Politični pregled.
Grof Franc Coronini je misiil kandidovati za deželni zbor v kakem slovenskem okraji, a je to misel opustil, ko je na slovenski strani se pojavil odločen up>r taki kandidaturi. Posebno tržaški namestnik vitez Rinaldini je nagovarjal grofa, naj kandiduje mej Slovenci. Potem bi bili imeli v goriškem deželnem zboru Italijani večino. Grrof Coronini bod-* pa baje sedaj kandidovai zopet v Gorici. Zmernejši Italijani ga bjdo gotovo volili, radikalnejši mu pa utegnejo postaviti kakega protikandidata.
Kdo bode gališki namestnik? — Še vedno niso našli moža, ki bi mogel in hotel nadomestiti grofa Badenija na mestu cesarskega namestnika za Graiicijo. Prosil je Badeni že pl. Dunajewskega, bivšega finančnega ministra, da bi bil njegov naslednik, a ta mu je odgovoril, da zaradi starosti ne prevzame tega urada. Mogoče je pa tudi, da Dunajewski ne mara biti podrejen Badeniju, katerega daleč presega po svojih zmožnostih. Sedaj se pa govori, da Jaworski postane gališki namestnik.
v
Protisemitje in Cehi. — Nasprotje mej dunajskimi protisemiti in Čehi je tem večje, čim bolj se poslednji postavljajo na nemškonarodno stališče. Samo zabavljanje proti Židom tudi pri cehih ne vleče. To je skusil Schneider, ki je na shodu dunajskih cehov jih prigovarjal, naj volijo protisemite. Zabavljal je zoper Žide, da je bila groza. Čehi so mu pa dali razumeti, da je tega zabavljanja že odveč, in Schneider je pa sedaj začel zabavljati proti cehom. Nazivljal jih je plačane „lumpe". Seveda s tem se jim ni prikupil. Le prejasno je pokazal, kako mislijo prav za prav on in njegovi tovariši o Čehih. Napačna je torej misel, da so morda dunajski protisemitje kaj pripomogli cehom do višjega spoštovanja na Du-naji.   Baš protisemitski krogi najhuje zabavljajo   proti cehom.
--------    356    --------
Dunajski cehi so mislili že tožiti Schneiderja, a so to misel opustili, ker se jim zdi premalo važna oseba, da bi se ž njim pravdali. Samo protisemitov se bodo še bolj izogibali.
Poljska gimnazija v Tešinu se slovesno otvori še ta mesec. Nemci se zaradi tega jeze in nazivljajo nameravano slavnost v nemškem (?) mestu izzivanje Nemcev. Če Nemci prirede v slovanskem mestu kako demonstrativno slavnost, je pa vse v redu. Sicer pa Tešin ni nemško mesto, temveč le slučajqo v njem še vladajo Nemci Ko se bode slovanski živelj malo bolj zavedel svoje narodnosti, pa bode mesto dobilo precej drugačen značaj. Nemci sami čutijo, da se jim v Tešinu že stališče maje, za to je pa tak krik Jeza je pa tem večja, ker šleški Poljaki ne mislijo se zadovoljiti z osnovo zasebne poljske gimnazije, temveč mislijo zahtevati, da se tej gimnaziji dovoli tudi hitra državna poipora, in da se vpeljejo poljske paralelke na učiteljšči v Tešinu. To jih seveda najhuje bode, kajti poljski izobraženi učitelji bi vapodbujali poljsko narodno zavest mej rojaki po deželi in dežela bi tako dobivala vedno bolj  slovanski značaj.
Nemčija. — Petindvajsetletnih zmage nad Francozi v bitki pri Sedanu in ustanovitve nemškega cesarstva praznovala je Nemčija dne 3. t. m Mislil bi kdo, da bo tako pomenljiva obletnica velik naroden praznik, toda ne, praznovanje tega jubileja je bilo zgolj prisiljeno in je imelo izključno vojaški značaj. Toliko opevana Velika Nemčija še danes ni priljubljena Južne državice itak niso zaiovoljne z upravo, meščanstvo samo ni navdušeno za njo, delavski stan pa v socijalnem demokratizmu kar naravnost pobija sedanji vladajoči sistem nemški Nemški vladni krojni dobro vedo za nezadovoljnost, zato so se pa sami potrudili, da prisiljeno slavijo to obletnico. In re3 vdeležile so se je le tisti, ki morajo nje slusati — vojaštvo. V vsem pa ta 3lavnost ni bila druzega kot provokacija Francozov, ki bi bila kot taka prav lahko izostala.
Italija. — Prav natančno označuje razmere v Italiji to, da volijo politične hudodelce za poslance Tako je bil mej drugimi izvoljen v Palermi Graribaldi Bosco s 1136 glasovi od 1751 oddanih glasov za poslanca. Bosco je bil kot vodja si-cilijanske vstaje obsojen v dolgoletno ječo. Iz tega je razvidno, da so volilci v najskrajnejem nasprotstvu z vlado. Može torej, katere postava obsodi v ječo, volijo za poslance, znamenje, da narod odobruje njih počenjanje. Zares žalostne morajo biti razmere v blaženi Italiji, po kateri to-li hrepene naši ireden-tovci. — V Siciliji se je pričelo zopetno gibanje mej delavci in kmeti. Bati se je zopet kaj resnega.
Armenija. — Razmere armenske še vedno niso uravnane. Anglija odločno sili na to, da se reforme izvedo, toda turška vlada to ovira. Obrnila se je ta celo do Francije in Rusije, da bi jo podpirali v boju proti Angliji glele armenskega vprašanja, toda dobila je prav nepovoljen odgovor na to. Sploh so v Carigradu do zadnjega časa delali na to, da bi napravili neko nasprotje mej velevlastmi zastran armenskega vprašanja, da bi potem vse lahko ostalo pri starem, toda videti je, da so se motili. Na nasvete Turčije se velevlasti vedno manj ozirajo, iz česar je sklepati, da jim je vedno manj za nje obstanek. Anglija od nekdaj odločna glede postopanja v svoji vnanji politiki, bo brezdvomno tudi sedaj nasproti osameli Turčiji strogo nastopila in zahtevala vreditev žalostnih razmer v Armeniji.
Kuba. — Spanjcem se prebito slabo godi na Kubi. Dasi uradna poročila vedo povedati o zmagah Spanjcev, vendar je resnica, da so Španjci večinoma tepeni. Pa ne samo to ; Španjci imajo tudi doma homatije zaradi Kube. Neizrečeno je šlo že denarja in vojakov za vstajo na Kubi. Umevno je, da to obuja nevoljo mej narodom. Vlada se boji resne vstaje in se ne upa več pošiljati vojakov v tujino, ker bi potem za slnčaj sile ne imeli kaj doma. Kubanci za te španjske razmere
-----    357    -----
v
dobro vedo in pošiljajo v Španijo ljudi, ki naj bi podpihovali k vstaji. S tem, da bi Spanjci doma imeli dosti opraviti, bi še bolj oslabeli tudi na Kubi. Španija je izvedela za zvitost Kubancev in ?kuša te podpihovalce še za časa poloviti.