Številka 336 TRST, v torek 15 decembra 1908 Tečaj X1K i IZHAJA VSAKI DAN t®d! ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične gt<*v. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih 3cfcakarr;aii v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št- Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ičini, Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po SO et mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljra vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-ptanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč I oe™ NABOČNIKA ZNAŠA aarao u vse leto 24 K, pol leta »2 K, 3 mesece 6 K; n» na ročbe brez doposiane naročnine, se uprava ne ozir*. Stroenisa n* nedeljsko l*đanj* ..E33I503TI" itina : letno K 5-20, pol letA 2 60 —— Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračijs. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Ga!atti 13 (Narodni d m) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. La tnii konsorcij lista ..Edinostu. - Natisnila tiskarna kons<>rcija lista "„Edinost* v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 19. PoStno-hranllnKn! ra?un 5t. 341 652. ' TELEFON St H 57 BRZOJAVNE VESTI Baron Aehrenthal pri cesarju. DUNAJ 14. D?nes d^poluine ie ceBar vsprejel ministra za unsnje stvari barona Aehreutbala v avd'jencf, ki ie trajali dve uri. Sklicanja gcrenje-avstrijskegra deželnega zbora. DUNAJ 14. J a trs cj a rWieLer Zeitung" objavi cesarjev patent, s katerim ee sklicuje gorenje avst ijski deželni zbor. Nagli eod v Pragi dvignjen PRAGA 14. Namesti ik je izdal razglas, s katerim se z iutišr.j m dnem odpravlja nagli sod nad Prago in predmestji. Obenem je policijsko ravnsteljo izdalo razglas s katerim sa ustavi prepoved nošenja barv. Zrakoplovstvo. WIESBADEN 14. Pobegli balon — ..Mainz-W iesbaden*' spodnjerenskega društva za zrakoplovstvo so našit pri Merkenfritzu v gorenjem Hesenskem. Japonska posadka v Pekinga. PEKING 14. (Nem- kab. družba). Japonsko poslaništvo je uradno naznanilo, da umakne Japonska s 1. iebruarjem 1909 560 mož japonske posadke. Revolucija v Venecueli ? CURACAO 14. Neki parnik, dospevši iz Kakaraiba je prine?el vest, da je v Venecueli izbruhnila revolucija. Črnogorska skupščina. ČETI NJE 14. Dane« je bilo otvorjeao redno zasedanje skupščine. Predsednikom je bil izvoljen Marko Djukanovič. Med Rusijo in Italijo ni pogodbe. LONDON 14. Dopisnik „Timesa" iz Pe-trograda je brzojavil: Na podlagi prav zane* eljivih informacij zamorem sporočati, da ni bila med Rusijo in Italijo glede Balkana sklenjena nikaka pogodba. Maroko. TANGER 14 V Fezu je 10. t. m. umrl Bensliman, minister za uuanje strari -bivšega sultana Abdul Aziza. Državni zbor. Posl. Ivanišević proti ustanovitvi ital. vseučilišča v Trstu. DUNAJ 14. Zbornica je nadaljevala razpravo o proračunskem provizorju. Posl. Ivanišević se jo pritoževal, da vlada ne skrbi za gospodarske in kulturae potrebe hrvatskega prebivalstva. Pred tremi leti je vlada napovedala pomožno akcijo, vzlic temu se ni doslej ničesar zgodilo : temveča je ogorčenje hrvatskega prebivalstva, ki mu preti gospodarska katastrofa. Govornik je urgiral ureditev notranjega uradaega jezika v Dalmaciji.: pritoževal se je, da se hrvatskemu prebivalstvu, ki tvori 97 cchtotkov, usiljuio italijanski jezik. Dokler se bo bolj upoštevalo italijanske pritožbe z Montecitoria, nego pa pritožbe hrvatskega prebivalstva, dotlej ne morejo Hrvati zaupati avstrijski vladi. Glede vprašanja ustanovitve italijanskegi vseučilišča v Trstu, je govornik izjavil, da »e to vprašanje ne sme pod nobenim pogojem PODLISTEK. Prva ljubezen- Povest Ivana Sjergjejeviča Turgjenjeva. Iz ruščine prevel dr. G. G. Pogledal sem Zjinajido — in v tem trenotku se mi je zdela, da visoko nad-kriljuje vse nas. Od njenega belega čela, od njenih nepremičnih obrvi sta odsevala lako bister razum in taka sila, da sem si mislil pri sebi: „Ti sama si ta kraljica !u — Vsi se gnetejo okolo nje — .je nadaljevala Zjinajida, — vsi jo obsipajo z najbolj laskavimi govori. — A ona ljubi-li laskanje ? je vprašal Liišin. — Kak neznosnež ! Vedno prekinja ... Kdo vendar ne ljubi laskanj ? — Se eno zadnje vprašanje — je pripomnil Maljćvskij. Ima li kraljica moža ? — O tem nisem niti razmišljala. Ne, čemu moža ? — Zares — je prekinil Maljevskij — čemu moža ? Silence! .je vskliknil Majdanov, ki je govoril slabo francozki. Merci, mu .je rekla Zjinajida. Torej, kraljica posluša te govore, posluša godbo, :oda ne pogleda ni enega gostov, ^est rešiti brez 8<-d .-Icvarna Hrvatov in Slovencev. Govornik se th pridružil izjavam, ki jih "je proti ustanovitvi italijanskega vseučilišča že podal pos!. Fon ter ie no^ta-r, da Epada Trst v pod;očje ^loven-kih m>st, tako d - *e mora ustanovitev italijansktga vsenč !i5ča -matr&ti kakor zapreka razvra hrvatsko-slc-veuskega elementa. (Pohvalu). Posl. Bugatto proti Jugcslovanem. Posl. Bugatto ie protestiral, da se je prezrlo Italijane pri volitvi prdpredselaikov. Govornik prizng.ra obljubo mmiitersliega predsednika giede uitanovitve italijanskega vseučilišča, pogreša pa jamstev, da bo tudi even-tuelai naslednik barona Bienertha držal obljubo. Italijani se ne puste vdrngič varati. Govornik sa je nato bavil z dogedki na dunajskem vteuiilišču in zahteval, naj se tozadevne spise predloži zbornici. Zagovarial je ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu. Svaril je, ne.j se Jugoslovanom vssga ne verjame. VeČina .italijanskega prebivalstva Avstrije ie patrijotična in katoliška in z manifestacijami proti vsemu, ksr je italijanskega, sa ne škoduje irredenticnau, marveč vsem onim italijanskim poslancem, ki imajo nalogo pobijati irredentizem. Italijani moraj) protestirati proti vsakemu povečanju moči jugoslovanstva in proti vstanovitvi jugoslovanskega miuister-stva. Priznavaje potrebo parlamentarizma in odobritve državnega proračuna po parlamentu bo govornik glasoval za nujno razpravo proračunskega provizorija. — (Pohvala pri Italijanih.) _ Češki poslanec za Veliko Hrvatsko. Poti. Myali»ec je rekel, da so praške dogodke zakrivili Zidje. Govore o aneksiji je Izjavil, da je češka katoliška stranka za aneksijo. zahteval je, naj se obe anektirani deželi izreči Hrvatski, kateri naj se pridruži še Dalmacija. Vse te dežele naj se potem združijo v eno kraljestvo. — Nato je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 14. Zbornica je nadaljevala debato o finančnem zakonu za 1909. Posl. Bozoky (levica) je rekel, da njegova Btranka ne zaupa vladi, ker se je ministerski predsednik v svoji izjavi glede vladnega jubileja vladarjevega stavil v nasprotje z ogrskim mnenjem. Aneksija Bosne je prijateljstvo sosednih držav spremenila v sovraštvo nasproti Ogrski. Govornik je predlagal resolucijo, naj zbornica proglasi za pot~ebno, da se ustanovi samostojna ogrska banka in pozove vlado, naj tozadevno takoj nredloži zakonski načrt, da zamore banka pričeti svoje delovanje že 1. januarija 1911. Posl. Milan Hoje je govoril hrvatski in pozdravil aneksi;o Bosne. Kritikoval je po-stopanje vlade v Hrvatski, radi takega postopanja je umevni, da bi bosansko prebivalstvo ne videlo rado zveze z Ogrsko. Da celo v Hrvatski se čujejo glasovi za ločitev Hrvatske od Ogrske in nje združitev z Avstrijo. Govornik je zagovatjal zvezo Bosne s Hrvatsko. Po«l. grof Batthyany (stranka neodvisnosti) je rekel, da ga veseli, da se samostojna levica poteguje za samostalno banko. Neod- visna stranka se je povsem izjavila z* samostojno ! dovesti mestoili očetov niti do tega, da. b banko in v imenu stranke ie Fran Košut | zadovoljili najelementarn?jim zahtevam Slo-svoječasno stavil tozadevni predio?. Kdor res vencev, pripominja laško glasilo, da so te žali satrostojr.o banko m^r:* pomisliti, da se zahteve nezakonite; na konstatacijo, da si z resolucijami ne more ustanovili samostojne morajo tržaški Slovenci vsled te klju^ovai-banke. Take resolucije, U;a-ti če niso ulo-' nosti ia upornosti občinskega zastopa sami žene o pravem času, zsmorejo stvari le ško-; vzdrževati Solo, pripomi.ra „Pjcco!o", da dovati. (Velik hrup pri neodvisni stranki.) vlada „pod roko" podpira S'ovencs; in s!ed-Zbornica je svoječa»no izvolila bančni odjek, njiČ kostatacijo. ua so ni teh krivicah zv ki je to stvar z vso resnostjo pretresoral. stopniki vlade krivi, odgovaria glasilo naseaa Govornik skliče v prihodnjih dueh odsek in me3taega szeta, da Trst niti Šolskega predloži potem poročilo zbornici. Z\ bančni zakona nima! odsek bi bilo naravno3t žaljivo, ako bi zbor-: Na te drzne in ob enem perfidne pri-nica vsprejela predlog Bazoky-jev, V tem slu-! pombe v „Ptccolu" moramo dati nekoliko čaju bo govornik primoraa odstopiti kakor 1 odgovora. Vemo sicer, da ne bomo mogli po-predsedmk bančnega odbora. (Pohvala.) Ni-j ve Jati ničesar, časar ne bi bili že povtda.i ne oken je odprtih od vrha do tal, od stropa do poda, a za njimi je temno nebo z velikimi zvezdami in temen vrt z velikimi drevesi. Kraljica gleda v vrt. Tam, pri drevesih je vodomet; belo se blišči v mraku — dolg, dolg, kakor pošast. Kraljica sliši skozi govor in godbo tiho žuboren je vode. Gleda in misli: Vi vsi, gospodje, ste plemeniti, umni, bogati, obkrožili ste me, draga vam je vsaka , moja beseda, vsi ste pripravljeni umreti pred mojimi nogami, jaz gospodujem nad ;vami... a tam pri vodometu, pri ti žubo-:reči vodi. stoji in čaka na-me on, kogar ljubim, ki gospoduje nad mano. Nima ne bogate obleke, ne dragocenih kamenov, nikdo ga ne pozna, toda on čaka na-me in je uverjen, da pridem — in .jaz pridem, in ni je moči, ki bi me zadrževala, kadar hočem iti k njemu in ostati žnjim, ter zgubljati se žnjim tam v temi vrta, pod , šumen jem dreves, pod žuborenjem vodometa ... Zjinajida je umolknila. — Je to izmišljeno? je vprašal Ma-Ijrvskij lokavo. Zjinajida ga ni niti pogledala. — A kaj bi storili mi, gospodje, — je nenadoma spregovoril Lušin — ako bi bili mej gosti in vedeli za tega srečnega človeka pri vodometu ? } — Počakajte, počakajte, — je prekinila Zjinajida ; sama vam porečem, kaj bi storil vsaki od vas. Vi, Bjelavzorov, bi ga pozvali na dvoboj; vi, Majdanov, bi napi- kakor noče dvomiti o dobri voiji levice in zatorej predlaga, naj izroči bančne odseku. (Pohvala). Posl. N a g y (neodvisna levica) je pobijal izvajanja grofa Batthyany-ja in izjavil, da je potrebno, da se vsa zbornica potegne za samostojno banko. Ako je ministrov, ki niso pristaši samostojne banke, potem je njihova dolžnost, da zapuste svoja mesta. Govornik se je potem najodločneje izjavil proti nameravani pluralni volilni pravici. Ministerski predsednik dr. Wekerle se je najprej bavil z finančnim vprašanjem in izjavil, da tudi njega skrbijo vedno naraščajoči stroški, zato je ponovno opozarjal na varčnost in opreznost. Vlada se v svoji politiki! zaveda svojega cilja. Bil je Fedno mnenja, da je čiito poljedelska država nesposobna nositi bremena moderne države. (Živahno pritrjevanje.) Ministerski predsednik je rekel, da se je v prvih 10 mesecih minolega leta doseglo 70 mil. več davkov nego je bilo pro-računjeno. (Živahna pohvala.) — Ministerski predsednik se je potem obširneje bavil z govorom posl. Polonyi a. Eonečno je minister priporočal zbornici, naj vsprejme predlog. — Nato je bila razprava prekinjena in seja zaključena. Pozitivni in moralni zakon. (K naši šolski mizeriji.) V svojem poročilu «> sp i zbornice po-Blance^ uri minolega petka p:ioaša „Piccolo" tudi t -o oerpt iz govora zastopnika Ljubljane županu Kribarja. Govornik se je bavil tudi z našo t žaško šolsko mizerijo in je žigosal po-htopr.n e Italijanov nasproti Slovencem na šoltlcem polju. Umevno je, da „Piccolu" ne ugaja pogled v zrcalo, ki je je nudil g. posl. Hribar zbornici o vnebovpijočih naših razmerah. Da paralizu e učinek izvajanj rečenega govornika je vplelo uredništvo „Piccolafc v oklepih nekoliko svojih pripomb iz znanega svojega arzenala sofistike, zvračanja in potaje vanj a resnice. Na konstatacijo Hribarjevo, da mestni zastop tržaški noče dovoliti mestnim Slovencem niti ene ljudske šole pripominja n. pr. „Piccolo", da upravno sodišče ni pripo-znalo tržaškim Slovencem pravice do šole; na konstatacijo, da mestni očetje podijo slovenske mestne otroke v oke-ličanske šole, odgovarja „Piccolo", da se je neodvisne j vemo kolikokrat. Ali važnist šolskega vpra-se predlog. sanja za nas in gorostasna krivičnost, ki nam jo delajo na tem polju, sta t liki, da Brno siljeni zavračati vsaki ponovni poskus, s katerim se hoče zatemnievati re nico in opravičevati r03topanje, ki naravnost vpije do nebu. Kar se tiče razsodbe upravnega sodišča, je „Piccolo" povedal le pol resnice, drugo polovico pa je drzno in perfidno potajii. Re« je, da upravno sodišče ni še formalno pri-poznalo pravice Slovencev, istotako pa je tudi resnica, da je ni odreklo, marveč je razveljavilo za Slovence neugodoi razsodbi na-mestništva in ministerstva ter naložilo nova poizvedovanja glede praktične potrebe te šole!! „Piccolo" tira v svoji nesramni igri nekako licitacijo, ko hoče kvalificirati oziroma obsojati naše zahteve. Poprej je veduo govoril, da >o naše zahteve krivične (ingiuste), sedaj pa se je povspel do trditve, da so nezakonite (illegale). Italijansko glasilo hoče reči s tem, da ustanovljenje slovenskih šol v Trstu ni predndj6no v zakonu. Res je to, da po zakonu gospoda niso vezani in da zakon ne daia oporo, da bi se jih moglo prisiliti. Ali „Piccolo" bi moral povedati tndLi vzrok temu abnormalnemu brezzakonitemu stanju v Trstu na šolskem polju. Vzrok pa je ta, da italijanski signori nočejo ustvariti izvršilnega zakona k splošnemu državnemu šolskemu zakonu kakoršen Izvrševalni zakon imajo vse druge dežele v državi 1! In zakaj ga nočejo ustvariti, oziroma: v čem obstoji torej vsa nezakonitost ?! Ne v naših zahtevah, ampak v tem, ker nočejo ustvariti rečenega zakona ! A nočejo zato, ker ta izvrševalni zakon sploh ne bi mogel zveneti drugače, nego tako, da bi na njegovi podlagi tudi Slovenci mogli zahtevati svoje pravice, ki jim gredo že po naravnem pravu. Kaj je zakon? To je uzakonjene razmer in potreb, iz česar slede pravice njih, ki jim je zakon namenjen. Da pa dejanske razmere in praktične potrebe zahtevajo slovensko šolo v Trstu, na tem pač ni nikakega dvomu. Ravno tako pa ni nikakega dvoma, da Italijani nočejo dati izvršilnega zakona le radi tega, ker nočejo, da bi se tudi pri nas izvrševal splošni državni zakon, ki bi omogočal slovenske šole, ali točneje povedano : Italijani nočejo tacega izvrševalnega zakona, ker vedo, da vlada sploh ne bi mogla pritrditi nobenemu zakonu, ki bi tržaškim Slovencem mestni svet skliceval le na državni šolski onemogočal zahtevo po svojih šolah ! zakon; na konstatacijo, da vlada ni mogla j V tem grmu tiči zajec — nezakonitosti! sali nanj epigram... Sicer ne — vi ne' — Knežnja ima prav — je vskliknil znate pisati epigramov: vi bi zložili nan j Bjelavzorov in je tudi vstal. _________ ___ i prišlo, sti; vi, doktor ... vstavila se .je ... — Oprostite mi glejte za vas ne vem, kaj bi vi storili. j Zjinajida ga je ošinila hladnim pogle- — Jaz kakor telesni zdravmk, je od- dom ter "se hladno nasmehnila. — Izvo-govoril Lusin, bi svetoval kraljici, naj ne ]ite ostati je spreg0vorila zaničljivo mah-daje plesov, ee ji ni mar za goste. i nivSi z roko Mi dva z raonsieur — Morebiti, da bi vi imeh prav. A Valjdjemarom sva se brez potrebe razsr- V1' S3"0';--. _ . ... dila. Vi radi zbadate... na zdravje. — A jaz ? je ponovil s svojim hudobnim posmehom Maljevskij... \ — Oprostite mi — je ponovil Maljev- — Vi bi mu ponudili zastrupljeno ski.i še enkrat; a jaz, spominjaje se kretnje slaščico. Zjinajide sem si zopet mislil, da niti Obraz Maljćvskega se je malo spačilin resnična kraljica ne bi bila mogla z ve< jim je zadobil za trenotek židovski izraz, toda dostojanstvom pokazati vrat drznežu. on se je takoj zakrohotal. — Kar se vas tiče,' Igra v zastave se ni nadaljevala dolgo Valjdjemar, je nadaljevala Zjinajida... v po tem malem prizoru ; vsem je postalo ostalem bodi dovolj; igrajmo kako drugo nekoliko neugodno, ne toliko od tega sa-igro! mega prizora, kolikor radi drugega, ne kraljice, zbežala strupeno. " Majdanov nam je prečital svoje stihe — Vzkipel sem, toda Zjinajida je naglo in Maljevskij jih je hvalil s pretiranim položila roko na mojo ramo, vstala in žarom. „Kako se hoče sedaj pokazati spregovorila z malo tresočim glasom: dobrega,"" mi je šepnil Liišin. Kmalu smo Nikdar nisem dajala vaši jasnosti pravice se razšli. Zjinajida je naenkrat postala zabiti drzni in za to vas prosim, da se od- mišljena: kneginja .je sporočila, da jo boli dal.jite. — Pokazala muje na vrata. glava; Njirmackij .je jel tožiti o svojih — Oprostite, knežnja — je zajecljal revmatizmih. Maljevskij ter ves pobledel... ; (Daije.) Stran II »EDINOST« štv. 346 V ^rsta, dne 15. decembra 190$ A i v tem je obsežena tudi vsa periidija in zloba naših nasprotnikov: najprej nočejo dati zakona, potem pa so v borbi proti našemu neoporečnemu pravu zabarikadiraj o dejstvo da — ni zakona! To je pač višek brezobraznoiti in tartiferije. S takim nelojalnim nasprotnikom je re9 težko imeti posla, a še teže sporazumeti se ž njim ! Srbski bratje v Gradcu — izvolite razmišljati in objektivno ioditi. No, ker nas je „Piccolo" že zvabil na to polje — razprav o „zakonitosti", naj pa rut malce obrnemo sulico 1 Naj nam le odgovori : kje je pa tisti zakon, po katerem je država s pretežno slovansko večino dolžna dati peščici avstrijskih Italijanov italijansko vseučilišče ? ! He, „Piccolo", odgovori! Ne moreš, ker takega zakona — ni! Ali, ko gre za Italijane, pozablja „Pic-coio" hitro na pozitivni pisani zakon in se ek'icuje na moralno in etično pravo, na načela enakopravnosti! Dobro, tudi mi držimo visoko po Italijanih naglašano etično pravo in princip enakopravnosti. — Zato pa zahtevamo, da to pravo in ta princip velja tudi za nas Slovence in Hrvate. ki tvorimo tu v Trstu prebivalstva, ne pa tako neznatne manjšine, kakor jo tvorijo Italijani v naši državi! Ako bi se mi držali načela, kakor je uveljavljajo Italijani nasproti našim najelementarnejim zahtevam, bi Italijanom kar principijelno odrekali pravico do vseučilišča inbialimine odbijali ta njihov postulat. V resnici pa nismo mi nikdar odrekali Italijanom te pravice. Kje je tu tista kljubovalaost ob vseuči-liščnem vprašanju, ki nam jo Italijani v eno-mer očitajo ? v am, ki privoščamo Italijanom univerzo, ne da bi oni imeli po zakonu pravice do tacega zavoda?! rPiccolou nam predbaciva tudi pomoč, ki nam jo daja vlada „pod roko". Zamolčuje pa dejstvo, da nam je še-le letDs priskočila na pomoč z malenkostno podporo, potem, ko je moralo naše siromašno ljudstvo p o krivdi Italijanov trošiti tisočarke, da si je vzdrževalo svoj jedini učni zavod. In še proti tej ravni podpori, ki jo je nameravala vlada dati, da vsaj nekoliko ublaži krivico, ki so jo delali in jo še delajo Italijani, se je „Piccolo" minolo leto silno raz-greval. Isti Italijani, ki zahtevajo od države univerzo, ki naj bi sa vdrževala tudi in po večini iz žepov slovanskih davkoplačevalce 7, isti Italijani zamer j aj o po večini slovanski državi, ker je tržaškim Slovencem slednjič nudila malenkostno pomoč. To pomoč je dala vlada, ker je bila prepričana, da imamo pravico do šole in da je ta potrebna, in ker je videla, da mestna občina nikakor neče vršiti dolžnosti, ki jo jej nalagata etični in moralni zakon in princip pravičnosti. Principijelno vlada res ni dolžna dati nam tako pomoč, ali dala jo je in je a tem pcdan najeklatantneji dokaz, kaka krivica se nam je godila doslej. Toliko v odgovor „Piccolu" na njegove pripombe k Hribarjevemu govoru. Stvar je torej taka: da nimamo tu iz vrševalnega zakona k splošnemu šolskemu zakonu, na kateri bi mogli mi opirati svoje zahteve, na tem no«ijo krivdo izključno Italijani ; moralni zakon in princip, pravičnosti govorita za naše zahteve. Nepovoljni glasovi o politiki barona Aehrenthala „Sonn- uod Montags-Zeitung" izvaja, da se je angležkemu kralju popolnoma posrečil načrt po izoliranju Nemčije. Aliz njo je osamljena tudi Avstrija. Aneksija Bosne in Hercegovine, je le potrdila vspeh kralja Edvarda. Pa tudi popolno sporazum-Ijenje med Anglijo in Italijo je smatrati kakor povsem gotovo stvar. Rečeni dunajski list je tudi uverjen, da je vBe vedenje Črnegore in Srbije pripisovati vplivom teh dveh velesil, ter zaključuje iz vsega, da mora Avstro-Ogr-ska iskati sporazumljenja s Turčijo. Neki drugi dunajski list, „Montags-Journal", pa izreka naravnost ojstro sodbo, da so se Avstrijci pokazali le smešne v konfliktu • s Turčijo. In to po krivdi barona Aehren thala, ki je pokazal svojo neiposobnost tudi s tem, da je za aneksijo Bosna in Hercegovine izbral najneugodneji moment — tedaj namreč, ko je Anglija razvila vao svojo delavnost, da osami Nemčijo, našo zaveznico. Rečeni list daja baronu Aehrenthalu nasvet, naj se umakne kakemu sposobnejšemu možu ki bo znal voditi stvari bolj s praktične Politično društvo „Naprej" za slovensko vseučilišče je imelo dne 7, t. m. shcd v Celju, na katerem je bila vsprejeta nastopna resolucija : „Na javnem shodu polit, društva „Naprej" dne 7. t. m. v celjskem Narodnem doma zbrani zborovalci izražamo svoje ogorčenje nad skrajno surovim nastopom nemških buršev na Danaju in v Gradcu proti slov. dijaštvu in nad skrajno razžaljivim vedenjem rektorja graške univerze, ki je bila ustanov-liona za obe narodnosti štajerske dežele in za vesslovanski jug monarhije proti slovenski dijaški deputaciji, ki je zahtevala samo odstranitev za Slovence žaljivega članka z uradne deske, k a-tero je pa rektor dr. Hildebrand sprejel na način, ki bije v obraz najnavadnejšemu taktu. Protestiramo proti temu, da isti rektor ni zabraoil vsak dan Be ponavljajočih napadov na našo akademično mladino ter da ni poskrbel za to, kar bi bila prva dolžnost nepristranskega predstojnika, da bi se nažim akademikom vrnije ukradene, oziroma popravile poškodovane table ter da ni teh pobalinstev niti grajal niti preiskoval. Prepričani, da v očigled tem zadnjim dogodkom, slovenski akademiki na dunajski in graški univerzi ne morejo več obstojati zahtevamo z vso odločnostjo, naj c. kr. vlada nemudoma predloži parlamentu zakonski načrt o ustanovitvi slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Protestujemo odločno proti temu, da bi se Italijanom dovolila italijanska univerza poprej, nego se dovoli Slovencem slo-ska, ter protestujemo proti temu, da se osnuje italijanska univerza v Trstu. Od poslancev Narodne Zveze zahtevamo, da se poslužujejo proti vladi v dosego naših perečih in neodkladnih zahtev najostrejših sredstev. Ob jednem izražamo slo7. dija&tvu v Gradcu, na Dunaju in v Pragi svoje občudovanje in zahvalo na njih dostojnem in odločno možatem nastopu v vseučiliškem vprašanju." DOGODKI NA BALKANU. IZ BOSNE. Avstro-Ogrska ponuja Turčiji 50 milijonov ? Carigrad 14. Markiz Pallavicini je ▼čeraj obiskal velikega vezirja in mu je izročil noto avstroogrske vlade, ki jo je prinesel civilni agent Oppenheimer. V političnih krogih menijo, da je Pallavicini ponudil Turčiji kakor odškodnino za aneksijo Bosne in Hercegovine 50 milijonov frankov. Zdi se, da se bedo sedaj pogajanja nadaljevala. ČRNAGORA. Črnogora se oborožuje. | Dunaj 14. „Hrvat. Kor." poroča iz Cetinja: Iz južne Dalmacije, Rake, Trsta in iz Nemčije se je že povrnilo v domovino 16.000 črnogorskih delavcev. Med njimi jih je mnogo, ki so se izselili v Ameriko in ki so se sedaj vrnili. Vlada je med nje razdelila orožja in streliva in se sedaj pridno urijo v streljanju. ^ TURČIJA. Otvoritev turškega parlamenta. Carigrad 14. Na otvoritev parlamenta je povabljenih 450 oseb, med temi 16 unanjih poslaništev in 28 novinarjev. Poslanci pridejo v jopiču in fezu. Po prestolnem govoru bo na šest krajih oddanih 120 strelov iz topov. Streli se bodo ponavljali vsake pol ure do 4 in pol popoludne. Sultan se bržkone poda na otvoritev na svoji jahti. Zbornici je že predložen zakonski načrt, ki določa, da mora sultan plačati državi 10 milijonov, ki jih dolguje, sicer bi moral finančni minister zapleniti posestva krone. Volitev predstojnistva delav. zavar. proti nezgodam. Narodni volilni odbor je postavil za predstojeće volitve naslednje kandidature za zastopnike delavcev: Za I. kategorijo : (zelena glasovnica) Peter Može poslovodja skladišča lesa J. Sutej v Trstu namestnikom : Josip Mladovan težak v prosti luki pri tvrdki Kremmer & Co. v Trstu II. kategorijo: (vijolčasta gla- Drobne politične vesti. Zaplena neke Klofačove okrožnice. Oblast je zaplenila neko tajno okrožnico poslanca Klofača, s katero da je pozival češke Pražane na bojkotiranje nemških trgovcev. — Reduciranje civilne liste v Portugalu. Finančni odsek poslanske zbornice je ponovno sklenil reducirati kraljevske civilne liste za 20 odstotkov nje sedanje višine. Ta sklep zbornice stopi v moč prvega aprila 1909 in se motivira s slabim finančnim stanjem dežele. Apanaža kraljice-matere je bila v predlogu črtana z vsemi proti dvema glasoma. Demonstracije proti gališke-mu namestniku. V soboto se je na bovškem vseučilišča vršila neka promocija sub auspiciis imperatoris, na kateri je bil tudi namestnik dr. B^brzinaki. Po promociji so vsi poljski dijaki obmetavali namestnika z jajci, nato so se podali pr;d namestniško in maršalsko palačo ter pobili več okeB. Za sovnica) Vladislav Karabak vsluzbenec v arsenalu v Puli namestnikom : strani. Tudi rMontags Journsl* je za to, da se do vole Turčiji koncesije. Ali ne Turčija, ampak Avstriji grozi z vojno — Italija. Potem pa prihaja do več nego čudnega zaključka, naj se Avstrija sprijatelji z Italijo, češ, da je sovraštvo med tema državama naj-! n ■■ nenaravneja stvar na svetu. j LOVrO RupdlK Kakor ne prigovarjamo sodbi teh dveh kovaški mojster pri kranjski indust. družbi v Skednju listov o politiki barona Aehrenthala, tako moramo odločno oporekati Bredstvcm, ki jih na-svetujeta, da se sanirajo posledice zgrešene avstrijske politike. Ne s Turčijo, ne z Italijo,! Avstriji treba marveč v prvi vrsti pomirjenja se Slovani — v notranjem in zunaj monar- Za VI. kategorijo : Jeriha flnton hi je ! V znamenju prijateljstva s slovanskim svetom more srečno izvesti svojo balkansko politiko, pa naj že Turčija in Italija delata sladek m kisel obraz. Zveza z Nemčijo je Avstro-Ogrsko dovela do osamljenja, prijateljstvo b Slovani pa bi ustvarilo kombinacijo, ki bi našo monarhijo zavarovalo za vse slučaje. delavec v papirnici v Vevčah namestnikom: (rožnata glasovnica) Fran Qomiš?ek delovodja „Mizarske zadruge" v Solkanu. Te zavedne izkušene in odločne kan« didate naj zapiše vsak narodni delavec na svoj volilni listek. Dnevne vesti. Odborniki političnega društva >Edr-nost« so uljudno vabljeni na nocojšnjo sejo v pisarno odvetnika dr. Gregorina in dr. Slavika za 7. ura. Volitve v zavarovalnico zoper nezgode se bližajo z jutrajšnjim dnem svojemu koncu in kakor smemo opravičeno upati, ne bodo OBtale brezvspešne. Le želeti je, da Ptore še danes vd oni, ki imajo pravico do giaijvuice, svojo dolžnost s tem, da jo odpošljejo pravilno podpisano na svoje mesto,, in sicer g. d.ru Slaviku (Nar. dom, Trst). f Andrej Pertot. Včeraj predpoludne je umrl v Barkovljah g. A n d r e j: Pertot, posestnik, trgovec in lastnik znane gostilne „Pri rumeni hiši". Ta smrt vzbudi širom naše okolice in med mestnimi Slovenci brez dvoma nagloblje sočutje. Kajti pokojnik je bil mož, ki so ga dičila najlepša svojstva : srca in uma. Bil je skrben gospodar, človekoljuben dobrotnik, kremenit značaj, ki je vzgajal svojo rodbino v takem duhu> da ga moremo tu staviti v sijajen vzgled. Izlasti ga je dičilo veliko njegovo navdušenje za napredek narodne stvari v-naši okolici. Ob volitvah je njegova beseda odtehtala več nego vse agitacije. Mirno vestjo smemo reči, da je bila po velikem delu njegova zasluga, da so se BarkovJje tako lepo ohranile naši narodni stvari. Živo pa se je zanimal tudi za vse dogodke širom slovenske domovine, a v zadnjem času za dogodke na slovanskem jugu. Iz kratka : bil je to vzgled priprostoga, a zavednega slovenskega moža! O dobroti njegovega srca morejo pričati izlasti Barkov-ljani. Kdor je bil v zadregi, našel je pri njem pomoči, btasti revnejši Barkovljani ga hodo težko pogrešali in ga ohranijo v zvestem hvaležnem spominu. Žalujočim preostalim izrekamo iskreno aožalje. — Pogreb bo danes popoludne ob 3. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Barkovljah. Razlika med Prago in Trstom. Prejeli smo : Tudi iz govora ministerskega predsednika v zbornici [poslancev, je razvidna tista, dvojna mera, ki je vedao v rabi v naši Avstriji. Z eno mero ae meri Nemcem ali Italijanom, če so kaj storili, z drugo pa Slovanom, tudi če so — isto storili. Da ni prišlo povodom zadnjih italijanskih demonstracij v našem mestu d-3 hudih dogodkov, na tem se je zahvaliti le popustljivemu postopanju javnih organov. Kajti če bi bili tu t*ko ojstro posegli vmes. bi bilo prišlo do dogodkov kakor v Pragi, ali pa še hujših. Jaz mislim, da v Pragi niso nič bolj „izzivali" nemškega čuta, nego so Italijani v Trstu izzivali Slovence in oblast. Ker so v Pragi — če so V ! — vaklikali „Živela Srbija", so nemške novine kričale o „veleizdaji" ! Tu v Trstu p* so kričali vse drugače stvari proti oblastim, proti državi in proti dinastiji. In vendar je g. ministerski predsednik obračal svoje ukore le na adreso Čehov, ne pa proti Italijanom. Tudi ni imel besedo graje na adreso tukajšnjih državnih oblasti, ki so dopuščale vse to in da je celo šolska mladina mogla sodelovati na tistih škandaloznih prizorih. — Česa je pričakovati od take mladine, to si lahko predstavlja tudi g. ministsrski predsednik sam. Nam se ne zdi verjetno, da se ne bi bilo iz Trsta poročalo na Dunaj o teh dogodkih. Meri ni g. ministerski predsednik u važe val vsega tega zato, ker se je bal — kakor po navadi — da bi bili občutljivi gospodje irredentisti v italijanskem kraljevstvu razježeni, ker si upa avstrijski minister umešavati se v tržaške razmere?!! To pravo imajo baje samo italijanski državniki, dočim naj avstrijski brzdajo le „veleizdajice" v Pragi in proglašajo nad njimi naglo sodbo! Nu, ker že govarimo o tem „delokrogu italijanskih ministrov v naših pokrajinah, dovoljeno nam bodi kočljivo vprašanje: Je-li bil glasoviti židov, irredentist in begun Barzilbi res na Dunaju malo popred, nego so začeli izgredi italijanskih dijakov na univerzi. Ia če je rei bil — kakor amo čuli mi od zanesljive strani z Dunaja —: česa je iskat tamkaj, kakov namen ga je vodil, da se je ravno v tem času potrudil na obsovraženi mu Dunaj ?! Ali odklanja ministerski predsednik možnost, da je bil prihod tega irre- deotiste v zvezi z rečenimi izgredi, ali da je celo te izgrede g. Barzilai — izzval?! In slednjič: je-li prišel Barzilai le na „svojo roko*, ali pa ni morda v sporazumljenju z drugimi pripravljal gradivo za znano glasovito debato v italijanskem parlamentu, ko so Avstriji žugali z vojno ? !! Zanimiva vprašanja — kaj ne ? !! Ali zašli smo malo cd predmeta. Povrnimo se k slikanju razlike med Prago in Trstom. Posledica izgredov v Trstu je bila, da je ministerski predsednik obljubljal Italijanom univerzo. Na zahtevo Pražanov, naj se že enkrat odpravijo burševske demonstracije, ki dajajo povoda za večne nemire, je odgovorila vlada — s proglašenjem nagle sodbe !! Čehi S3 morali v parlamentu poslušati ukore kakor mali otroci, Italijani pa so dobili cukerček, ki naj pomiri Tittonija in Fortisa. Tu pa naj sledi tisto navadno in opravičeno vprašanje : ali niso slovanski narodi tudi sami krivi, da je možna taka večna dvojna mera?! E, da da I Žalosten je zadnji nastop srbskih bratov v Gradcu. In v Čcnigori ? Pravijo, da so vsa državna podjetja preplavljena z regoicoli, Črnogorci sami pa morajo iskati kruha pa Bvetn! O, slepote, ki redi sovražnika ! Vzajemnosti, pravega umevanja vzajemnih koristi ni in zato tudi ni koncentriranih nast.pov. Zato pa jo možoa dvojna mera v naši Avstriji! Italijanski uradniki na slovenskih tleh. Danes moremo zabeležiti neko imenovanje, ki nas izzivJja k najodločnejim protestom. Na pošto v St. Peter, torej sa čisto slovensko zemljo, je imenovan poštni oficijal Ermanno Gaeta. Ze ime pravi, da je mož Italijan. Glasom naših informacij ne zna ni besedice slovenski in le malo nemški. To imenovanje je naravnost izzivanje -bagatelizovanje Slovencev od strani poštne uprave. Kako naj tak človek občuje z ljidtni ? Mari je g. Pattay na stališči, da bi naše ljudstvo -zaradi njegovih uradnikov moralo znati laški? Ali pa n>eni g. F&tt»y, da peštra institucija sploh ni ustvarjena sa Slovence?'. Mi občutimo kakor krivico in hud nedostatefc že to, ako se v jezikovno mešisoih krajih nastavljajo nradniki, ki niso vešč v obeh deželnih jezikov.. Če pa v čisto slovenski kraj pošiljajo javnega fankcijonarja, ki ne pozn. ni besedice deželnega jezika, je ?a to naravnost pljuska v obraz ne le pravičnosti, ampak tudi praktični potrebi poštne -;'užbe same. Mera udarcev od strani poštne »prave pro i Slovencem je itak že polna, taka imenovanja v takih razburjenih časih pa nas silijo v mnenje, da gospod-e prav hočejo da — prekipi. „Nekaj no/ega o škofu Naglu'. - Pod tem naslovom piše sobotni ..Polaer Tagblatt-, da je tržaški škof dal večkrat povoda, da se je nepovoljno govorilo o njem. Tako leta 1906 radi neke okrožnice na katehete istrskih šol. List nadaljuje potem; „Sedaj je tržaški škof zopot nastopi] na nalin, ki vzbudi gotovo veliko pozornost. Že v naprej bodi omenjeno, da govorimo o sledečem vprašanju le iz razlogov principijelne naravi, kajti politična stran te stvari da Hrvatom povoda, da zavzamejo svoje stališče. Na zadnjih deželnozborskih volitvah sta bila, med drugimi, izvoljena poslancema tudi župnik Zidarić (Pazin—Buzet) in Oervar (kmetake občine poreške). Sedaj je pa ikof Nagi iz neumljivih vzrokov obema poslancema prepovedal, da ne smesta vaprejeti mandatov. Župnik Zidarić se je že odpovedal. Iz vzrokov splošno interesantne naravi bi bilo priporočati, da se s to stvarjo bavi javnost. Kajti, kar se je dane* na ta način pripetilo hrvatskamu poslancu, se zamore v kratkem dogoditi tudi drugemu. BJo bi najprej rešiti vprašanje, ima-li škof Nagi take posebne pravice, da zamore zakonito zajamčeno pravo pasivne volilne pravice odpraviti z mahinacijami te ali one vr*te; je-li res duhovnik izročen svojim predstojnikom a kostmi in 6 kožo ? ! — Govori se, da bo imela ta odredba za škofa Nagla neprijetnih posledic, ker politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri ne utegne takega umešavanja dopuščati kar tako". Viharen izreden občni zhor Zadruge ]estvinčarjev. Kakor smo včeraj poročali, se je vršil v nedeljo popoludne izreden občni zbor te zadrugo v drugem sklicanju. Poleg obrtnega zastopnik bil je navzoč tudi zadružni inštruktor dr. Blodig. Da-ai smo bili v večini, vedli amo se popolnoma mirni in dopustili razpravo o rur- mkU Predsednik je naglabal, da so bili trgovci s svinjina, ko se je sklenilo aoM delavni urnik, tudi za ter za to dali „čaitDO besedo" in pismeno obljubo, da naa bodo podpirali in se držali naših sklepov. Sedaj pa, ko je nimestnHt.ro odobrilo naš sklep in bi im-iia stopiti v veljavo nova uredba, so nam cdrekli solidarnost in hočejo držati nadalje srari urnik. Ako bi mi sodaj zapirali trgovine ob 8 in pol zvečer, in ker rečeni trgovci s »vinjino zapirajo še le ob 9 in pol, trpeli bi mi >kodo, in bi bili t mi pos'edica, da bi bili tudi mi pre-aiijeui ostati pri starem ter se zadovaljevati s tem, da čakamo na boljšo bodočnosti O tej objavi se je vnela oistra debata, v katero bo posegli mnogi členi* G. Ivan Pre- V Trstu, dne 15 decembra >EDINOSTc it*. 346 Stran ITT iog je priporočal mir iu bratsko vedeoje mej seboj; ker nas razne razmere silijo v to, naj odpustimo trgovcem s svinjioo. Pri tej točki se je oglasil g. Tomaž Sancin z Škadnja in je zahteval, naj se mu to, kar se je govorilo dosedaj raztolmači v slovenskem jeziku (govoril je slovensko) ; tudi od drugih strani se je čulo več glasov, naj se tudi slovensko govori. Predsednik: Ne razumem kaj govorite; prosim vaša ime ! Govornik je povedal svoje ime in že se pojavlja z italijanske strani nezadovoljstvo ter sovraštvo do na3, ki se je izražalo v hinavskem smehu. G. Ivan Prelog je prosil naše somišljenike, naj se vedejo le mirno in je izjavil nasproti predsedništvu, da mi nismo prišli sem vojskovati se, ampak, da govorimo besedo ljubezni, miru in sprave mej seboj. Na to &e je vsprejela resolucija, v kateri sa protestira proti vedenju trgovcev s svinjino nasproti nam. II. točka: Letno poročilo. Po prečita nju tega se je oglasil g. Ivan Milionig in je opozoril vodstvo, da je pomota v bilanci za 298 — kron. Predsednik je pojasnil, da je to-le tiskoven pogrešek in je dokazal to takoj z originalom. G. Ivan Prelog je menil, da ne sluti nikakšne nerednosti radi tega, pač pa vidi da to večina pričujočih ne umeje in prosi, naj se pove tudi v slovenskem jeziku! G. Tomaž Sancin: Kar se mi očita, da namreč jaz znam italijanski, je res. Ali znam le narečje, ne pa književnega jezika. Radi tega se nikakor ne more zahtevati, naj govorim to, česar pravilno ne znam. Italijani so se smejali. Saucin: Nič se ne smejajte, tukaj je naša zemlja in — konec ! Za besedo sa je oglasil zopet g. Ivan Prelog, ki je v dolgem govoru slikal naše stališče. Rekel je v glavnem: Mi smo se vedno kazali prijatelji miru in sloge v naši zadrugi. Ako so se razmore med nami tako poojstrile temu ni kriv drug nego vodstvo, katero nam noče pripoznati naših pravic. Zato Vas tudi smatramo odgovorne za vsako posledico. Italijani se sramijo dvojezičnih pravil. Svoje sovraštvo kažejo s tem, da nočajo poleg italijanskih tudi slovenskih pravil. Isto-tako bi si morali mi šteti v nečast, da so pravila tudi italijanska. Mi pa, da dokažemo svojo ljubezen do somesčanov italijanske narodnosti, hočemo, da poleg se slovenskega tiska tudi italijanski tekst. Predsednik mu je ponovno vzel besedo, češ, da ta govor ne spada k dnevnemu redu in da naj se glasuje za odobritev letnega poročila. Ali Prelog se ni zmenil za to tćr je nadaljeval svoj govor do konca in je završil s tem, da mi ne odobrimo letnega poročila in ne proračunov, dokler se ne uravnajo prepiri v zadrugi (Živahno odobravanje in živio-klici med slov. trgove ). Predsednik: Sai smo Vam že dali nekaj. in kdor želi še kakih drugih pojasnil, naj pride v društveni urad. kjer mu je tajnik na razpolago. Več glasov: Ni dovolj ; tu hočemo, da se nam pove in to v našem jeziku. G. Prelog je stavil sledeči predlog: Ker se letni računi za leto 1907, kakor 3o poslani zadružnikom, ne vjemajo s knjigami, predlagam da se imenujeta 2 pregledovale«, ki naj bi pregledala knjige in poročala o vspebu. Glede proračunov za leto 1908 in 1909 predlagam, da se poprej napravi mir in uvede sloga med zadružniki, in dokler ne bodo rešeni predlogi slovenskih zadružnikov, se proračuna ne vdobr ta. Konečno je stavil predsednik na glasovanje predlog o sprejetju letcega poročila in proračuna en bloc. Pri glasovanju je nastala velika zmešnjava in vrenje, tako, da so ob štetju glasov !e Slovenci ostali v dvorani dočim so Italijani odšli v drugj sobo. Konečni resultat ie bil, da so bili Slovenci v večini in predlog je propadel. ter je potemtakem zmagal predbg g. I-ana Preloga. Na tem, da so bili v majšini, se Italijani niso znali drugate maščevali, nego da so izustili nekaj žaljivih besed na adreso niših članov. Hrup in zmešnjava je bila velika. Da ni prišlo do hujih prizorov na tem se je bilo zahvaliti edino le zmernemu vedenju Slovencev in našemu Ivanu Prelogu kateri je z vso energijo miril razburjene člene. G. Prelog pa je neprenehoma govoril slovensko in stal pri mizi predsednika Predsednik ga opozori, da je tu mesto predsednika in da le on vodi občni zbor. Preiog: Vidim, da Vi niste zmožni za ta po-nel. Saj vidite, kaka posledica je prišla veled Vaše trme. Zato moram jaz skrbeti, da napravim red. Videč, da se občni zbor ne more nadaljevati ga predsednik razpusti. Velika vdeležba, dostojno vedenje in opravičene zahteve naših nam dajejo upanje, njein listu j uostai članek o tej predstavi. Igra se je igrala z animoin in živahnostjo | kakor morda še nobena na našem odro, ' Igralci so vestno in izborno igrali svoje uloge. Občinstvo se je krasao zabavalo in ni niti za trenotek izšlo iz smeka. Burne salve aplavza so igralcem dokazovale zadovoljnost gledalcev. Predstava še ni bila končana in že se je izražala na V6eb straneh želja, da se igra v najkrajši dobi ponovi. Kakor čujemo, se morda tej želji občinstva kmalu ugodi. Podrobno oceno te tako vrlo uspele predstave nam poda naš kritik jutri. TržaSka gledališča: FENICE. Danes zvečer se sedmikrat ponjvi lepa opereta „Dunajska kri". — Za Božič pride v to gledališče benečanska družba Baldanello, ki bo predstavljala komične ko-mediie v benečanskem narečju. EDEN. Po izgledu gtavnih mesta sta dva. gospoda- ki zn&ta tudi slovenski iu hrvatski, prevzela bi.ši „Filodramatico", kjer se bodo vršile razne in vsfakovrstne predstave, kakor umetna telovadba, kolesarstvo. pet;e, glasba itd. — Prva predstava bo ju rt zvečer. Društvene vesti. Pevcem in prijateljem društva „Kolo", Z zadovoljstvom u oremo danes sporočiti pevcem in prijateljem „Kola**, da so zapreke ki so v zadnjih časih ovirale društveno delovanje, srečno odpravljene in da moit Podpisani naznanjam slav. občinstvu, da s?m prevzel tvrdko stavbnega materijala G. SVETINA & drug v Skednju ter da razpolagam z vsakovrstnem materijalom potrebnem v stavbne svrh^. — Iideluje se tudi načrte in proračune spadajoče v stavbno stroko po zmernih cehah. — Priporoča se Klavnemu občinstvu tu in na deželi Dragoiin Gregorič Škedenj štev. 291. Dr. Fran Korsano Specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij Y Trstn v ulici San Jficolo štev. 2 (nad Jadransko banko > Surejema od 12. do l, in od 5. in pol do 6. ii pol popol. IIBIIBIIUIIBlIBIIBIIBIIHIIHIIHIIHIrj ■ PEKARNA in SLADCICARNA ■ U1NK0 SKERK, Trst ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Mlramare 91 V moji pekarni se vdobi vsaki dan 3 krat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom Dobi Be tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov, biškote, in posebno pa Specijalitete) za čaj Hj Dobi se tudi veliko izbero botiljk ruma iu vsake vrste čaja, ter vse to po najnižji ceni. ^B ■I Spoštovanjem dl II V.SKERK ■ V dobroznani prodajalnici moških oblek CITTA' m Trst, ulica Giosue Carducci št. 40 (prej Torrente) Trst novi dohodi za zimsko sezono. Molke obleke kamgarn barvane in črne. Obleke za otroke in dečke od 3 do 10 let. Velika izbera paletot za moške in dečke. Površniki in jope z ovratnikom astraham ali zajčevo kožo. Specijaliteta tu- in inozemskega blaga ter lastna krojačnica za izdelovanje oblek po meri. — Fuštanjaste srajce, hlače iz bombaievine, spodnje hlače, pletenine in druge potrebščine za delavce, po cenah brez konkurence. - Govori ie slovensko! m\ ^ a soiiuno in a PohlSlVO Rafaele solidno in elegantno cenah Ifalia TR8T — via Maioanton 7 'i DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH Najvspešneje sredstvo proti revmatizmu ixi protinu je Tekočina GrODIN A. Prireiena v Tr8tu kfad* Wanu „ynu JUhan della Salate44 pri _______ od lekarnarjev: $v. Jakoba in Josipa godina, lekarna Jfir 3gea' farneto 4 ^ Steklenica stane K i'40. I« Trata se ne odpo&lja manje od 4 steklenic proti pošt, povzetja ali proti anticipatni po&Jjatvi zneska 7 K franko pojh, in zavojaj Scran IV »EDINOSTc št. 346 V Trstu. *ire 1 o. deeem^ H i.s društvo takoj zapričeti zopet s pevskimi vajami. Ker pa ne ksže začeti s tem ravno tik pred prazniki, je odbor sporazumno z novim pevo-vodiem določil, da bo prihodnja vaja 1. ne-delvi po novem letu, t. i, dne 3. januvarja 1909. Pevske vaje se bodo vršile v prostorih rTig. izobraževalnega društva". Gg. odborniki so naju-ljudneje naprošeni, da se polnoštevilno vdeležijo nocoj šne seje, ki se bo vršila točno ob 9. uri zvečer v - ss^ 5 J, S društvenem sedežu. Ker je 't dnevni red velike važnosti, ■nrrc^r'-^ - ~ .., , ,. naj posrbi vsak, da ne za-seje. V-Kolesarski „Zdravo* ! Predsedništvo. rČitalnica" pri sv. Jakobu opozarja p n. pevke in pevce na pevsko vajo, ki 6e bo vršila danes v torek ob 8. in pol uri zvečer. Nove pevke in pevci dobro došli. Pevske vaje se vrše vsaki torek in petek ob 8. in pol uri zvečer v društvenih prostorih (Campo S. Giacomo 5.) Vsako sredo plesna šola. Ob nedeljah in praznikih se vrši ples od 4. in pol do 10. Darovi. V istih prostorih nabralo se je za ljubljanske žrtve med prijatelji K 3. Iskrena |zahvala se izreka tem potom vsem darovalcem kakor tudi nabira cem ! * Namesto venca na krsto dragega gosp. Andreja Pertot, daruje rodbina Dr. Pertotova K 20* za moško podr. 8v. Cir. in Metoda. Za isto podružnico: narodni davek „Št.-ilor-janskih farizejev K 5. Te svote hrani uprava. Podpornemu društvu za slovenske viso-kosolce na Duusju so iz Pr morskega do sedaj poslala sledeča gg.: Vekoslav Furlan, banani uradnik v Trstu 5 K, Miloš Kamuščič, Sv. Ivan pri Trstu 5 K, Josip Pertot, trgovec, rRumena hiša*1, Barkovlje pri Trstu nabral 26 K, ki so jih darovali: Kanduš Ivan Marija, Orel Anton, Pertot Dragotin, Starec Jakob, nadučitelj in Šušmelj Jurij, vsak 1 K, Pertot Dragotin, Pertot Valentin po 50 st. in Josip Per ot, trgovec 20 K; dalje Josip Zilih, c. kr. prof. v Gorici nabral 150 K, g.a Olga Kovačič, Sv. Lucija ob Soči 15 K in Makso Kremžar, strojevodja drž žel. v Gorici 4 K. — Daljne darove hvaležno veprejema blagajnik. Dunaj 13. decembra 1908. Ivan Lazar, nadrevident j. ž. v. p. Dunaj, III. Heisnerstr. 27. Podružnica dr. sv. Cirila in Metodija na Greti -e nabrala g.ca Vilka Vončinova v gostilni rojanskega „Konsum. društva" po koncertu pevskega društva „Zaija" K 9*63 stotiek. Vesti iz Istre. Iz iolske službe. Profesor na hrvatskem učiteljišču v Kastvu Jakob J a k a c je povišan v osmi plačilni razred. Puljski prost Adam Zanetti. Te so dni nekateri listi razširjali o puljskem proštu Adamu Zanettiju razne vesti. Sedaj pa poroča goriški „Popolo", da se prost Zanetti radi težke živčne bolezni nahaja že 14 dni v nekem dunajskem sanatoriju. — Radi tega se je mons. Zanetti odpovedal puljaki župniji, ni se pa odrekel svojega dostojanstva kakor prošt sobtolnega kapitelja puljskega. Iz Kopra. Dne 1. t. m. je priredila ko-perska skupina državnih slug svoio veselico v proslavo cesarjeve 60-letnice. Na povabilo prirediteljev je sodelovalo tudi drufitvo „Zvezda", ki je vse točke izvajalo na veliko zadovoljaoat občinstva. Jako sta ugajala tudi slavnostni govor in deklamacija. Občinstva se je udeležilo toliko, da je bila dvorana natla-čeja. Dvorana je bila lepo okrašena. Izlasti pa je nudd lep pogled transparent s sliko cesarjevo. V obče je bila zabava neprisiljena in zato tudi najprijetneja. Slovesnost sta počastila tvojim obiskom g. r krajni glavar Folley, potem finančni viši komisar Lampel, za kar bodi obema gospodoma izrečena prisrčna zahvala. Zahvaljujemo se tudi gospodom hranilničnim uradnikom, ki so do&ii se svojimi rodbinami s čemer so t udi pokazali, da imajo srca tudi do nas podložnih. Opažala pa se je abstinenca finančnih stražnikov. Ali vsejedno je naša prireditev najlepše vspela. Tujci v Istri. Od 1. septembra do 9. decembra 1908 je obiskalo Opatijo 6907 oseb. Od 3. do 9. decembra 1908 je na novo došlo 192 os b. Dne 9. decembra 1908 je bilo navzočih 1115 oseb. Zadnje brzojavne vesti. Odlikovanje avstrijskih admiralov. BEROLIN 14. „Reicbsanzeiger- je priobčil sledeče poročilo: Cesar Viljem je podelil poveljniku vojne mornarice grofu Mon-tecuccoli-ju veliki križec reda rudečega or?a, l oćadmiralu Ripperju rćd rudečega crla I. za?., in kontreadmiralu pl- Kunskemu red rudečega oi la II. razreda z zvezdo._ po SO stotin t liter. tudi manje mu-:zine, pa tudi nekoliko hektolitrov nanciznejra viua, proda Jakob Pribac, kmet v r^mariju pri Kopru. Kupec prišel bo drugo leto zopet. 1^94 i§če čeden 22-letni delavec takoj meblirano pobico a brano. Pi«ati pod „Organiziran" na Edinost. 11992 stanove, ki :so po abecednem redu razpere- j PPfnčL" d eni, vrhu tega skrbno sestavljen imenik vse li • lvlUC>S\ ttgnvcev, obrtnikov, uradnikov, vprkrjencev ia glavnih zasebmko'. Cena kažipotu z velikim tepe grafičnim i«« v - j ; rji : zemljevidom je K 4 — Ako upoštevamo, | V DSlZiHI la0ljeaelniC8 SV. IVlSrKa koliko dela in trud.i «tane sestava takih publikacij. pot-m moramo res čt_&t:t:-ti gosp. Peterlinu na jzcUi'i toli potrebnega kažipota. Božični darcvi. Vtdr.o težja postaja rešitev vprašanja primernega bež čcega daru, ker se stavijo vedno večje zahteve. Dar bodi lep. eleganten, mrdern in kar je naj-važneie koristen. Vse te lastnosti pa najdemo pri Siogerjevih šivalnih strojih katere je možno dobiti v tukajšnji podružnici svetovno-znnne t^rdk« Singer Se Co., Corso 24. v veliki izberi od nfonavadn jšega do naielegant-nejšfga in bicer po jako zmernih cenah. $r'uro petruzz*, pok. fini kovač mehanik za stroj o la motor j o Tovarna štedilnih peči (SPARHERG) TRST, ulica Pondarcs 10. Telefon 971. D Hiša v Snorklji s 9 prostori in z vod-njskom, z lepim razgledom se proda. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti_ _1997 qq meb'irano sobo v ulici Commereiaie 548, III , pasproti St. ?sZ._ soba meblirana, s pečjo in brano. Ulica č*an Franoesco "29, vrata 2. 1996 Odda Odda Mali o&lasi. Skladišče istrskega vina Frant. št. 7. — Fi odaja ra drobno in debelo. — Na malo : črno in belo po 56 stot. liter. Za gostilničarje cene po dogovoru. V skladišču se predaja tudi ca drobno za piti. Priporoča se slav. občinstvu: Stanko Ueakovič. 1864 PrnHoin OD Obleke, površniki, paletots za r I UUdJU 3C moške in dečke. — Plačilo na obroke. KOSTORIS, ulica San Giovanni štev. 16, I. naČBir., blizu restavracije Cooperativa (ex Hacker.) 1813 lEppnra za tr?ovino z mešanim blagom sprejme UlsClIvrd Be takoj ; prosta brana, stanovanje in obleke. Naslov pove Inser. odd. Edinosti. 1973 Mpcfn pisarniškega praktikanta i?Če mladenič, ■"CO IU dober slovenski korespondeut, v kakoršni-koli večji pisarni. Pod ugodnimi pogoji za 3 leta. Naslov pove „Edinost". 1958 Sprejme se takoj Novi kažipot Trsta z obrisom, katerega izdaja vsako leto g. Peterlin je izšel dni. Obstoji iz 800 strani, je trdo vezan ter o»e-buje imenik obhutnij, društev, ulic, zagat m trgov, ter imena lastnikov in upraviteljev ne; premičnin v mestu; nadalje trgovino, obrt in 14-letnpga zdravega dečka v prodajalni-co jeatvin v Barkovljah pri Trstu kot učenca. Na-elov pove Edinost Po..udbe pod „1'čenec 1965*. ____(1965) nrifio QO oaeblirana soba. Ulica Commereiaie uuu<& od 548, ni. r ad. Razgled na tramvajsko cesto. — Villa Zaninovič. 1979 Ivan Q!hOi*tlO patentirani posredovalec. — IV dl I OlUCnid Trst, ulica del Monte št. 15. '20D1 np>.|Q brez Btarišev, inteligentna, skromna, prid-liCl\lenfi (bi*k..:ini' (Postrežba na tlom). - Jestvin* in kolonijalno M.i. . — Izigra napolj«ke iu Itolonjske zmesi ter iii..kp i:- jirv a ogrskih mlinov. — Oije, je^ih, milo itJ. Pošljrjo se poštne poši-j tve od 5 kg naprej. //////////✓ ////// Prodajalnica olja, jesiba in mila F. CGSTANTSNI se je preselila z 24. avgustom iz Piazza S. Giovanni štev. 3 v ulico San Lazzaro št. 15 za cerkvijo S. Antona novega. Jure J&arkičević " zaloga dalmatinskega vina *a lastnega pridelka Trst, ulica Boschetto št. 22. prodaja na drobno in debelo. - Lastni gostilni v ulici Olmo št. 2. (AlT Ancora) in v ulici Majolica šiv. o. (Alla bella Dalmazia). skladišče oblek za moške n dečke Trst, via S. Giovanni 16, !. n. (zraven Restavracije Cooperativa e\ Li»r> prodaja na mesečine ali tedenske obroke obJeke in površnike za gnaške, periio i. f, d. flajciogovornejše eenc. mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo 1 izvršuje vsakovrstna kovaška in mehaniška deia kakor tudi nikelevanja. Hočete se prepričati ? obiščite velika skladišča Marije .1 Salarini Ponte della Fabra 2 i ul. Poste Nuove (vogal Torrente) Alla citta di Loadra Velik izbor izgotovljenih oblek za moške in dečke kostumi za otroke. Površniki, močne jope, kožuhi in rarnih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi plašči (pristni angleški) Specijaliteta: blago tu- in inozemskih tovarn. Jzgotovljajo se obleke po meri po najnovejši j modi, točno, eolidno in elegantno po nizkih cenah ' Gostilna Alla Stella" VEM STEKLENICA je najbolja tinktura za lase* V isti ni nikakih škodljivih stvari.! Dobi se plavolaso, kostanjevo, črnikasto, črn j ba'vo. 3 K v odlikovani lekarni PRENDIK! Pošiljatve po poitnem povzetju. na trgu C. Gohloni in uf. G. Carducci 31 Različna vina prve vrste Marčno pivo in pivo Bock (prve vrste) Kuhinjo urejuje gospodinja sama. Svoji k svojim ! ALBERT BROSCH Trst, ul. Sv. Antona 9. Kožuhovinar in izdelovalec kap odlikovan na razstavi v Trstu leta 1^.-52. Velita zaloga fco2o!io?in in tap za vojake in civiliste. Izvršuje poprave hitro in za nizke cene; spre -ma v shrambo zimske kožuhovine wr jamči za :kodj provzročeno po moljih in po požaru. Trst MCHELE ZEPPAR Trst uliea San Giovanni št. 6-12. Skladišče mjoličnih peči slavnoznane tovarne Carl Mayer sinovi v Blanskem (ustanov, leta 1648). •.^Nerr?« s*t rmmšMmmmmmueModerne risbe v raz- novrstnih barvah. - Cene dogovorne. - Lastna tovarna štedilnih peči obdelanih z maj oliko. 2vršuje se tudi naročila za dela vsake velikosti. J} Bogata i/bera :: v k V V ^ ploič za pokrivanje ^^ " *idOT in štedilnih peči : Prodajalnica in pekarna :: P. PETEHMEL je preložena iz ulice Giulia 76 v Vrdelo štev. 490 Prodaja tobaka, katera je bila vzeta od prejšnje«* lastnika Joa. Wran, je zopet dovoljena sedanjemu lastniku P. PETEENEL Prodajalnica švicarskih ur JOSIP OPPENHEIM urar In izdelovatelj časomerjev. TRST — CORSO štev. 5 — TRST blizu knjigarne V ram bogata izbera zlatih, srebrnih in kovina-stih ur. =:— Stenske ure z modernim zvonilo" . Prstani uhani, verižice i. t- d - .. po zmernih cenah. - Popravljanje se izvršuje P<>. dogovornih cenah in z garancijo.______ iiiiiiiiiiii^iinonnnniiii BOGOMIL PIM0 bivši urhr v SeJa^i ima svojo no\0 prodajaimeo ur Novo pogrebno podjetje pisarna in prodajalna Oia Uincenzo Belini št. 13. Telefon st. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon št. 1402 Zaloga oprave ulica Massimo D' Azeglio it. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bocato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve ; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovice, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da »e ni bati konkurence. Za elnčaj potrebe se uljudno pripoiočajo HENRIK STIBELJ In drufii ' ttL? v TRSTU ul. Vincenzo Bellini st. 13 Bmtprotl eerk». »t Acu>r.» vsakovrstne verihce po pravih tov;;-. cen tri