000; Sindikat delavcev in nameščencev KZ Zreče 30.000; Gasilska zveza LRS Ljubljana 3000; Tovarna klobukov Škofja Loka 50.000; Hotel Triglav Bled 8352; Šefman Danijel, Kranjska gora 1000; Planinsko društvo Mojstrana 5000; Ljudski odbor mestne občine Idrija 200.000; Učiteljstvo Kozjanskega sektorja 6000; KUD »Bohor« Kozje 5000; Ferdo Eržen, pek. Koroška Bela 1000; Občinski odbor SZDL Srednja vas v Bohinju 16.836; Pogačar Jakob, Radovljica 500; Društvo upokojencev Idrija 10.000; Trgovsko podjetje »Počna« Kamnik 18.202; Tekstilna tovarna »Juteks« Žalec 40.350; Tekstil- na tovarna v Ajdovščini 62.572; Avtoservis Jese- nice 3272; Občinski ljudski odbor Gomilsko 10.500; SZDL Žužemberk "55; Vaški odbor SZDL Ljubno 11.525; Jenko Ludvik, zidar, Jesenice 1000; Parna pekarna Jesenice 12.000; Trgovsko podjetje »Savica« Bohinjska Bistrica 3500; Zdra- vilišče Šmarješke Toplice, Novo mesto 5000; Obrtno mesarsko podjetje »Vol« Kranjska gora 3000; Zveza delavcev in nameščencev gostinske stroke Jesenice 7083; Osnovna šola Homec, Ra- domlje 4810; Osnovna šola Cirklje 4609; Sindikat zdravstvenih delavcev Novo Celje 50.000; Občin- ski štab Starše 17.960; Železarna Jesenice 2,372.558; Mesarsko podjetje Lesce 500; Okrajni odbor SZDL Kočevje 10.670; Cementno podjetje Lesce 1000; prenakazilo iz akreditiva za znesek, ki je bil napačno dvignjen 10.000. Skupna nakazila na račun 625-T-276 11,127.265. Črpano iz tekočega računa 625.T-276 Občinski ljudski odbor Laško 700.000; Občinski ljudski odbor Rimske Toplice 500.000; Občinski ljudski odbor Žalec 300.000; Občinski ljudski od- bor Jurklošter 300.000; Občinski ljudski odbor Lesiono 200.000; Občinski ljudski odbor Planina 200.000; Občinski ljudski odbor Slivnica pri Celjn 200.000; Občinski ljudski odbor Kozje 200.000; Občinski ljudski odbor Breze 500.000; Občinski ljudski odbor Žusem 500.000; Občinski ljudski odbor Vojnik 1,000.000; Občinski ljudski odbor Strmec 1,000.000; Občinski ljudski odbor Škofja vas 500.000; Občinski ljudski odbor Frankolovo 500.000; Vodno gospodarska uprava Celje 2,000.000; zaračunana provizija pri NB 1155. Skupno črpano 8.401.155. Ostane na tekočem računu 625-T276 2,726.110, STANJE PRORAČUNSKEGA AKREDITIVA 625-11616 ZA OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE Nakazano 20,000.000 Črpano iz proračunskega akreditiva: Občinski ljudski odbor Dobrna 2,000.000; Ob- činski ljudski odbor Vojnik 1,000.000; Občinski ljudski odbor Strmec 700.000; Občinski ljudski odbor Škofja vas 700.000; Občinski ljudski odbor Frankolovo 500.000; Občinski ljudski odbor Laško 1.090.000; Občinski ljudski odbor Rimske Toplice 500.000; Občinski ljudski odbor Jurklošter 500.000; Mestni ljudski odbor Celje 6,000.000; Mestni ljudski odbor Celje 5,503.500. Izplačila za socialno pomoč Od tega: Občinski ljudski odbor Štore 100.000; Občinski ljudski odbor Škofja vas 100.000; Občinski ljud- ski odber Jurklošter 50.000; Občinski ljudski odbor Breze 50.000; Občinski ljudski odbor Laško 50.000; Občinski ljudski odbor Frankolovo 80.000; Občinski ljudski odbor Vojnik 100.000; Občinski ljudski odbor Strmec 100.000; uslužbenci OLO Celje 100.000; izplačano Borovšak Heleni za so- cialno pomoč 450.000: izplačano Simoniču Francu 160.000; Ljudski magazin Celje 78.180; Krivec Franc, Škofja vas 10.000; Ljudska pravica-Borba 10.000; Prevozništvo Celje 42.145; Okrajna gasil- ska zveza Celje 200.145. Skupno črpano iz proračunskega akreditiva 19,883.970 Ostane na proračunskem akreditivu 116.030 JAVNA ZAHVALA VSEM, KI SO NUDILI POMOČ POPLAVLJENCEM Elementarna nesreča, če je še tako velika, se da omiliti le, če se ji zoperstavi organizirana sila vsega naroda. Tak primer je bil ob priliki katastrofalne poplave v Celju in njegovi okolici. Že v nekaj urah po katastrofalni poplavi so poplavljenim krajem samo- iniciativno priskočili na pomoč vsi delovni kolektivi, društva in organizacije, ki so poplavljencem pomagali reševati gola življenja in njihovo imetje, jim pomagali v denarju ali pa z darili v naravi. Prav posebno so se ob tej priliki izkazali pripadniki JLA, LM ter gasilska društva iz vse Slovenije, ki so opravila ogromno delo v korist vse naše skupnosti. Ce je bil kdo med Celjani kdaj koli lokalpatriotsko ali celo sebično usmerjen, nam je ta elementarna nesreča za vedno utrdila prepričanje, da je le v vsej jugoslovanski in slovenski socialistični skupnosti možen realen in siguren napredek. Šele sedaj v celoti občutimo, kako življenjsko smo med seboj povezani. Zato je ta ka- tastrofa še bolj učvrstila prepričanje, da se med nami ne bo nikoli več pojavil lokalpatriotizem. Okrajni ljudski odbor visoko ceni socialistično zavest delovnih ljudi, ki so jo pokazali pri reševanju splošne ljudske, kakor tudi zasebne lastnine. S tem so naši delovni ljudje še enkrat dokazali, da je socialistična zavest globoko prodrla v najširše plasti ljudskih množic. Delovni ljudje se zavedajo, da je le v socialistični skupnosti moč in napredek — edina prava pot k lepšemu in boljšemu živ- ljenju. Elementarna nesreča, katere posledice so ogromne, je vzbu- dila v nas spoznanje in prepričanje, da je osnovna dolžnost Okraj- nega ljudskega odbora angažirati vsa dosegljiva sredstva za ureditev vodnega sistema Savinje s pritoki. Zato bo do rešitve tega problema potrebno, da se omejuje celjski okraj in mesto v svojih izdatkih le na najnujnejše ter vsa ostala sredstva usmerja za regulacijska dela. Prepričani smo, da nas bo pri teh nujnih in obsežnih javnih delih podprla tudi Ljudska republika Slovenija. Po zaslugi izredne požrtvovalnosti delavcev v tovarnah in pri javnih delih ter izdatni in pravočasni pomoči delovnih ljudi iz vse Slovenije, se posledice elementarne nesreče v kratkem ne bodo več poznale. Osnovna misel ter vodilo našega prebivalstva v tem času je, da s povečanimi napori dosežemo in še presežemo predvideno višino narodnega dohodka, da bi ta nesreča ne vplivala preveč ob- čutno na dohodek okraja, oziroma republike in zveze. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE Ali res gospodarstvo v Šentjurju ne more priti na zeleno vejo? Pretekli četrtek je bilo v Šentjurju, ob navzočnosti sekretarja okrajnega ko- miteja ZKS Celje tov. Simoniča, občin- ska konferenca ZK, ki je poleg notra- njih organizacijskih vprašanj razprav- ljala tudi o gospodarski dejavnosti v Šentjurju. Razprava je pokazala, da ni občinsko gospodarstvo samo nezadovoljivo, am- pak celo globoko deficitno. Pokazala je, da je celotna komunalno-gospodarska dejavnost občine na grozeče nizki stopnji in jo bo treba na vsak način dvigniti, če nočemo, da bo Šentjur še poslej ta- ko zanemarjen, kot je danes. 2e sam zunanji videz trga kaže, da ni vse tako, kot bi moralo biti, da morajo biti nekje globlji vzroki za takšno stanje. Vse do nedavnega je prevladovalo mišljenje, da se Šentjur ne more dvigniti višje, ker nima nobenih gospyodarskih per- spektiv, ker nima, razen prenizkega družbenega plana, prav nobenih finanč- nih sredstev. To mnenje so zastopali vsi od članov ObLO do predstavnikov mno- žičnih organizacij. Denar, samo denar nam je potreben in vse bo v najlepšem redu! To gotovo drži, brez materialnih sredstev se ne da ničesar zgraditi. To- da! Ali je Šentjur res takšen kraj, ki mora biti vezan samo na proračun? Ali nima nobenih možnosti, da si zagotovi del sredstev za notranjo rast in razvoj sam? To je temeljno vprašanje, ki ga bo treba v bodoče rešiti enkrat za vselej. Prvo, kar je treba razčistiti, so brez dvoma občinska gospodarska podjetja. Nobenemu treznemu človeku ne more biti jasno, kako je mogoče, da so prav vsa podjetja deficitna ali pa ustvarjajo minimalen dobiček, ki ga ni vredno omeniti. Gostinska podjetja so deficitna, mizarstvo deficitno, v krojaški delav- nici pa je za sedaj stanje še nejasno, prav tako so deficitne tudi mesarije. Ali ni že sama misel na deficit dovolj, ojme ogromnimi dobički, sezida vsaj eden stanovanjski blok. S samim tem bi bilo Šentjurju mnogo po- magano, pomagano bi bilo poleg tega tudi vsem tistim delavcem LIP, ki še danes prebivajo v kaj neugodnih stano- vanjih. Vsaj to bi lahko storil LIP, če že za ostale probleme Šentjurja kaže popolno ravnodušnost. Zdi se, da LIP vseskozi pozablja, da je šentjursko pod- jetje, da je tesno vezano na svojo ob- čino in ne sme negirati koristi te ob- čine. Primer LIP pa F>oleg tega zgovorno kaže, kako daleč lahko privede nepra- vilno tolmačenje samostojnosti in samo- upravljanja v podjetjih. Mnoge stvari bi bile morda enake pri Tovarni poljedelskih strojev. Toda, ker je to podjetje še vedno v povojih in ima dovolj skrbi s samim seboj, bi bilo vsako kritiziranje prezgodnje. Upajmo pa, da nikoli ne bo šlo po poti, ki bo tako ločena, tako odtrgana od Šentjurja, kot je pot, po kateri stopa danes LIP Šentjur. Poleg teh naštetih gospodarskih čini- teljev leži velik del krivde tudi na samem občinskem ljudskem odboru, ki ni znal ali ni hotel stvari do dna. Prav nič se občinski ljudski odbor ne more izgovarjati ob polomu g03,podarskih pcKijetij, Vsak izgovor, čeprav je pri- kazan kot tehten, stvari ne opraviči. Po dveh letih, bi občinski ljudski odbor že moral vedeti, kako stoje podjetja, kako gospodarijo in zakaj tako gospodarijo. Čudno se sliši, da so se člani gospodar- skega sveta in celotnega občinskega od- bora sprijaznili z mislijo, da gospodar- skih podjetij ni mogoče spraviti na ze- leno vejo. Človek bi dejal, da v samem občinskem ljudskem odboru ni vse tako, kot bi moralo biti. Sicer pa počakajmiO zadnje besede človeka, ki vrši revizijo knjigovodstva v gospodarskih podjetjih. Morda nam bo ta beseda povedala več, kot smo kdaj pričakovali. V bodoče bi bilo dobro, da bi takšne stvari bile predmet množičnih sestan- kov in občinskih sej ne šele takrat, ko je vse zavoženo in očividno propadlo. ICA Pismo z Malinske Posla vijanje, še zadnja naročila skrb- nih mamic, očkov in skrbnikov na celj- skem kolodvoru in dvaindvajset pionirk je veselo vstopilo v vlak, da nas pope- lje do Ljubljane, kjer prestopimo na »Express« do Postojne in dalje z elek- tričnim vlakom do Reke.' Nasmejano so z oken odgovarjale svojim dragim, ki so naročali še to in ono. Cim se je pre- maknil vlak, so se odpeljali tudi nasveti in nauki, morda celo v nasprotno smer. Kdo bi si zapomnil, ko pa je v malem srčecu prostora le za eno veliko željo, zagledati čimprej morje! In samo zato so bili vsi dobri in ubogljivi. Ce pa je njihova radovednost s številnimi vpra- šanji neizčrpana, je to kar prav in v redu. 2e na prvi mah smo postali ena družina. Ko smo na Matuljah zagledali srebrno morsko gladino, so tisti, ki so morje zazrli prvič z vzkliki začudenja ostrmeli z odprtimi ustki. »Joj, to je ve- lika Savinja!« je pomodrovala naša naj- mlajša. Kdo bi se ne smejal tako pri- srčnemu vzkliku! Vlak je imel zamudo, vendar smo na kolodvoru pri Putniku izp>oslovali, da je ladja čakala prav samo na nas. Tega smo bili izredno veseli. Ko smo izstopili iz vlaka, je na potne obraze sijalo vro- če sonce. Nebo pa se je na zapadni stra- ni pooblačilo in hladilo naš partizanski marš (brez kovčkov) do ladje, na katero je naša pionirska brigada stopila prav korajžno, razen dveh, ki sta zatrjevali, da ju ni prav nič strah, vendar za vsako sigurnost sta me prijeli za roko. Morje je mirovalo. V pristanišču mr- goli ladij, velikih in malih, na njih mor- narji, rjavih zagorelih obrazov ш lica izbrušena od vetra. Krepke, mišičaste roke dvigajo vrvi, ki se zavijajo v klop- čič. Morje! Človek ga ne more doumeti, le občuti ga. Ali je mogoče izraziti vse, kar čutiš vedno iznova, kadar te pot privede v njegov objem. Morje v svet- lem dnevu, ko se od morske gladine od- raža blesk sončnih žarkov, ki si svojo pot utirajo skozi oblake, ki se hitro množe na obzorju. Tisoči valov nas po- zdravljajo! Pozdravljajo nas na desni vrhovi Učke, v zlatih sončnih žarkih se koplje Kvarnerski zaliv, ob njem Opa- tija. Lovran, Moščenička Draga — ka- kor biserna ogrlica vržena med gore in morje. Na obzorju ponosni Velebit. Otok Cres in Krk žarita v pravljičnih odten- kih in na slednjega nas pelje ladja »Ro- vinj«. Vse to te navdaja s ponosom, vsa ta brezmejna lepota je naša socialistič- na domovina! Reka, Omišalj, Njivice in slednjič kraj našega domovanja — lepa Malin- ska! Otroci so se počutili odlično, no- benih slabosti. Tako so v to svrho pri- pravljene zdravilne kapljice in škatljice ostale nedotaknjene. Nobene utrujeno- sti, nenehno so čebljali — kaj, če, kako, tam, to, »glej in glej«, je napolnjevalo vso ladjo, saj se je vozilo na njej tudi preko sto mari'borskih pionirjev. Veči- na naših bi jih prav rada še pospremila v Purat. Na pomolu nas je pričakoval upravnik Doma in nas ljubeznivo odve- del v krasen dom ob morski obali, v katerem si bodo celjski pionirji (mi smo letos že 4. izmena) med njimi največ otrok naših padlih borcev, utrdili svo- je zdravje. Mali želodčki so bili polni dobrot, ki so jiim jih pripravili še doma in vse to je poplaknil dober čaj v prostorni lepi jedilnici. Nekateri seveda niso mogli razumeti, zakaj se morajo kopati v ko- palnici, ko pa je morje tako vabljivo. Cez eno uro je v veliki zračnL spalnici, z balkonom in prekrasnim razgledan na morje sanjalo dvaindvajset ljubkih pionirk o vlaku, tunelih, ladjah in seve- da tudi o morskem psu, prav gotovo pa o svojih mamicah in dobrih skrbnikih. In danes se je zaključil četrti dan kar smo tukaj. Vsi so zdravi, veseli, že precej rjavi. Zrak, sonce in voda, radost in veselje! Tako jim potekajo dnevi in ne pogrešajo prav nikogar, niti mam'c Mogoče se bo pojavilo domotožje ka- sneje — danes jdh druži kolektivna skupmost, lepota in radost morja! Za iz- polnitev vseh malih in velikih želja pa sta tu spremljevalki in marljivi, nadvse ljubeznivi kolektiv uslužbencev tega le- pega doma. Pavla Rovanova DECENTRALIZACIJA TRGOVSKIH PODJETIJ V CELJU Na zadnji seji mestne občine Celje so sprejeli sklep o decentralizaciji trgov- skih podjetij v Celju. Odlok predvideva, da se mora decentralizacija izvršiti od 1. julija do 1. avgusta. V tem roku mo- rajo podjetja, ki so predvidena za de- centralizacijo, izvršiti vse podrobnosti v zvezi z likvidacijo. Tudi v primeru nerednosti in ugotovljenih primanjklja- jev se mora decentralizacija v tem roku izvršiti, dolgove ibo prevzelo novo pod- jetje, proti krivcem pa bo uvedena ci- vilno-pravna tožba. Trgovska podjetja »Potrošnik« in »Specerija« bosta likvi- dirana, vse njihove poslovalnice pa bodo postale samostojna F>odjetja. Sredstva podjetja »Potrošnik« bo prevzelo novo ustanovljeno ix>djetje »Potrošnik«, ki bo opravljalo samo grosistično trgovino. Kot do sedaj, pa ostanejo trgovska ix>djetja Tehnometal s svojimi poslo- valnicami. Usnje, Podplat in Jadran. V Celju ne bo več nobene zasebne gostilne Danes ima Celje še 22 zasebnih go- stišč, več kot katero koli drugo mesto v Sloveniji. Skladno z novo uredbo o gostinstvu, ki prepoveduje zasebne go- stinsike obrate v mestih in industrijskih središčih, se bo v Celju do 1. avgusta izvršila reorganizacija gostišč. Odlok o reorganizaciji gostinstva v Celju, ki ga je mestni odbor sprejel na svoji zadnji .-eji, predvideva, da v Celju ne bo več nobene zasebne gostilne, razen na An- skem vrhu, pa še ta samo začasno. — Gostilna Pri mostu bo priključena ho- telu Savinja, gostilna Petriček Ojstrici itd. Gostilna Meštrov, Turška mačka in Na-Na pa se združijo v en socialistični obrat. Gostilna Pri ribiču, restavracija Kladivarja in Betona ostanejo še na- dalje gostilne družbenih organizacij. Ostale zasebne gostUne pa bodo pavša- lizirane. stran ( »Savinjski vestnik«, 2. julija 1954 Stev. 26: IZ CELJA... ALI bo Celje dobilo avtomobil za odvoz smeti in škropljenje ulic? Mestni ljudski odbor je že odredil 26 miHJonov dinarjev za nabavo škro- pilnega avtomobila, ker je dosedanji že dotrajal. Nedavno pa je prejel sporočilo, da tak avtomobil stane 113 milijonov dinarjev in je tako želja Celjanov za enkrat padla v vodo. Na zadnji seji so odborniki sklenili, da bodo. sklicujoč se na zadnjo poplavo, poslali izvršnemu svetu vlogo, da bi z ozirom na škodo zadnje poplave izF>o- provizoriCni most preko voglajne odprt V ponedeljek so pričeli uporabljati novi provizorični leseni most preko Voglajne, ki je zgrajen v bližini, kjer je bil prejšnji železobetonski, ki ga je porušila zadnja povoden j. Most je v razmeroma kratkem času zgradila naša vojska, ki je tudi v tem delu poplav- ljenega ozemlja prebivalstvu pomagala. Ves čas je vojska oskrbovala ponton- ski mostiček, da je bü prebivalstvu, omogočen prehod. naselje v okolišu »skalne kleti«, ki je bilo po zadnji povodnji tudi hudo prizadeto, je pričelo polagoma dobivati zopet normalno lice. Prostovoljci mno- žičnih organizacij so počistili ceste od blata in navlake. Vendar bo do popolne ureditve potrebno še precej dela. Želeti je, da bi se prebivalstvo še v večji meri odzivalo pozivom na p.rostovoljno delo, saj vse, kar se napravi, je le prebival- stvu samemu v korist. Pozivi na prosto- voljno delo se objavljajo v izložbenem oknu terenske pisarne. POŽAR V BUKOVŽLAKU V torek, okrog 22. ure je pričelo go- reti gospodarsko poslopje, last posest- nice Ane Gajšek v Bukovžlaku pri Te- harjih. Ogenj se je naglo ražširu na vse poslopje in ga popolnoma ui)epelil. Zgorelo je tudi precej lesa, pripravlje- nega za ostrešje in krme. Na kraj po- žara je prihitelo pet gasilskih društev. Gašenje je büo otežkočeno, ker ni büo vode. Vsi znaki kažejo, da je bil ogenj i>odtaknjen. Škoda je na prvi pogled ocenjena na pol milijona dinarjev, ki bo oškodovanko tembolj prizadela, ker ai imela ničesar zavarovanega. KAMNOSEK ŠUMEČNIK NE BO IMEL VEČ OBRTI Na zadnji seji mestne občine so spre- jeli skladno z novo uredbo o obrtništvu sklep, da nihče od obrtnikov ne sme za- posliti več kot 5 delavcev. V Celju bo prizadel ta odlok obrtnike Šumečnika, Jezernika, Dolžana in Aljančiča. Sklenui so tudi, da kamnoseku Šu- mečniku ne bodo več izdali obrtnega dovoljenja zaradi nepoštenega in ne- pravilnega poslovanja. sloval pri centralnem deviznem skladu nekaj olajšav. Olajšave so zahtevali še za nabavo prepotrebnega avtomobua za odvoz smeti dn fekalij. _ OSKRBOVALNI DAN V BOLNICI ZNAŠA 830 DIN Na zadnji seji mestne občine so po- trdili cene za zdravstvene storitve za razdobje od marca do junija. Za obisk zdravnika na dom podnevi so določili 70 din, ponoči pa lOO din. Določili so tudi cene raznim drugim zdravstvenim storitvam. Oskrbni dan v Domu one- moglih v Grmovju so določili na 506 din. Povprečni oskrbni dan v celjski bolnici pa je znašal v razdobju marec—junij 830 din ter je v posameznih oddelkih različen; najnižji je 538 din, najvišji pa 1051 din. Ker se je odbornikom zdela oskrba v bolnici predraga, so cene odobrili s pri- držkom, da v primeru, če bi se pojavile pozitivne razlike v ceni, mora bolnica le-te porabiti izključno za znižanje cen v prihodnje. PROŠNJA LJUDSKI MILICI Mimo tovarne perila vodi na Jože- fov hrib serpentinasta pešpot. Po tej poti je vožnja s kolesi prepovedana in so tam nameščena tudi cestna zname- nja, ki opozarjajo na prepoved vožnje. Kolesarji pa se za to malo menijo in z vožnjo ogražajo pešce. Ljudska milica naj bi od časa do časa, posebno v ju- tranjih urah, prišla tja in z denarno kaznijo na mestu ix)učUa kršitelje, da je treba cestne predpise spoštovati. Ra- zen tega bomo imena takih, ki bi še dalje ogražali pešce na tej poti, obja- vili na oglasni deski terenske pisarne. Gibanje prebivalcev v Celju v času od U. do 28. 6. 1954 je bilo rojenih ii dečkov in 41 deklic. Poročili so se: Šeško Ivan, pomočnik galerista iz Celja, in Sekirnik Ljudmila, poljedelka iz Celja; Pogo- relčnik Franc. pom. mizar iz Dobrove, in Majcen Ljudmila iz Dobrove, Šmarlno v Rožni dolini; Klezin Ivan, šofer iz Celja, in Štor Ivana, bol- ničarka iz Celja; Cizelj Leopold, delavec iz Celja, in Vodovnik Alojzija, gospodinja iz Celja. Umrli so: Vrenko Albin, delavec iz Celja, star 59 let; Vuković Milovan, otrok iz Celja; Hribernik Jakob, vratar iz Celja, star 38 let; Brečko Da- nilo, otrok iz Celja; 2erovnik Matija, delavec iz Celja, star 77 let; Fale Anton, posestnik iz Re- čice ob Savinji, star 67 let; Železnik Franc, delavec iz Celja, star 25 let; Lorber Ema, gospo- dinja iz Dobovca, stara 61 let; Koren Alojz, otrok iz Braslovč; Rongador Jožefa, gospodinja iz Celja, stara 72 let; Lazički Frančiška, gospo- dinja iz Celja, stara 78 let; Krašovec Albin, delavec iz Prebolda, star 62 let; Rist Pia, gospo- dinja iz Rogaške Slatine, stara 75 let; Černoša Vida, otrok iz Zg. Selc; Trošt Branko, otrok iz Dobovca; Vaš Andrej, posestnik iz Celja, star 53 let; Friedl Franc, шрокојепес iz Celja, star 64 let. Nekaj želja In pripomb kopalcev upravi kopališča Rimske Toplice Letošnjo leto se je sezona kopanja zaradi dokaj neprimernega vremena prrecej zavlekla na škodo kopalcev. Pri- čela se je šele v drugi polovici meseca junija. Prebivalstvo, predvsem pa mla- dina si kaj rada privošči ta lepi in zdravju potreben šport. Zanimivo je gledati iz brzečega vlaka ob rekah in potokih, kjer mrgoli nešteto kopalcev. Saj je sonce, zrak in voda pogoj za krepitev našega zdravja. Ko smo tako opazovali v nedeljskem lepem vremenu lepoto narave, se je vlak ustavil v Rimskih Toplicah. Na- menjeni smo bili na kopanje v odprt bazen. BUa nas je dolga vrsta, ki je ko- rakala proti kopališču. Umih korakov, da še ujamemo prostor, kabino ali pa vsaj omarico za obleke, smo prispeli do vhoda kopališča, kjer smo se razvr- stili v vrsto pred blagajno za vstopnice. Tu smo se gnetli in čakali predno je prišla vrsta na nas. kopališče je bilo že prepolno, a vseeno smo vztrajali, kajti tudi mi smo prišli s tem name- nom, da preživimo nekaj ur v prijetni termalni vodi. Slišali smo blagajnika, ki je obiskovalcem pred nami odgo- varjal »65 za odrasle in 20 din za otro- ke«. Spogledali smo se, kajti cena se nam je zdela previsoka. Takoj smo na- pravili kalkulacijo in prišli do zaključ- ka, da si delavec iz Celja ta skromen in zdravju potreben šport vštevši vlak in malice, le s težavo privošči. Ko smo tako prebili prvi kopalni dan, smo ob zaključku sklenili povedati nekaj naših misli. Gre za nekaj predlogov, o katerih naj bi uprava kopališča v Rimskih Top- licah razpravljala in skušala ugoditi željam delovnih ljudi. Predvsem bo treba vprašanje vstop- nine urediti na realni podlagi. Vstopni- na 65 za odrasle in 20 din za otroke se nam zdi zelo visoka. Razen tega naj bi uredili tako, da ne bo isti znesek veljal enako za tistega od jutranje ure kot za onega, ki pride s popoldanskim vlakom. Ni prav, da je enaka vstopnina za ves dan, za pol dneva ali pa celo za pičli dve uri. Prav tako je treba upoštevati to, da je vstopnina 65 din mišljena s kabino ali pa vsaj z omarico za obleke in če se pri navalu tudi tega ne moremo nuditi, potem naj bo temu primerna tudi vstopnina. . Ni vseeno, če se mora kopalec slačiti in oblačiti za živo ograjo in pustiti tam oblačila, za razliko od onega, ki ima vse to spravljeno v kabini pod ključem. Čiščenje bazena naj bo med tednom, ne pa v nedeljo, ko je kopališče polno kopalcev. Iznenađeni smo bili, ko je uslužbenec že ob 17 izpustil vodo iz ba- zena in se tako do 18 docela izpraznil, dasi bî'sprico lepega in sončnega vre- mena kopanje lahko trajalo najmanj še eno uro. Težko je razumeti, zakaj se delovnemu ljudstvu krati čas, ki ga lahko izkoristi le ob nedeljah. Predla- gamo, da bo kopališče ob nedeljah od- prto do odhoda zadnjega vlaka. Bife naj bo dovolj založen s hladnimi jedili in pijačo. Točilnica naj kavcioni- ra steklenice in kozarce vsem tistim, ki pijačo odnašajo na svoja ležišča. Splošna želja kopalcev je, da uprava kopališča pK)skrbi za radioaparat, ki bo čez dan oddajal redna poročila in ostali si>ored. F. V. Osifcrožjiem pri Celju so pri- čeli graditi naselje kot pripravo za veliko prireditev »Štajerska v borbi«! Na tem prostoru bodo gasilci seiktorja Celje-mesito pri- redili 1. a(vgus.ta 1954 GASILSKI ZLET Z VELIKO GASILSKO VAJO IN DRUŽABNO PRIREDITVIJO RAZPIS Kovinsko îXKijetje Zalee sprej- me: 1. 2 učenca livarske stroke, 2. 1 učenca modelne mizarske stroke. Pogoji: pod toč. 1 in 2 starost od 15 do 16 let. Pod toč. 1 dovr- šena sedemletka ali 2 razr. gi- mnazije, pod toč. 2 pa 4 razrede gimnazije. Prijave osebno r pisarni pod- jetja. ... IN ZALEDJA IZ BRASLOVČ Ot>€ina Birasuiovče za pomoč poplav- ljencem Poročali smo že, kako je braslovški Rdeči križ med prvimi pritekel na po- moč nesirečnim poplavljencem z lepo vsoto 27.100 din in zbirko živil. Toda človekoljubni in socialno čuteči Braslovčani so zbirali dalje. V okviru krajevne SŽt)L se je nabiralna akcija nadaljevala. Zbranega je bilo še 1665 kg krompirja, 108 kg koruze, 51 kg fižola, 5 kg masti, 85 jajc in 7000 din. Gradi- telji Partizanske ceste so žrtvovali svoj enodnevni zaslužek v znesku 10.000 din in prav toliko je dal tudi kolektiv Drž. kmetijskega posestva Zovnek, učenci osnovne šole so pa nabrali 3400 din. Ce preračunamo obe zbirki živil v denarno vrednost po današnjih tržnih cenah in k tej vrednosti prištejemo še dajatve v gotovini, se je RK Braslovče izkazal v zbirki živil za 29.992 din in v denrju 27.100 din, skupaj 57.092 dinar- jev. Druga zbirka izkazuje vrednost v živilih 27.380 din, v denarju pa 30.400, skupaj 57.780 din. Občina Braslovče je vsega skupaj poklonua za pomoč po- plavljencem 104.872 din, kar je lep in posnemanja vreden primer socialnega čuta do trpečih ljudi. IZPOD BOHORJA Koloradsika nadloga Dokler so bila na Kozjanskem vsa krompirišča lepo zelena in so v jeseni nakopali na kupe zdravih gomoljev, so se naši ljudje bolj malo zanimali za koloradarja. Ko pa se je krompirjevcu zahofelo po daljšem izletu, je preletel Bohor án pokukal najpre> v Olimje. S podporo zanikrnih pregledov se je hrošč nato čez leto ali dve utaborü v Kozjem in je križaril tja do Pre verskega Dob j a. Danes seveda nihče ne okleva, če bi pregledoval svoja krompirišča, danes iščejo za nenapadene njive škropivo, za napadene se pa posvetujejo, ali več za- leže škropivo ali temeljito obiranje hro- šča. Danes se tudi zavedajo, kako umestni in potrebni so bili ukrepa naših oblasti in pozdravljajo akcijo tukaj- šnjih občin, da se strahotni škodljivec kmalu iztrebi. Sadna sušilnica v Lesičnem je bila pozimi obnovljena in bi bila letos po dolgih letih zopet obratovala, če je ne bi pred dvema mesecema objel požig zadružne pisarne. Peč in cevi so ohra- njene, tudi zidov j e bo za rabo. Želimo, da bi našlo pri^^idevanje predsednika občine, da se okvara popravi in sušil- nica spravi v obrat, povsod razumeva- nje. Zveza borcev v Lesičnem bo obiskala Oslico 16. julija, ker se je po zavzetju Puštanja borbena edinica Kozjanskega odreda tega dne ob svitu vračala na Bohor. Izletniki bodo ubrali pruično isti čas in isto pot. IZ SLOVENSKIH KONЛC 2e več kot dve leti je minilo, odkar so Slovenske Konjice dobile naziv me- sta, čemur je morala slediti tudi raz- delitev mesta na ulice, ceste in njihova poimenovanja. To je ljudski odbor s so- delovanjem volivcev tudi storil. V tem in prihodnjem mesecu pa bodo vse hiše dobile nove hišne številke z imeni ulic in cest. Glavna cesta po sredi mesta je dobila naziv »Partizanska«, ostale pa po svojih legah in posebnosti. Ob zaključku šolskega leta so učenci šole za gospodarstvo v Slov. Konjicah priredili manjšo razstavo svojih izdel- kov, na katerih so pokazali, kaj so se med letom naučili v šoli in v delavni- cah pri svojih mojstrih. Razen res do- brih izdelkov različnih obrtnih in indu- strijskih panog so posebno pozornost vzbudili lepo izdelani načrti pri vsakem EKDsameznem predmetu. Razstavo so po- leg staršev obiskali tudi številni drugi biskovalci, med drugimi tudi več pred- stavnikov konjiških društev in organi- zacij. * Konjiška »Svoboda« je med prvimi v Sloveniji, ki je navezala stike s sorod- nimi društvi iz drugih republik. Tako je že predlansko leto bila v Slov. Ko- njicah kulturna skupina iz Banja Luke, katerim so kasneje Konjičani vrnili obisk. V juliju ,F>a pride v Konjice zopet ena skupina iz Bosne s svojim progra- mom. Gotovo je to ena najboljših oblik krepitve medsebojnih kulturnih stikov med našimi narodi. Jermenarna v tovarni KONUS je v zadnjem času prejela večje naročilo za izdelavo jermenov in usnjenih utenzi- lij za Turčijo. Te dni so prve vzorce usnja in jermenov že poslali na razsta- vo v Turčijo in Libanon. L. V. Z ŠMARTNEGA OB PAKI Učni uspehi in drugo Zopet je končano šolsko leto in zato ne bo napačno, če si ogledamo končne sadove enoletnega truda in dela na tu- kajšnji nižji gimnaziji in osnovni šoli. Reči moramo, da so tokrat uspehi kljub vsem pomanjkljivostim (material- nim in drugim), s katerimi je šola ob- darjena, kar zadovoljivi. Na nižji gi- mnaziji je izdelalo vsega 62% dijakov. Od 41 negativno ocenjenih jih ima pra- vico do popravnega izpita 27, tako da je tistih, ki so povsem padli, štirinajst. Od 68 onih, ki so izdelali, sta 2 odlična, 6 prav dobrih, ostali pa so dobri in za- dostni. Najboljše ocenjen ïwedmet je telovadba s 317 točkami, na zadnjem mestu je zgodovina s 159 točkami V pr- vem polletju je bila na zadnjem mestu matematika, ki je sedaj na predzad- njem. Na osnovni šoli pa je izdelalo 71 %„ ni izdelalo 24%, ostali pa so neocenjeni. Pri zadnjih bi omenili, da je to deca onih staršev, ki si na ta način hočejo pridobiti poceni delovno silo. Smo zato, da zamude v bodoče obravnavajo ob- činsiki ljudski odbori, ki poznajo naj- bolje ljudi na svojem območju. Na nižji gimnaziji so imeli dijaki le- íaos naročenih 103 izvode »Pionirja« in 42 izvodov Pionirskega lista. NaročUi so tudi 114 knjig knjižnice »Sinjega ga- leba«. Osnovna šola pa je imela naro- čenih 64 izvodov »Cicibana« in 61 izvo- dov Pionirskega lista ter 86 knjig knjiž- nice »Čebelica«. Skupno so izdali otroci za mladinski tisik 58.275 din. Je čedna vsota, ki pa bo prinašala bogate obresti. Mladinska knjižnica na šoli pa se je v teku leta povečala za 165 izvodov, kar je lepo število, še bolj razveseljivo pa to, da učenci z veseljem segajo po teh knjigah in jih pridno prebirajo, kar se precej :r)ozna pri ,pouku slovenščine, kajti znanje materinščine je kar dobro. Najboljši iz gimnazije in osnovne šole so bili ob koncu leta obdarjeni z lepimi mladinskimi knjigami. Da je to šolsko vodstvo laliko storilo, se ima zahvaliti občinskemu odboru in odboru KZ, ki sta prispevala potrebno vsoto za nakup knjig. IZ PREKOPE V nedeljo je bila v Prekopi sektor- ska gasilska orodna vaja, ki so se je udeležila vsa društva — 8 po številu. Ta nastop je nedvomno pokazal moč in sposobnost njihovega orodja, posebno še motornih črpalk. Vendar so še vedno motorne črpalke tiste, ki zaradi mno- gokratnih okvar otežkočajo delo gasil- skim društvom. Na nedeljskem nastopu v Prekopi je sodelovala tudi sanitarna skupina RK, ki je svojo nalogo odlično rešua. Po nastopu so se pogovorili o vseh. napakah, ki so bile storjene pri vaji. Tov. Praprotnik, član Okrajne gasuske zveze Celje, se je zahvalil vsem dru- štvom, ki so pomagale pri reševanju za časa elementarne nezgode v Celju. M. Z gomilskega V velikih množinah se je pojavil na krompirju koloradski hrošč. Kljub te- mu, da je bil pri občinskem ljudskem odboru ustanovljen štab za zatiranje tega tako nevarnega škodljivca. Kmetij- ska zadruga pa že pripravlja in bo za- čela v kratkem s škropljenjem okuže- nih delov. Mnogo pozornosti vzbuja nova škro- pilnica KZ, katero je v glavnem kon- struiral tov. Urankar. Zadnji čas so si jo ogledali razni kmetijski strokovnjaki án so se zelo ix>hvalno izrazili o njeni konstrukciji. M. »KULTURA« UČITELJICE PLAVCAKOVE Z VRANSKEGA Okrajni svet za prosveto v Celju je na podlagi članka objavljenega pod gornjim naslovom v števuki 22 našega lista imenoval komisijo, 'ki je raziskala primer učiteljice Plavčakove na Vran- skem. Komisija je med drugim tudi ugotovila, da vse trditve, ki so jih na- vedli starši drugega razreda osnovne šole na Vranskem v objavljenem član- ku, ne odgovarjajo resnicL Gibanje prebivalcev v celjski окоГнН v času od 14. do 28. 6. 1954 je bilo rojead 41 dečkov in 34 deklic. Poročili so se: Romih Franc, poljedelec iz Slivnice pri Celju, in Jecel Neža, poljedelka iz Strtenice; Sakelšek Štefan, miličnik iz Gorice, in Robič Amalija, poljedelka iz Paridola; Amon Stanko, kmečki sin iz Slak, in Gobec Jožefa, kmečka hči iz Sv. Eme; Bohinc Feliks, mizarski pomočnik fes Planine pri Sevnici, in Jazbec Frančiška, gospo- dinja iz Rifnika; Frece Martin, kovaški pomoč- nik iz Traine, in Rozman Marija, poljedelka iz Traine; Rebernik Janez, kmet iz Malahorna, i« Navršnik Marija, kmečka hči iz Pake; Jeromel Ivan, kmečki sin iz Spodnjega Doliča, in Večko Marta, kmečka hči iz Spodnjega Doliča; Andreje Ivan, kmečki sin iz Raven, in Florjane Marija, posestnica iz Polzele; Tamše Vinko, uslužbenec iz Celja, in âmajs Ivana, tovarniška delavka iz Polzle; Vergan Maksimilijan, član LM v Rogaški Slatini, in Zorin Julijana, kuharica iz Rogaške Slatine; Zapušek Martin, poljedelec iz Kostriv- nice, in Gradič Frančiška, poljedelka iz Kostriv- nice; Likovič Štefan, tovarniški delavec iz Sv. Magdalene, in Uplaznik Pavla iz Sv. Magdalene; Žagar Anton, trgovski pomočnik, in Rezmaa Da- nica iz Sv. Lovrenca; Potočnik Ivan, radar iz Šešč, in Vidmar Matilda iz Šešč. Umrli so: Tovornik Amalija, prevžitkarica iz Škarnic, stara 65 let; Leskovšek Marija, prevžitkarica iz Vezovja, stara 86 let; Ferme Ivan, kmet iz Strtenice, star 65 let; Gorjup Franc, otrok iz Krajnč; Špegclj Marija, kmečka hči iz Spodnje- ga Doliča; Kos Marija, prevžitkarica iz Vitanja, stara 76 let; Popek Franc, posestnik iz Pristave, star 65 let; Romih Alojzija, gospodinja iz Straške gorce, stara 42 let; Pere Matija, poljedelec iz Gubnega, star 57 let; Mastnak Anton, kmet iz Laz, stor 66 let; Ceček Janez, upokojenec iz Topole, star 78 let; Drovehik Jera, kmetica iz Brestovca, stara 68 let; Ducman Ignac, kmeto- valec iz Stojnega sela 34. star 59 let; Hriberšek Zdravko, kmetovalec iz Donačke gore. star 18 let; Kovač Anton, otrok iz Vojnika; Crepinšek Matevž, kmet iz Šmartnega v Rožni dolini, star 84 let; Turk Jakob, kmet iz Grlic, star 49 let; Osel Janez, kmet iz Magdalene, etar 62 I*t. TRIBUNA OLEPŠEVALNEGA IN TURISTIČNEGA DRUŠTVA V CELJU NEKAJ MANJKA Na splošno je zelo uspela preuredi- tev Lilekove ulice na vogalu s Prešer- nove ulice. Staro hišo so podrli in ulica je sedaj široka, svetla ter bo v mno- gočem olepšala ta del mesta. Toda za zidarji, ki so podrli gradbeni oder, je ostala velika prazna stena, ki že od po- etaje daje nekam pomanjkljiv vtis. Tako velika ploskev bi na noben način ne smela ostati prazna, če že ni bilo mo- goče napraviti oken. Prej je bila tukaj ena pyodrtija preveč, zdaj pa je nena- doma nekaj premalo. Sliši se sicer, da bodo na steno uredili primerno rekla- mo, kot je to v drugih večjih mestih na takih stenah. Čudno je, zakaj tega niso storili istočasno, saj bi bilo v tem pri- meru najlažje, ko so bile postavljene zidarske lestve, v bodoče pa bo treba vse na novo postavljati. Vsekakor ta stena ne more ostati prazna, saj je le teh že itak preveč v Celju. Ko smo že ravno na tem mestu, bi bilo treba pripomniti, da je nasproti te stene ostala zgradba Narodne banke še vedno neočiščena. Fasada te stavbe je raztrgana, okrasni omet odpada. Čudno je, da ravno banka ne more imeti lepše hiše? NOV NASAD V JURCiCEVI ULICI Zaklonišče v Jurčičevi ulici, ki je osem let kazilo ta del Celja, je Vrtnar- slia šola po naročilu MLO uspešno oze- lenila. Celjani smo dobili novo zelenico, pre- prosto, toda smotrno urejeno. Gospodinji, ki išče le tvarne dobrine, bi bil ljubši krommpir na tem mestu; nižješolska mladina z novo ureditvijo sploh ni za- dovoljna; ta ali oni olepševalec pogreša okrogle okrasne gredice; ljubitelj nara- ve pa z veseljem sede na klop pod ele- gantno brezo, da si spočije oči na zeleni preprogi, tu in tam pretrgani z grupico grmičev ali iglavcev. Poševni nasip obrašča mahonija, medvejke in forzi- tije se zaganjajo nanjo ter mešajo s šentjanževkami, ki so letos še tako rev- ne, da jih skoro ni videti. Le skupina mesečark (gloria mundi) bahavo žari pred zelenim pasom mahonij. Površina med Savinjo in Trubarjevo ulico ter med Kajuhovo in Jurčičevo, je s tem dokončno zaželen j ena. Z ob- saditvijo otroškega igrišča, odstranitvijo smetišča v kotu gimnazijskega igrišča ter intenzivnejšim vzdrževanjem obsto- ječih nasadov okrog stanovanj, lahko postane ta predel vzorna celota. IL. SAVINJA JE BISTRA Preteklo nedeljo je vroče junijsko sonce privabilo na stotine Celjanov k Savinji, kjer so v svoje veliko veselje opazili, da je Savinja bistra. Celjani so hvaležni vodstvu rudnika Zabukovca, ki je upoštevalo odločbe sa- nitarne inšpekcije ter postavilo sedi- mentaoijske jezove ob potoku Artišnice pred izlivom v Savinjo. Čeprav je po- vodenj rudniku mnogo škodovala, ven- dar niso EKDzabili na Celjane, ki krepijo svoje zdravje v bistrih valovih Savinje. JAVNI TEHTNICI na naši železniški postaji že dalj časa ne delujeta. Pot- niki, ki vržejo denar v tehtnico, zaman čakajo, da jim pade iz nje listek z na- vedbo težine in tako tako pridejo ob denar. Pri tehtnici na peronu pa sicer listek pade pri odprtini, vendar se ne da precitati na listku teža. Nihče na postaji ne more dati piravo pojasnilo, kdo pravzaprav odgovarja za tehtnici, ki ju ljudje že nazivajo »ljud- ska goljufija«. Službujoči miličnik po- šilja prizadete k šefu postaje, ki pa tudi ne odgovarja za tehtnici, češ da opravlja te tehtnice Združenje slepih Slovenije, nihče pa ne more navesti, kje se nahaja predstavništvo tega združenja v Celju. Zahtevamo, da se napravi v tem pogledu red! JAVNI ŠKANDAL predstavlja nastop dveh vinjenih žensik, stanujočih v Celju, Tomšičev trg 9. Ena od njih razgraja najprej po ulicah, nato pa po več ur nadaljuje s svojim razgrajanjem in iz- sipavanjem najgrših psovk v veži in na hodniku hiše, v kateri stanuje. Druga ženska često obleži na stopnicah iste hiše v zgražanje vseh stanovalcev, zlasti še, ko vse to vidijo tudi otroci ostalih stanovalcev. Ženski imata lastno hišo pri »Skalni kleti«, vendar doslej ni za- legla nobena intervencija, ne pri Taj- ništvu za notranje zadeve in ne pri Sta- novanjskem uradu, da se ženski prese- lita iz svojega dosedanjega stanovanja v lastno hišo in tam lahko razgrajata po mili volji. V njuno stanovanje pa se naj preseli stanovalce, ki imajo stano- vanje v hiši obeh omenjenih žensk. Sta- novalci te hiše imajo tesne prostore za drvarnice in kleti. Nekateri so pa celo brez njih, dočim imata ženski več takih pritiklin že izza časa, ko sta še iz- vrševali branj erijo. Tudi v tem pogledu se še ni doslej napravil red in je skrajni čas, da se tudi to vprašanje uredi in da obe ženski odstranita tudi vso nesnažno ropotijo z dvorišča. Stev. 26 »Savinjski vestnik«, dne 2. julija 1954 Stran 1 Človek, ki je preživel usmrtitev na električnem stolu Sem in tja kdo misli, da je usmrtitev aa električnem stolu najhitrejša, brez muk in najbolj humana justifikacija med običajnimi usmrtitvami. Toda naš rojak, veliki iznajditelj Nikola Tesla pravi, da je usmrtitev na električnem stolu najstrašnejša muka, kar jih člo- veštvo pozna. Tega mišljenja so tudi mnogi drugi strokovnjaki in znanstve- niki. Strokovnjak za elektriko Westink House je bil nekoč navzoč pri električni justifikaciji Ln na koncu je zlovoljno izjavil: »S sekiro bi bilo hitreje in bo- lje.« Baje je inorai ob tej priliki krvmik vključiti sedemkrat električni tok. Ugo- tovljeno je, da smrt nastopi šele okoli desete minute. Srce se ne ustavi tem- več postane še bolj trdoživo. Baje utrip- ве do osemstokrat v minuti. Zgodilo se je, da se je eden izmed usmrčenih le obdržal pri življenju. To je bdi Fred Philips, ki je bil baje po nedolžnem obsojen, da je ustrelil štiri ljudi. Imel je dobre prijatelje, ki so podkupili zdravnika, da je takoj po »usmrtitvi« izročU. truplo. Pustimo pri- povedovati Freda, ki je pisal svojim prijateljem naslednje: »Do zadnjega trenutka sem upal na rešitev, saj so mi prijatelji poslali po- što, naj ne izgubim glave, ker me bodo if:vlekli. Nisem ravno preveč veroval, toda neko upanje sem le imel. Mogoče so me hoteli le ohrabriti, da bi do konca reljal za hrabrega človeka. Potem so prišli po mene. O brili so mi tilnik in roke ter noge na tistih mestih, kamor so pričvrstili elektrode. Posadili s» me na stol in mi s črno masko po- кгт lice. Priklenili so me na stol. Po- tem se je začelo... Zagrabil me je strah, čeprav tega ni- sem mikol ix>znal. Ta strah je bil tako reJik, tako strašen, tako boleč, da sem tuM. To ni bil strah človeka, ki pride pod airto. ali ki je bil močno tepen. To je bilo nekaj čisto drugega. Vpil sem, da želim živeti. Potem se mi je zdelo, da sem т nekaki zeleni sobi brez oken, pa je rendar bua obsejana s soncem. Skozi zid se mi je približevalo nekako strašno bitje. Ne vem ali je bil to ko- smat človek ali človeku podobna žival z velikimi usti in očmi. Pošast me je hotela zmečkati, toda jaz sem bil v čisto posebnem prostoru, tako se mi je zdelo in srečen kot otrok. Ko se mi je popol- noma približal, sem občutil njegov vonj. Smrdelo je po ogorkih. Potem se mi je zdelo, da sem pošast zdrobil s svojimi rokami, da je postala majhna zelena krogla. Potem se me je lotila vrtogla- vica. Moral sem zapreti oči. Se sem že- lel gledati zeleno barvo, pa vek nisem mogel dvigniti. Skozi to temo so se bli- skale strele in iskre, toda jaz še tega plamena nisem bal. Potem sem slišal glasove, čeprav nisem vedel kaj imajo z mano opraviti, saj sem bil vendar mrtev. Potem sem zopet slišal ljudi in ukaze: ,Dvigni kad. Voda bi lahko bila toplejša. Masirajte močneje. Vedno od spodaj navzgor. Vključite elektrode. Ena na prsa, druga na tilnik. Se, še več. Tako je dobro.' Neki drugi glas pa je bU. otožen, češ, ,Fred se ne premika, mrtev je.' Naposled sem slišal o injek- ciji, ki naj mi jo dajo v srce. Doslej sem samo slišal, potem pa sem ttadi ob- čutil vbod igle. občutil, da se vozim v avtomobilu. Občutek, da imam poleg duše tudi telo, da je to telo živo. je bil vedno večji. Naix)sled sem odprl oči.« To so bui moji prijatelji, ki so me pod pretvezo, da bom služil študentom za seciranje na univerzi, odpeljali. S pomočjo zdravnikov so mi vmdi živ- ljenje, kajti električni stol mi ga ш mogel popolnoma vzeti.« Fred je potem zbežal v Mexiko, nje- govi vplivni tovariši pa so medtem do- kazali njegovo nedolžnost, da je mogel spet nastopiti pod svojim starim ime- nom. Usmrtitev na električnem stolu ima torej dvoje pomanjkljivosti. Prva je, da se obsojeni zelo dolgo mučijo, drugo pa, da ni sigurno če bodo res mrtvi Komiu" pod francosko gñjotino odleti glava, ta gotoro ne bo nikoli več žir. Ali veste ... — kdaj so dobili Kitajci svoj prvi časopis? — za pomen besede nimrod? — kaj pomeni tavtologija? Kitajci so dobili svoj prvi ča- sopis že leta 400. Ustanovil ga je cesar Tin-Kuang-Tsing. Zgodovi- na tiskarstva namreč navaja, da so se Kitajci že v prvem stoletju po našem štetju posluževali tiska z lesenimi deščicami. Na ploskvi lesenih deščic so izrezljali vzbo- čene like črk in z njimi tiskali celo knjige. Tako so si napravili tudi svoj prvi časopis. Nimrod = je lovec; beseda je povzeta po pravljičnem kralju Nimrodu, ki je ustanovil babilon- sko kraljestvo in bil znamenit lo- vec. Tavtologija je beseda grškega porekla (tautologia) in pomeni istorečje, n. pr. v odlomku »... še cela vrsta nerešenih vprašanj in problemov«. Problem, ki je tudi beseda grškega porekla pomeni namreč tako nerešeno vprašanje. Pomnite: istorečje je v sorodu z razvlečenostjo in gostobesedno- stjo, ki sta poglavitni napaki da- našnjega pisanja in izražanja. ZA SMEH IN DOBRO VOLJO Kdo ve, kdaj ima mož zadnjo besedo? Takrat, kadar jo tako tiho izreče, da ga žena ne sliši. Vdova je svojemu vernemu možu dala napisati na nagrobni spomenik: »Počivaj v miru do svidenja nad zvezdami.« Resnicoljubna žena je že vedela, zakaj v napisu ni ijxwnisljaja. Radoveden gost v restavraciji: »To ste pa nova natakarica, ali ne? Kako vam je ime?« »Hermenegilda«. »In kako vas gostje kličejo?« »Hm. Pravijo mi tudi ,Srček*.« TOKIJSKA ROZA Med zadnjo svetovno vojno je ena sama žena naredila več škode ameri- škim četam na Daljnem vzhodu kot vsi japonski vohuni skupaj. To je bila na- povedovalka japonskega radia, katero so ameriški vojaki imenovali z laskavim imenom »Tokijska roža«. Japonci so ob začetku vojne z Ameri- kanci uvedli posebne emisije, ki so bile posvečene ameriškim vojakom na Pa- cifiku. V teh emisijah je govorila vedno neka tajinstvena ženska, ki je s svojim šarmantnim glasom plašila ameriško ministrstvo vojske bolj kot japonski letalci samomorilci. Ta ženska je govo- rila odlično angleščino. Po navadi se je oddaja začela takole: Dober večer dragi prijatelji, vi ubogi vojaki ameriške armade. Danes smo vam uničili vse čete v zalivu Leyta. Iskreno sožalje vam izrekam. Zelo žal mi je, da se ne boste nikoli več vrnili v svoje hiše, da ne boste nikoli več vi- deli svojih žen in otrok. Težko je opisati spretnost te ženske, ki je zelo dobro vedela kako je treba govoriti vojakom, ki hrepenijo po hiši, družini in po odpočitku. V vmesnAh pavzah je običajno igrala sentimentalna glasba, šlageri in narodne pesmi, ki so opevale lepoto domovine. Te emisije so Japonci posredovali v tistih dneh, ko so bili izključni gospodarji ozračja pre- pojenega z radijskimi valovi, ko so se njihovi uspehi na bojiščih zelo množili. Japonci so opazili uspehe teh oddaj in uvedli propagando, za katero so iz- dali gotovo zelo mnogo denarja. Začeli so ustvarjati bajko okoli Tokijske rože. Najboljši risarji so jo risali. Bila je že bolj podobna hollywoodski lepotici, kot pa Japonki. Risali so jo pred mikrofo- nom v svileni kymoni z globokim iz- rezom. Te slike so potem tiskali na hrbtni strani letakov, ki so jih metali ameriškim vojakom na položaje. Te slike so skovale legendo o Japonki nenadkriljive lepote, katere glas doseže najbolj skrite rove v blatu tropskih džungel. Psihološko je to razumljivo, da je v ambijentu surovosti in težkih te- lesnih naporov ta mehki ženski glas vedno bil rad poslušan, čeprav je pri- šel od sovražne strani. Tisti čas seveda ni nihče slutil, de je ta lepotica v resnici vse drugo, samo lepa ne. Iva Toguri. To je bilo njeno pravo ime. Bila je majhna, suha, na- ravnost grda ženska. Nobeden bi v njej ne spoznal lepotice s plakatov. Namesto kymona je imela na sebi neokusne vol- nene obleke. Tako majhna siva in s ki- tami je bila podobna prej gimnazijalki kot pa zapeljivi sireni. Poleg tega to ni bila Japonka, temveč ameriška držav- ljanka, ki je bila rojena v Chicagu, kjer se je njen brat Togo Toguri ba- vil s trgovino zelenjave. Družina To- guri se je preselila iz Japonske v Ame- riko že pred sto leti. Stiri tedne pred japonskim napadom na Pearl Harbur se je 23-letna Iva Toguri odpeljala iz Amerike na Ja- ponsko. Zapustila je študije za radio- špikerje z izgovorom, da gre obiskati bolano teto. Po vojni je prišlo na dan, da je Togurijeva bila od sedemnajstih let naprej stalno povezana z Japonski- mi špijoni v Ameriki. Za njo ne bi mogel veljati očitek, da je izdala svojo ameriško domovino za denar. Japonci so ji plačevali okoU 4.000 din za vsako emisijo in ko je bila na višku svoje slave so ji komaj za malenkost povišali honorar. Bila je hladnokrvna ženska, ki je celo tisti dan, ko so Amerikanci v Tokiu priredili ve- liko vojaško parado, hodila v družbi z ameriškimi oficirji in jim pripovedo- vala o vojnih dogodkih. Takrat so jo že povsod iskali. Na njeno glavo je bila razpisana nagrada. Naznunil jo je na- takar neke majhne kavarne. Aretirali so jo in jo postavili pred sodišče v San Frančišku. Zaradi veleizdaje je bila ob- sojena na 10 let strogega zapora. ZANIMIVOSTI Otoki se gredo skrivalnice Področje okoli Japonske je znano p« znamenitih podvodnih vulkanih. Tam zelo pogosto rastejo iz morske globine otoki in prav tako naglo izginjajo. To je rezultat podvodnih vulkanskih izbru- hov. Na ta način so nastali skoraj vsi Aleudski in Korilski otoki, prav tako tudi znamenit otok Bogoslov. Velikan- ska vulkanska eksplozija je leta 1883 povzročЏa najstrašnejšo katastrofo v zgodovini. Uničila je otok Krakatau pri čemer je našlo smrt nad 36.000 ljudi. Zanimiv pojav je otok Mycin, ki jé že nekajkrat nastal, nekajkrat izginil. To se je zgodilo doslej že petkrat: 1896, 1906, 1915, 1934 in 1946. Ko je zadnji- krat nastal je bilo le tam preko 80 ve- likih podvodnih eksplozij, fotografirali pa so jih le 13. Pred nedavnim se je spet dogodila takšna eksplozija. Dva- najst ur pozneje so od kraja eksplozije divjali ogromni valovi, ki so se premi- kali z brzino okoli 250 km na uro. Kma- lu po tem je k temu najmlajšemu oto- ku na svetu priplulo nekaj japonskih oceanografskih ladij. Učenjaki so vneto slikali dogodke. Toda otok je že čez par dni izginil, kot da ga nikoli ni bilo. Nič hudega sluteča posadka japonskega parnika Maru je nekaj dni po njegovem izginotju plula ravno čez potopljene vrhove bivšega otoka. Takrat je izne- nada prišlo do nove eksplozije. Ogromne vulkanske stene so obsule ladjo in jo v trenutku zdrobile. Devet učenjakov in 22 članov posadke je bilo v trenutku ob življenje. Nihče se ni rešil. Minulo je zopet nekaj tednov in vulkan je dvignil nov otok iz vode, ki je dosegel višino 100 metrov. Nekaj mesecev po tem pa je nad tem mestom letel neki izvidniški avion, toda o otoku spet ni bilo več nobenega sledu. Nedvomno pa se bo spet pojavil. Mogoče čez nekaj dni, mogoče čez tedne ali nekaj let. Vedno pa se bo pojavil v vsej svoji elementarni strahoti. Kako človek umira? Mnogi mislijo, da smrt nastopi tre- nutno, toda motijo se. Smrt je pravza- prav postopno prenehanje delovanj« ïMDsameznih fizioloških ftinkcij člove- škega organizma. Kako torej nastopa odmiranje teh fi- zioloških funkcij, pravzaprav kako na- stopi smrt: Najprej odmrejo možgani. Možgani prenehajo delovati v desetik minutah. Srce preživi možgane za na- daljnjih deset minut, to se pravi, da »živi« še dvajset minut. Pol ure po na- stopu smrti šele ugasnejo oči. Mrtvec, če bi lahko še sploh mislil, bi slišal še eno uro potem ko so ga proglasili za mrtvega. Mišice nog in rok zamrejo šele po štirih urah. Mišice notranjih orga- nov po desetih urah. Arterije so žive še 10 ur, hrustanec en dan, jetra dva dni, kosti tri dni, koža pet dni. Najdelj ra- stejo nohti in lasje, ki prenehajo rasti šele po sedmih dneh. Koliko besed na dan izpregovori človek Francoska državna statistika razpola- ga s podatki koliko človek govori v eni uri, koliko v enem dnevu. Ugotavlja, da v 24 urah človek srednje živah- nosti izgovori okoli 30.000 besed. Tri dni potovanja in doživetij... ZA UVOD Pretekla teden je Okrajna gostinska zbornica CMje organizáraia tridnevni izlet, katerega se je udeležilo preko 50 članov zbornice. Načrt potovanja je bil za tako kratek čas dokaj obsežen, saj je prevožena pot znašala preko 800 km. Plitvička jezera, Crikvenica, Opatija in Škocjan- ska jama so glavni kraji, katere so izletniki obisikalL Od tu so prar gotovo odnesli lepe spomina Tudi nekaj neljubih dogodkov iz gositišč, v katerih so se med potjo ustavljali, jim bo verjetno ostalo še posebno v spominu in jih opozarjalo na napake, ki so na žalost v nekaterih gostiščih še vedno prepogoste. Tokrat so naši gostinci lahko praktično spoznali na svoji koži, kako neugodno vplivajo na gosta razne slabosti in hibe pri postrežbi, ki bi se dale, vsaj nekatere, z malo dobre Tolje odpraviti. POSTREŽBA V RESTAVRACIJI »KORANA« GOTOVO NI V PONOS KARLOVŠKIM GOSTINCEM V torek, nekaj čez 8. uro zjutraj smo po več kot enourni zamudi odrinili izpred celjskega kolodvora proti Laškem. Da bi bil izlet prijet- nejši, sta bUa z nami tudi dva člana znanega Savinjskega orkestra. V Laškem je vstopilo še nekaj tamkajšnjih gostincev. V luksuznem in udobnem Putnikovem avtobusu smo se kar dobro ix>čutiU. Po ozki in vijugasti cesti v soteski od Rimskih Toplic do Zidanega mosta ni moglo vozilo razviti vseh svojih sO. in se nam je zdela vožnja skoraj prepo- časna. Ko smo pa za vozili na široko cesto, je avtobus razvil tako brzino, da so kilometri kar švigali mimo nas. Kmalu smo pustili za seboj Krško ter se bližali Zagrebu. Pri Sv. Nedelji, 16 kuometrov pred Zagrebom, smo zavili po bližnjici proti Jastrebarskem in prišli okrog 12 ure v Karlovac. V senčnem karlovškem parku, kjer je mestna restavracija Korana, ki je dobila svoje ime po reki, ki teče skozi Karlovaic, nas je čakalo kosilo. Kosilu ni mogel nihče ugovarjati, ker je büo izdatno in okusno priprav- ljeno. Motüo nas je le to, da so nam servirali kosilo v sobah, namesto na vrtu, kjer so bue številne mize popolnoma prazne in zaman čakale na goste. Brezbrižnost osebja je bua najbrž kriva, da smo se parili v soi)amih sobah, namesto da bi v hladu zaužili pripravljeno kosilo. Nespretno.st vodstva restavracije smo opazili tudi v tem, da je skupina oficirjev dalj časa čakala za mizami na vrtu na kosilo. Ko jih je po daljšem času le obiskal natakar, jim je spKDročU, da bodo na kosilo morali še počakati, ker nimajo nič pripravljenega. Razočarani so zapuščali mize in odhajali drugam, kjer so imeli verjetno več sreče. TAJNIK ZBORNICE ŽRTEV »POMOTE« I^TAKARJA Vse to ne bi bilo še tako strašno, da se ni dogodilo nekaj, kar skoraj ne bi mogel verjeti, če bi ne videl šam. Žrtev »jKimote« natakarja v bi- feju je postal tajnik gostinsike zbornice. Ko je hotel plačati malo pivo, je v naglici iz denarnice potegnil tisočak in ga ponudil natakarju, kateri mu je odštel le nekaj dinarjev drobiža, najbrž misleč, da mu je tajnik dal samo 50 dinarjev. Ko ga je nato tajnik opozoril na pomoto, ni hotel natakar o tem nič več slišati. Od Jastrebarskega proti Karlovcu smo se vozili mimo rodovitnih polj, vendar smo imeli občutek, da so pri nas pvolja lepše obdelana. Znake napredka smo kljub naglici, s katero je avtobus drvel, opazili tudi T teh krajih. V mnogih dokaj naseljenih vaseh so bile hiše prekrite e novo opeko, pre&o polj pa je dolga vrsta daljnovodnih drogov na- znanjala tem krajem še lepše in svetlejše dni... Cesta do Plitvic je na nekaterih mestih skoraj neprehodna. Nekaj desetin kilometrov za Karlovcem smo zavili na takozvani »obilazni put za Plitvice«, ker je stara cesta zaradi obnovitvenih del na enem sektorju zaprta. Ko bo cesta proti Plitvicam obnovljena in asfaltirana, bo pravi užitek potovati po njej. Takrat bodo tudi Plitvice dobile svoj pravi pomen in seveda tudi več gostov kot doslej. Prav gotovo bi se marsi- kateri izletnik raje odrekel Plitvic, če bi že naprej vedel, kakšna cesta ga čaka. »Obilazni put« je ozka in slaba drugorazredna cesta, ki ni primerna za tako veliko in moderno vozilo, kot je bilo naše. Najhujše pa je bilo, ko smo zavili zopet na glavno cesto, katero na več mestih popravljajo in širijo. Ta cesta bi morala biti po vseh pro- metnih predpisiih zaprta. Čudili smo se, kako je kaj takega mogoče, saj se je avtobus zaradi velikih lukenj ali pa nasutega grobega kamenja komaj in le s težavo prebijal naprej. Na nekem mestu je le za las manj- kalo, da se niso kolesa ugreznila v dokaj globoko jamo. Kljub naporni in počasni vožnji po razorani cesti, ki je stresala vozilo in nas v njem, ni manjkalo dobre volje in smeha. Najbolj duhovito jo je ob tej priliki uganü eden med nami, ki je Tprašal soseda če re, kako se po kitajsko reče cesta. Od srca smo se nasmejali, ko je povedal, da Kitajci pravijo cesti »sama — jama«. Z^res duhovita šala, ki se je ob tej priliki dobro obnesla in nas kljub neprijetni vožnji spravila v dobro voljo. SKOZI SIROMAiSNO LIKO V Slunju, ki je znan že iz turških časov kot trdnjava, smo se ustavili za neikaj minut. Vročina v razgretem avtobusu nam je privabua žejo, katero smo pogasili v hotelu Sltmjščica s hladnim pivom. Tu smo že opazili prve znake, ki so nam naznanjali, da se vedno bolj približujemo Plitvičkim jezerom. Svet okoli nas je postajal vedno bolj kraški Plodne zemlje je buo vedno manj in manj, iz njiv pa so štrlele žive skale. Na pašnikih se pasejo goveda in ovce. Ob njih stoje pastirice s preslico in predivom v roki. Znaki kraških tal so postajali vedno bolj očitni: nizko grmičevje, med njim brinje, trnje in praprot. Naselja so revna, ljudje siromašno oblečeni, hiše so krite največ s slamo ali pa z lesenima deščicami, le redke med njimi se ponašajo z oi>eko. Največ hišic je lesenih, prebeljenih z apnom, v njih pa največkrat najdejo sikupni dom ljudje in domače živali. Na trgovinah in gostilnah so napisi tudi v ciri- lici, kar pomeni, da žive tod tudi Srbi. Tipična rdeča pokrivala domačinov nam naznanjajo, da smo v siromašni, toda î>onosni Liki Ličani so v zadnji vojni pretrpeli po zaslugi Paveličevui krvnikov in četniških klavcev velika grozodejstva, V partizanih pa so se izkazali kot izredno pyogumni in jimaški borci. Od Slunja naprej je reka Korana tekla po globoko zarezani strugi in manjši slapovi, ki so postajali vedno bolj pogosti, so nam razkrivali bližino Plitvičkih jezer. Zares lep in romantičen je ta predel... PLITVIČKA JEZERA — ŠE VEDNO NEOKRNJEN DAR PRIRODE Plitvičkih jezer je šestnajst, med njimi so tri dokaj velika, ostala pa so manjša jezerca. V njih se steka voda iz dveh rek. Bele in Cme reke. Od Plitvic naprej pa si je utrla pot proti Slunju in ICarlovcu reka Korana. Po strmih stopnicah smo se spuščali nekaj sto metrov v glo- bino. Zares veličasten pogled: Na dnu sinje plava površina spjod- njega dela Plitvičkih jezer, na- sproti nam pa je drvel z velikim truščem in bobnenjem preko navpičnega skalnatega pobočja v globino 85 metrov visok slap, naj- večji v Plitvicah. Pod slapom smo nekaj časa občudovali lepoto, ki jo je voda skozi veke ustvarjala. Ogromna vodna gmota se je pri padanju razbijala v milijonske vodne kapljice in hlape, ki so nas blagodejno hladili, ko smo obču- dovali to prekrasno igro narave. Sprehajajoč se ob jezerih in manjših slapovih, smo srečevali vedno več novih in še lepših kra- sot. To, kar je tu narava ustvarila, je ostalo okrnjeno, nespreme- njeno. Skoraj nič še ni človek izmaličE, razen steze ob jezerih, po katerih smo hodili in z občudovanjem zrli v ta prelestni svet. Ravno še neoskrunjena prirodnost daje tem lepotam še večji čar. Vse je ostalo tako, kot je priroda v tisočletjih zgradua. Po ogledu spodnjega dela jezer smo se odpeljaH in nu-ačUo se je že, ko smo sedeli v restavraciji in čakali na večerjo. Naslednje jutro, ko smo zapuščali Plitvice, smo si ogjedali še zgornji del Plitvičkih jezer iz avtobusa, ker je ozka cesta vodua tik ob dveh velikih jezerih, katera obdajali bujni bukovi gozdovi, pomešani z iglavci. Plitvička jezera, njih lepoto, prirodno divjino ter bujno favno okaK njih je težko opisati Ni lahko z besedami izraziti občutke in užitke, ki spremljajo človeka na sprehodu ob njih. (Se nadaljuje) Stxan 8 »Savinjski vestnik«, dne 2. julija 1954 Stev. 26 Telesna vzgoja Atletika VELIK PRISPEVEK CELJSKIH ATLETOV K ZMAGI SLOVENIJE Preteklo soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani atletsko tekmovanje med reprezentancama Hrvat- ske in Slovenije. Reprezentanca Slovenije je v tem srečanju zmagala z visokim rezultatom 168:139. Tej pomembni zmagi so mnogo doprinesli tudi celjski atleti in atletinje. Atleti Kladivarja so pobrali kar 11 zmag in s tem dragocene točke za slovensko ekipo. Vipotnik, Lorger, Zupančič, brata Kopitar, Zagore, Peterka, Vehovar, Glavač, Kopše — to so bili borbeni atleti slovenske re- prezentance. Tudi atletinje Kladivarja niso bile nič manj požrtvovalne od svojih tovarišev. — Slamnikova je pripravila veliko presenečenje na *ej prireditvi s svojo zmago nad Saferjevo v teku na 800 m, Gradišarjeva se je postavila v skoku v višino s 145 cm, Majcnovi tokrat ni šlo najbolje in je zmago v skoku v daljino morala prepustiti Galičevi za vsega 5 cm razlike. Zmaga slovenske atletske reprezentance kaže, da je atletski šport v Sloveniji na poti nenehne- ga kvalitetnega napredovanja in da smo v tem športu vsaj pri moških že prehiteli našega so- seda iz Hrvatske. Košarka MLADINKE PRVE, MLADINCI NA 3, MESTU Mladi celjski košarkarji so v nedeljo na mla- dinskem prvenstvu Slovenije v Ljubljani pre- senetili vse poznavalce te športne igre. Po seriji zadnjih neuspehov je že vse kazalo, da bo ko- šarka, ki je zajela vsa naša mesta in večje kraje ter navdušila vso mladino, v našem mestu izumrla. Ta bojazen pa je bila preuranjena. Mladinsko prvenstvo Slovenije v košarki je dalo jasen odgovor, da bo na Celjane treba še vedno računati. Mladinke Lovrečeva, Ramskuglerjeva, Suša, Heričeva, Janžekovičeva in Strupijeva so se z zmagami nad igralkami ASKA s 55:20 (20:6) in Ljubljane s 37:8 (12:5) uvrstile na prvo mesto, osvojile s tem naslov prvaka Slovenije in lep pokal. Najuspešnejša od vseh je bila Lovrečeva, ki je v obeh igrah dosegla kar 41 košev. Mladinci so se borili z U moštvi in so dosegli v dvodnevnih borbah častno 3. mesto, takoj za ASKOM in Ljubljano. Ta uspeh Celju pa so priborili mladinci Lešek, Levstik, Malgaj, Cer- vinka, Prnovšek, Sok, Geršak, Dom, Podgoršek in Borovinšek. Uspehi mladih celjskih košarkarjev so tem bolj razveseljivi, ker se ti športniki borijo z vrsto težav. Nimajo svojega igrišča in so gostje na igrišču L gimnazije, v zimskem času pa vedrijo v telovadnici I. gimnazije. Tudi vadba ni bila načrtna skozi vse leto. Njihov trener tov. Ramskugler študira v Ljubljani in le tu in tam prihaja v Celje. Mladinke so vse dijakinje I. gimnazije in imajo možnost gojiti to igro tudi pri šolski telesni vzgoji. Pri društvu jih pa vodi požrtvovalna tovarišica Kavsova. Mladinci so bili pred leti tudi vsi dijaki I. gimnazije (izjema je Levstik), danes pa so že raztreseni po Ljubljani, Idriji itd. Sistematična vadba zadnjih 14 dni v Celju jim je pripomogla k temu uspehu. K.O se veselimo teh zadnjih uspehov naših mladih košarkarjev, pa moramo pribiti, da bo treba za to igro navdušiti in pridobiti celjsko delavsko mladino, če bomo hoteli v republiškem merilu predstavljati solidno moštvo. — Usoda srednješolcev je v tem, da odhajajo po konča- nem študiju v Ljubljano. Košarka je izredno dinamična igra, polna kombinacij in tehničnih domislic. To je kolektivna igra, v kateri ne more biti velikih uspehov, če moštvo ni zbrano na treningih, če ni vigrano itd. Lahko smo veseli, da so trije mladinci iz vrst celjskih vajencev, vendar so štirje sedaj izven Celja in prihajajo domov le še na počitnice. Zato bo treba težiti k vključevanju delavske mladine, ki ostaja v Celju, da bo mogoče po letih ustvariti solidno kvalitetno moštvo. Primer najboljših slovenskih ekip AšK in LJUBLJANE nam potrjuje to trdi- tev. V teh dveh moštvih so zbrani igralci, ki že leta in leta nastopajo na tekmovanjih. Pri tem seveda ne pozabljata na vzgojo mladega kadra, ki ga vključujeta v svoje vrste. Tudi v Celju bo treba pristopiti k takšnemu načinu dela. Zadnji uspehi naj nam bodo le v spodbudo, da se lahko s solidnim delom tudi v tej igri uvrstimo med vodilne slovenske klube. Nomoget DROBNE VESTI Tekmovanje za nogometni pokal maršala Tita je tudi v nedeljo zbralo na zelenih igriščih vrsto nogometnih moštev. Celjski Kladivar je gostoval v Šoštanju in premagal Usnjarja kar z 8:1, Bratstvo iz Rogatca je na domačem terenu pre- senetilo z zmago nad slovenskim ligašem Kovi- narjem iz Štor kar s 6:0, ZSD Celje je na Gla- ziji premagalo Žalec s 5:1, v ponovljeni tekmi pa je B-moštvo Kladivarja podleglo celjski Gar- niziji z 2:1. Mladina Kladivarja se odpravlja na mladinski mednarodni nogometni turnir v Reko, kjer bo gostovala kot edina ekipa iz Slovenije. Raz- vrščena je v močno skupino, kjer poleg nje sodeluje dunajski Rapid, Bellinzona iz Svice in domači Kvarner. Po tem turnirju bo mlado mo- štvo Kladivarja sodelovalo na mladinskem tur- nirju Odreda v Ljubljani, v počastitev Dneva vstaje pa bo v Celju zopet velik mladinski nogo- metni turnir, kjer bodo mladi nogometaši na- stopali ves teden. Kakor vidimo, bo mladinsko moštvo Kladivarja v mesecu juliju imelo na- porne >počitnicei. Rokomet CELJANI TUDI DOMA PORAŽENI Celjski rokometaši so tudi zadnje srečanje v slovenski ligi na domačih tleh izgubili. Obe točki so oddali mariborskemu Braniku. Tako so zaključili v spomladanskem delu slovenske lige vse tekme s krepkimi porazi in so se letos uvrstili na zadnje mesto v Sloveniji. Naslov prvaka Slovenije je prvič po osvoboditvi ^omal iz Celja, in sicer v Trbovlje k Rudarju, ki je šele pred dobrimi dvemi leti ustanovil roko- metno ekipo. Vodstvo ZSD Celja se naj zamisli ob tem velikem neuspehu rokometašev in naj podvzame potrebne korake, da ta lepa igra po- novno zaživi v našem mstu, kjer je imela že tako lepo tradicijo in vidne uspehe. Vsak drug komentar je sicer odveč . . . Zakaj tako? Ce pregledujemo delo množičnih or- ganizacij občine Gomilsko, moramo od- krito priznati, da nekaj m v redu. Mno- žične organizacije sicer delajo, vendar so se FHDjavili nezdravi odnosi med va- škimi organizacijami. Nič več ni tisle povezanosti, ki je bua pred letom in morda še prej. Različne proslave, ki jih prirejajo množične organizacije, so namenjene samo za Gomilsko, Zakl in Sv. Matevž, medtem ko v Grajski vasi, St. Rupertu in Trnavi le redkokdaj prirede prosla- vo. 2al se proslav državnih praznikov ne udeležujejo niti »občinski možje« liz zgoraj omenjenih vasi. Skratka, te vasi so pokazale prave separatistične težnje. Na čelu stojii Graj sika vas, ki hoče ži- veti le zase. Zakaj tako? Kdo hoče tako ostro me- jo med Grajsko vasjo in drugimi vasmi V občini? Kdo je temu še kriv? Vsa vprašanja so zelo zapletena, a vendar lahko dobimo skromne in po- vsem razumljive odgovore. Za takšno lokalpatriotsko delo so tisti, ki gledajo samo nase in morda še na svojo vas, medtem ko potrebe drugih vasi eno- stavno podcenjujejo. To se je prav lepo pokazalo ob različnih prireditvah za najmlajše, ko je Grajska vas priredila in pripravUa obdaritev otrok samo za svojo vas. Prav tak primer je bü ob proslavi Tedna matere àn otroka. Orga- nizacije v Grajsiki vasi so proslavo za- radi neke veselice (!) preložile za teden dni. Zakaj pa so odklonUi sodelovvanje na centralni proslavi? Za tako delo in odnose med množič- nimi organizacijami je prav gotovo kriv tudi občinski komite ZK. Toda ne sme- mo se temu preveč čuditi, če poznamo sekretarja ZK na Gomilskem. Pred me- seci je dopisniku iz Gomüskega dejal, da mu bo prepovedal objavljati vse tiste članke, kjer bi bua kritika o delu mno- žičnih organizacij, ali celo občinskega ljudskega odbora! Jasno vidimo, kam meri njegovo delo. Ce želi sekretar sli- šati same pohvale, mora prej tudi spre- meniti odnos do društev v občini ter hoditi na sestanke redno in točno. -la- O B I A v E IN OGLASI ZAHVALA Zahvaljujem se za vso pomoč ob priliki po- plave, ki me je zadela v noči od 4. na 5. junij, in sicer upravi Keramične industrije Liboje ter sindikalni podružnici Keramične industrije Li- boje. Posebno se pa zahvaljujem požrtvovalnim družinam Tilinger, Hojnik in Lamut. Stane Vodeb, Celje, Delavska 29a, Podpisani se toplo zahvaljujem učiteljstvn na II. osnovni šoli v Celju za izdatno pomoč ob priliki poplave. Štrajher Ivan, služitelj II. osnovne šole. ZAHVALA Dr. Rojcu se iskreno zahvaljujem za požrtvo- valno in nesebično prizadevanje pri moji opera- ciji. Beve Anton, POPRAVEK Odvetnik Rosina Miroslav posluje v CELJU, STANETOVA ULICA 20/1 in ne Stanetova 10/L kakor je bilo v zadnji številki pomotoma ob- javljeno. CEPLJENJE PROTI DAVICI Opozarjamo starše-zamudnike, da bo zadnj» cepljenje dojenčkov in majhnih otrok proti de- vici dne 6. 7. 1954 (v torek) od 8. do 9. ure v prostorih Higienskega zavoda v Celju, Gre- gorčičeva ulica 4. V poštev pridejo le dojenčki in otroci, ki so doslej prejeli samo eno injekcijo proti devici in se niso udeležili drugega cepljenja v rednem terminu. Mestna sanitarna inšpekcija. Ob priliki mojega potovanja dne 26. 6. s pot- niškim vlakom št. 618, ki pelje proti Mariboru^, mi je ostalo v vlaku, ki ga v Zidanem mosta nisem mogla več dohiteti: jopica, mreža z aktov- ko z vsebino: zlata ura št. 11.117, gotovine 4500;' dinarjev, članska izkaznica DU,- zdravstvena knjižica in ostale drobnarije. Naprošam svojo sopotnico iz Celja, ki je s svojim sinom poto- vala z menoj, da mi javi na moj naslov, kaj sc je zgodilo s stvarmi ali če jih je morda ona¡ spravila. Dam nagrado. Meke Terezija Zagreb, Krajiška ulica 5 KUPIM sedežno kopalno kad. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM trisobno stanovanje v Selcah z dvo- sobnim v mestu. Naslov v upravi lista. ROČNI VOZIČEK, nosilnost 200 kg, neokovan^ prodam. Naslov v upravi. PRODAM poceni malo barako (primerno tudi za divarnico) in dva zajčja hleva. — Naslov v upravi lista. • PRODAM lepo dvostanovanjsko hišo z nekaj zemlje in sadovnjakom. — Poizvedbe: Maheik Franc, Trnovlje, Celje. PRODAM kozolec 24 X 10 m v Poljčanah. Naslov v upravi lista. PRODAM stavbno parcelo 705 m2 v bližini Dečko- ve ceste. Naslov v upravi lista. PRODAM rabljeno strešno opeko po polovični ceni. Celje, Stritarjeva 10. PRODAM stavbno parcelo na Teharju. Naslov v upravi lista. SPREJMEMO dobrega konjarja. Klub »Savinja«, Celje, Mariborska cesta 96. ZAMENJAM euosobno stanovanje v centru z», dvosobno ali dvosobno s kabinetom. Ponudbe na upravo lista pod iCenter«. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 4. 7. 1954: tov. dr. Sevšek Maksim, Celje,. Ljubljanska cesta 35. KINO ZAHVALA Vsem, ki so spremili pokojnega GRADIŠNIKA ANTONA strojnika v p. na njegovi zadnji poti in mu podarili cvetje, se najlepše zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi za ganljivi govor ob odprtem grobu in vsem, ki so sočustvovali z nami. Pečovje, dne 30. junija 1954. Žalujoča družina Gradišnik in sorodniki. KINO UNION, CELJE Od 1. do 7. 7. 1954: »VIHARNI ZALIVc - amer, barvni film Od 8. do 14. 7. 1954: >RDECI GUSAR< — amer„ barvni film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedeljahs, ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM, CELJE Od 28. 6. do 4. 7. 1954: ARNI SE, MALA CHEBAe ameriški film Od 5. do 9. 7. 1954: >ZGODBA IZ PREDMESTJA« ameriški film Predstave dnevno ob 18,15, ob nedeljah ob 16,15- in 18,15. LETNI KINO Predstave iste kakor kino Dom, predvaja dnevno^ ob 20,15. ŠE ENKRAT V OPOZORILO Naročniki, ki dolgujejo naroč- n'ino za letošnje leto, sio dobili v juniju položnice. Naprošamo jih, da naikažejo dolgujoči znesek naj- kasneje do 10. julija. Tako bodo omogiočiili redno izhajanje lista, ki mora sproti plačevati tiskarni vi- soke izdatke za tisk. Tisitiim, ki dolgujejo naročnino še za lani in za prvo polovico letošnjega leta, bomo list uk'nili ter dolg pravno Izterjali, v kodikor ga ne bodo poravnali do 10. julija. Ce je prejel položnico kdo od naročnikov, ki je vso letošnjo na- ročnino že poravnal, ga prosimo, da jo ponudi znancu, prijatelju ali sosedu, ki morda želi postati na- ročnik našega lista. Uredništvo. Modernizacija naših poslovnili prostorov jc v liorist našim odjemalcem Kdor je pred nedavnim obiskoval in izbiral blago v dotedanjih prostorih trgovskega podjetja na veliko TKA- NIN A-GALANTERIJ A, CELJE, je videl v kako težkem položaju se je podjetje nahajalo. Stisnjeni prostori so bili po- vrhu vsega še temni in cenjeni odje- malci so se prerivali med policami in pulti. Poleg tega so bila skladišča ob- čutno premajhna, da podjetje ni moglo imeti na zalogi večjih količin prodaj- nega blaga. Te okoliščine so narekovale delovne- mu kolektivu TKANINA-GALANTERI- JA, da je začel misliti na zgraditev nove prodajne hiše, in to zamisel tudi re- aliziral. V Stanetovi ulici, v prizidku Ljudskega magazina je podjetje uredilo moderno tekstilno skladišče z metrskim in kosovnim blagom. TKANINA To poslopje je urejeno po vseh pra- vilih moderne notranje ureditve trgov- skih lokalov: V pritličju, ki služi za razkladanje in nakladanje blaga je poleg tega še manj- še skladišče in vratarnica. V prvem nadstropju: BOMBAŽNI ODDELEK (metrsko blago). Deleni, ce- firi, vseh vrst svila, popelini, frenči, oxford, platno (belo in surovo), modri gradel in keper, hlačevina raznih vzor- cev, svilena podlaga, kloti, flanele, ža- meti in dovetini, barhendi, plastike za vmesne podlage kot: kanafas, jadrovina, gradi za zimnice, brisače na m., sončne plahte itd. V drugem nadstropju: VOLNENI OD- DELEK (metrsko blago). Blago za ženske obleke, blago za moške obleke, blago za ženske in moške plašče, kamgarni, volneno blago iz česane in mikane pre- je, tropikali itd. Bogata zaloga, moderni najnovejši vzorci. V tretjem nadstropju: ODDELEK KRATKE ROBE (v kosih). Odeje: zakart boljše in navadne, volnene odeje ter gladke navadne odeje. Brisače, namizni prti, naglavne rute, kopalne obleke in kopalne moške hlače, trenirke, žepni robci vseh vrst in kvalitete, pletene bluze, zimske vestje itd. Svileno žensko perilo: kombineže, hlačke, steznike (od trikoja do perlona), otroško perilo (triko in svila), plenice itd. Nogavice: kratke ženske in otroške vseh kvalitet in vzorcev, dokolenke; moške, ženske in otroške, moške nogavice vseh vrst, žen- ske svilene nogavice od navadnih do perlón in nylon kvalitete. Moško perilo: srajce in spodnje hlače boljše in cenej- še vrste; poplinaste, svilene, športne (kval. oxford, turing, cefir itd.). Moška trikotaža, majice, srajce, telovadne ma- jice in otroške telovadne majice. Dalje prešite odeje, slamarice itd. V četrtem nadstropju upravne pisarne TRGOVSKEGA PODJETJA NA VELI- KO »TKANINA-GALANTERIJA« CELJE NACIN POSLOVANJA JE HITER, SOLIDEN IN BREZ NAPORA ... Kot že rečeno, prihaja blago z avto- mobili v pritličje, kjer ga razkladajo pod streho v priročno skladišče, od tu pa po nadstropjih presortirajo. Nobene nošnje ni več: to opravlja dvigalo. Stranka, ki blago izbere, nima prav nobene skrbi več. V vsakem nadstropju je posebni oddelek, kjer blago ocenijo in ga z dvigalom spravijo v pritličje. Tu ga delavci zavijejo ali zapro v za- boje, nato pa ga naložijo na vozila in ga odpremijo kamor je potrebno. Stran- ke imajo priliko izbirati v prostornih in svetlih oddelkih. Strežno osebje je usposobljeno in vselej pripravljeno sve- tovati nakupovalcem. Nabave v novih prostorih »TKANINE- GALANTERIJE so naravnost užitek in veselje odjemalcev. OB TEJ PRILIKI IZRAŽAMO SVOJE PREPRIČANJE, DA NAM BODO CE- NJENE STRANKE, TRGOVSKA POD- JETJA NA DROBNO, KMETIJSKE ZADRUGE, OBRTNA PODJETJA itd., OSTALA ZVESTA. ZAGOTAVLJAMO NASIM CENJENIM STRANKAM, DA SO ZALOGE V NA- ŠIH SKLADIŠČIH KURANTNE, DA SMO DOBAVLJALI PRI PRIZNANIH TVRDKAH, KATERIH SLOVES JE NA SPLOŠNO ZNAN PO KVALITETNIH IZDELKIH IN PRISTOPNIH CENAH. CENJENIM STRANKAM SE TOPLO PRIPOROČAMO ZA OBISK V NOVO- UREJENIH SKLADIŠČIH GALANTERIJA Skladišče galanterijskega blaga je bilo do nedavnega v temnih, stisnjenih prostorih na dvorišču trgovske hiše »Volna« v Prešernovi ulici. V teh pro- storih, kjer je noč in dan morala goreti luč, je bilo poslovanje zelo težko in ne- ugodno tako za kolektiv kakor za stran- ke. Pregled čez razpoložljivo zalogo je bil skoraj nemogoč, saj je bilo blago domala nabito v police. S preselitvijo tekstilnega skladišča v nove prostore v Stanetovi ulici, je bilo skladišče v Zidanškovi ulici prosto za ureditev ga- lanterijskega skladišča. Ti prostori so sicer ostali nepreurejeni, so pa daleč boljši od onih v Prešernovi ulici. Lokal je prostoren, svetlejši in ima ugodnejši pristop za dovoz in odvoz blaga. V skladišču galanterije je nakupo- valcem na razpolago bogata zaloga ga- lanterijskega blaga. Tu se dobi vse, razen tekstila, živil in železnine. V navedenih vrstah je skrb Trgovske- ga podjetja na veliko »TKANINA-GA- LANTERIJA« za izboljšanje poslovanja očitna. Kolektiv je žrtvoval veliko in opustil misel na dobiček. Modernizacija je v veliko korist strankam in v mno- gočem prispeva k živahnejšemu tempu trgovskega značaja mesta Celja. Tudi trgovine so merilo razvoja naše socia- listične družbe. »TKANIN A-GALAN- TERIJA« CELJE je v tem pogledu sto- rila lep napredek. Skladišče volnenega blaga