Politični ogled. — Državnl zbor. Listi poročajo, da je jioložaj v državiiem zboru nejasen, Ne ve se, kako stališče bodo v prihodnjih sejah zavzeli Rusini, ker ni gotovo, če pride do sporazuma v vprašanju gališke deželnozborske volilne preosnove. Prav malo upanja je, da se bodo Poljaki i.n Rusini v tem važnemvprašanju pobotali m,ed seboj. Veliko pozornost je vzbiidilo po celi Avstriji, ker je bil pri glasovanju v sredo, dne 10. t. m. sprejet predlog našega poslanca Roškarja (kakor smo že zadnjič poroSali), da se osebno-dohodninski davek v bodoce še-le zaeenja pri doliod.nini 1600 kron, Pri kmečkera in delavskem ljudstvu je vzbiidila vest, da se merilo za doliodnino po zaslugi naših poslancev "zviša od 1200 K na 1600 K, ne malo veselje. Listi, ki so nasprotni kinečkim zahtevajn, pišejo, da bo gosposka zbornica to določilo črtala, — Daiies ima državni zbor zopet sejo. — Delegaclje.. Avstrljska delegaoija je pričela preteceni teden s plenarnimi sejami, Prva se je vrfiila v sredo, dne 10. t. tfi. Na dnewem redu je bil proračun zunanjega ministrstva, ob enem pa se je prieela razprava o govoru zunanjega ministra Berhtolda. Vtej seji je dobil besedo jiaš slovenski delegat dr, Korošec. Govornik ie med splošno pozornostjo v mirnih, to*3!i"1crepkih in jasnih besedah označil stališfte Jugoslovanov napram naši zunanji polotiki. Govornik je prav krgpko poudarjal, da je naš sedauji državni nstroj — dnalizem — (razdelitev države v avstrijsko In ogrsko polovico) nesreca za vso državo. Nadvlado zunanji politiki, knkor vMimo osobito zadnji čas, imajo Madžari. Ta ,,dual:iz.em" in madžarško nadvladje je najhujša rak-ra-ui za državo. Nemadžarske narode v državi, pa tudi naše sosede, si država s tem dtujuje. Madžari tudi gojijo prijateljstvo do Italijaov, zategadelj snio v zvezi z Italijo; ob enem pa moa država zidat: trdnjave proti Italiji. To je čudno azmerje. Govornik se je dotaknil tudi novoustanovljene kneževine Albanije in poudarjal, kako veliko ško"o si, je napravila naša država na Balkanu, ker je ila njena politika nasprot.na balkanskim zmagovalem. Madzarom, katerim je izro^ena veSina Jugoslo,ranov na milost in nemilost, ni dovolj, da pritiskajo pe desetletja uboge Hrvate ob steno, svoje poželjive |roke slegujejo tudi po r.aši Bosni in Hercegovini, da »bi tudi tamošnji Slovani prišli pod njihovo železno )est. I;i finanSni minister bi rad še vkljub temu na~ pra\il Madžarom poklon :n lioče, da bi zidala država iiove žoleznice na jugu tako, da bibile v veliki vefii•ni v korist edino-le Madžarom. Državo utrjujoCa poliitika bi bila le na podlagi ,,trial;zma'', to se pravi, a- |ko bi se vse iueoslovanskepokrajine naše države zdru|žile v ustavno skupino pod žezlom Habsburžanov in * tako pridružile Avstriji in Ogrski kot tretja državna ¦jjskupina. S tera bi se Madžarom omogoeila strem|ljenja po neodvisnosti in odcepitvi od Avstrije. Ako |bi se vse avstro-ogrske Jogoslovane združlo v držav;-:no skupi'p.0, bi se tudi najložje vzdržalo prijateljsko Srazmerje s Srbijo m z drvigimi balkanskLmi država:>ni iu turli naša trgovina bi imela s tera boljše qlni. .Dokler pa se bo vladalo in raviialo z Jugoslovani po ^starem kopitu, tako dolgo z našo zunanjo politiko ne jbonio zn'lovoljni kakor ž ,njo danes sploli skoro nihce \m zadovoljen. — Govor je napravil na delegacijo mo|go8eii utis. Vsi listi so sebavili s tem govorom. — Dne ?.11. t. m. so bili delegatje povabljoni k cesarju na o•|bed. Cesar je nagovoril vd8 delegntov in se ž njimi ¦spogovarjal. — Seje so se vršile Se v sobofo in pone- deljelc. V ponodeljkovi seji je zunanji minister gro! Berlitold imel daljši govor, v katerem je podal pojas- nila glcde svo.je zunanje politike. Po Berhtoldovem ;.rovoni se jo vržilo glasovanje o zunanjem proi-aCunu, ki je bil sprejet. — Ilrvaško. Volilni boj je, lcakor prejšnja leta, tudi Ietos silno hud, Posebno trd boj bijeta letos dru- ga proti drugi obe skupini strapke prava. V Zagrebu je prišlo dne 10. t. m. do precejšnjega kravala. Pristaši Starčevičeve struje so imeli volilni sliod. Ko so se o polnogi vračali s shoda, jim pride nasproti vojaSka patrulja. Iz sredine štarčevifiancev so padle razne opazke. -Korporal, ki je poveljeval patrulji, je te opazke smatral kot sramotilne proti vojaštvu in se je postavil s svojimi ljudmi proti zbramm mladimljudem. Ko je korporal zaliteval od njih, naj se mirno in tiho vracajo, so ga vprašali, od kod iraa on pravico to zahtevati. Odgovoril jim je: ,,'Od višje oblasti". Nato so se udeleženci shoda razšli ter se pritožili radi patrulje pa višjo oblast, katera je uvedla strogo preiskavo. Iz tega sluSaja in razpili drugih dogodkov se spozpa, da vlada podpira skoro vse strapke, ki so proti Starčeviftevi stranki prava, ki ipia v svo.iem programu združenje jugoslovapskih pokrajin paše monarhije v er.o državpo skupipo. Koalioija pa pri volitvah celo podpira madžarcmske kandidate, ip tako pomaga kovati ubogo Hrvaško v madžaronske verige. — Galicija. Ali bo prišlo med Rusini ip Poljaki glede spremembe deželpozborskega volilpega reda do konSnega sporazumljenia, je dosedaj še pejaspo. Iz Lvova sicer pritiajajo deloma ugodpa poročila, avepdar še pi prišlo dosedaj med Rpsipi ip Poljaki do pravega resnega sklepa. Javpost zapima sedaj posebpo razpor v poljski Ijndski strapki. Predsednik te strapke je bil dosedaj poslapeo Stapipski, kateri pa je odložil predsedstvo stranke, ker se mu je od vseli strapi ofiitalo, da si je umazal roke pri izseljevalpi zadevi. O6italo se m.u je namre2, da se je (ial od zpane amerikapske ,,Ka.padian Paciiik" izseljepiške družbe bogato podkppiti ip je to družbo podpiral ter bil potemtakem sokriv pri tem, da so se v Ameriko izselili tiidi taki Ijurtje, ki še piso zadostili vojaški dolžnosti, Dne 13. t. m. je imela poljska Ijudska stranka v Rezovu glavpi shod zaupnikov, Mipister za Galicijo, pl. DlugoS, je o&tal Stapinskemu, da se je dal večkrat od vlade ip drugih oseb ter družb podkupiti ip je jepial denar. Dlugoš sam je dal 109.000, baron Popper pa 25.000 K provizije, paftna tvrdka rau je dala 10 tisoS kron, pamestnik dr. BobrzvpsTd m« je dal 30.000 kron in grof Stiirgkh 40.000 K. Vsega vkup je dobil Stapinski 509.680 K. Stapinski je sicer na papade ugovarjal ip se brapil, a vepdar ostape na pjem velik črn madež, ld tega moža, kateri je bil zadnji čas zaSel popolnoma na strap židov in liberalcev, postavlja v 8udpo lnČ. Glavni zbor zanpnikov pa se je postavil na stran Stapinskega ter je mipistra Dlugoša radi napadov na Stapipskega izključil iz stranke, Tako se' preplrajo poliski voditelji za vodilna mesta, — SrMJa je začela pa povo kljubovati Avstriji. Med obema državama je pastal spor radi ..orieptalske" železpice, ki veže Belgrad Sez Niš z Bolgarijo in Carigradom, oziro;na s Solupom. Ta železpica je last posebpo delnižke11 družbe.. Ža časa balkapske vojske so avstri,iski bogataši, posebpo banke, pokiipile vecipo delpic te družbe. S tem bi dobila Avstrijavelik upliv pa to železnico, kar bi bilo za pašo trgovipo velikapske važnosti. Sedaj, ko je vojska konCaPa, pa je proglasila srbska vlada o.ni del železnice, ki tefie po srbskih tleh, za svojo last. Kakor poroSajo listi, se delajo na tej železpici avstrijski trgovipi, ki pošilja svoje blago na Balkap, velike ovire, Avstro^Ogrskia vlada protestira proti tem korakom srbske vlade. Ako Srbija pe bo odpehala, ntegpe priti zopet do respega spora med Avstriio ip Srbijo, ker Se se otežkofii naši trgovipi pot pa Balkap, bi bila naša velika trgovipa ip ipdustrija hndo ndarjepa. — Novejša poroftila pravijo, da se je glede na avstrijsko-srbski spor obrnilo pa bolje, Baje hoSe srbska vlada ugoditi avstrijskim zahtevam glede železpice. — Bolgarsko. NatapSep izid volitev v bolgarski državpi zbor je sledeči: 95 pristašev vlade, 47 agrarcev (kmeSki poslapci), 37 socialpih demokratov, 14 demokratov, 5 parodpjakov, 5 radikalcev ip dr. Da^pev. Vlada torej pima večipe poslancev za seboj. Odbor protivladpih strapk je sklepil, da bo njili zastoppik, poslapec Stankov, o priliki, ko bo car Ferdipapd s prestolnim govorom otvoril državpi zbor, pozval carja, naj odstopi, ker je op kriv zadpje pesrefipevojske. Ako bo kralj s prezirapjem sprejel Stapkov poziv pa zpapje, bo opozicija zapustila zborpico. Ce je ta vest resnKpa, potem car Ferdinapd v bodoče pe bo imel posebpo sreSpih dpi. — Tiirfiija. Vsi peprijateiji Slovanov n\ Balkapn se sedaj trpdijo, zopet ojaCiti obpemoglo TnrČijo. Tako ^itamo v listih, da bo zopet do 400 6astpikov iz Nemftije vstopilo v tprško armado, da jo po svoje iznrijo ip orgapizirajo. Ce ti častpiki pe bodo imeli veft sreSe ip zmožnosti, kot jo je imel proskili Golopaša, ki je zidal odripske utrdbe, bo slava pemških oficirjev še slabša. Apgleži pa pridno poso,iii.iejo Turčiji depar ter so se z neko pogodbo zavezali, da bodo utrdili po najnovejših paČrtih Dardapele ter bodo v Marmarskem, Ege.jskem ip Crpem morju postavili ve6 pristapišč za bojpe ladje. Na Angleškem se stavi sedaj 5 bojnih ladij za TnrCijo. — Italija. V se.ii italijanskega državpega zbora dpe 12. t. m. so pri razpravi o izvolitvi pekega so' oialno-demokratiSnega posTanca zafteli socialpi demokratje razbijati ip krifiati, ker je predsedpik odvzel idslancu Turatiju besedo. Nastal je velik kraval med Iioslanci, socialisti so se s pestmi ip palicami navalili na liberalpe poslapce. S tem so prepre^ili glasovapje in je bila seja zakljufiena. — Italijapski katolifiapi so se zaMi organizirati tudi po italijanskih mestih. V severni Ttaliji obstoji Mešftapska zveza, katora Ste'je, dns-ravno je Še kopiaj leto dpi stara, nad 15.000 filanov. Tudi mladi.nske telovadpe organizacije katoliča- pov v italijapskih mestih izborpo papredpjejo, V vrste katoliških Italijanov je zavel pov, svež duli. — Prancosko. Novo frapcosko ministrstvo Dou^mergue se je samo javRO proglasilo kot skrajpo sovražno sv. katoliški cerkvi, V listih je razglasil ministrski predsednik, ki je hud protestapt (odpadel je leta 1901 od katoliške vere), d-a se bo pova vlada držaJa strogo svobodomiselpe, to je proticerkvepe politike. Liberalci so zaradi tega tako prešerni, ker se irapcoski katoličapi za javpo življenje, za volitve ip orgapizacije veliko premalo brigajo. — Mehika. Vstaške cete ao dm 10, decembra zasedle obinorsko mesto Tampico, ki ima veliko pristapišče. Dne 13, t. m, pa so ojacene vladpe 6ete Tampico po hndem lx)ju vstašem iztrgale iz rok. Boj za mesto je bil silno krvav. Na strapi ustašev je 800 mrtvili in 1000 ranjenih. — Haerta še vedno poSe odstopiti. Zvezne države oborožujejo armado, da jo poSljejo pa lpeliikansko zepiljo. Tpdi vec vojnilh ladij so odposlale v Piehikanske vode.