3
Urbani izzivi Severne in Južne Amerike, Azije in Evrope
Spoštovani bralci, prejšnja številka revije nas je popeljala v spreminjajoči se prostor 
evropskih, afriških in bližnjevzhodnih mest, tokrat pa se bomo soočili z urbanimi 
izzivi Čikaga, Santiaga, Hongkonga, Katmanduja in Barcelone ter z urbanim me‑
nedžmentom evropskih mest.
V prvem članku se avtor Marco Giliberti osredotoči na preučevanje načrtov univerzi‑
tetnih kampusov v Čikagu in povezanih načrtovalskih strategij v Združenih državah 
Amerike. Obravnavani kampusi so spremenili način razumevanja univerzitetnega 
prostora: njegove oblike, arhitekturni jezik in še zlasti precejšnjo soodvisnost zno‑
traj urbanega tkiva. V drugem članku avtorica Francisca Márquez obravnava izvor 
in razvoj urbanih identitet v čilski prestolnici Santiago, predstavi pa tudi družbene 
procese, ki so spodbujali segregacijo v tem mestu skozi zgodovino, in procese ra‑
zvoja identitet, ki so urbano segregacijo krepili, ter tudi trenja, do katerih je prišlo 
zaradi teh okoliščin. Yung Yau v tretjem članku na primeru Hongkonga ugotavlja, 
da je propadanje mestnih predelov neizogibna posledica rasti večine mest. Ker naj 
bi sanacija propadajočih stavb, ki so jo dolgo razumeli kot učinkovito rešitev tega 
urbanističnega problema, vodila v gentrifikacijo sosesk, avtorja zanima, ali celovita 
sanacija res vpliva na spremembo cen stanovanj. V četrtem članku so predstavljene 
hitro spreminjajoče se urbane strukture nepalske prestolnice Katmandu. Slabo na‑
črtovana rast, neurejene gradnje stavb in vse večje število vozil po mnenju avtorja 
Bijaya  K.  Shresthe uničujejo fizično podobo mesta, zmanjšujejo obseg družabnih 
dejavnosti ter povečujejo nevarnost nesreč in neudobje pešcev na vseh vrstah ulic. Da 
bi se smer razvoja spremenila, predlaga avtor uvedbo trojne urbanistične strategije in 
ukrepov, ki bi morali temeljiti na prožnih načrtovalskih smernicah in v soglasju med 
različnimi déležniki. V petem članku avtorice Montserrat Pallares‑Barbera, Anna 
Badia in Jordi Duch predstavijo načrt urbane širitve Barcelone, ki ga je izdelal Ilde‑
fons Cerdà. Sprašujejo se, kako in zakaj je bilo mesto zasnovano na tako edinstveni 
način, pri katerem je imelo pomembno vlogo zagotavljanje storitev prebivalstvu. V 
šestem, zadnjem članku avtorica Irena Bačlija predstavi (re)konceptualizacijo urba‑
nega menedžmenta v okviru modernizacije mestne uprave oziroma njene naloge, da 
v mestu ustvari zelo potrebno ravnotežje med družbenim in ekonomskim razvojem. 
Pred vami je torej nova številka revije Urbani izziv z zelo zanimivimi, privlačnimi 
in aktualnimi urbanimi temami. Želim vam veliko bralnih izzivov!
 Boštjan Kerbler