n Poštnina plačana v gotovini Katoliški Sped. in abbon. post. - I Gruppo UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . ... L 800 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . ... L 1.500 PODUREDNIŠTVO: Letna inozemstvo . . T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Wi ,w\ Leto XI. - Štev. 29 Gorica - četrtek 16. julija 1959 - Trst Posamezna številka L 30 Prva okrožnica papeža Janeza XXIII. O resnici, ki odrešuje Na praznik sv. apostolov Petra in Pavla je sv. oče Janez XXIII. naslovil na krščanski svet svojo prvo okrožnico ali encikliko. Začenja se z besedami »Ad Petri Cathedram« ali »Na Petrov sedež«. To o-krožnico so vsi ne samo katoličani pričakovali z veliko radovednostjo, da vidijo, kakšen program si je začrtal sedanji papež. Kajti v prvi okrožnici papeži navadno razvijajo program, ki jih bo vodil pri njihohovem pastirovanju v Cerkvi. Vsi oni, ki so to encikliko pričakovali, niso ostali razočarani. Janez XXIII. je pokazal, da razume sedanji čas in njegove duhovne potrebe. Saj si je za vodilo pri svojem delu izbral tri besede: RESNICA, EDINOST, MIR. O tem govori cela njegova okrožnica, ki je zato vsebinsko razdeljena na tri dele. Zaradi važnosti okrožnice bomo z njeno vsebino seznanili tudi naše | bralce v tej in naslednjih številkah našega lista. Sveti oče se najprej s toplo besedo spominja svojega prednika, ob katerega smrti je ves svet globoko žaloval. Pa mu je istočasno bilo v veliko tolažbo, ker sta se čustvo in vdanost vernikov in sveta obrnila k njemu. Katoliška Cerkev ne umrje, ona je znamenje, dvignjeno nad narodi, je trajni vir žive luči in ljubezni za vse narode. Vesel pa je sv. oče tudi dejstva, da je katoliški svet ugodno sprejel napoved novega vesoljnega cerkvenega zbora, sklicanja rimske sinode, izpopolnitve cerkvenega zakonika in pa objave zakonika za vzhodno Cerkev. Upanje je namreč v srcu vernikov, da bodo ti dogodki mogli veliko koristiti katoliški stvari in prinesti večjega spoznanja resnice, poglobiti versko življenje in predvsem obnoviti spet edinost v Cerkvi in prinesti mir. In to je tudi glavni predmet okrožnice: govoriti o resnici, edinosti in miru. co previdno in razumno širijo s pomočjo revij in listov. Njih stroga dolžnost je nepropagirati laž in zmoto in nečistost, marveč resnico in vse, kar vodi k dobremu in krepostnemu. Nato papež ugotavlja uresničenje besed papeža Leona XIII., ki je predvideval širjenje zmote in greha v velikih in majhnih knjigah, ki se posmehujejo resnici in kreposti in poveličujejo strast in greh. NASPROTI SLABEMU MORAMO POSTAVITI DOBRO Danes pa imamo moderna sredstva radio, kino in televizijo, ki posegajo v središče domačega ognjišča. Ta moderna sredstva občevanja morejo brez dvoma vzpodbujati ljudi k poštenosti in krepostnemu krščanskemu življenju, a žal danes, posebno med mladino služijo za vzpodbudo k slabemu moralnemu življenju, širjenju zmote in strasti. Zato je treba slabemu tisku postaviti nasproti dober tisk, ki bo kazal vso resnico, proti slabim ki-nomatografskim predstavam in radijskim ter televizijskim oddajam je treba postaviti pozitivne oddaje in predstave, ki bodo branile resnico in moralo. Tako morejo postati nove iznajdbe sredstva dobrote, resnice, pa istočasno tudi poštene zabave. VERSKA BREZBRIŽNOST JE POGUBNA Na koncu prvega dela pa sv. oče govori o verski brezbrižnosti. Ugotavlja danes splošno dejstvo, da se premnogi za verske probleme ne zanimajo prav nič, so do njih brezbrižni, kakor da bi Bog ne dal človeku sposobnosti spoznavati Boga in njegovih lastnosti. Trditev, da so vse vere enake, postavlja v nevarnost sploh vsako verovanje, posebej pa še katoliško vero, edino razodeto in pravo vero. Zanikanje kakršnekoli razlike med verami pa vodi k zanikanju vere same tako v teoriji kakor v praktičnem življenju. Bog ne more odobriti zanemarjanje, nezanimanje in zavračanje onih vprašanj, ki zadevajo življenje posameznika in njegov večni cilj, posebej še kadar se človek sploh ne potrudi in ne išče potrebne resnice, da bi Boga spoznal in mu dal dolžno čast. Danes si toliko prizadevamo priti problemom do dna in priznati je treba, da je znanost prišla do globin, ki presenečajo. Zakaj se ne bi, se vprašuje sv. oče, tudi problemom, ki zadevajo ne toliko naše tuzemsko življenje, marveč večno, posvetilo e-nakega prizadevanja in vneme? Samo kadar bomo prišli do spoznanja resnice, ki iz evangelija izhaja, in bo ta v življenju imela svojo besedo, bomo mogli uživati mir in veselje, ki bo večje kakor je veselje nad znanstvenimi izsledki in iznajdbami, ki jih vsak dan povzdigujemo do nebes. AMNESTIJA V ITALIJI Po dolgotrajnih razpravah v poslanski zbornici in v senatu je končno bil izglasovan zakon o po-miloščenju. V veljavo je stopil te dni, potem ko ga je podpisal tudi predsednik republike. Ta zakon so dolgo in nestrpno pričakovali priporniki v ječah, saj je mnogim izmed njih pomenil takojšnjo svobodo. Zakon o pomiloščenju predvideva namreč odpustitev dveh let kazni, vsem pripornikom z redkimi izjemami za nekatere prestopke zoper državo in njenega poglavarja. Dalje se odpustijo tudi številne denarne kazni, ustavi se sodni postopek v določenih primerih itd. Zato pomeni pretekli teden pri vsej pasji vročini vendar teden veselja za ujetnike in za njih številne družine. Med temi, ki so postali deležni ugodnosti pomiloščenja, so tudi vsi obtoženci Beneške čete. Znano je, da se je proces zoper Beneško četo vlekel že polnih šest mesecev od preteklega decembra. Pripravljali pa so ga več let, ko so preiskovalni sodniki raziskovali delovanje partizanov v Beneških dolinah med zadnjo vojno. V proces so zapletli okrog 50 oseb. Ko se je v preteklem mesecu decembru proces začel, je grozilo, da bo nastal tudi diplomatski spor med Italijo in Jugoslavijo, češ da Italija preganja partizane, ki so vendar delali za skupno zavezniško stvar. Proces so nato dvakrat prenesli. Sedaj se je zaključil. Sodišče v Firencah je odredilo, da se 38 obtožencev oprosti zaradi pomiloščenja, 9 ker niso zagrešili dejanja, 3 pa zaradi pomanjkanja dokazov. S tem je tudi ta vsem neprijeten proces končan. Sedaj upajmo, da se bodo v resnici pomirili tudi duhovi v Beneških dolinah, da ne bo več zmerjanja Slovencev s »filotitini« in njih zapostavljanja od strani oblastev. Drugo dejanje ženevskih razgovorov Berlinsko vprašanje in združitev Nemčije predmet pogajanj med ministri EVANGELIJ JE RESNICA Po tem uvodu prehaja okrožnica k pr-Vernu delu, ki govori o resnici. Misel tega dela je naslednja: Vzrok najrazličnejših težav posameznikov in narodov je nevednost in nepoznanje resnice, pogosto tudi preziranje resnice in nje odklanjanje. Odtod zmote, ki nastajajo v dušah in prehajajo v socialni red družbe, kar prinaša razvaline posameznim in skupnosti. In vendar je Bog človeku dal možnost spoznati naravne resnice. Človek, ki sledi svojemu razumu, sledi Bogu, ki Je početnik, zakonodajalec in vodnik nagega življenja. Kdor se po nespameti ali celo namerno oddalji od pravilne poti, ki mu jo kaže razum, se oddalji od naj-Višjega dobrega in moralnega zakona. Naravne resnice, posebej kadar zadevajo vero in moralo, težje spoznavamo brez zmot. Nle moremo pa brez posebne božje po-I I moči razumeti in spoznati onih resnic, ki Presegajo naravne zmožnosti naše pameti. 2ato se je Božja Beseda učlovečila in med »ami prebivala, da bi nas razsvetlila in lani pokazala vso resnico in nas vodila k večni blaženosti. Zato je dolžnost vseh, 8PreJetl nauk evangelija. Kdor zavrača ta nauk, postavlja v nevarnost same teme-*le resnice, poštenosti in civilizacije. Sprejeti evangelij je torej resna zadeva, ker je neločljivo združena z našim večini zveličanjem. Daleč od evangelija in Kristusovega nauka so tisti, ki zanikajo človeškemu razumu možnost spoznavanja "ekaterih resnic in odklanjajo od Boga ^zodete resnice. Kdor pa božji nauk Prejme, v njegovem srcu se veča ljube-*®n do Kristusa, ki je glava in početnik ^snice In ki povezuje med seboj tiste, božjo razodeto resnico sprejemajo. ^SODBE VREDNO DELO ŠIRITELJEV LAŽI Zato pa je delo onih, ki z besedo, go-rjeno aj| j,isan0; in z delom lažnivo go-njo 0 resnici jn skušajo po svoje izo-kovati predvsem srca mladine, v pra-* Pomenu besede zločinsko in obsodbe edno. Nasprotno pa je sveta dolžnost ”**> ki Imajo vpliv na mladino, da resni- Po tritedenskem odmoru se je pretekli ponedeljek 13. t. m. spet otvorila ženevska konferenca štirih zunanjih ministrov. Prisotni so Herter za ZDA, promiko za SZ, Lloyd za Anglijo in Couve de Murville za Francijo. Kot znano, sta tudi Zahodna in Vzhodna Nemčija prisotni kot opazovalki ^er von Breritano za Zapadno Nemčijo, Bolz pa za Vzhodno. Čeprav se je prvi del nedavnih razgovorov v Ženevi, po znanih sovjetskih grožnjah, brezuspešno končal, moramo poudariti, da je bila izmenjava mnenj koristna, ker je omogočila, da so se pojasnila nasprotna si stališča. Tako so se zunanji ministri spet vrnili na delo v upanju, da bo bolj u-spešno, kot je bilo prej. SE BO KAJ SPREMENILO? Z ozirom na to lahko rečemo, daje .v zadnjem času nastal precejšnji optimizem glede morebitnih uspehov ženevske konference. Do tega sta brez dvoma veliko pripomogla potovanje v ZDA sovjetskega podpredsednika Kozlova in Harrimanov obisk v SZ. To je pravzaprav utrdilo mnenje, da so končno le ZDA in SZ, ki se morata sporazumeti, ker le ti dve velesili največ odločata. Tudi Nixo-nov obisk v Moskvo konec julija t. 1. bo gotovo v tem oziru veli- kega pomena. Zato trdijo, da, če bo ženevska konferenca zadovoljivo potekala in če bo Nixon v Moskvi kaj pozitivnega dosegel, tedaj lahko pride do »vrhunske konference«, za katero so mnogi prepričani, da je najboljše sredstvo za ureditev nerešenih mednarodnih vprašanj. KAJ PRAVIJO AMERIKANCI Ameriški državni tajnik Herter je pred svojim odhodom v Ženevo izjavil, da se bodo zapadne države potrudile, da bi dosegle v Ženevi pameten sporazum s SZ glede Berlina in nemškega vprašanja, toda da bodo ostale zveste svojim obveznostim do zah. Berlina. Bivši newyorški guverner Har-riman, ki je pred kratkim obiskal Sovjetsko zvezo, je-izjavil, da Rusi res želijo priti do sporazuma o Berlinu. Rekel je, da se Hruščev zaveda, da Zapad ne more sprejeti sprememb, ki bi privedle do zmage komunističnega režima v zahodnem Berlinu ali v Zahodni Nemčiji, prav tako kakor on sam ne more sprejeti sprememb v politični in socialni strukturi vzhodnega Berlina in Vzhodne Nemčije. S takimi medsebojnemu upanju določenimi mejami — je dejal Harriman — ne bi bilo nemogoče doseči sporazuma. GROMIKOVA IZJAVA Sovjetski zunanji minister Gromi ko je na prošnjo Zapadn jakov pri prvi seji v ponedeljek pojasnil, da sovjetski predlogi ne postavljajo v nevarnost njihovih pravic do Berlina. Prav tako je tudi zagotovil, da SZ ne misli samovoljno spreminjati sedanjega stanja v Berlinu; tudi potem ne, ko bo pretekel rok 18 mesecev, ki so ga Sovjeti stavili za rešitev berlinske zadeve. Ta zagotovila SZ dana v ponedeljek so razpršila del zaskrbljenosti Zapadn jakov. Toda da stvari ostanejo še naprej zamotane, je poskrbel Gromiko v drugem delu svojega govora, ko je zahteval, naj se zastopniki o-beh Nemčij udeležujejo vseh sej, tudi tajnih ne samo javnih kot do sedaj. Zapadn jaki so ob tej novi zahtevi umolknili in si vzeli čas za premislek. — Državno posojilo Druga novost tega tedna je bilo novo državno posojilo, ki ga je parlament sicer že prej odobril, toda denar so začeli podpisovati šele v sredo. Gre za vsoto 300 milijard lir po 5% obresti. Vlada, ki je posojilo razpisala, ga je razpisala zato, da s tem denarjem financira razna javna dela v prihodnjih letih. Graditi mislijo šole, ceste, mostove in pomagati tudi manjši industriji in obrti. Kritje posojila je zagotovljeno, ker je trenutno na ital. notranjem trgu veliko tekočega denarja. ______________________ V Kerali bijejo starši odločilen boj V indijski zvezni republiki Kerali, kjer edino so po zadnjih državnih volitvah komunisti prišli na oblast, bijejo starši odločen boj. Brezbožne oblasti hočejo staršem • katoliške vere in drugih verstev vsiliti laične državne šole, ki naj bi služile širjenju brezboštva. Starši pa odločno zahtevajo, da se jim pusti pravica, da sami izbirajo za svoje otroke šole; imeti hočejo namreč konfesionalne šole. Tudi katoliški škofje to borbo staršev odločno zagovarjajo in zahtevajo, naj oblast krivične zakone prekliče. Proizvodnja zlata v Jugoslaviji Kljub temu da Jugoslavija nima zlatih rudnikov, je proizvodnja zlata v lanskem letu dosegla 1690 kg. Pridobili so ga povečini pri izkopaninah drugih rud, zlasti pri elektrolizi bakra. Pridobljeno zlato cenijo na 1200 milijonov din. Pomorščaki še vedno stavkajo Petdnevna stavka kovinarjev V torek je prenehala petdnevna stavka milijona kovinarjev, ki so hoteli na ta način doseči izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev. Stavka se je pričela pretekli petek in je zajela zelo visok odstotek delavcev in uradnikov. Seveda ni vse mirno poteklo in je marsikje prišlo do incidentov s policijo, kakor na primer v Trstu, kjer se je stavke udeležilo čez 90 odst. delavcev. Razlogi, ki so privedli kovinarje do te stavke, so v glavnem podobni razlogom pomorščakov. Plače jim niso povišali že od leta 1951, delovna pogodba pa je stara več kot deset let. Nič ni pomagalo, da so tudi v preteklosti že večkrat imeli podobne stavke. Ministrski predsednik in minister za delo sta imela razne stike s sindikalnimi predstavniki in z delodajalci; toda njih posredovanje ni privedlo zaenkrat do konkretnih uspehov, ker obstojajo še vedno prevelike razlike nad zahtevami sindikatov in stališčem delodajalcev. Ekonomisti pravijo, da bi izpolnitev delavskih zahtev bila desetkrat nižja, kot znaša škoda tozadevne stavke. Stavka pomorščakov, ki je dosegla že rekordno število 37 dni, je še vedno na mrtvi točki. Kljub optimizmu, ki je vladal v zadnjih dneh v odgovarjajočih krogih, do sporazuma ni še prišlo. Predsednik Segni je imel dolge razgovore z ministrom za mornarico Jervolinom ter generalnim tajnikom CISLa Stortijem. Starti je po razgovorih izjavil časnikarjem: »Smo. še vedno na isti točki kot v začetku.« Predstavniki pomorščakov so potom sindikatov izjavili, da so v tem stavkovnem boju oni že popustili do najvišje dovoljene mere in da je sedaj odgovornost za nadaljevanje stavke le na strani delodajalcev. Medtem pa gre škoda z nadaljevanjem stavke v milijone in milijone. Potniki iz inozemstva, ki so plačali voznino do dogovorjenega pristanišča, se morajo izkrcati v najbližji luki in nadaljevati pot z drugimi prevoznimi sredstvi, tudi preko vse Italije. Veliko škodo so utrpele tudi vse velike prekooceanske ladje, ki so u-stavljene po raznih velikih lukah Italije in drugod po svetu. V Trstu so morali ladjo »Satumio« postaviti v suhi dok, ker je bil ladijski trup potreben popravila. A tudi pri tem potrebnem manevru so naleteli na hud odpor pomorščakov. Pomorščaki so namreč mnenja, da je hotelo ravnateljstvo s tem manevrom na tihem ladjo odpeljati drugam, zato so ladjo blokirali in stavkujočim pomorščakom so se pridružili še delavci tržaškega arzenala. Med pomorščaki in policijo je prišlo tudi do neredov; policija je več pomorščakov aretirala in uporabila pri tem vsa razpoložljiva sredstva, kar je med pomorščaki izzvalo val ogorčenja. V Nevv Yorku je posadka »Vulcanie« blokirana na ladji. Pomorščakom je nam-teč po 29 dneh zapadel rok za bivanje v tuji državi in tako so se morali zateči na ladjo, ki je smatrana kot italijanski teritorij, če so se hoteli izogniti posledicam. Isto je morala storiti posadka ladje »Giulio Cesare«, ki se tudi nahaja v newyorški luki. Predstavniki družbe »Italia« ter kapitan Ezio Bonfanti so odgovorni za pomorščake. Ce bi kateri izmed pomorščakov izginil raz krov ladje bi morala družba plačati 1000 dolarjev za stroške iskanja in morebitne vrnitve v domovino. Pri toliki ogromni škodi na obeh straneh, pomorščaki in družba še vedno trmasto vztrajajo vsak v svojih zahtevah. NAS TEDEN V 19.7. nedelja, 9. pob.: sv. Vincencij Pavel-ski 20. 7. ponedeljek: sv. Marjeta, dev. 21.7. torek: sv. Danijel, prerok 22.7. sreda: sv. Marija Magdalena, spo-komica 23.7. četrtek: sv. Apolinarij, šk., m. 24. 7. petek: si’. Kristina, dev. 25.7. sobota: sv. lakob starejši, apostol. SV. JAKOB (f 42), brat sv. Janeza Evangelista, je bil med prvimi Jezusovimi u-čenci. Poleg brata Janeza in Petra ga je Jezus posebno odlikoval, ko se jim je prikazal v poveličanem stanju na gori Tabor — pa je bil Jakob prav s tema dvema učencema najbližja priča Jezusovega globokega ponižanja in trpljenja na Oljski gori. Po Kristusovem vnebohodu je ostal kot škof v Jeruzalemu. Toda že čez devet let ga je dal krat j Herod obglaviti. Tako je med apostoli prvi prelil svojo kri za resničnost Jezusovega nauka. Grob z relikvijami se nahaja na Španskem v Komposteli, ki je bila poleg Jeruzalema in Rima najbolj znana božja pot, kamor so romali tudi iz naših krajev. 9. nedelja po Binkoštih Današnja maša nas svari pred grešnim življenjem in vzpodbuja k duhovnosti in duhovni popolnosti. Vstopni spev nam kliče v spomin tolažilno krščansko resnico: pomočnik in varuh našega življenja je Bog. On sam je naš prvi varuh in pomočnik. Ostanimo vedno v božjem varstvu in iščimo predvsem božjo pomoč! Kogar čuva Bog, tak je varen pred sovražniki in vsem hudim; in, komur Bog pomaga, tak ne bo omagal. Prošnja prosi Stvarnika za milost pravilnega, Bogu všečnega življenja, ki je pogoj za uslišanje naših prošenj in za izpolnitev naših želja. Berilo (iz lista sv. apostola Pavla Korinčanom) nas na podlagi zgodovinskih zgledov svari pred grešnim, lahkomiselnim in poganskim življenjem. Ne smemo poželeti hudega, marveč hrepeneti po dobrem. Ne živimo kot pogani, temveč kot kristjani. Ne posnemajmo tistih, ki mislijo samo na jed, pijačo in zabave! Posnemajmo raje dobre in verne ljudi! Živimo krščansko! Ne vdajajmo se nečistosti! Ljubimo in gojimo čistost ! Ne skušajmo in ne žalimo Boga, da nas ne zavrže in kaznuje ! Ne podlegajmo skušnjavam, ampak jih zatirajmo! Varujmo se padcev, varujmo se grehov, da nas Bog ne kaznuje! Prenašajmo voljno preizkušnje življenja! Zaupajmo v Boga, ki pozna nas in naše moči. On ve, kaj z nami počne, in On nas ne bo zapustil. Evangelij opisuje Jezusovo žalost nad Jeruzalemom in napoved razdejanja. Ošabni in grešni Jeruzalem, ki je s svojo nevero in grešnostjo povzročil izredno žalost, solze in jok dobrega Zveličarja, je doživel strahotno kazen: mesto so Rimljani porušili do tal, prebivalce pa usužnjili in pognali v bedo. Bog grešnike včasih silno kaznuje. Redkokateri greh ostane nekaznovan. Varujmo se grehov, da se ognemo kaznim! Boljše je biti Jezusu v veselje kot pa v žalost. Neprimerno boljše ga je častiti in moliti kot pa pozabljati in zanemarjati. Kdor je marljiv in vesten Jezusov ljubitelj in častilec, tak si pripravlja večno srečo. Kdor pa se za Jezusa ne briga, tak bo končal v peklu. Ljubimo Jezusa, ljubimo Cerkev, ljubimo sv. obhajilo, ljubimo dobroto, poštenost in svetost! življenja Cerkve Delo za cerkveni koncil napreduje V začetku tega meseca je sv. oče predsedoval prvi plenarni seji Pripravljalne komisije novega cerkvenega zbora. Zbrani so bili poleg predsednika kardinala Tar-dinija vsi člani pripravljalne komisije. V nagovoru je kardinal Tardini poudaril, da člani komisije, ki vodijo glavne kongregacije rimske kurije, dobro poznajo trenutne potrebe Cerkve in probleme, ki so danes važni. Komisija bo v kratkem zbrala predloge in načrte škofov in vseh, ki bodo po pravu imeli pravico udeležiti se novega cerkvenega zbora. V prihodnjih dneh se bodo na posebnem sestanku srečali vsi rektorji cerkvenih univerz in cerkvenih atenejev v Rimu. Sv. oče pa je v odgovoru na kardinalove besede poudaril, da je bilo naznanilo o novem koncilu z zadovoljstvom vzeto na znanje pri večini vernikov. Cerkev upa, da bo na koncilu dobila novih moči za svoje delo. Zvesta načelom evangelija in razodetega nauka, zvesta tudi izročilu, bo skušala dati odgovora neštetim problemom sedanjega življenja in dati navodila za življenje in ravnanje. Koncil pa naj bi bil tistim, ki so ločeni od prave Kristusove Cerkve, klic k vrnitvi k edinosti, po kateri tolikeri hrepenijo in jo iščejo. stopijo denar, ki ga potrošijo za gradnjo le dveh bombnikov. Ta vsota, pravi, bi zadostovala za ozdravljenje vseh gobavcev na svetu. Zbadljivo je ta mož v neki reviji zapisal: »Z raznimi sputniki in eksplorerji hočete priti na luno in druge planete; toda preden odpotujete tja, spravite v red reči tu na zemlji. Med najbolj kričeče potrebe za kulturne ljudi pa je odpravljanje nepismenosti, brezposelnosti in poleg drugih nujnih zadev tudi skrb za gobavce.« Potujoča ljubezen V človeški družbi so gotovo najbolj nesrečni ljudje gobavci. Kot živi mrliči so pri vseh ljudstvih obsojeni živeti ločeno od drugih, na kakem osamljenem otoku ali tudi na kakem prostoru, ki ga obkroža bodeča žična ograja. Danes štejejo teh bolnikov okrog 15 milijonov. Skoro vsi zdravniki-specialisti so prepričani, da je bolezen popolnoma ozdravljiva. Zdravila za enega bolnika stanejo nekaj nad tisoč lir. Križarsko vojsko za osvobojenje gobavcev vodi že čez 25 let plemenit mož Raoul FOLLEREAU, ki ga imenujejo »potujoča ljubezen«. Pred nekaj dnevi se je mudil v Assisiju, kjer so mu med filmskimi i-gralei nabrali večjo vsoto denarja za gobavce. Prepotoval je ves svet že 23-krat in ga gobavci pričakujejo in objemajo kot svojega odrešenika. Raoul Follereau se je pismeno obrnil poleg drugih ustanov in privatnikov tudi na dve vladi sedaj največjih vojaških sil Uradni obisk predsednika Segnija v Vatikanu V soboto 11. julija je ministrski predsednik Segni uradno obiskal sv. očeta Janeza XXIII. Zadržal se je pri njem tri četrt ure, nakar je sv. oče sprejel še Se-gnijevo spremstvo, na katero je imel kratek govor. Poudaril je velik pomen prijateljskih vezi med državo in Sv. Stolico in željo, da bi se te vezi vedno botj utrjevale in pripomogle do trajnega miru med narodi. Prodno je Segni s spremstvom zapustil Vatikan, je sv. očetu podaril u-metniško izdelan zlat kelih, sv. oče pa mu je daroval zlato kolajno ner neko mozaično sliko. Glavni namen Segnijeve avdience pri sv. očetu je bilo praznovanje 30-letnice lateranske pogodbe, zato sklepajo, da sta se visoka dostojanstvenika v svojih pogovorih brez dvoma dotaknila tudi važnih vprašanj, ki se tičejo države in Cerkve. Dragulji naše ljube Gospe Pri znameniti pariški cerkvi Notre Dame obstoji udruženje krščanskih družin. Pred nekaj tedni so člani te organizacije napravili romanje v Rim in so ob tej priliki sv. očetu izročili poseben dar. V treh debelih zvezkih so bila napisana imena več tisoč družin. Pater Caffarel, ki je predstavil romarje papežu, je ob izročitvi daru povedal tole: »Sveti oče, podpisani starši vam izročajo najdraž.ji dar svojih družin — svoje otroke. Slovesno se podpisani o-četje in matere obvezujejo, da bodo izpolnili voljo božjo, če bi Kristus katerega od njih otrok poklical v duhovniški ali redovniški stan.« V priloženih knjigah so bile priložene poleg podpisov tudi premnoge fotografije stnejajočih se otrok podpisanih staršev. s prošnjo, naj mu za oskrbo gobavcev od- Zvonovi vseh goriških cerkva in ogromna množica ljudstva je v nedeljo zvečer pozdravila belo Gospo, ki je kakor nekoč v Fatimi prišla med nas z nebesnih višin. PRIHOD BELE GOSPE te v zgodnjih popoldanskih urah so se začele priprave na športnem igrišču v ulici Baiamonti za dostojen sprejem visoke Gostinje. Začeli so prihajati prvi oddaljeni verniki. Ne meneč se za vročino, so zasedli prve prostore. Proti večeru so vse goriške ulice oživele. Reke ljudstva so se zgrinjale proti športnemu igrišču. Kdo naj bi ostal doma ob takem edinstvenem dogodku? Pisana pettisočglava množica je zasedla vsa razpoložljiva mesta na športnem igrišču. Med množico smo opazili veliko ljudi iz bližnje Furlanije in iz Trsta, mnogo pa je bilo tudi naših ljudi z onstran meje. Marija ni mogla do njih, čeravno bi v svoji niate-rinski ljubezni to rada storila, zato so pa njeni trpeči sinovi prišli do nje, kot zastopniki mučeniškega naroda, da ji potožijo svoje trpljenje in jo prosijo pomoči. Sonce se je bližalo zatonu, ko je nenadoma med množico završalo. Visoko nad nami so zabrneli motorji helikopterja in kmalu se je v krožnem zaletu spustilo nad letališče letalo z dragocenim Marijinim kipom. Na tisoče rok se je dvignilo, tisoči belih robcev je zamahnilo v pozdrav beli Gospe. A letalo ni še pristalo. Zopet je izginilo v zračne višine in se tako pripravilo na lahkoten pristanek v sredini letališča. To je bil trenutek nepopisnega navdušenja. Fatimska Marija je končno med nami! Ista Marija, ki je preromala že vse kontinente sveta in katero so častili ne samo katoličani, temveč tudi muslimani, budisti, kopti in drugi verniki. Navdušenju množice drugujejo zvonovi vseh goriških cerkva. Čudodelni kip dvignejo in ga prenesejo na avtomobil, spremenjen v razkošen vrt belega cvetja. A Mati fatimska ni sama. Njeni mali beli spremljevalci so že ob njenih nogah. — Snežno beli golobčki se nič ne strašijo tisočglave množice, ne brnenja motorjev. Mirno so obstali ob Marijinih nogah in prav tako ljubeznivo sprejeli medse še goriške bele golobčke. Fatimsko Marijo je najprej pozdravil pater misijonar Mason, ki spremlja Marijo na njenem romanju po italijanskih mestih; za njim je spregovoril goriški nadškof Ambrosi in v imenu vse nadškofije pozdravil visoko Gostinjo. Kot zadnji je v imenu svetne oblasti pozdravil Marijo goriški župan dr. Bernardis. PROCESIJA Z LUČKAMI Prvi mrak se polagoma spušča na zemljo in prinaša nekoliko osvežila. V rokah vernikov zaplapolajo lučke. Vedno več jih je in ko se iz mikrofona oglasi še lurška himna, se človeku zdi, da je v Lurdu, kjer vsi narodi in vsi jeziki proslavljajo nebeško Gospo. Tudi fatimska Marija sama je zažarela v čudoviti svetlobi. Tako gre sedaj počasi med goriškim ljudstvom, vsa dobra in mila kot ljubezniva mati med svojimi otroki. Igrišče se počasi prazni. Belooblečene deklice, mladina KA, duhoščina, redovnice, in za njimi nepregledno morje vernikov spremlja sedaj fatimsko Marijo preko goriških ulic do cerkve Srca Jezusovega. Ognjena reka se pomika dalje in priča o ljubezni in navdušenju množic do čudovite bele Gospe, ki je pred štiridesetimi leti stopila na zemljo tam daleč na Portugalskem z važnim opozorilom grešnemu človeštvu. Se nikdar se ni Mati božja prikazala, ne da bi svet opozorila na nujnost pokore in zadoščevanja. Zato je tudi njeno romanje preko Italije tih opomin vsem: zvestim, da ostanejo stanovitni, grešnikom, da se spreobrnejo. NOČNO ČESČENJE Ogromno cerkev Srca Jezusovega so preplavile množice, in še je bila premajhna za vse. Marija kraljuje sedaj na oltarju, obdana od svojih zvestih malih spremljevalcev. Tam ždijo ob njenih nogah, povzpejo se do njene glave, a se niti za hip ne oddaljijo od nje. Prvo sveto mašo ob Marijinem vznožju je daroval srebmomašnik č. g. msgr. Soranzo. Nato se vrstijo sv. maše vso noč do jutru. Oh straneh spovedujejo duhovniki. Verniki pristopajo k sv. zakramentom in s tem Mariji doprinašajo največ veselja. Tiho veselje in zbranost se bere na vseh obrazih. Marija na oltarju je v svoji preprostosti tako čudovito lepa. Nima zlata, ne dragih kamnov, kakor da bi tako hotela biti tern bližja vsem, ki jim življenje ni posuto z rožami in so zato Njej najdražji. SV. MAŠA ZA SLOVENSKE VERNIKE Še pred šesto uro so se začele zgrinjati v cerkev množice slovenskih vernikov. K oltarju je pristopil častitljivi msgr. Alojzij Novak. Sv. maša se prične. Vsa cerkev moti in poje. V pesem in molitev zlivamo našo ljubezen, naše prošnje in naše bolesti. Nihče ne misli samo nase. Toliko je naših dragih tu in v onstranstvu, ki so potrebni Marijine pomoči in usmiljenja. Tudi pridigar č. g. dr. Klinec to poudari. Marija je Mati vseh otrok, vsem želi zveličanje. Ko se spomni in Mariji priporoči naše brate v domovini, se marsikomu orosi oko. Kakor lansko leto v Lurdu, tako so tudi ob tem slovesnem trenutku ob Marijinem vznožju naši dragi bratje in sestre onstran železne zavese deležni naše tople priprošnje pri nebeški Gospe. Ura, ki je bila nam namenjena, se naglo pomika proti sedmi. Ze prihajajo v cerkev vrste redovnic, da tudi one priporočijo Mariji svoje trdo življenje in neprestane žrtve v korist človeštva. Vse do večera se verniki zgrinjajo ob vznožju bele Gospe, saj ure, ki so določene za Njen obisk v našem mestu se naglo stekajo. Kljub neznosni vročini ver-* niki vztrajajo v cerkvi po ure in ure. Koliko je med njimi tudi bolnikov, pripeljali so jih od blizu in daleč, vse z velikim upanjem, da jih Mati božja potolaži, če jim zdravja ne bo še vrnila. Ob 5 in pol je v cerkvi Srca Jezusovega zadnja sv. maša. MARIJA SE POSLAVLJA Vse prehitro so minile blažene ure Marijinega obiskovanja v našem mestu. Ze je prišlo grenko slovo. Ob 6h zvečer so dvignili Marijin kip raz oltar in ga zopet (Nadaljevanje na 3. strani) Dva zaslužna zlatomašnika i krš Vzl Slo kor Par CDi nik »ni; U b i ■■'■bi Pod K krši Msgr. I. Valdemarin Italijanski katoliški tednik »Voce Dio-cesana«, ki izhaja kot priloga velikega ilustriranega tednika »Famiglia Cristiana«, je v svoji številki z dne 12. t. m. objavila članek s sliko zlatomašnika msgr. Higina Valdemarina, bivšega ravnatelja Malega semenišča v Gorici. Glasilo slovenske dekliške Marijine družbe v Gorici »Vijolica« pa je v svoji julijski številki priobčilo članek z naslovom: »Msgr. Leopold Cigoj, voditelj Mar. družbe v Gorici«, v katerem pove, da bi letos obhajal zlato mašo pred 24 leti umrli navedeni duhovnik. Obe glasili nas torej silita, da se oddolžimo spominu teh dveh zaslužnih duhovnikov, katerima je po božji previdnosti tekla dolgo vrsto let skupna življenjska pot. Značilno je tudi dejstvo, da sta oba, dasi različne narodnosti in torej navidezno različnih življenjskih stremljenj, vendar imela isto nalogo vzgojiti bodoče duhovnike obeh narodnosti, ki so tedaj skupno živeli pod isto streho goriškega malega semenišča. Oba sta namreč istočasno 1. 1925 nastopila službo v malem semenišču, msgr. Valdemarin kot ravnatelj, msgr. Cigoj kot podravnatelj in ostala pri skupnem vzgojnem delu do smrti poslednjega leta 1935, le da je msgr. Cigoj že 1. 1926 postal v malem semenišču špiri-tual, to je duhovni vodja mladih dijakov. To njuno sožitje v tako težkih političnih časih predstavlja lepo preizkušnjo, ki zasluži vse priznanje. Ne smemo pozabiti, da je v času najhujšega fašističnega pritiska po osebni zaslugi teh dveh globoko uvidevnih mož bila mogoča šola, ki je upoštevala tudi naš preganjani in zaničevani slovenski jezik, da so se dijaki popolnoma usposobili Uporabljati svojo materinščino, ko so morali v dušnopastir-stvo. Kaj to pomeni ve naš narod, ki je v svojih duhovnikih spoznal varuhe najdragocenejših svetinj vere in kulture. Ta dva moža pa ni družilo le skupno delo pri oblikovanju mladih fantov, marveč tudi doživeto osebno prijateljstvo, ki je izviralo iz medsebojnega spoštovanja zaradi resničnih visokih vrlin, ki so bogatile vsakterega izmed njiju. Msgr. Cigoj je skupaj z gojenci vedno videl v ravnatelju msgr. Valdemarinu moža z bistrim razumom, ki mora s strogostjo očeta voditi svojo veliko dijaško družino; msgr. Valdemarin pa je prat tako videl skupno z gojenci v msgr. Cigoju moža z dobrim srcem, ki mora voditi z dobroto matere isto dijaško družino. Lahko rečemo, da sta se ta dva moža tako odlično spo-polnjevala, da so dijaki čutili, da imajo v svojih predstojnikih oboje starše: stro- gega očeta v ravnatelju msgr. Valdemarinu in dobro mater v špiritualu msgr. Cigoju. Otroci tako odličnih duhovnih staršev so morali biti le dobri po pregovoru, da jabolko ne pade daleč od jablane. Od približno 800 dijakov, ki so se zvrstili v semenišču od njegovega začetka do danes, jih je doseglo duhovniški stan 212, to je skoro 28 od sto, drugi pa so se ohranili dobri v drugih stanovih in poklicih ter dosegli v mnogih primerih odlične položaje v človeški družbi ter so v veselje in ponos svojim nekdanjim vzgojiteljem. Se živeči g. zlatomašnik msgr. Valdemarin s svinčnikom v roki sledi z zadoščenjem življenjski poti svojih nekdanjih gojencev, razpršenih vsepovsod ne samo po škofiji in domači goriški deželi, marveč , kar po celem svetu. In prav zadnje dni ob obisku dr. Cuka, ki je prišel za kratke dni iz USA, je g. zlatomašnik pokazal toliko radosti in ponosa nad svojimi bivšimi dijaki, da se ni moget k hvaliti, da je mogel biti ravnatelj toli kim in tako odličnim gojencem. A je ^ hkrati pripomnil, da se je za tako lepe uspehe treba zahvaliti predvsem delu in vplivu msgr. Cigoja, ki, dasi že 25 let počiva pod zemljo, še vedno živa v spominu prednikov in gojencev, ki si iz leta v leto podajajo izročila, nauke in zglede tako vrlega moža. V soboto 18. julija bo msgr, Valdemarin v krogu stolnega kapitlja daroval zlato mašo v stolnici, kjer ga je pred 50 leti na isti dan posvetil za mašnika nadškof F. B. Sedej. V septembru pa se bodo zbrali v malem semenišču okrog upokojenega zlatomaš nika vsaj vsi najbližji duhovniki, ki jih je neposredno ali posredno vzgojil zaslu j- Msgr. Leopold Cigoj ženi g. ravnatelj. In to bo slavljenčev 'TV lik dan, ki mu ni bilo para v življenj0, A v semenišču se nahaja tudi velika h*1”' ška votlina, ki jo je zamislil in u resnih pok. msgr. Cigoj in kamor naj bi nekoč prenesli zemeljske ostanke svetniško & večega msgr. Cigoja, ki je sedaj pok<>Pan. preko meje v rojstnih Malovšah pri Crn>' čah na Vipavskem. Da bi se to moglo čimprej zgoditi. J® gotovo želja velikega pokojnikovega P’1 jatelja zlatomašnika msgr. Valdemori^ in želja velikega števila prijateljev in h'3 lež.nih častilcev obeh slavljencev. Pokojnemu zlatomašniku večno živih nje, živemu dolgo življenje! S N, Hvaležni goje*1 le Ne 'ttti Ves - k "‘Jer 11 ol .Ni s Ni KATOLIŠKI GLAS Stran 3 1111. kongres svetovne krščanske demokracije Romarjem v Einsiedeln Istočasno kot kongres čilske krščansko-demokratske stranke je v zadnjih dneh ®aja v Freiburgu zasedal tudi kongres Nouvelles Equipes Interna tionales (Mednarodna zveza krščanskih demokratov), kateri pripadajo poleg zapadno-evrop-nkih kršč. dem. strank tudi begunske Nč. dem. stranke iz dežel Srednje in Vzhodne Evrope, med njimi tudi naša Slovenska ljudska stranka, ki sta jo na kongresu zastopala gg. Nace Čretnik iz Pariza in Drago Lavrenčič iz Londona. PDUCE so predstavljali načelnik izvršne-odbora prof. A. Prochazka, glavni taj-tok K. Sienievvicz ter dva predstavnika toijskega tiska. Udeleženci čilskega kršč. dem. kongresa h to zborovanje v Evropi pozdravili s po-fcbno brzojavko, ki jo je za CDUCE sopodpisal Slovenec Miloš Stare. Kar nas v zvezi s kongresom evropskih ^ščanskih demokratov posebej zanima, njihovo stališče do vprašanja komunistično zasužnjenih srednje- in vzhodno-'ftopskih dežel, med katere spada tudi ^ša domovina. Reci se mora, da je ve-'Da govornikov v Freiburgu posvetila ;liko pozornost problemom srednje-ev-»pskega prostora. Tako je n. pr. dr. ranz Meyers, podpredsednik nemške [«č. dem. unije in ministrski predsednik Vestfalije, ponovno omenjal dejstvo, da 10 Nemci voljni razgovarjati se z Rusi, 'endar samo pod pogojem, da je zagotov-iena svoboda onih srednjeevropskih de-61, ki so za železno zaveso. Tudi Alain oher, predsednik kršč. dem. skupine v tropski zbornici, je dejal, da je sicer *eba voditi pogajanja s sovjetsko Rusijo, 'da podjarmljene dežele ne smejo biti | tem prepuščene samim sebi. Resolucija, ki jo je kongres odobril, od-ija soglašanje evropskih krščanskih lokratov z načrtom vplivnih področij evropskih tleh, ki bi bila posledica •e. Resolucija se glasi v izvlečku takole: litiki, ki bi vodila Evropo v koalicijo interesov, ali ki bi predvidevala enostavno združenje suverenih sil, in proglaša svojo privrženost zgraditvi evropske skupnosti, ki bo politično in gospodarsko povezana in odprta združenju z drugimi deželami, ki tvorijo Organizacijo evropsko - gospodarskega sodelovanja. Kongres naglaša potrebo po skupni in učinkoviti akciji vseh krščanskih demokratov za zmago svojih temeljnih ciljev. H* H* H* Značilno je, da se mednarodnih kongresov in zborovanj krščanske demokracije udeležujejo predstavniki Slovencev, ki so po drugi svetovni vojni kot politični in ideološki nasprotniki komunizma emigrirali in sedaj v svobodnem svetu sodelujejo v krščansko-demokratskem svetovnem gibanju za zmago načel svobode in demokracije. Na kongresu čilske kršč. dem. stranke je bil Slovenec g. Miloš Stare, vodja delegacije CDUCE (Kršč. dem. zveze za Srednjo Evropo), v Evropi sta pa slovenska predstavnika gg. Čretnik in Lavrenčič uspešno zastopala Slovensko 'ljudsko stranko na kongresu NEI in s tem podčrtala veliki pomen članstva SLS v tej internacionali. Vsi taki nastopi naših ljudi na pozornici svetovne politike širijo v svobodnem svetu zanimanje politične javnosti za slovenski narod in njegovo pravdo ter z ves to in vztrajno kopljejo težko pot k njegovi svobodi. V petek 24. julija odpotuje 435 tržaških in goriških Slovencev k Mariji - Eisiedeln v zeleni Švici. Našim romarjem dajemo zadnja potrebna navodila: 1. Romarski vlak odpelje iz Trsta ob 9.15 zvečer; ustavi se v Nabrežini — Bivio in v Tržiču, številko kupeja v vlaku ima vsak potnik na romarski knjižici, ki jo dobi v teh dneh pri svojem krajevnem duhovniku. Pravilo za vsakega na romanju bodi: pridi na svoje mesto v vlak vsaj četrt ure pred odhodom! 2. Vsak vzemi s seboj osebno izkaznico ali potni list, če ga ima. Prav tako je važna romarska knjižica, na kateri je zapisan naslov hotela v Einsiedelnu. 3. Zelo svetujemo, priporočamo, da bi naši romarji opravili sv. spoved že doma in da bi tako imeli že pravo romarsko službo božjo s številnimi obhajili v soboto v Aroni, kjer imamo na naši božji poti prvi daljši odmor. Svetujemo tudi, da bi vsaj v večjih krajih posamezne romarske skupine naročile eno sv. mašo za našo srečno pot. (V soboto 25. julija, ko bomo na potovanju, bo v Trstu po našem namenu maševal naš tržaški biseromašnik msgr. Matija Škabar; istočasno bo več sv. maš v isti namen v Einsiedeln-u). 5. Vsak romar naj si vzame s seboj hrano za en dopoldan. Toplo kosilo imamo vsi ob prihodu v Luzern, to bo v soboto ob treh popoldne. 6. Svojcem naših romarjev svetujemo, naj pišejo na dani naslov samo vesele novice; sicer pa smo v ponedeljek 27. julija okrog polnoči že doma. 7. Naš romarski vlak se ustavi na postaji Milano-Lambratte samo par minut. Za srečanje z znanci bo dosti časa v Aroni ob jezeru; v Aroni bomo od 7'1 do 9\ 8. Vse romarje vabimo, naj pridejo to nedeljo 19. julija na Repentabor. Velika igra »Slehernik« bo izredna duhovna priprava za našo lepo in koristno božjo pot v daljni Einsiedeln. Pridite na Repentabor ob petih zvečer, ko bo najprej kratka pobožnost v cerkvi. 9. Vsak romar naj si sam kupi švicarske franke v Trstu ali Gorici. V Trstu, svetujemo, kupujte švicarsko valuto na CIT-u, ki skrbi za naš romarski vlak. Približno 70 do 100 frankov bo za romarske spomine in žejo že kar zadosti. 10. Končno še spomnimo vsakega romarja, naj pride drugi petek na vlak dobro razpoložen; kdor more, naj v petek pred odhodom počiva, ker noč v vlaku ni prijetna. Tudi naj vsak vzame na pot precejšnjo košarico potrpežljivosti in romarske spokornosti, predvsem pa dobre volje, ki je pravim slovenskim romarjem nikoli ne manjka! zdravlja in blagoslavlja Gorico in njene prebivalce. Prizor je tako ganljiv, da še moški jokajo. Potem helikopter počasi izgine v meglenem ozračju med Podgoro in Gorico. Tam v Vidmu že čakajo belo Gospo nove množice, da se ji poklonijo in potožijo svoje gorje. Nebeška Romanca pa se tudi v Vidmu ne bo ustavila. Njena pot je še dolga. Vse do septembra bo romala po večjih mestih Italije in se končno ustavila v Cataniji, kjer bo ob evharističnem kongresu poleg Jezusa glavni predmet ljubezni in češčenja. O Mati Marija, da bi tvoj blagoslovljeni obisk v našem mestu ne bil zaman! Z. P. Lutkarja Podreko bodo pokopali v Čedadu Iz Ženeve so truplo umetnika lutk Viktorja Podreke v nedeljo pripeljali v Rim, kjer so se izvršile žalne svečanosti v cerkvi sv. Lavrencija. Od tu pa bodo na pokojnikovo željo truplo prepeljali v Čedad, kjer ga bodo položili k večnemu počitku v njegovem rojstnem kraju. Radio Trst A od 19. do 25. julija 1959 NAŠIM ROJAKOM V ŠVICI RAZNE NOVICE RESOLUCIJA Trinajsti kongres NEI ... proglaša sle-predloge: da se Nemčija svobodno 'kuži; da se prizna zasužnjenim narobni, v soglasju z listino Združenih na-dov, pravica samoodločbe: organizacija 'kopske varnosti in svobode ni združba z nasilnim vzdrževanjem vplivnih °dročij; skupno naj se pod vzamejo na-0pI za kulturni, gospodarski in politični laPredek ekonomsko zaostalih dežel Zavedajoč se resnih težav, ki jim sto-'1° nasproti evropske ustanove, kongres Snovno naglaša svoje nasprotovanje po- Po dveh letih rešeno truplo italijanskega plezalca Skupina švicarskih vodnikov in plezalcev je pretekli teden rešila truplo italijanskega plezalca Stefana Longo, ki je skoro dve leti visel na vrvi ob nepristopni steni severnega Eigerja. Longo je pred dvema letoma skušal s prijateljem Klavdijem Cortijem preplezati nevarno steno. A ranil ga je plaz ledu in mu onemogočil nadaljnje plezanje. Medtem ko se je njegov prijatelj po hudih naporih rešil, je on obvisel na vrvi in tako umrl. Potrebno vsoto treh milijonov lir za rešitev njegovega trupla je dal na razpolago neki holandski založnik. Dne 9. junija so helikopterji pripeljali reševalno skupino na vrh stene, nakar se je začelo plezanje navzdol. Ta nevarni podvig so izvršili trije švicarski vodniki Fritz Juan, Oskar Gertsch in Alfred Gertsch. Ko so dospeli do trupla, ki je viselo 350 m niže, so ga spustili v pripravljeno vrečo in nato potegnili na vrh. Tako bodo sedaj svojci po izredni požrtvovalnosti švicarskih vodnikov po dveh letih lahko pokopali nesrečnega fanta. Tvegan beg iz Jugoslavije Pretekli teden je pristalo v Bariju letalo, ki je dejansko bilo namenjeno v Beograd. Potnik Obrad Cuckovič, po poklicu mehanik, je s samokresom v rokah prisilil pilota, da je menjal smer. Hotel je najprej naj bi ga prepeljal do Marsikje, verjetno z namenom, da bi se priključil tujski legiji. Potem ko mu je pilot razložil, da za tako dolgo pot nimajo zadosti goriva, ga je prisilil, da se je o-brnil proti Bariju. Ker dobiva »Katoliški glas« lepo število naših rojakov v Švici, zato jih izrecno opozarjamo in vabimo, naj pridejo drugo nedeljo 26. julija v Eisiedeln in se tako udeležijo tudi oni našega skupnega romanja. Kdor le more, naj pride že v soboto zvečer, ker bo gla\ma romarska maša Z našim petjem in govorom v nedeljo ob šestih zjutraj. Romarji, ki imate znance v Švici, povabite jih, naj se nam pridružijo in naj ostanejo z nami vso nedeljo do večerne lurške procesije, ko bo donela naša marijanska pesem kakor lansko leto v Lurdu! (Nadaljevanje z 2. strani) V domovino je prišla umret LLOJZE BRATUŽ "n Mešani zbor SKPD v Gorici na števerjanskem slavju Letos je skupina Slovencev iz župnije sv. Vida v Clevelandu prišla v Evropo in v domovino pod vodstvom svojega župnika č. g. Lojzeta Baznika. Prišli so z zrakoplovom do Pariza, nato pa so z vlakom obiskali Lurd, Rim in Ljubljano. Med temi romarji je bila tudi 83nletna Roza Cimperman. Med vso potjo je bila med najbolj zglednimi romarji, v Lurdu je najbolj goreče molila pred lurško votlino, v Rimu je z največjim veseljem prejela blagoslov sv. očeta, v Ljubljani pa je bila med vsemi najbolj srečna, da je po 62 letih zopet videla domovino. Napotila se je v rojstno vas Rob na Dolenjskem, kjer je še živa njena nekoliko mlajša sestra. Tu se je ustavila v družbi svoje hčere Marije komaj teden dni, ko jo je zadela srčna kap in je umrla. Pokopali so jo na domačem pokopališču. — S pesnikom Prešernom moremo ponoviti: »E-na se tebi je želja spolnila, v zemlji domači da truplo leži...« Bog ji daj večni pokoj! položili na okinčani avto, da preko goriških ulic ponovno prepeljejo na športno igrišče. Ljudstva je ogromno, še več kot ob sprejemu. Točno ob 6h in pol prispe procesija na športno igrišče. Tu se takoj nato prične sv. maša goriškega nadškofa. V velikanskem strnjenem krogu ji verniki prisostvujejo. Po sv. maši je poslovilni govor patra misijonarja Masona. Za njim spregovori še nadškof Ambrosi. To je zadnji pozdrav Mariji, zahvala, da nas je obiskala, in prošnja, naj bi še nadalje čula nad nami in da bi predvsem pripeljala k Jezusu vse grešnike. Potem sledi slovesen trenutek posvetitve goriške nadškofije brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Jasno in razločno izgovarja gospod nadškof posvetilno molitev, verniki mu pobožno sledijo. Nato dvignejo kip bele Gospe in ga prenesejo na helikopter sredi igrišča. Ze zabrnijo motorji, ogromne peruti se začno vrteti in helikopter se počasi dviga. Množica navdušeno pozdravlja. Na tisoče in tisoče belih robcev plapola v zraku, vmes se slišijo klici: Živela Marija. Helikopter je že visoko, usmeri se proti goriškemu gradu, nato se spet vrne nad igrišče. Množica vzklika in maha z robci, spredaj na helikopterju pa se razločno vidi bela Gospa. Še zadnjič po- Nedelja: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 15.40 Zbor Ljubljanski zvon. — 18.00 Koncert slovenskih solistov. — 21.00 »Heinrich Heine« - sestavil Josip Tavčar. — 22.00 Nedelja v športu. Ponedeljek: 18.00 Bach - Handel. — 18.40 Vokalni kvartet Večernica. — 19.00 Radijska univerza: Razvoj in pomen gozda. — 20.00 Športna tribuna. — 20.30 Leoš Janaček: KATJA KABANOVA, opera v treh dejanjih. Torek: 18.00 Z začarane police - Marija Polak: »Pohlepni zlatar«. — 18.10 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije - Bravničar: Simfonija št. 2 v D Duru. — 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike. — 21.00 Boris Mihalič: 70 let II. Internacionale«. 21.20 Komorne skladbe Emila Adamiča. — 22.00 - »18. Mednarodni festival gledališke umetnosti v Benetkah«, poroča Josip Tavčar. Sreda: 18.40 Slovenske instrumentalne zasedbe. — 19.00 Zdravstvena oddaja - u-reja dr. M. Starc. — 21.00 RENDEZ-VOUS, igra v treh dejanjih. — 22.00 Stevan Mo-kranjc: Rukoveti. Četrtek: 18.00 Koncert kitarista Bruna Tonazzija. 18.30 Slovenske narodne pesmi. — 19.00 Boris Mihalič: Iz zgodovine pomorstva. — 21.00 Vili Hajdnik: Indijanske legende. — 21.45 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije; v odmoru, približno ob 22.15, Mirko Javornik: »Pregled avstrijske književnosti«. Petek: 19.00 Iz planinskega dnevnika Rafka Dolharja: Sončen dan v Dolomitih. — 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu -urednik Franc Jeza. — 22.00 Miran Pavlin: »Napredek v tehniki«. 22.15 Koncert pianista Freddvja Došeka. Sobota: 16.00 Novelist tedna - ureja Martin Jevnikar. — 16.20 Grške moderne pesmi. — 17.00 Slavni violinisti. — 18.00 Oddaja za najmlajše - Marjetica in vezena srajčica. — 18.35 Jugoslovanska folklorna glasba. — 19.00 Ko študent na rajžo gre. — 20.40 Slovenski oktet. — 21.00 MESTO PONOČI - Zadnji bolero -druga slika. .Katoliški glas“ v vsako slovensko družino I r< TEOFIL SIMČIČ: 2 ^*°vor na spominskem večeru SKPD dne 16. februarja 1957. i92i, je Lojze nastopil prvo službo hčitolj. Najprej je bil v Gonjačah, na-v Solkanu in končno v Batujah, kjer Je močno vživel in s pokojnim župni-^ Ignacijem Lebanom — Nacetom — Lojzeta zelo cenil in ga ljubil kot a r'eSa sina, silno veliko storil za ljud- 0 f i ji, lako v narodnem kot verskem po-c u- Batuje so postale po njuni zaslugi najnaprednejših vasi v vsej Vipavski jt 'n'■ Lojze se ni zadovoljil s tem, da lj,Vestno opravljal svoje učiteljske dolžno-^ temveč je pomagal in delal tudi na h °sta^h P°lj*h- °lian ni samo, kar veleva mu stan, 'Ur more, to mož je storiti dolžan. liV|t8a Pravila se je Lojze držal vse svoje n —- — ■' — — - - ■ j nje. Povsod, kamor je prišel, je zbi- > sobe fante in dekleta, jih vadil JU ter jih navduševal za narodne in ^.e Ideale. Kolikokrat se je tista 'leta °’ da je prišel s kolesom domov, povečerjal v nekaj minutah ter nato takoj oddirjal na kake pevske vaje ali seje. Bil je zares zmožen povečerjati ali pokositi v nekaj minutah, čemur sem se moral vodno znova in znova čuditi. Kljub takemu napornemu življenju pa je bil Lojze tista in poznejša leta zdrav kot riba. lista prva povojna leta je bilo v mestu in na deželi zelo živahno življenje. Po petih letih trpljenja, lakote in pregnanstva so ljudje čutili potrebo, da si nekako poplačajo za vse, kar so bili pretrpeli med vojno. Kmalu se je začelo razvijati tudi bogato kulturno življenje. Pobudo za to so dali naši katoliški voditelji. Katoliške organizacije so začele rasti kot gobe po dežju. V Gorico je prišel profesor Filip Terčelj, ki je dal silovitega razmaha komaj ustanovljeni »Prosvetni zvezi«. Lojze je postal eden najtesnejših Terčeljevih sodelavcev ter se je vrgel z vso svojo mlado dušo na delo za narodno in katoliško stvar. Prevzel je vodstvo pevskega oddelka »Prosvetne zveze« ter je tako moral neštetokrat na deželo pregledovat opravljeno delo, dajat smernice za bodoče delovanje itd. Večkrat je sam prevzel vodstvo kakega zbora ter ga v kratkem izvež-bal za nastop. V teh prvih povojnih letih je Lojze sodeloval tudi s Srečkom Kumarjem — s katerim sta postala velika prijatelja — pri učiteljskem zboru. Od takrat je minilo nad 30 let in marsikaj je šlo v pozabljenje, kar je velika škoda. Učiteljski zbor je dosegel takrat izredno visoko raven in ko je napravil turnejo po Italiji, je povzročil pri strokovnjakih, zlasti v Bolonji pravo senzacijo. Moral bi bil nastopiti tudi v italijanskih gledališčih v Trstu, Gorici in Vidmu, a italijanski šovinisti so to preprečili. Lojze se je z izkustvi, ki si jih je pridobil pri tem zboru, zelo obogatil. Svoje izredne zmožnosti in napredek je kmalu po zatonu učiteljskega zbora pokazal društvu »Mladiki«, ki smo ga ustanovili leta 1923; naslednja leta se je stalno razvijalo in krepilo, dokler ga niso fašistične oblasti leta 1927 zatrle. »Mladika« je kakor vsa ostala slovenska društva takoj ustanovila pevski zbor in vodstvo je prevzel Lojze. V kratkem času ga je tako izvežbal in izpopolnil, da se je lahko meril z vsakim drugim zborom na Primorskem. Kadar je ta naš zbor nastopal v Mazinijevi dvorani, kjer je imela »Mladika« svoje prostore, je gotovo bila v dvorani gneča. Koncert julija 1926 je doživel tudi med idejnimi nasprotniki o-bilo občudovanja in hvale. Razen za »Mladiko« se je Lojze trudil tudi za deželo, pa ne samo za Batuje, ki so postale nekaka druga njegova rojstna vas, temveč tudi povsod drugod, kjer so bili zbori naših katoliških organizacij. Ne kaže, da bi vam podrobno opisoval vse ogromno delo. ki ga je opravil tista leta. Dejstvo je, da se je slava o njegovih uspehih razširila tudi med italijanskimi krogi, tako da ga je znani goriški glasbenik Seghizzi naprosil, naj bi vsaj začasno prevzel vodstvo nekega italijanskega pevskega zbora, ki je bil brez dvoma najboljši v mestu. In tako je Lojze, ki ni poznal nobene narodnostne nestrpnosti, vodil nekaj časa tudi ta zbor. Seghizzi je želel, da bi Lojze prevzel po njem tudi mesto organista v stolnici. Svoje glavno delo je pa Lojze opravil seveda v okviru »Prosvetne zveze«. Kaj je bila takrat »Prosvetna zveza«, naj povedo naslednje suhe številke: včlanjenih je bilo 136 društev ter 68 krožkov. V pevskem oddelku je bilo 117 pevskih zborov in od teh, kakor je blagopokojni Vinko Vodopivec pozneje pisal, 79 vzornih. Samo leta 1926 je »Prosvetna zveza« imela 410 pre- davanj, 460 društvenih večerov, 226 dra-matskih predstav, dva velika koncerta, štiri javne telovadne nastope, 14 tečajev, 7 romanj, 14 duhovnih vaj in 5 gospodinjskih tečajev. V vse to živahno delovanje je neusmiljeno udaril fašistični režim. Najprej so na podlagi zloglasnega Gentiiejevega zakona izginile slovenske šole, nato so nam pobrali pod najrazličnejšimi pretvezami mnoge zadruge in posojilnice, našo »Zadružno zvezo«, »Trgovski dom« prav tako kakor »šolski« in »Mali dom«, pobrali so nam »Prosvetno zvezo«. Naše društvo »Mladiko« so oblasti zatrle v začetku oktobra 1927. To preganjanje se je potem nadaljevalo v vedno večji meri vse dotlej, dokler ni izbruhnila druga svetovna vojna ter pometla s fašizmom in njegovimi voditelji. Našega Lojzeta Bratuža so šolske oblasti premestile iz Batuj v Manopello v pokrajini Pescare. Tudi v tem kraju se je priljubil vsem in seveda takoj našel pot na kor. Ob nedeljah je hodil orglat v neko romarsko cerkev »Volto Santo« in glas o novi, blagodoneči glasbi se je takoj razširil po tamkajšnjih vaseh. Cerkev je bila ob nedeljah polna vernikov. (Dalje) Stran 4 Duhovniški jubileji Letošnji zlatomašniki goriške škofije so: nadškof msgr. Ambrosi, posvečen 10.8. 1909; msgr. Igino Valdemarin, posvečen 18. 7.1909. Srehrnomašniki posvečeni 1. 1934: msgr. Franc Močnik, posvečen 17. 3.; msgr. Just Soranzo, prošt stolnega kapitlja, msgr. Luigi Cocco, dekan v Gradiški, posvečena 1. jul.; Angelo Bona, posvečen 30.4.; Piani dokt. Francesco (26.7.); Fausto Domini (14. 10.). Vsem zlatomašnikom in srebrnomašni-korn naše čestitke in voščila. GORIŠKI AVTOBUS ZA REPENTABOR. S K P D iz Gorice organizira izlet s ko-riero k predstavi »Slehernika« v nedeljo 19. VII. — Odhod s Travnika točno ob 16h. Cena L 500. — Vpisovanje na upravi KG, tel. 31-77. Sestanek predsednikov treh pokrajin V soboto popoldne so se sestali na go riškem gradu predstavniki treh pokrajin, in sicer pokrajinski predsedniki, predsedniki pokrajinskih zbornic in trije župani: iz Trsta, Gorice in Vidma. Odsotnega go riškega župana dr. Bemardisa je nado-mestoval dr. Poterzio. Razpravljali so, kako bi iz zneska 300 milijard lir, ki jih bo vlada dobila iz novega posojila, dobili denar tudi za potrebe treh naših pokrajin. Sprejeli so dve resoluciji. V prvi se obračajo do vlade, da bi preprečila pešanje industrije in naraščanje brezposelnosti, ki je zajelo zlasti podjetja IRI, CRDA, SA-FOG in ILVA. V drugi resoluciji pa opominjajo vlado, da bi čimprej prišlo do uresničenja avtomobilske ceste Videm -Trbiž - Avstrija. V ta namen bodo predstavniki treh pokrajin šli do ministra za javna dela Togni ja, Nova plinska napeljava Mestno podjetje ACEGAT bo kmalu dokončalo napeljavo plina na desni breg Soče. Ustreglo je namreč prošnjam prebivalcev Majnice, kjer rastejo vedno večja naselja. Prav tako bodo v kratkem speljali plinske cevi pod pevmskim mostom, da bodo tako prebivalci novih hiš v ulici del Torrione imeli v svojih stanovanjih potrebno kurjavo na plin. V mesecu marcu je bilo v našem mestu 5130 potrošnikov, ki so porabili 204.181 kubičnih metrov plina. Z novo napeljavo onstran So-•če se bo število potrošnikov znatno zvišalo. Odkup pšenice Po posredovanju sindikalnih organizacij in organizacij kmetovalcev bodo letos v goriški pokrajini odkupili 55.000 stotov žita, to je 10 tisoč več kot lansko leto. Po zakonu je določeno, da bo vsak kmetovalec, ki je posejal 3 ha zemlje s pšenico, oddal 15 stotov na ha, kar znaša 5 stotov več kot lansko deto. čas za odkup je od 13. julija do 15. septembra. Lepo priznanje slovenskemu športniku Slovenskemu športniku g. Mariju Birsi je na sedežu društva ENAL dr. Valchi v imenu državne zveze podelil zlato kolajno. Marij Birsa si je lepo odlikovanje zaslužil s svojim 30-letnim udejstvovanjem na področju težke atletike. Marijo Birsa iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Izredna vročina v vsej Evropi Izredni val vročine, ki je zajel vso Evropo, nikakor noče popustiti. Vročina je zahtevala že številne žrtve v Italiji in tudi drugod po Evropi. Na jugu Italije so na dnevnem redu silne nevihte. Strela je med nevihtami ubila več ljudi. Val vročine je zajel tudi severno Italijo in hribovite predele. Na dolomitskih prelazih, v Cortini, na jezeru Carezza so v minulih dneh zabeležili 30 in več stopinj toplote. Prav tako poročajo o izredni vročini iz drugih dežel Evrope, zlasti Francije, Avstrije, kjer je na Dunaju toplomer dosegel 36 stopinj. Pomanjkanje vode ustvarja med prebivalstvom še hujši položaj. Bregovi Donave so oblegani od kopalcev. Več oseb je utonilo, veliko pa je bilo primerov blaznosti zaradi vročine, šele sedaj, pravijo Dunajčani, razumemo, zakaj južnjaki poleti nič ne delajo. Dunajske potovalne agencije so razobesile zanimiv oglas: »Zakaj se hočete potiti v tujini, ko pa to lahko naredite doma brez stroškov?« O izredni vročini poročajo tudi iz Budimpešte, Prage, Beograda in tudi drugih severnejših držav. Kako je tudi pri nas vroče, pa vsakdo dobro ve, oziroma čuti in ni potrebno, da bi o lem še pisali. je bil delavec v tovarni SAFOG, a je dolgo let bil trener za težko atletiko. Sedaj je zaradi dosežene starosti moral- v pokoj. — Našemu rojaku iskrene čestitke! Pevma Naše društvo SKPD je v nedeljo 12. t. m. organiziralo zanimiv izlet v Trento k izviru Soče. Udeležilo se ga je lepo število članov. Med potjo smo obiskali grob našega »goriškega slavčka« Simona Gregorčiča na sončnem griču Sv. Lovrenca pri Kobaridu, č. g. župnik je spregovoril par besed o pokojnem pesniku, slišali smo par recitacij ter za slovo zapeli »Nazaj v planinski raj«. In prav gotovo si sleherni izmed nas res želi nazaj v ta planinski raj. Po kosilu smo se podali proti Trenti. V vasi Soča smo si ogledali zanimivo majhno cerkvico, katero je pred par leti poslikal Tone Kralj. Končno smo prišli do glavnega cilja: izvir Soče. Človek gre kar z nekim spoštovanjem proti izviru prekrasne hčere planin, katero opeva naš pesnik S. Gregorčič. Obdajali so nas lepi strmi vrhovi: proti zahodu Jalovec, Mojstrovka, Prisojnik Razor, Kanjavec, ki se vsi mogočno dvigaj v nebo. Ne bi bil ta naš planinski izlet popoln, ako bi ne posvetili pol ure spominu enega najbolj znanih planincev kar jih je kdaj bilo: dr. Juliusu Kugvju. Njegov kip ponosno stoji v Trenti, oči so mu obrnjene navzgor, na planine. Ku-gy je še posebno ljubil naše gore. Znamenita so njegova plezanja na najlepše vrhove vseh Alp, posebno Julijskih, na katere ni nikoli prej v zgodovini stopila človeška noga. Spisal je tudi precej knjig, ki so naj lepše od vse planinske literature, pretekle in sedanje. Škoda, da je ta veseli dan tako hitro potekel. SLOVENSKI ODER v Trstu uprizori v nedeljo 19. julija 1959 na prostem pred cerkvijo na Repentabru duhovno igro SLEHERNIK Napisal Johan von Hofmanstal Režira Jože Peterlin Prevedel in priredil O. Župančič Scena Glavko Turk Glasbena oprema: Saša Martelanc Nastopajo : Gospod Bog Smrt Slehernik Slehernikova mati Družni k Dolžnik Gospodične Saša Rudolf Drago Štoka Stana Oficija Ladi Vodopivec Gregor Pertot Gostje Dolžnikova žena z otroki Marinka Teuerschuh Ljubica Marija Bobkova Debeli nečak Angel Prašelj Suhi nečak Ivan Buzečan Gema Bobkova Uča Zlobčeva Marinka Teuerschuh Franko Vekjet Edi Košuta Jožko Pirjevec Materin uslužbenec Ivan Makuc Mamon Glavko Turk Dela Marjana Prepeluhova Vera Marija Oficija Nastopajo še: dečki, gostje, angeli. Začetek predstave ob 18. uri. Predstava je ob 10-Ietnici prve predstave Slehernika na istem kraju. Prireditelji z velikim veseljem pripravljajo to prelepo duhovno igro. Pričakujemo, da bodo z enakim navdušenjem in veseljem sprejeli naši ljudje predstavo samo in da se bodo zato v nedeljo zgrnile množice Slovencev na Repentabor. Predstava v takem velikem obsegu zahteva ogromno dela in ogromno žrtev in zelo veliko stane. Podprimo idealizem prirediteljev vsaj na ta način, da se prireditve vsi udeležimo. Vljudno prosimo gospode duhovnike, da udeležbo vernikom priporoče, saj je vsa predstava prava in izredno pretresljiva pridiga. Odpovejmo se ta dan kakim drugim izletom in združimo rajši predstavo z izletom na Repentabor. AVTOBUSI bodo vozili neprestano, vendar naj ljudje ne čakajo zadnjo uro na odhod. Tudi po končani predstavi bodo avtobusi v najkrajšem času izvozili ljudi do Trsta. Zaradi velikih stroškov ne bo mogoče igrati igre v kakih manjših krajih, zato naj se ljudje ne zanašajo na to. Vsi tedaj na Repentabor! VABILO ZA ROMANJE V RIM V petek zvečer odpotuje velika skupina goriških in tržaških romarjev k Mariji - Eisiedeln v Švici. Za jesen pa pripravljamo še veliko romanje v Rim. Poklonili se bomo sv. očetu Janezu XXIII. in si ogledali glavne znamenitosti Rima. Sv. oče je že obveščen, da pridemo k njemu. Poskrbimo, da bomo Slovenci častno zastopani. Cena za tako veliko in važno romanje je zelo zmerna. Romarji imajo na izbiro več možnosti: prenočevanje v lastni sobi ali prenočevanje v skupnih spalnicah. Skavti bodo imeli priliko za bivanje pod šotori. Vsa potrebna pojasnila dobite pri vaših dušnih pastirjih. Priglasite se do konca julija. Romanje se vrši 26., 27., 28. in 29 septembra. PRIPRAVLJALNI ODBOR Izpitne komisije pri maturah na slov. šolali Mature na slov. šolah so se redno začele v sredo 1. julija z nalogo iz italijanščine. Izpraševalne komisije so sestavljene takole: Klasični in realni licej: predsednik prof. Arturo Cronia iz Padove; člani: Valerija Grohar - Rorato za lat. in grščino, Laura Abrami za ital., Ciril Cuttin za slovenščino, Promocija Andrej Makuc za filoz. in zgod., Fr. Močnik za matem., Ivana Milič - Antonini za prirodopis. Učiteljišče: predsed. prof. Colognatti iz Trsta; člani: K. Faganelli za ital., A. Kacin za slov., Tomažič za lat. in zgod., B. Massera za pedagogijo, Tominec za matem. in fiziko, Iva Hrovatin za prirodopis. Trgovska akademija: predsed. prof. Bu-drovich iz Civitavecehie; člani: Radovich za slov., Neda Fortis za ital., Mara Blažina za nemščino, V. Turina za knjigovodstvo. Obisk štajerskega glavarja v našem mestu štajerski deželni glavar Joseph Kreiner se je mudil v četrtek v Trstu, kjer je u-radno obiskal predsednika tržaške trgovske zbornice dr. Caidassija. Novi sedež za RAI Tržaška občina je sklenila, da proda ustanovi RAI stavbišče, da zgradi novi sedež tržaške radijske postaje. To stavbišče je poleg Teatro Nuovo med ulicami I*. Severo, XXIV Maggio in Cicerone; meri 2700 m. RAI bo zanje plačala 89 milijonov lir. Takoj po požaru, ki je močno poškodoval sedanji sedež na Trgu Oberdan, je RAI mislila na nov prostor, kjer bi mogli zgraditi primernejšo palačo za sedež tržaške radijske postaje. Sedaj so stavbišče dobili, in sicer prav v središču mesta. Novi sedež, ko bo zgrajen, bo gotovo odgovarjal vsem zahtevam sodobne radijske in televizijske službe. Msgr. Matija Škabar Prihodnjo nedeljo bo starosta slov. duhovnikov v Trstu preč. g. Matija Škabar obhajal 60-letnico svojega mašniškega posvečenja. Ta biserni jubilej bo praznoval v svoji rodni župniji v Barkovljah ob 10h s slovesno sv. mašo in zahvalno pesmijo. Popoldne istega dne, ko bo na Repentabru imela Slov. Prosveta svojo priredi- tev, bo imel biseromašnik g. Škabar ob 5h blagoslov z zahvalno pesmijo. Za ta jubilej je Sv. Stolica imenovala g. Škabarja za monsignorja in častnega kanonika tržaškega stolnega kapitlja. —• K njegovemu povišanju pridružimo tudi mi svoje čestitke. Poročilo o tečaju za nadzornice v kolonijah Slovenska društva, ki organizirajo počitniške kolonije za otroke s Tržaškega, so v dneh 22., 23., 24. in 25. junija priredile tečaj za osebje teh kolonij. Tečaj je bil dobro obiskan; udeležilo se ga je 40 oseb. Predavanja so bila skrbno izbrana in pripravljena. Govorili so: pi^č. g. Marijan Živec o namenu kolonije; zdravnik g. dr. Franjo Delak o učinkih sonca, zraka in vode na zdravje ter o prvi pomoči; učiteljici gdč. Nada Martelanc o notranji organizaciji kolonije in o vzgoji po modernih načelih ter g.a Blanca Fran-dolič o zaposlitvi otrok in o življenju v koloniji. Vsakemu predavanju je sledila živahna debata. Ob začetku tečaja je bil napovedan natečaj za najboljši načrt za delo v koloniji. Zmagala je učiteljica gdč. Marija Živec. Tečaj je dobro uspel. Udeleženke so odšle z njega z navodili in z navdušenjem za delo med malimi gosti kolonije. f Maria Bandi - Dolina Število plemenitih krščanskih mater v Dolini se je zopet zmanjšalo. Umrla je dobra, vzorna žena in mati Marija Bandi. Velik pogreb z večerno sv. mašo je pokazal, kako je bila pokojna priljubljena v župniji. Dolina je z njo zgubila versko in tudi narodno zelo zavedno in zvesto mater; Marijina družba žena se je z njeno smrtjo zmanjšala za eno članico; velika družina Bandi nima več svoje matere. In vendar ne moremo tožiti čez mero, saj vemo, da vsi verni mrtvi že uživajo Boga in za nas prosijo. — Pokojno Marijo priporočamo v molitev. Novi cestni zakonik Dne 11. julija je prejel doktorat v industrijski inženjeriji g. Franko Piščanc iz Rojana. Mlademu inženirju naše čestitke KMEČKI VOZOVI Z ŽIVINSKO VPREGO morajo predvsem imeti brezhibno delujoče zavore, ki so tako nameščene, da jih je mogoče hitro in zanesljivo lahko rabiti. — Za pomanjkljivost je kazen 4 do 10 tisoč lir. Svetlobne naprave na vozu: ena ali dve živi luči, ki svetijo v smeri vozila in imajo navadno steklo, v smeri nazaj pa rdeče steklo. Na zadnji strani voza pa morata biti pritrjeni ena ali dva rdeča svetlobo odbijajoča kristala. — Kazen 4 do 10 tisoč lir. Obroči na kolesih, ako voz s polnim tovorom ne presega 60 kvintalov, smejo biti še železni, a ne smejo biti nikdar ožji kot 5 cm; biti morajo popolnoma gladki, brez ostrih robov in iz njih ne smejo moleti glave žebljev ali kake druge ostrine, ki bi lahko poškodovale cestni tlak. Vsi vozovi z večjo nosilnostjo kot 60 kvintalov morajo imeli gumijaste obroče. Vsak voz za vprežno živino mora v začetku biti pregledan od občinske oblasti in potem tudi še vsakih 5 let ter vpisan v občinski izkaz vozov. Kazen za onega, ki bi vozil z nepregledanim vozom: 4 do 10 tisoč lir. Vsak voz Imora tudi imeti napisano tablico z ime- nom lastnika in opisom voza. Te tabli* pošilja občinam ministrstvo za javna deli v Rimu in služijo pri vozu vse dotlej, kler je vse čitljivo na njih. Lastnik nu> ra občini plačati za tablico 100 lir. — Vol-nik brez tablice je kaznovan z globo od 5 do 10 tisoč lir. Kdor bi pa ponarejJ take tablice, ga čaka en mesec zapora 10 do 20 tisoč lir globe. Voznik pri živalski vpregi mora bit vsaj 14 let star. Pri vsakem paru vprežne živine mor* biti po en voznik, ki mora imeti nad i valjo stalno kontrolo, če je pa kaka vptf žena žival še neukročena, mora im lastnega odgovornega voznika. Smejo P* k vozu zadaj biti privezane potrebne £ vali (za oranje ali priprego). — Kazen ** prestopke je od 4 do 10 tisoč lir. Iz pametnega razloga se smejo tudi »o zila z živalsko vprego ustavljati na # stah, kjer ni ovinkov ali križišča, a t» krat mora žival biti pod nadzorstvom voz ustavljen ob desnem robu ceste, o temi tudi s prižganimi lučmi. Za vozila pa velja zapoved, da nobfl voznik ali šofer ali kolesar ne sme v pijanosti. Kdor bo na tem prestopi1 zasačen, ga čaka zapor do 6 mesecev denarna kazen od 25 do 100 tisoč lir. H koncu pa še nekaj vsaj malo tolažil nega, ki je napisano v členu 138. Postal dajalec je sam občutil, da je zagrozil *e lo velike kazni. Imenovani člen pa loča, da jih je mogoče znižati s tem, i se prestopnik ne upira cestnemu stri niku in da mu je pripravljen plačati g1° bo takoj ali vsaj v teku 14 dni pri urad11 ki mu ga bo stražnik določil. V take®1 slučaju se zniža globa prav znatno, na Pr kdor bi imel pri sodnem postopku plača< 10 tisoč lir, plača stražniku le en tisoč' Ta način plačevanja glob priporočajo f* di strokovni časniki. OBVESTIL OBVEsčAMO vse šolnike, profeso$i in učitelje, da je Sindikat slovenskih $ m nikov v Gorici prenesel svoj sedež v ^ bi Contavalle št. 5, priti., levo. — Uradne ti so vsak četrtek in soboto od 10. do 12. ul* nj DUHOVNE VAJE v Gorici bodo let«1 sti po naslednjem redu: bii 1. za dekleta v Zavodu sv. Družine, V# je Don Bosco 32, od 16. do 20. avgusta Vzdrževalnina 2 tisoč lir; 2. za fante istotam od 21. do 25. avgusta Pogoji enaki kot za dekleta; 3. za duhovnike v goriškem malem sem® nišču od 21. do 25. septembra. Za vse duhovne vaje se zglasite p4 Kazimir Humar, stolni vikar, Corte S. ^ lario 7, Gorizia (pred stolnico) ali na fiji: P.zza Vescovado 2. ROMANJE NA BARBANO bo tudi le#* dne 11. avgusta. Ob 8h sv. maša s sv. hajilom; ob 10.30 druga sv. maša. - Po; dne ob 3h procesija in blagoslov. - Ob verski film v dvorani samostana. — P' manje na Barbano naj bo letos za * dan duhovne obnove. Zato naj rom po možnosti ostanejo cel dan na oto$ GORIŠKIM ROMARJEM V EINI DELN sporočamo, naj se, zberejo v p£# 24. julija točno ob 8h zvečer na Travni v Gorici. Od tu odpotujejo z avtobus^ pod vodstvom g. Kleindiensta na dvor v TRžIC. za ja Iji co už in Bo Po mi jai Pr ob Ho hr go »li Po DAROVI Za Marijanišče: Ga. Marija Milič, OP^J ne namesto cvetja na grob pok. Fra^j Bendelj 1.000; N. N., Rojan 1.000; dru#?j B. Senčarja, Opčine namesto cvetja grob ge. Mrazkove 1.000; Marijina dr iz ul. Risorta 10.000; družina Grgič, OPj ne namesto venca za pok. go. Mar. Da 1.000; N. N., Opčine namesto venca pok. go. M. Danev 1.000 lir. Vsem darovalcem, zlasti onim, ki darovali namesto cvetja, iskren Bog ^ čaj! Za Vincencijevo konferenco na Opči"^ N. N. namesto cvetja na grob pok- * Mrazkove 600; N. N. namesto cvetja ’ grob pok. ge. Mar. Danev 500 lir. Srčna hvala! Za Alojzljevišče: Ivan Prinčič lian155! Pal " »Ja »Os «U H>n S ka, tri tea *Pc 1 «tD »Oj cvetja na grob pok. Antonije Gorkič , Vrtojbe 1.000; N. N. iz Gorice 20.000 Bog daj rajni večni mir, vsem