Največji slovenski dnevnilT^^ v Združenih državah	1
Velja za vse leto - . .	$6.00 |
Za pol leta.....$3.00 "
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
"i ii ii .......
TELEFON: CORTLANDT 2876.
List slovenskih delavcev v Amerik!.
The largest Slovenian Daily in* I	the United States.
□ Issued every day except Sundays n and legal Holidays. 75,000 Readers.
Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 19. — ŠTEV. 19.
NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 23, 1925. — PETEK, 23. JANUARJA 1925.
VOLUME XXXm — LETNIK XXXIII.
LAŠKI FAŠISTI SO SKLENILI
DOGOVOR Z JEZUITI
Za bojem, katerega so napovedali fašisti prostozidarjem, tiči baje dogovor z jezuiti. — Francosko gibanje a la Mussolini se je pričelo aktivno organizirati, z odobrenjem številnih škofov. — Papežev državni tajnik pa je mnenja, da je vojna proti prostozidarjem dvorezni meč.
Poroča Kajetan Dunbar.
PARIZ, Francija, 22. januarja. — 2e več tednoV ni doživela Italija takega navideznega miru kot ga uživa sedaj. Poslanska zbornica se je odgodila in opozicija je bila enostavno oropana svojega časopisja. iTa mir pa le pokriva globoki nemir, ki obstaja v izvanrednem političnem položaju.
V prepričanju, da so informacije, katere sem dobil iz zanesljivih italijanskih virov, verodostojne, bom obrazložil naslednjo verzijo enega zadnjih manevrov ministrskega predsednika Mussolini j a, manevra, ki je v veliki meri prispeval k ustvarjenju sedanjega položaja.
Soglasno s to verzijo tiči za vojno Mussolinija proti italjanskim prostozidarjem sporazum z jezuiti in drugimi konservativnimi silami katoliške cerkve. V povračilo so konservativni elementi v katoliški cerkvi obljubili fašizmu moralno pomoč Vatikana in posledica tega je bila, da so zrli katoliki vsepovsod s prijateljskimi oč mina organizacijo Mussolinija.
Jezuiti podpirajo francosko fašistovsko gibanje, katero se je pričelo aktivno organizirati z odobrenjem številnih francoskih škofov. To nudi jezuitom pomoč proti demokratičnim verskim redom ter daje Mussolini j evi vladi nov rok življenja in sicer radi uspeha njegovih idej v Franciji ter možnosti strmoglavljenja Herriotove vlade, katere italijanski diktator osebno ne mara ter ji ne zaupa.
Vsled tega so obrača boj tako proti prostozidarjem k of proti tlemokrtft ično soeijalistienim tendencam v katoliški cerkvi.
Mussolini, ki se j«' vedno zavedal važnosti utrjen j a svoje sile potom prijateljskih, čeprav neofieijelnih stikov z Vatikanom, se je dolgo upiral ponudbi jezuitov. 1'pal je izvojevati bitko na lastno pest.
Fašistovska nasilja proti katolikom v številnih delih Italije so vzbudila ogorčenje liberanih prelatov kot je naprimer kardinal Maf-t'i. Nožna prigovarjanja novega ministra za notranje zadeve, Fe-derzonija, pa so izpremenila naziranja Mussolinija. Federzoni je pa velik občudovalec jezuitov ter unet katolik.
Mussolini je najprej nehote pomagal jezuitom, ko je pričel govoriti o možnosti boljševiške revolucije ter rdeče zastave. Papeža so pregovorili, da je oropal Don Sturza, voditelja katoliške stranke in krščanskih socijaiistov, vseh političnih aktivnosti.
I>on Struzo je sedaj v Londonu, in Mussolini nikakor ne dopu-< sti, da bi se vrnil domov. Ker je izginil s površja Don Sturzo, je bilo fašistom mogoče razbiti katoliško stranko v več sovražnih skupin.
Jezuiti so upali, da se jim bo posrečilo popolnoma uničiti liberalni element krog papeža s pomočjo Mussolinijeve vojne proti prostozidarjem. Vatikan se boji prostozidarjev, posebno pa lož v Italiji in Franciji.
Pri tej točki pa so bili jezuiti ustavljeni, kajti kardinal Gaspar-ri. papežev državni tajnik ter eden najbolj pretkanih živečih diplomatov, ni pustil, da bi mu natresli peska v oči s pomočjo prostozi-darske afere.
Obsodil jo akcijo Mussolinija, ko je skušal uničiti prostozidarje potom zakonodajo proti tajnim družbam. Kardinal je zaupal nekemu lajiku: —
"Zatrtje lož po celi Italiji, je dvorezen meč. Fašizem ne bo večno trajal in ko bo izginil, se bodo vrnili pristozidarji, da. se osve-tijo. Prve žrtve bodo naše katoliške kongregacije v Italiji in Franciji. Posledico toga bodo obžalovanja vredne za ^katoliško cerkev po vsem svetu.
Prostozidarji so za enkrat opustili svoj protinaskok na vlado. I pali so. da bo zmanjšana vrednost denarja spodila Mussolinija iz vlade. Krajevni bankirji pa izjavljajo, da se bo vojna na valuto kmalu zopet pričela.
Odlična oseba, involvirana v to, je manager Banca Commercia-le, Tieplitz. Ta zavod je eden resnično velikh bančnih podjetij v Italiji. ^ Mussolini ga je preje sovražil ter rekel povsem javno, da mu je žal, da ni dal ustreliti bankirja takoj po uspešno zavrženi 7a-šistovski revoluciji radi njegovega židovskega pokol en j a ter ultra-germanskih simpatij.
Pozneje, ko je skušal utrditi svoje stališče s tem, da je posojal denar manjšim državam, pa se je Mussolini sprijaznil s Tieplitzem, pa sta se zopet sprla, ker je ministrski predsednik očital bankirju, da financir apolitične sovražnike fašizma. V zadnjih par dneh se vprašujejo na borzi, če bo vprizoril bankir napad na liro v namenu, da strmoglavi Mussolinija ali če bo prepustil to delo inozemskim om, ker je hotel flotirati poljsko posojilo v Italiji. Pred kratkim
ALBANUA JE POSTALA REPUBLIKA
RIM. Italija. 22. januarja. — Albanska narodna skupščina je 'izdala proglas, v katerem prti glasa deželo za republiko.
Bolgarski min. predsednik o protiboljševiški ak-• ••
Cljl.
SOFIJA, Bolgarsko. 22. jan. — Danes je govoril pred sobranjem min. predseddik Tankov ter odločno poudarjal, da jo treba po vsej deželi uvesti odločno proti-boljševiško akcijo. Pri iztrebljenju boljševikov mu bosta pomagali tudi Romunska iln Jugoslavija.
Morilca osmih oseb so obesili.
WASHINGTON. D. C., 22. jan. Tukaj so obesili zamorca Ilerber-ta C'<vpelaiida. ki je bil spoznan krivim, ker je leta 191S ustrelil dva policista. Morilec je baje povedal v ječi nekemu zamorskemu časnikarskemu poročevalcu, da ima na vesti umore osm(Lh oseb.
200,000 nemški vojnih vdov se je zopet poročilo.
BERLIN, Nemčija. 23. jan. — Nad d vest o tisoč nemških žena, ki so izgubile svoje može v vojni, se je zopet poročilo. Vedno jih je pa še 336,000. ki čakaj« ugodne prilike in pripravnega moža.
ROBERT FARINACCi BO
NASLEDNIK MUSSOLINIJA
V slučaju, da hi Mussolini odstopil kot italijanski ministrski predsednik, bi postal voditelj fašistov Robert Farinacci, ki je še bolj zagrizen kot je njihov sedanji glavar.
PARIZ, Francija, 22. januarja. — Tukaj pričakujejo, da bo sledil Mussoliniju Robert Farinacci, "tiran iz Cremone". Radikalni list Quotidien ga i-menuje "sijajnega pustolovca", brezobzirnega, a z najbolj vročo glavo v fašistovskem svetu.
"Nobeno nasilje tii preveliko zanj," nadaljuje list. "On terorizira republikance, socijaliste, demokrate in katolike ter sploh vse, ki odklanjajo dikta-torstvo črne srajce. Ko je bil socijalistični poslanec Matteotti umorjen, ko so drugi fašisti omahovali, ni storil on ničesar sličnega. Prosil je, naj se mu poveri obrambo Amerig oDuminija, glavnega zavratne-ga morilca, — ne da mu pomaga uiti vislicam, temveč da poveliča njegov zločin.
"Ko je Mussolini, vsled strahu ali hinavščine, obljubil senatu povratek k ustavni vladi, je pričel Farinacci dne 2. marca preteklega leta v Cremoni s kampanj p za drugi fašistovski pohod proti Rimu."
Glasi se, da se Mussolini zelo boji tega svojega vročekrvnega pristaša.
LONDON, Anglija, 22. januarja. — Skrivnost, ki obdaja objav-ljenje slavnega zaupnega memoranda Cesare Rossija, prejšnega fašist o vskega načelnika tiskovnega urada, v Corriere della Sera v Milanu, je bila pojasnjena iz vira, ki je ponavadi dobro informiran.
Kopijo tega memoranda jo kupil neki italijanski bankir v Parizu t^r jo izročil lastniku Corriere, ki je edeu njegovih najboljših prijateljev.
CEGILU NE UGAJAJO
P0RTERJEVE 0BD0LŽLTVE
--1—
Lord Cecil, načelnik angleške delegacije na opijski konferenci, je rekel, da so obdolžitve Porterja "surove" in prostaške. — Ogorčen je nad ameriško insinuacijo angleške nevere v pogodbo.
2ENEVA, Švica, 22. januarja. — Lord Cecil je zopet pridobil tla, katera je izgubil v ponedeljek na tukajšnji mednarodni opijski konferenci in sicer s pomočjo drugeg agovora, v kojem je odgovoril ril ameriškemu kongresniku Stephen Porter ju iz Pennsylvanije. Porter je dolžil lorda Cecila, da obrekuje Združene države ter namignil, da ni Anglija pošteno izvedla haaškega dogovora.
Angleški delegat je ogorčeno zavrnil to insinuacijo ameriškega delegata. V prepričevalnem in odkritosrčnem govoru je trdil, da je Anglija nepresklicno proti ameriškim predlogom glede zatrtja kajenja opija. Namignil je, da bo njegova delegacija zapustila sedanjo konferenco, če se bo skušalo razpravljati o odredbah, katere naj uveljavijo dežele Daljnega iztoka, da za trejo kajenje opija.
Po tem in drugih govorih se je konferenca odgodila do sobote In delegate sta ob istem času navdajala Optimizem in pesimizem. Vsi
delegati so pristali v odmor v upanju da se bo med tem časom izdelalo kak kompromis potom privatnih razprav.
Ameriški program zahteva skrčenje kajenja opija za deset procentov vsako leto. vsled česar bi "bila v desetih letih ta škodljiva na vada iztrebi jena.
Jasno pa je da je prepad med Amerika ne i in Angleži nepremostljiv.
Mr. Porter, ki je privolil v od-mt»r, je označil položaj skrajno brezupnim.
V svojem nagovoru je prosil
Finančni minister de Štefani dolži ameriško časopisje radi padanja vrednosti lire. Nekemu Amerikancu je rekel: _
"Skrajno sem nezadovoljen z ameriškim časopisjem.?
Očividno pa je bil presenečen, ko se ni pričel dotični Amerika-nec tresti od strahu.
Ta dogodek kaže samopašno stališče kabineta napram časnikarjem in njegovo velikansko izjalovljenje, kadar ima opravka z ino-zemci. Pred kratkim uvedene časnikarske omejitve so uničile tova-rišijo, ki je preje obstajala med italijanskimi in inozemskimi časnikarji.
Pripomb amerišrih časnikarskih poročevalcev se ne sporoča le na skrivnosten način italijanskemu zunanjemu uradu, temveč se tudi potikajo naokrog provokaterski agenti, ki pripovedujejo ameriškim, angleškim in francoskim časnikarskim poročevalcem čudovite povesti v upanju, da jih bodo poročevalci pbtom kabla sporočili svojim listom ter nudili Federzoni-ju, ki je dosti nestrpne j ši kot Mussolini sam, priliko, da jih izžene iz dežele.
V današnjih dneh ne zaupa nikdo svojemu najbližjemu sosedu. Poročevalci dajejo svoja pisma na pošto daleč od okrajev, kjer se made časnikarji ter uničujejo vsa kompromitujoča poročila, ker so povsod nastavljene pasti
Lord Cecil konferenco naj ne razlaga napačno njegovih besed. Rekel je. da je govoril v najstrožji zavesti dolžnosti kot angleški podanik ter kabinetni minister.
Opravičil se je za napake v pondeljek ter pojasnil, da bi s*, nikdar ne udeležil puhlih natolcevanj na naslov Amerikanc? katere smatra ideailstom kot jih nima nob.m drugi r.arad. Reke1, je. da priznava njih t;globoki odkritosrčnost"', a kljub temu jf izjavil. da jo njih program nepraktičen.
Zavrn'1 je namigavauj \ da vodijo Anglijo v. svojem nasprotovanju preti ameriškim načrt oni za stopnjevalo iztrebljenje kajenja opija izključno le kramarski motivi. Rekel je, da ugovarja Anglija tem predlogom raditega. ker ve, da ne bo ameriški načrt delo-umazane vrste.
"Tak obdoizitev smatram za ze-'.o prostaško. Če bi bila osebna, bi vzel svoj klobuk etr takoj odšel. Ne bom pa svetoval svoji vladi, naj stori to, dokler so na tehtnici stvari, ki pomen ja jo toliko za človeštvo.
"Ozračje Ženeve", — je nadaljeval. — 4*je biio vedno, da se noJcolje naeijonalistične aspiraei-je ter doseže (poštene, nepristranske dogovore. Ta konferenca pa je degenerirala v rivalstva. j\Li vsi smo zastopniki suverenih držav. Noben ni pripravljen podrt-diti se nadvladi drugih. Uspeh more roditi le soglasen dogovor, ne pa večinsko glasovanje", val, da, bo imel za posledico povečano tihotapstvo in nepestavno trgovino z op«ijem in še več, povečano kajenje opija.
Dostavil je. da obžaluje potrebo odgovora na "javne obdolžitve", da je Anglija popolnoma omalovaževala svoje mednarodne obligacije na temelju liaaške konvencijo.
Rekel je:
"Pravijo, da smo snedli svojo dano besedo, in. da smo skušali izogniti se svojim obligacijam. Noben član dežele, ki rešpektira samo sebe. ne more dovoliti, da bi se jo dolžilo, da je ignorirala slovesne pogodbe radi administrativnih ali finančnih pomislekov
SENATORJI ZAHTEVAJO
PODROBNE INFORMACIJE
Senatorji hočejo dobiti vse podrobne informacije glede pariškega dogovora. — Nasprotujejo tudi polnomoči predsednika Coolidge-a. — Člani komiteja za zunanje zadeve izjavljajo, da so bile ameriške tirjatve skrčene, a Hughes je rekel, da ni involvirana nobena modifikacija.
Poroča Charles Mchelson.
WASHINGTON, D. C., 22. januarja. — Državni tajnik Hughes je bil pozvan, naj preskrbi senatu besedilo pariškega dogovora, vsled katerega bomo soudeleženi pri letnih izplačilih na temelju Dawe-sovega načrta, ter vse nadaljne informacije glede postopanja in pogajanj, na temelju katerih je bil sklenjen dogovor.
To zveni sorazmerno pri prosto. onstran te izjave leži neizmerna džunglja možnih komplikacij, z vprašanjem vred. če ima sploh predsednik polnonioč pogajati se glede takega dogovora o ameriških tirj.it-vah. brez privoljenja in nasveta ameriškega senata.
To to«'-k o so poudarjali v razpravi senatnega komiteja za zunanje zadeve. Očividno ni bil nihče na jasnem glede tega, — a gladilo se je, da so bile tirjatve skrčene od tristo do štiristo milijonov.
Državni tajnik Ilughes je ugotovil, da niso bile tirjatve skrčene in da se ni v kabelskih sporočilih, ki so prišla tekom pogajanj, niti z eno besedico omenilo. Senatorji pa pravijo, da treba le vzeti svinčnik v roko in izračunati skrčenje.
V prvotni določbi se je glasilo, da bo dobila Amerika v dvanajstih letih $250,000,000 za svoje okupacijske stroške v Xemčiji. Xa temelju pariškega dogovora pa se bo raztegnilo plačila .preko dobe pot in dvajsetih let. Vsled tega se bo takrat vrednost ameriške tirjatve glede okupacijsko stroškov skrčila na $175,000.000. Co se poslužimo iste aritmetike pri svoti $350,000,000, katero jo prisodila Ameriki komisija za mešane tirjatve, dobimo svoto približno $200,000.000. %
Na ta način je mogoče izračunati, da>bomo dobili več sto milijonov dolarjev manj kot pa smo upravičeni dohiti jih.
Xa temelju teh računov jo nastopil senator "Walsh iz Montane pred senatnim komitejem za zunanje zadeve ter povdarjal. da se je tirjatve ameriških državljanov skrčilo brez njih privoljenja. Glede vladne tirjatve. tikajoče se okupacijskih stroškov pa se izjavlja, da je tudi ta tirjatev briga celega naroda, kojega denar je bil izdan, da se plača račune ket so prišli. Vsled tega ima le kongres, ki zastopa narod, pravico sklepati kompromise glede dolga.
Senator Iliram Johnson je sprožil zadevo v komiteju za zunanje zadeve z enostavno resolucijo, v kateri poživlja državnega tajnika, naj izroči besedilo dogovora. Senator liorah, načelnik komiteja, je hotel dostaviti tej resoluciji določbo, naj nudi državni department tudi vse podrobne informacije glede reservacije, katero je predlagal poslanik Kellogg, a jo umaknil vsled ugovorov francoskega ministra Cle-mentela ter angleškega finančnega minstra Winston Churchilla.
Senatorja Pepper iz Pennsylvanije in "Willis iz Ohijo sta bila mnenja, da je predlog Boraha preveč sa mola sten, in Pepper je sestavil alternativni amendment, ki je bil sprejet. Ta amendment vključuje duševno reservacjo, da se bo zahtevalo še bolj podrobue informacije, če bi ne bile prve popolnoma zadovoljive.
Miljonarski slepar ujet.
Včeraj so arettirali Anstina Montmomerv-ja, ki jo leta 1922 s svojo banko osleiparil razne lali-koverneže za tri milijone dolarjev. Postavljeni je bil pod varščino $150.000.
Chapman je zopet na varnem.
ATLANTA, Ga., 22. januarja. Znani baoidit Gerald Chapman, ki je pred 22 meseci od tukaj pobegnil, se zopet nahaja močno zastražen v tukajšnji jetnišnioi.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes bo naSe cene sledefe* JUGOSLAVIJA:
,1000 Din. — $17.40 2000 Din. — $34.60 5000 Din. — $86.00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot en tiso« dinarjev rafcmame »osebej
IS centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte ln izplačuje "Poštni Čekovni
I	ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE.
i 200 lir .......... $ 9.40 500 lir.......... $22.50
300 lir.......... $13.80 1000 lir..........$44.00
Pri naročilih, Id znašajo ma*£ kot 2M lir računamo posebej po Iff eentov za poštnino in drage stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditom banka v Trsta.
Za poSiljatve, ki presedajo FETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOO LIR dovoljujemo po mogočnosti fie poseben popust. Dinarjem ki liram sedal >; is tega raslega nam al
- poceni tistega dne, ko aam pride mliiH denar v roka.
POŠILJATVE PO BRZOoAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO !?
najkrajšem Času teb baCunamo za stroške ti.
i
Denar nam Je poslati najitlje po New York Bank Draft.
Order ali po
FRAKX BAKSKK STATE BANK
82 Cortlandt Street,	Jgwm York, N. T.
Telephone: Cortlandt 4MT.'
BfiftfTllnlr? SfccX
-. . - J&iri .V if
mam
»jdžiŽSsŠ^-a^i-.-, j&MfMH
.wr

■jm t

GLAS NARODA. 23. .TAN. 1925.
r
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, president_Louis Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NARODA "Voice of the People"
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za ctlo liia velja list za Ameriko
in Kanado .......................... $6.00
Za pol leta ............................ $3.00
Za četrt leta .......................... $1.50
Za New York za celo leto____ $7.00
Za pol leta ..............................$3.50
Za niozemstva začelo leto .... $7.00 Za pol leta ..............................$5.50
želi. Ako nisi državljan, tudi psa oe smeš imeti; ti ga vzamejo aH" ustrelijo.
Zima je prav unila, mraza ni, j hudega snega sedaj ni nič. Dvakrat je že padel, pa izkopoil* v par dneh.
Tukaj je .sedaj sezona za lisice. Kaj takega še nisem videl v nobeni deželi in je res zanimivo. Zberejo se moški na konjih ter naredijo ikolekto. Lisica stane petnajst dolarjev in jo imajo zaprto v škatlji. Nato jo izpustijo. Po petnajstih minutah izpuste pse in gonijo lisico tako, da jo izmučijo. Potem jo s konji obkolijo, da jo -kateri vjame, to pa seveda.
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spreniembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
GLAS N A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876.
ZNAMENJA KORUPCIJE
Ni doleo Te*ra. ko -m) dokazali governerju neke osrednje državi'. da je p< milošeal zločince, obsojene na daljše zaporne kazni, se-veda. če so mu dobro plačali.
V.. pomilošr-enje je dobil ponavadi od petsto do štiritisdc dolarjev.
I'o časopisju je tedaj precej završalo, sedaj pa že vse trdo-vratno movi o t-m. Kadar je v zagati kak višji gospod, ni navada ji se tudi ne sme preveč obširno poročati.
Sedaj je pa že <lrugi na vrsti.
V	državi New Jersey je povzročil veliko prahu butlegarski
proces.
\""ki katoliki duhovnik je presenetil butlegarje pri delu.
Ponujali >o mu tisoč dolarjev, če bi molčal, on se pa m zmenil,
sel je ter javil.
k"t znano, je država New Jersey najbolj mokra izmed vseh osenrnštirides -tih držav.
Frebivalstvo v splošnem noče ničesar slišati o suši.. Doslej je bil še vedno izvoljen tisti kandidat, ki se je zavzemal za mokroto, pa naj je bil demokrat nli republikanec.
Največji nasprotnik suše je pa brez dvoma sedanji zvezni senator Edwards, ki je bil zaradi tega svojega stališča že dvakrat- izvoljen governerjt m in končno zveznim senatorjem.
V	svoji platformi ni imel ničesar drugega kot geslo: "Jaz sem P rot i proliibiciji in bom proti nji do zadnjega dihljaja".
Suhači so uverjeni. da ne morejo ničesar opraviti, dokler ne spravijo Edwardsa s poti.
In tako se je zgodilo, <la sta pred par dnevi pričala dva prehi-bicijska agenta, da se je Edwards dejanski udeleževal trgovine z opojnimi pijačami in pri tem dedal lepe <Tobieke.
Nihče ne bo rekel, da se sme prohoibieijskim agentom vse verjeti. Človek, ki -prejme tako službo, že po n aft ur i ni dosti prida.
Prav lahko je pa res. kar sta agenta izpovedala.	v
Edwards, ki pozna politiko svoje države bolj kot vsak drugi, se je najbrž res vmešal v trgovino z žganjem.
Kjer se vse ljubi, tudi zvezni senator ne more sovražiti. Kjer vse kupčuje s pijačo, tudi zvezni senator ne bo držal križem rok.
Obtožbe, dvignjene proti Edwardsu. so najbrž na trdni pod-
lagi.
Zvezni senator se pa vsledtega ničkaj ne razburja. Ostal je v AVashingtonu. udeležuje se senatnih sej ter se norčuje iz svojih tožnikov.	*
Morda je zato tako brezbrižen, ker ima čisto vest? Morda je pa prepričan, da se njemu kot senatorju, ne more dosti zgoditi, četudi brio resnično vse. česar so ga obtožili.
Najbrž ve dosti "mokrega" o svojih "suhih vsledtega brezbrižno krohoče.
V velikem močvirju newjerseyske politike bo kmalu postalo jako živahno.
če jim poprej-v kako luknjo ne uide. Tako se ponavlja njih šport večkrat.
Seidaj pa naj za enkrat zadostuje. Samo še malo vprašanj^-: Ka j pa Peter Zgaga, ki tako možato pove? Kar srce utripa, ko čitam njegovo kolono. Kaj pa ,ie s Ku Klux KlanomNi bilo že dolgo nič poročanja. Morda je to društvo razpušeeno ali je razpadlo.
Sedaj pa vsem naročnikom in čkateljean lep pozdrav, tebi Glas Naroda. p'a že»!im mnogo novih na roenikov in predplačnikov.
S pozdravom
John Ulieh.
Jugoslavia irredenta.
tovariših in se
V Solkanu
zavrača občinski komisar, domačin, pristaš fašistov, slovenske vloge, kr so pisane " in lingua straniera*' {v tujem jeziku). "V slovenskem Solkanu je slovenščina tuj jeaik! Tako učijo fašisti. Solkanci zahtevajo občinske voh-tve.
Ob novem letu.
Tržaške "Novine" pišejo k novemu letu: Novo leto nam ne ob-ljirblja nič dobrega ali ugonobilo nas ne bo, kajti stvar, za katero se borimo, je pravična in sve. ta. En predpogoj za uspešnost našega boja proti krivici pa .v in bo ta^le: složnost in edinost v našem taboru. Slovanskemu ljudstvu v Italiji gre za življenje. Zato pa zagresa zločin, kdor v teli težkih trenutkih razdira nase vt-ste . . .
Radi nesrečne ljubezni se je zastrupila
•v Trstu šivilja Natalija Kozman. ^Zastrupila se je na ulici Fabric Severo.
Posestvo bivšega nadvojvode Karla' Štefana v Velikem Lošinju.
Bivši nadvojvoda Karel Štefan se trudi, da bi si obdržal svoje lej'O posestvo v Velikem Lošinjii, Italijani pa si prizadevajo, da bi dosegli pri rimski vladi, da bi prišlo posestvo v last občine. Nadvojvoda si je znal svoj čas kupiti zemljišča zelo poceni, na kar si je uredil krasno posestvo z divji im parkom.
Po paragrafu 208 saint germ ain-ske pogodbe je bil proglašen st-kvester nad imetjem nadvojvode. Karel Štefan je po svojem zastopniku na merodajna mesta poda! dokumente, iz katerih sledi, da je bila last nadvojvode v Velikem Lošinju izročena kot dota hčeri njegovi, nadvoj.vodinji Eleono-ri. ko se je poročila z nekim Nemcem Klossotm, ki je pa italijanski državljan. Rekurz nadvojvode je bil sicer odbit s strani italijanske oblasti, ali stvar še ni definitivno dognaita.
\Trsrtu ? Društva se pač ne smejo prenaglo osnovati, marveč treba skrbeti tudi iza to. da ljudstvo razume zadružništvo in poslova. nje mora biti previdno in čisto, primerno po gospodarskih razmt-rah! Baderna daje zadosti poduka zadrugarjem»
Samomor.
V Godoviču nad Idrijo, se je obesil 34-letni posestnik Anton Vidmar, baje radi družinskih razmer.
Prepovedani so živinski sejmi v
goriškem okraju, ker se je pojavila med živino nevarna bolezen.
*
Ponesrečil se je
na Mangartu 2~>letni Anton Klik, ki je šel na lov s tovarišem Mat. St ru kij em. Padel je v neko dobi-no in se ubil. Našli so ga po dolgem iskanju in prinesli v Log.
Gledališče v Idriji.
Idrija ima svoje gledališče še izza časov Marije Terezije. Bilo je več dob. ko je idrijsko gledališč rzborno uspevalo, pa tudi pr> vojna je bilo živahno razpoloženje za gledališke predstave. Ita-
D
opis.
Ker ravno
naročnino za
vino in ovčjereja Narodnosti je pa večina že tukaj rojenih Angležev, tudi nekaj Poljakov, Hrvatov. Slovenec seta edino jaz.
Waynesburg, Pa.
pošiljam celoletno Glas Naroda, vam hočem napisati par vrstic iz nasi I-bine Waynesbarg, Pa. Mesto, Morda jih je več, pa nisem prišel št'*jvi približno 15 tisoč prebival-i z drugimi v dotiko. cev In je farmar.sko mesto. Indu-* Tukaj se dela dosti na dežef-strij tukaj ni. Največ se dela pri nih cestah. (Štete road). Sedaj so P i u Napeljane imajo cevi milje to delo zaprli za nedoločen čas Iv milje daleč po deže-hi in vidiš tu do spomladi. Jaz delam za S. J-in tam, kako piuupajo sesalke j Groves & Sons Co., ki ima tukaj plin iz zemlje. Baje delajo gaso-|5 milj betot&ke ceste za delati, lin iz plina. Sedaj stavijo eno ma-;Plača na cesti je od 4 dolarjev do lo novo tvornieo za izdelovanje 'deset,- dvanajst dolarjev na dan. ga/olina. Zaposlenih je kakih tri- Družba ima zaposlenih od osez&.
sto delavcev.
Je tudi nekaj pr emogoro vo\, pa so večina brez pomena. Znabiti dela v vsakem kakih petindvajset ljudi, tako da ga kopljejo največ za domačo uporabo. Železnica, ki vozi v mesto Waynesburg je od AVash ngtona. Pa. pa do Waynesburga ozkotirna, ter je samo za prepeljavo živine in drugega blaga. Osebni vlaki za potnike ne vozijo.
ji se največ pečajo z ži-
deset do sto mož.
(Zveznemu senatorju drŽave New Jersey očitajo, da je pri eni sami priliki zaslužil s prodajo žganja nad trkLsoč do-larjev.
To navsezadnje na lepo od njega.
Kot zvezni senator ima možak lepo plačo in še nebroj drugih postranskih dohodkov.
M ari bi prepustil svoj delež pri prodaji pijače trem kot ličarjem, katerim slaba prede, ker je v sedanjem času prevelika konkurenca.
V New Jersey so jih tako pritisnili. da ne dobe več kot po pet
dolarjev za galono.
★
Včeraj sem nekaj omenil o civilizaciji. Čitatelji naj mi dovolijo še eno pnLpoinbo.
iz zadnje statistike je razvidno, da je bilo lau.sko leto v Ameriki linčantih samo šestnajst oseb.
Pa naj kdo reče. da nismo kulturni in civilizirani!
Le ]>omi*lite. samo šestmaj^t oseb je bilo linčanih! Ko bi jih 'bilo lahko na stotine in stotine.
Novice iz Jugoslavije-
Nesreče na železnicah.
Na novega leta dan. okoli pol 2. popoldne, je skočil na kolodvoru pri Zagorju proti Ljubljani vozeči tovorni vlak s tira, pretrgal dve tračnici in tako zastavil pot drugim vlakom. Vsled močnega sunka se je pokvarilo tudi nekaj vagonov, človeških žrtev pa ni bito. Škoda je samo liiaterijalna. Delavci so Mpravili tračnice kmalu v red in se je mogel promet* vršiti zvečer že pojxilnoma redno.
V Novi Gradiški sla na Silvestrov večer trčila dva tovorna vlaka. Človeških žrtev ni bilo. pač pa je bil ustavljen redni železniški promet.
Na postaji Snnja se je na novega leta dan osebni vlak zaletel v in ki rezervni stroj, ki se je prevrnil. Druge škode ni bilo.
Na železniški progi Rihač-Bosanski Novi se .je na novega leta dan pripet ill a nezgoda, ki bi bila lahko imela usodne posledice. V romantičnem nunskem defileju je s .strmega pobočja padla velika skala na progo ter razrušila več metrov proge. K sreči je čuvaj t<> pravočasno opazil ter ustavil vlak.
toženci priznavajo, da so odpravljali materija 1 z nekdanjih bojišč, trde. da so imeli zato neko dovoljenje. Sedaj gre zato. tla se do-žene. kakšna so bila ta dovoljenja in kdo .jih je izdajal.
\ neki družbi so se pogovarjali	„„ . . . , _ . .
1 6 . Napad na ministra dr. Drmkovica o vsem mogočem. Seveda, tudi o
zakonu. Pa je rekel pameten in previden možak:
"Pravijo, da se zakoni oklepajo v nebesih".	v Navzoč je bil pa tudi advokrat. ki je odvrn.il: 4"Dobro. Velja. Zakona se torej sklepajo v nebesih. In če se zakoni sklepajo tam zgoraj. zakaj bi se tudi ločitve zakonov ne mogle v"nebesih vršiti?"
Možak je nekoliko pomislil ter odvrnil:
4'Pri ločitvi zakona je treba tudi advokata. Glavo stavim, da ni v nebesih nobenega".
Država Teaxs ima sedaj žensko za governerja.
Opozicijonabii tisk je otvorii pravi topovski ogenj proti ministru dr. Drinkoviču ter ga obtožuje. da je izdal interese hrvatskega naroda, ker je p ulpisal oIj-javo o raizpiLstu 1IRSS. Med fana-t č:iimi Hrvati >e je naše! človek, ki je na podlagi t• -1 ■ huj>kajočili člankov te dni opoldne v Reogra-du pri obedu skušal dejansko napasti ministra dr. Mate Drinkovi-ča. Vpf»kojeni uradnik Fer«lo Turi tovič iz Vinkoveev se je približal pi-? obedu v restavraciji ministru dr. Drinkoviču ter tra vprašal. če je podpisal objavo. Mini--t -r je to potrdil. Na nadaljno vprašanje: "Zakajje minister
Neprijetno darilo.
Generala Ilefebreja. vojvoda danskega, je ]>riŠel obiskat prijatelj izza mladih let. ki ni mogel prikrivati zavisti nad častmi in bo gastvo. ki -i jih je pridobil vojvoda vsled mnogih zmag v vojski, da >i je bil rojen v borni kmečki hiši. Vojvoda mu je odgovori; "O prav rad ti prepustim vse to za i-stti eelio. za katero sem jaz pri-dobtl. Pojdiva na vrt. Tam se boš šetal pol ure. a jaz bom ukazoval samo oni ^totniji vojakov, da bodo na te streljali, d očim je naun-streljalo več stotnij. Ako ne boš ustreljen, dobiš vse moje nje > častmi \-red."
premoze
j mimo odgovoril: "Kot Hrvat \
lijanska oblast je zaprla Pedali- r P(Xsledica te^a da ' ^ interesu hrvatskega miroda". Na-
šče in ustanovila delm-anje čital- ""Ti '"i .	™ * P jC ^^
manj besede kot so jo imeli do- hi ministra udaril p<» glavi. Mini-
Inice. V gletlalrškem prostoru so nastanjeni tuji delavci. Te dni je imel "Circolo di Idria*T predavanje. na katerem je povedal pred- -i	. .	. . „ 7 -, , . , . 1 , inik MussoSini se je zvezal z jezul se<lnik Galzigna, da je "Cireolo" -
stavil pri oblasti potrebne koV?v-! ke. da se gledališče vrne svojemu namenu, in upati je. da se to doseže. Seveda ne sme gledališče v	* služiti italijanskim predstavam, j Statistika je dognala, da je v ker za te ni občinstva, ampak na-i Ameriki skoraj devetdeset tisoč daljuje naj se v gledališču brez] butastih ljudi.
\-sakega vzroka prekinjeno prej- i ^ to število pa seveda niso šnje delovanje.	| všteti tistii. ki so mutasti oziroma
bi pravzaprav morali biti, pa vsi..
sedaj.
★ - : Italijanski ministrski predsed-
ti. C'e ta zveza ne bo zadostovala, se bo še s frančiškani zvezal. Glilia vkup štriha.
vojo obrambo potegnil in tako oplašil napako takoj uslužben-prijeli in ga o.]-
Predavanje o jugoslovanskem pesniku Ivo Vojnovoču, !
katero je imel v Trstu pred kratkim prof. Urbanaz-Urbani, je poteklo sijajno.
Predavanje je bilo zelo zanimivo in krasna slika pesnikovega življenja in delovanja se je vce-
Pred kratkim so poslali iz Ve [pila številnemu občinstvu globo-likega Lošinja v Rim v tej stvari \k° V sp0min- Takih Wed^ani novo spomenico, s katero se zno-| f treba' da Se Itali-iani	^
va nrgira rešitev v korist občine	aide j snovanju in
in tujskega prometa. Posest nadvojvode v Velikem Lošinju obsega nepremičnin v vrednosti 918,30 lir in premičnin v vrednosti 305.000 lir, skupno 1.223,630 lir.
Prebivalstvo v Trstu
je znašalo 30. septembra lani po uradnih podatkih 246,348. Leta 1900 je bilo v Trstu prebivalstva 178,127. leta 1914 okoli 1. julija 244.655 (regnicolov je bilo takrat v mestu 29.000!), leta 1919 je bilo v Trstu 205.129 prebivalcev, sedaj jih je 40,000 več, ako so po-datki seveda točni. Proglega leta je bilo v 9 mesecih 931 porok napram 1804 ianske^a leta.
V Bademi v Istri
se tako zgradi pot do dobrega sosednjega sožitja!
-----------------w	v 1SU1
Kar se tiče društvenih, zadev, J so bili ustanovili leta 1900
pa ne moram nič poročati. Tukaj je dobro uveijavdjena (Blue law) V nedeljo ne* dobiš nič in tudi premikajočih, slik ne kažejo, ,2a žganjekuhe so trde postave. Jih precej trdo zalezujejo in za doibo od enega do pet let zapirajo.
Nadalje jirti obetajo vzeti državljanstvo ter jih. poslati nazaj v staro domovino.
Tako se godi t tej prosti de-
po gojilnic o in gospodarsko društvo. Namen je bil dober podlaga bila slaba. Posojilnica je bila o-snovana z neomejenim jamstvom, gospodarsko društvo pa z omejenim. Poslovalo se ni najbolje in tako je posojilnica danes na tem. da izgubi okoli 210.000 lir. gospodarsko društvo je v likvidaci-iji že 9 mesecev. Ali bo mogla dati potrebno pomoč Zadružna zveza v.
Strašno maščevanje nad dekletom
V Belfastu. glavnem mestu Irske. se je te dni pripetilo nekaj strašnega. Tri osebe so skušale pr? belem dnevu z avtomobilom odvesti 171etno dekle, ki se je Hzpreha-jalo po malo obljudeni lilici. Trojica je skočila iz voza, pograbila dekle in jo hotela odnesti v avtomobil. Ko je deklica klicala na pomoč in »o prihiteli ljudje, jo je trojica kratkomalo polila z bencinom in zažgala. Dekle je bilo v eni sekundi vse v ognju. Ljudje so ko maj po dolgem trudu mogli udu-šiti plamene. Dekle so s strašnimi opeklinami prepeljali v bolnišnico. Storilci so pobegnili. Očrvidno gre za maščevanje. Dekle je namreč v sodni preiskavi izpovedalo, da jo je neki draguljar dejansko napadel, vsled česar je bil mož ob-
no gobezdajo.
★
Neki nemški iznajditelj je 'iznašel ladjo, ki lahko pluje po morju brez jader, brez bencina in brez pare.
To je vsekakor velika in pomembna iznajdba.
Toda Ameifika jo nadkriljujc.
Amerika ima ladje, ki vozijo izza onega časa, ko je bila uveljavljena prohibieija, brez potnikov v Evropo.
★
Pri nekem društvu v New Yor-ku imajo izbornega nadzornika in pregledovalca knjig.
Vsak račun trikrat preračuna, prodno verjame številkam. Njegove običajne besede so: "Protestiram ! Naj se še enkrat revidira! Naj se še enkrat prešteje!"
Vzemimo, da bo prišel možak nekega dne domov in mu bodo povedali. da mu je žena povila dvojčka.
Prepričan sem, da bo ogorčeno vzkliknil:
— Protestiram! Naj se še enkrat revidira! Naj se še enkrat preste je.
Jutri bo mrknilo solnce, enkrat prihodnji teden pa ameriški kongres.
★
Neki angleški brivec pravi, da i je.v svojih mladih letih včkrat
-u r j<> v >;«niok r«': dalea. katerega ci re-tavraeijr dali policiji.
! ('nrilovič, je bil obsojen na tri dni zapora.
Plcnitelji vojnega, plena pred so v diščem.
Xa beograjskem mestium sodi-šeu se je pričela glavna obravna va v znani aferi z vojnim plenom. O lavna kontrola je tožila ravnatelja direkeije vojnega plena (V-do Gačiča, pnlkovnka Kataniča in š«» nekatere druge, češ da so ne pravilno razdajali materijal tt-r niso vodki i pravilno kontrolo v dobi razdajanja in ekspedicije tega materijala. Razen teh so obtoženi t ml i razni trgovci, kjer so neopravičeno odnašali vojni plen. Vrednosti tega materijala se ceni na 32 milijonov dinarjev. Ob-
Spominska medalja.
Leta 1679 so Danci v. vdliko ob o rožno silo navalili na Hamburg, toda po dolgotrajnem brezuspešnem oblegan hi šo morali zopet o-diti. V spomin na ta dogodek so llambnržan.i dali kovati posebni* medalje, ki -o no^ib- na prvi ^tr;!-ni napis*. 'Danski kralj je bil pred Hamburarmn : o njegovih uspehih govori druga stran." — Drnira stran medalje pa je bila prazna.
Cesanki kušar.
Y otroški vrtec tržaškega predmestja so pridrveli malčki t;-v klicali; "CJospod^'na. zunaj je cesai-ski kušar!" Ko >i gre učiteljica ogledat doseilaj popolnoma neznano žival, zagleda — močerada. Otroci so namreč poznali takratno cesarsko zastavo, ki je bila črna in rumena.
Lov na tigre.
Angleža, ki je živel dlje časa v Indiji, ter se havil tudi z lovom n^ tigre, no vprašali, ali je tak prijeten. Anglež je resno odgovoril: "de to cisto prijeten sport, dokler gonite tigra, toda stvar dobi svojo senčno stran, ako začne tiger vas goniti."
Koledar za leto 1925.
^e nobeno leto nismo Koledarja ako nairlo prodajali kot ga letos skoraj sleherni, ki jra je naročil, am sporoči, .da je ž njim nadvse adovoljen. Vsebuje dosti aktual-dh člankov, lepih povesti ter nasvetov. ki pridejo prav vsaki gospodinji.
Nadalje vsebuje kratko zsrodo-\'ino priseljevanja v zadnjih pet-'esetih letih ter natančno besedilo nove priseljeniške postave.
Globok in mnogo odkrivajoč je fudi Članek "Svet bodočnosti".
Kdor hoče imeti Koledar, naj era takoj naroči.
sojen na 19 mesecev zapora. Sod>-:bnl	kajzerja.
jo, da se je ta draguljar zato tako ^ ve' zaka^ ^^ pripovedu-
strašno maščeval. jf ° tem? Tmel je ^ Priliko> pa ----j if ni izrabil.
rojaki, naročajte se na! Sedaj je težko priti z britvijo 4 glas naroda* največji do kajzerja dn do njecovega slovenski dnfcvnik V vratu. ZDRUŽENIH DRŽAVAH. i
NAJLEPŠA ZAVEST
za vsakega človeka je, ako ima za slabe čase in svojo starost kaj prihrankov. S trdno in dobro voljo si pa to lahko vsakdo omogoči, ako hrani in če tudi pomalem vlaga svoje prihranke v sigurni zavod, kjer mu *'denar dela denar".
Taka prilika nudi se Vam pri nas, kjer sprejemamo vloge na —
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
in jih obrestujemo po
4%
na
leto.
Svojim rojakom smo tudi glede denarnih pošiljatev v staro domovino, kakor tudi glede potovanja radi na razpolago ter jim vsled naših dologletnih skušenj lahko ceno in dobro postrežemo.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York


• " T-^ -'-L--!1.. .... . ■
F. M. Dostojevski j:
Iz spominov mladeniča.
( Nadaljevanje.)
"Ali mi poveste vendar, kaj se tu godi!"' sera zakričal. "Nemara m* int- <•**!<> bojite? Sara vidim ves tukajšnj i nerdd! \ i ste pa^rtorka t etra Lzgubljtaieg«. in blaznega človeka, <*kužen<»ga o<l strasti do te-jra vr.ijra — Blanche; potem je še oni Farneoz, k": tako skrivnostno vpliva na vas. in sedaj mi stavite vrli 11 v.se«ra t»-»ra tako resno . . . vpra>anj»\ j)a bi vsaj vedel, z a kaj ifr->; drugače znorim in naredim k a k'» n:urano«t. Nemara se ]«-. -r imnjeft*' polastit! me s svoje-o-'krit »rčne^tjo? Ali se sploh in o. r< >raanov«uti pred menoj?**
"Jaz z vami ne govOrim o toon. Vprašala ^-ra vas in čakara «<l#o-vora."
"Sevala ubijem." sem vsklik-1 . "kogarkoli iikažete! Ali pa mogli . . . ali mi to r<-t< zapo
v. ste?"
• "MjiH domišijujete, da se va^ usmDiin? Zapoveon, sama pa osta-nt*in na strani. Ali preaiesete to" Toda m*. kako bi mogla! Vi bi si-v.-la ubili na povelje, a potem bi prišli š • mene ubit. ker sem so r>->.m«lila za povod at,i vam."
Kakor da »em dobil udarec po glavi pri teh besedah. Sicor seni smatra! tedaj njena vprašanja do loma za šalo, za izzivanje, dasi se j" nekoliko preresno izrazila; ven daj- -v- m bil pretsenečen. da je tak.-jasiitt [M>ved;i:la, da me ima tako ze 1" v oblasti, da hoče vladati nad jfionoj. in da tako pravi: pojdi a pog;:bu. a jaz ostanem na strani. A' t- ij h' sedali je bilo toliko ciniz-Ma i:i odkritosti, da je po mojem mn< nju presegalo že vse meje. To »••■j. za koga ne Mnatra poteanta-k« m To je že prestopilo meje suženjstva in ničnosti. Tako mnenje pa vzbuja v človeku 710110s. I11 da-s: je bi! najin pogovor grd 111 ne-verojftcn. ini je vendar srce v?-trepelalo.
Naenkrat je prasnila v smeh. Sedela tsva tedaj na klopi pred >-graj očimi se otroci nasproti pro. storil, kjer so se ustavljale kočije in je izstopalo občinstvo v drevored pred vokzaloim.
"Vidite ono tfJsto baronico je vzkliknila. "To je baronica Wurmerhelm. Šele pred tremi dne-Vi je dospela. Vidite njenega moža. dobrega, suhega Prusa s palico v roki? Se sponi m jate, kako nas je pred tremi dnevi ogledoval 7 Pojdite takoj, stopite k baronici, odkrijte se ji in ji reeite kako f raneosko f razo! * *
"Zakaj?"
"Zakl:injali sto se. da bi s/kočili ; Sehlangenberga. da ste pripravljeni za uboj. če vam velim. Na-mesto vseh teh ubojev in tragedij ;e hočem samo na<rmeja.ti. Pojdite brez prigovora. Hočem videti, kako vas baron s palico pretepe.
"Vi me izzivate! Mislite, da ne storim ?"
• '
"Da izzivam f Pojdite, hočem tako!"
4'Dobro, grem, čeravno je to 'rrozna neumnost. Samo da bi ne napravil s te.m neprijetnosti generalu in tudi vami, to vam pravim. Bogme. da ne skrbim zase, ampak *?a vas in za generala ! In zakaj vam je padlo v glavo, da naj raz-žalmi žensko?"
"Kakor vidim, sto samo junak v besedah!" je rekla zaničljivo. 'Oči so se vam prejle s krvjo za-iile. morda vsJed vina. preveč zavetega pri obedu. Menite, da ne vem, da je to neumno in podlo, ter da se general razsrdi ? Samo smejati He hočem. Tločem in ničesar več! In zakaj bi žaiili žensko? f<a.l jr> prej dobite s palico."
Obrnil sem se in odšel molče, da izvršim njen ukaz. To je bilo res skrajna neumnost, tedaj nisem se zna.! izldzati; ko pa sem se bližal baronici, me je nekaj razdražiio
in polastila se me je prava šolar-ska nagajivost. Vrhu tega pa sem bil še silno razkačen, kakor da bi bil pijan.
VI.
Dva dni je že sedaj od onega nenmnega dneva. In koliko krika fin vika, h ritma in šuma! In kakšen nered zmešnjava, neumnost, — m vsega tega sem jaz kriv. Meni samemu ipatsc včasih celo smešno zdi. Pogrniti ne*morem, kaj se dogaja z menoj. Ali sem obsedem ali pa sem skočil s pravega tira in delam neumnosti, dokler me ne zveze jo. Včasih se mi dozdeva, da se mi meša; včasih pa. d'a sem še blizu otroške dobe, šolskih klopi in da se vedem samo kot razpoja-sen in nagajiv šolar.
Tega je kriva Pavlina, le Pavlina ' Nemara bi ne bilo ter šolar-skih nagagivoBti, da ni nje. Kdo ve? Morda sem to naredil iz obujam (saj je že to razmotrivanje sa. m o na sebi neumno!) Tudi mi nt gre v glavo, kaj je 11a njej lepega. Lepa pa je vendarle, prav lepa ! Saj tudi drugim meša glave. Visoka je in stalita. Le previtka Zdi se mi, da bi jo bilo možno v ZA^ženj spraviti ali pa preganiti na dvoje. Stopinjo ima ozko, dolgo in ta mi povzroča muko, pravo pravcato muko: lasje so rdečkasti, oči prav mačje. Ali kako vami zna z njimi gledati ponosno in dost ojansitveaio! Pred štirimi meseci, ko sem ravno nastopil službo, je imela nekega večera dolg in buren pogovor z des Grienxem. In tako ga je gledala^ da sem si pozneje, ko sem se spravljal ^pat. (lomiš! je v al. da mu je pravkar pri solila zaušnico in stoji pred njim ter ga motri ... Ta večer sem si tudi vanjo zaljubil.
(Pride še.)
zra-čase
EvroDsko zrakopovstvo.
Nemška vlada na vse načine podpira nemško koplovstvo, vsled česar je avijatika zadnje jako napredovala. Nemška zrakoplovna industrija obvladuje ves zračni promet v Južni Ameriki. Konkurirati ji zamore edinole Francija, ki pa še nima zrakoplovstva tako dobro organiziranega.
ie-1
Prizadevanje Nemčije <za zrač-jprogah. Na Dan*ki ima obe glavni 110 zvzo s Francijo dobiva zadnje | pmjri Ropenhagen — Hamburg
ča>-e konkretne oblike. Kakor po-ročajo nemški listi, se mudi v Pa-ri;ru zastopnik nemškega Aero-1.lovila, ki se pogaja uspešno z francoskimi zrakopilovnimi druž-bami o ustanovitvi zračne zveze B rlin - Pariz. Ta zračna proga bi f imela »tvoriti začeitkom novega 1' ta. Nemška vlada na vse načine po.lpira svoje zraikoplovstvo, kar je tudi glavni vzrok, da nemška a via J ika zadnje čase tako lepo na-prednje. Neftiška zrakoplovna industrija. ki so jo mirovne pogodbe precej <skrenile, se je vrgla pt» vojni z vso silo na izdelavo promo tnih zrakoplovov rn konstrukcije
progi
in Ko.penliagen — Rotterdam preko Hamburga — Bremena in Amsterdama nemški Aero-Lloyd z dansko zrakoplovno družbo. Tudi pri švedski progi MaSmo — Ilam-bourg igra nemški kapital važno vlogo. Nemci pa niso zadovoljni samo s svojim zračnim prometom v Srednji Evropi, temveč se posku sili letos svojo srečo tudi na progi Angora — Taxigrad, kjer so tekmovali s francosko - romunsko zrakoplovno družbo. Nemška zrakoplovna industrija obvlada danes ves zračni promet v Južni A-meriki. Delniška družba Sociedad Colombo — Alemana de Trans-
CEHOV 0 RIBAH
Ljubljanski dtievnik *4Jutro** je objavil vse podrobnosti glede aretacije jugoslovanskega republikanskega voditelja Stjepana Radica. Možak se je skrival v Pripicevi palači. Policija ga je dolgo časa iskala, pa mu ni mogla priti do živega. Zadnji pogon je bii uspešen. Radie se je skrival v ozki luknji, iz katere so ga potegnili za opanke. Sedaj je v zaporu, pije vino in igra tamburico.
novih motorjev. P^rečilo se ji je JK>m Aero ima tu 'brez Konkuren-] zdela ti motorje S 3 K S. in apar„- Cf. tri pro„e ?ra)di vež te. ki absočvirajo s temi motorii!
1 rajo s temi motor.) •">00 km poleta brez presledka in vieer 100 km na uro. Nemčija je danes preprežena z zračnimi progami, ki se ne omejnjejo samo na njeno ozemlje, temveč jo vežejo tu di z vSfini sosednimi državami. Tako oblavlada transevropska zra čna prometna proga |>ot Monako-vo — Zueraeh — Ženeta. dalj--Fra nkfurt — Nnemberg _ Monako vo z nadaljevaujem iz Mona-kova na Dunaj in v Budimpešto. Severoevro]iska proga skrbi za promet na progi Memeil — Riga— Reva«! — HeisingsfoTs in veže Nemčijo z litovsko Estonijo in Fiin^ko. Nemško ruska zrakoplovna prometna zreea veže Nemčijo s Kovnom, SmolenfikrHm in Moskvo. Nemčija uma arafenc zveize tn-di z \"semi sosednimi državairnJ, z Avstrijo, Švico in Madžarsfeo, ka-kor tudi zrakoplm-no hegemonijo v evropski Rusija. Na progi Ixwi-don—Bremen je udeležen nemški kapijtal pri obeh glavndh mračnih
S to nemško zračno hegemonijo lahko konkurira samo Francija, čije zrakoplovstvo pa še daleč ni tako organizirano, kakosr nemško. l>oslej razpolaga Francija z edino progo Paris — Strassburg — Praga — Dunaj — Budimpešta in Beograd — Carigrad ali Praga — Varšava, Ta proga je v rokah francosko rarmiitoke delniške družbe. Zveza s Car i gradom je bolj manifestacija, nego zrakoplovna proga. V Pragi se ustavljajo aero-pland dnevno .izvtzem nedeljo. Po zimi na tej ;pro.g-i sploh ni proane-ta. Nemci pa letajo na progi Frankfurt—Budimpešta stalno tn celo ponc&i. Francoski -zračni pro meit ima svobodne roke samo hh na Žpaaakem in severni Afriki. fixeza s Parizom je v rokah Imperial Ainays Dtd. Osttale francoske in druge evropske proge so bolj krajevne in ne ograjo talko važne vloge.
Ribe love v oceanih, morjih, rekah, jezerih, ribnikih, a pod Moskvo tudi v lužah in kanalih. Pripomba. Navečje ribe se love v rib-:ih trgovinah. Love se bolj in manj daleč od bivališč, sieer vja-meš lahko za nogo i stanovalko poletenske ville ali pa čuješ best-de: "Kdo vam je dal pravico tukaj ribe loviti? Ali hočete par za 'išnic?" Preden atžcš trnek, je Ireba nataikniti na trnek vabo, ka koršnokoli. *ka!koršne so že rrbe . .. Lahko loviš itnidi brez trnka, ker je to pač vse eno, saj tako nič ne vloviš. Pripomba: Lepe stanovalke poletenskih vil, katere sedeva-jo na bregu s trnkom samo za to. da bi nase obrnile pozornost- ženinov, morejo loviti in brez vAe. Ndepe stanovalke, pa morajo rabiti vabo: sto, dvesto tisoč, adi kaj takega. . . Ko taiko sediš s trnkom, ne mahaj z rokami, ne brcaj z nogami, pa ne kriči, ker ribe ne marajo krika. Dov s trnkom ni nobena umetnost: ako se vrvica ne trese, pomeni, da riba še ni prijela; ko se pa stresa, tedaj pa se vesel*: lotevajo se tvoje vabe. Kadar se pa potopi na dnu, tedaj se ne tnv di preveč, ker ne boš tako ničesar vjel. Tole pripombo našega trah-tata smo izčrpno podali na dnu ni nič ostalo); Prihodnjič si natanc-ho pojasnimo živo Vprašanje, kak-fsne ribe je mogoče vloviti iz kalni, moskovske vode.
&im brez oficielnih plesov.
Rimska aristokracija posebno vatikanska, je zaprosila papeža, naj proglasi sveto leto za leto pokore, v kar je f*ij XI. rad privolil. Rimska aristokracija ne bo vsled tega letos priredila ndkakih oficijeinh plesov, tndi ne dvor m diplomatski zbor.
Ženske duhovnice.
Danski mihister prosvete T>ahle tiamerava predložiti adbornici zakonski predlog, ki dovoljuje ženskam, da lahko postahejo duhovnice.,
V Zagrebu se je 5. januarja odigral politični finale: detektivi sc sa pete potegnili predsednika hrvatske republike izpod postelje,
malega brlogiča, kjer je ležal trepetajo na matraci.
Imeno\-al se je naslednika Mat -je Gubea in predstavljal se je z»a dediča nekdanjih nositeljev hrvatske suverenitete, zmagoslavno e napovedoval vojno Jugoslaviji ter narod pripravljal 11a velika de janja : na žrtve, trpljenja a tudi sigurno zmago. Stjepan Radič je rastel pred svojim ljudstvom in tudi pred Evropo kot nacionalna heroj, kateremu so naivni seljaški poeti pevali himne, vaška dekleta trosila rožice, junak, o katerem je sanjal zagorski kmet, da ga le mo droet zadržuje od najdrznejših de janj. da mu le .treznost brani stopiti na barikade ter na čelu svojih zvestih dvigniti plamenico zmagovite revolucije. A ko je prišel trenutek dejanja — glej Radiča v družbi nočnega lonca, potnega in trepetajočega od bojazni, klavrno figuro straliotepnosti!
Stara in nova zgodovina je ohra nila spominov dovolj 11a voditelje ljudskih pokre-tov. Nijeden med njimi se ni od strahot^pnosti skril v mišjo luknjo, ko je napočil dan odgovornosti in odločitve. Koliko je bilo med njimi malih skromnih ljudi, ki niso imeli nobenih dolžno sti napram drugim in so vendar radi ideje bili pogumni in — ponosni. Nikogar ni bilo treba za kračo vleč izpod postelje.
Kako sramotna je v prrmeri z vsemi temi vzgledi uloga Stjepana Radiča! Za pete so privlekli policaji ne le moža.,, ki je fizično straliotepen, temveč tudi moža. ki je moraličen desperado. Radič je imel korajžo liuskati narod proti državi, gnati hrvatskega kmerta v pnnt. proti nacionalni ideji, zbirati armado proti Jugoslaviji, i-mel je pogum kovati po Evropi in trige proti domovini, a ko je bilo treba dvigniti ideje, ki jih je proglašal za edno -spa s it el j ne, ne višino SpoKnanja, se je fikrii pod posteljo, Hrvatski kmet je pričakoval, da bo predsdnik v trenutku velike nevarnosti, visoko dvignil zastavo, pa vidi sedaj, da je legel na matraco.
Zagrebška policija je dalj časa neprestano opazovala Prpičevo palačo in kretnje Radičeve družine. Smatrala je, da se center Radi čeve agitacije še vedno nahaja v Prpičevi pailaČi na Zrinjevcu In da se toTej tudi Radič sam nahaja še tam. To se je videlo posebno iz tega, da je Radič vselej hitro reagiral na razne politične dogodke. Razven tega je bilo dokazano iz dogodkov v pokrajini, da Radič Posebno <iz Zagreba vodi volilne priprave. Detektivi in policijski kon fidenti so zvedeli toliko stvari, da je bilo popolnoma gotovo, da se Radič nahaja v Prpičevi palači. Zato je policija neprestano nadzirala to palačo in se ni dala zapeljati po vesteh, ki so se nalašč širi le, češ da se Radič nahaja v inozemstvu. Ko je policija na dan novega leta dobila nalog, da nastopi proti HRSS, je vstopila v Prpičevo palačo smaftrajoč. da bo tam na šla Radiča. Vendar ga ni dobila, d asi je skrbno prlskala vso palačo od kleti do podstrešja. Policija je že prj slišala o tem. da se iRadie skriva v nekem tajnem prostoru, vsled česar je preiskala vse zidove, ali se ne bi našla kaka votlina. Vendar ramart. Zdelo se je, da je Radič tisto noč ušei iz palace z zadnje strani. Med tem pa je policija nakna&no za gotovo zvedela, da Radič ni pobegnil iz Zagreba, temveč da se nahaja v Prpičevi palači, v tajnem novozidanean pro etoru. Dalje se je goVorilo, da je neki Radičev pristaš iz ViroVrt ice, po poklicu zidar, več'dni bival r Radičevem stanovanju in opravljal tam neke zidarske posla Zato
•?<? je policija odločila, da Prpičevo palačo še enkrat natančnejše pre-šče s pomočjo inžinjerja. ki naj bi pregledal vse zidove, zlasti v Radič eve m Stanovanju in v stanovanju njene hčere, poročene z inž. Košutičem.
Preiskavo je vodil šef podieije ilr. Bedeikovič s pomočjo uradnika dr. Cvetka Horvata 111 poveljnika straž Boška Pavlovfiča. Nekoliko pred 10 uro dopoldne so Pr piČevo palačo naenkrat obkolile straže, da nihče ni mogel oditi. C-radnik Horvat, in poveljnik straže Pavlovič sta z večjim številom p<, iicijskih organov imela nalogo, <la pregledata Košuitičevo stanovanje. četrta skupina pa podstrešje. Pri skupini uradnika Horvata s*, je nahajal inženjer da pregleda 111 premeri zidovje. Obenem so bilr za vsako eventual nos t povečana varnostne odredbe.
Ko so ]iotrkali na vrata stano-1 vanja inž. Košut iča. gospa Košn-tičeva ni hotela odpreti temveč je odvrnila da je v stanovanju sama jji da nima nobene garancije, da jo policija eventuelrno ne bo ubija ! Zahtevala je prisotnost prič. Prijavili so inženjerja, ki je prišel s policijo. A gospa Košutičeva ga ie odbila z izgovorom, da ga ne pozna. Končno pa je gospa na pre-tnjo, da se bo rabila sila, vendar-!«• otvorila vrata. Sedaj se videlo. da gospa Košfutieeva ni bila sa m a v stanovanju, kjti pri njej se ije nahajal tndi bivši* narodni po. slanec Pavle Radič. Na mizi pa so pol. uradniki opazili tri čaše zh čaj. po čemer se je videlo, da
bili prisotni pri mizi trije. Slutili so. da Košut ičeva radi tega tako dolgo ni hotela odpreti, da bi med tem dobil nekdo tretji časa, da se skrije. Ta tretji je mogel biti le — Radič. Gospa Košutičeva ie bila zelo razburjena in je na vsa vprašanja ostro odgovarjala, posebno ko je videla, da se pregk-d 11 je jo zidovi in da ima policija sigurne informacije, da je Radift <krit v hiši. V stranišču so našli opeko, katerih pri prejšnjih hišnih preiskavah na bilo. Končno.jr oolidija šla v spalno sobo inž. Košu + iča. Premaknili so tam vse pohištvo. Ko so odrinili od zida širok umvalniik, je gospa KoŠut-iČeva za kričala. Imela je povoda dovolj. Za umivalnikom se je pokazala o-blika paralelogtrama. Ko so na tem mestu trkali na zid, se je cul votel glas. Zid je bil umetno tapeciran, tako da so tapete prekrivale obris malih vrat. LTradnik Pavlovič je odkril ta skrivna vrata, nakar se je pokazalo polhovo du-plo in v njem Radičeve noge v cb-natah. Radič je ležal na matraci...
"Ajde. ajde. gospodine Kadi-ču !*' pravi nradnik in cukne Radiča za copato. Nobenega od gov o ra.
"Ajde, gospodine Radiču, iza-djite!*' ponovi Boš k o Pavlovič. Toda tudi ta drugi poziv ni zale-gel. Sedaj zagraJbi uradnik Radiča za noge in ga kakor presička vleče iz brloga ter izpod postelje na sredo sobe. Slo je zelo težko, ker je mirotvarni predsednik pre ceg" trebušast, odprtina pa majhna in se je Radič povrh še upiral, br cajoč z nogami Končno so ga ime li na svetlem.
"Dobro jixbro, gospodine Radiču!" pozdravijo gospodje od po licije na tleh sedečega predsedm ka HRSS. Radič pa je stumel v tla, bled od strahu, po obraza mu ije tekel znoj. Bil je ves umazan, Iter se je vlekel po tleh, v stari po nošeni obleki, brada mu je bila zarastla. Ko ga je minilo prvo raz bur jen.je je vsital ter rekel: "Evo pie, sad me imette!" Takoj nafto k>a je tudi začel kričati, da je to 'nasilnost, protizakonitost in lie-1 sramnost . . . Policija se kajpak
I_1U i., t
no izjavila, da je v imenu-zakonu aretiran.
"Prosim, gospod komisar, pokažite mi pismeni nalog!*' pravi Radič komisarju dr. Horvatu. Bi-.0 mu je takoj ustreženo. Kora^j-ža ga je bila medtem že minila n» prosil je. da se naj ž njim milo postopa.
Medtem pa so drtektivT vstopil; v tajni prostor, ga pregledali In našli tam celo kopico važnih spisov. Ta tajni prostor je bil naprav ljen iz drvarnice, v kateri se je /lapravil nov zid. tako da so je drvarnica predelila v dvoje. Vprvi /oredel je bil vhod s hodnika ter so bila v njem naložena drva. drug! pa je bil polfg sapi ne	Košu-
tičeve. Policija je pripeljala avtomobil na dvorišču Prpičeve palače, nakar so se vsa vrata v palačo zatvarila. Radiču so dali priliko, la se je preoblekel. Nato so ga Pozvali da sode v avto in s p repo 1 je 11a policijo. Gospa Radičev;. ie prosila, da sme spremljati R.i-tiča, kar se ji je dovolilo.
Radiča so takoj pripeljali k policijskemu ravnatelju Bedekoviču 'kateremu je. Radič, ki se je med i:em, tolažen od žene. precej pomiril in se dal sedaj korajŽnega. rekel : "Čestitam i ostali činovniei
Na poedina vprašanja je odgovarjal zmiikav-sikio in s strahoper-
V zaporu Radič pridno pije vi-tio in brenka na taniiburieo ... L*-raduiki policije so bili medtem ves dan zaposleni s ]>regledova-frijem številnih zaplenjenih spisov, dokumentov, knjig m kore^jxju-denee. Vse važnejše akte je že poseben kurir odnesel v notranje mi histrstvo.
Pri dovršenem policijskem pretresu bo Radič izročen zagrebškemu sodišču, ki je že sprejelo v goste dosedanje gla^ie aretirance. dr. Mačka. Predavca. Krnjeviča, inž. Avgasta Košutiča in dr. Stjepana Košutiča.
Na stara leta
sc je začel ženiti italijanski profesor Mutte. Do svojega G0. leta je živel lf znano-, t i in knjigam, potem pa s«> je začel z vsem ognjem 4 a roga človeka zanimati za ženske. Dobil je mlado ženo in srečno je žive! nekaj časa ž njo. Bival je V Turinu. Kmalu pa mu je začetla ugajati neka druga ženska izven Tinina. Prof. Mol te se je ž njo poročil. Pre^lil se je v Padovo. Tudi tam 11 i miroval, marveč se prikupil neki tretji ženski, katero jc tudi poročil. Slednjič je prišel tri-1 na uspehu! . .	Motte pred sodnijo. ki je
ici za slu že orden!** i starti?« l">on Juana. katere šteje
dokumenti se je našel tudi koncept pogodbo z Madžarsko, ki je bil napravljen v času, ko se je Radič nahajal v Londonu in ki se na naša na razmejitev z Madžarsko. Radič je zahteval, naj se zapiše v protokolu, da ta pogodba ni bila sklenjena. Preden so ga odpeljali zapor, je Radič izrabil svojo veliko poglavitno željo : "Dajte mi tvina in tanibnriou!'' Obvestilo je Naravno delovalo kakor prava bomba. Kmalu so se raznesle tudi podrobnosti cele farse' in posebne izdaje novin so bile mahoma raz-trrablj ene. Publika se je režala Tn majala z glavami: Što je Radič, to s:a više nema . . . Revolucije, punta, rebelov in takih strašnih reči, ki jih je Radič vedno napovedoval za slučaj svoje aretacije, pa 111 bilo in jih ne bo. Radičevo miro-tvorstvo, ilažnjiva gloria njegovega tribunskega komedijanstva ni mo sla biti kronana s sijajnejŠim fi-; halom. kakor je bila aretacija z vlačenjem i z mišje iluknje.
danes 70 l -t. obsodila na šest mc-secev zapora. Izgubil je vtem tudi no lokavost-jo. Končno se je šesta- j SVQJ° profesorsko pokojnino vil protokol, ki ga pa Radič ni ho tel podpisati, marveč je protestiral proti tAiu. da se krši njegova I 'imuniteta' ter da je ves postopek j prati rrjoanu iti njegovi stranki gaj ženge ustave. Med zaplenjenimi
Brezplačno onim, ki trpe vsled revmatizma
Mi imamo nov JiaC-in zdravljenja, revmatizma.. T*o-Sljfrno br«-zi.!a«"nii vsakemu, ki piše ponj. vas bole skii-pi in mi5i-f«*, f-p so okorele, f-e trpite vsled iz-premebe vremena. w vam tukaj nudi prtlika-Xaein je priprost, i-t-nen t»-r je že neštetim poma-fral. Xe or>raj(" it r..t luLjupornejše slut-aje, C«- st.- trpeli eno leto ali deset let, če ste poskušali vse brezuspešno. pišite takoj za našo pripro-sto metodo, ki jo pošljemo na prosto preiskušnjo.
BREZPLAČNO—NA NAŠE STROŠKE
Mi nooemo niti penija vnaprej, samo vaše ime in naslov. Mi vam bomo takoj poslali ta prosti uzorec na naše stroške za poskušnjo in uporabo. Stoterim je že pomagala ta nova, pripros-ta. domafa metoda. Če trpite vsled revmatizma ne zamudite te ugodne prilike. PIŠITE DAXES.
PLEASANT METHOD CO. r. 21
3624*N. Ashland Ave., Chicago, III.
Največja kdaj nu-dena raz prodaja.
Najfinejše izdelan revolver s 6 strelov.
Drugcd ^a prodajajo po $12.00. Hiter kot iskrn, varen, velika strelna mci\ dobro usmrjen. Višnjevo| Jeklo ali ponikljan. 38, 32. 25 ali 22 kaliber — po isti ceni. Ne poš:j<te denar-1 |a. Ko dobite, plafa^te pofitarju $7.451 in poštnino. Federai Mail Order Corp.l Dep. 167, 414 Broadway, New York Cityl
ANTHONY BIRK
HIŠNI IN SOBNI SLIKAB IN DEKORATOB
Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. BO JAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRAŠAJTE
MENE ZA CENO.
Ridgewood, Brooklyn, N. Y.
Telephone: Evergreen 5506
359 Grove Street
ZA NAMEČEK
$1 "Boy's Blouse"
SAMO KUPITE VAŠEMU SINU OBLEKO z DVOJNIMI HLAČAMI
ali
GORKO ZIMSKO SUKNJO
FR. BEL A J
6205 ST. CLAIR AVE.,	CLEVELAND, O.
ni ustrašila njegovih nenadnih, junaških protestov tenveč um mir-

Posebna oonudba našim čifafeljem
Prenovljen! pisalni stroj "OUVIB" $20.
B streiico ra slovenske fir-
$25.-
OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj ni nikak* umetnost. Tako] lsH-te viak piijiL Hitrost pisanja dobite i vajo.
IBLOVENIC PUBLISHING COMPANY
*«w Točk. m. T

iJ

-t

nT.AS NAtfOPA. 23. JAN. 1925.
EL Ettlinger: '	-
i Smft Njegove Prevzvišenosti.
Vodometi v parku so prenehali pršiti svoje vodene kristale, okna v gradiču so bila zavešena. Na strehi je sedel lakaj in čakal zna menja, da razvesi zastavo napol nI roga.
V svoji spalnici je počivala Njegova Pre vzvišen ost. Več ur je vladal, to je spal in se je počutil v svojih okoliščinah še precej dobro. Kajti ni bila njegova Prevzvišenost nič bolj bolna kot vse svoje žive dni; revmatizem je imela že izza dvajsetega leta, s tridesetimi je pritisnila .še senilnost in je sedaj bolehal na nji že štiriinštirideset let. In je njego-va Pre vzvišen ost vedela, da mora umreti. "Eh — čutim to!" je dejaJ &e včeraj. "Smrt — eb — ne pozna razlike med inteligenco
—	eh — in meščanstvom! Glavna stvar — eh — da Čovek umre vzvišeno!"
In je bil vzvišena smrt za Prevzvišenost osobite važnosti. Kajti so bili že dva tedna vsi učenjaki dežele na delu, da izberejo * za Prevzvišenost primerne "poslednje besede". Nekateri so predlani "tako lahko md je!" ali 'svoj narod sem osrečil' ali "moje življenje je bilo posvečeno pravičnosti"; drugi so .s m at rail i filozofska razmišljanja za. primernejša: "življenje je smrten boj" ali * 'vladanje je umetnost uboganja*. Toda vsa ta modrovanja niso zadovoljila 11 j ego ev Prevzvišenosti: "Sam — eh — sem imel sijajno domislico — eh — besede, ki jili ni rekel — eh — še nihče. — eh.
—	boan Spregovori: Več luči! — Kaj menite vi, kancelar?'* In jt-kaneelar ves ginjen poljubil pre vzvišeno roko.
Krog postelje Prevzišenosrti so klečali njena Prevzvišenost soproga, siti. kancelar in spremstvo. Ob vznožju sta stala zdravnik in duhovnik, ki je napenjal svoje stare mftžgaaic. da si prikliče v spomin posmrtni govor, ki ga je imel že na grobu visoko pokojnega očeta.
Slednjič je napočila ura slove^ sa. Najprvo je nagovorila Prevzvišenost svojo vzvišeno sopro
"Adijo — eli — ljuba Klodi! Eh — vedno si bila — eh — zve sta soproga! — eh — vsaj kaj drugega nisem opazil! — Le amo-ži se zopet — eh — če te še kdo vzame — ampak prosim, staim primerno!"
"Ne govorite tako!" je opominjal zdravnik.
"Hvala, ljubi doktor, ampak
—	eh — moram govoriti! Stara moja navada! — Kje sem že ostal,
—	da, oh, Klodi, torej: Ne pozabi, da moraš nastopati odslej na plesih — eh — v napol žaini o-bleki — eh — samo napol dekol-tirana. mislim —"
Tn so njeni Prevzvišenosti go-spej navrele solze v oči in je vzdihnila: "O. moj soprog!"
"ITvala, hvala — eh, ni -vredno! — Ne jokati, — ne jokati, — to je proti dvornemu ceremoni-jelu'"
Prevzvišenost je izjavila : — O ti
—	moj najmlajši, — eh— veš, ti boš o srečal narod — samo — eh
—	nauči se boljše piket^igre! — In nato pomisli: amnestija ! — Toda. oh, ne pretiravati! — Am-nesrtijica, iakorekoč! — Sicer pa. eh, pusti vse pri starem! — Narod ne ljubi izprememb! — Poznam jaz ta narod--"
In je sin dvignil roko kot k prisegi in zamrmral nekaj, ki se je glasilo kot mrmranje ljudstva za odrom: raibarbara, rabarbara ,
"Kje je pa moj ljubi s&ugaT Eh, saj je tukaj — eh — Štefan
—	vzor služabniške zvestobe —. eh, dajte si izplavati — eh, — ko umrem, — eh, — dosmrtno ,po kojnino! — Ampak, eh, ne predolgo živeti, Štefan! — In potem ; polagaj kosti na moj grob
—	da najde tja moj oboževani psiček**.
In so vedno tišje in slabotnejše zveneli prevzvišeni "eh".
Nastal je premfor med katerim je zdravnik znova navil svojo uro; Nato je namignila umirajoča pre vzvišenost svojemu kancelarju.
K. Makuszynski:
Vzgojevalno vplivajoči gospod.
Imel sem znanca, ki je imel blazno misel, vplivati vzgojevalno
In se je kancedar spustil na kolena prav tik smrtne ]w>stelje.
"Moj ljubi kancelar — hvala | 11 i1 U"di. 1» ker ni imel drugega vam lepa za vse — eh — samo ene i "Povila — kajti je bil vpokojen naipako .ste imeli: hoteli ste biti | »radnik _ se je lahko «ves ljubi vedno pametnejši kot jaz — eh —
kaj hočemo, človeško; — — eh. In. če mi postavite spomenik.
vklešite vanj: "veliki"--eh.
— In ne pišite spominov, ljubi kancelar — ne pišite spominov za menoj;--
Njegova Prevzvišenost se jr zgrudila med blaxine. Znova je nastal premor, ampak topot bolj mučen in tesan, sličen zadregi, kc zapusti spomin igralca na odpi-tem odru Molk. Sopenje Prevzvv šenosti je postajalo vedno tišje. In vse silnejše so dhteli klečeči. In najsilnejše gospa, kajti so jo ko lena ie občutno bolela. Skozi okna so lili žarki zahajajočega soln-ca. —
Se poslednji« se je dvignila Njegova Prevzvišenost, stegnila kazalfc desne roke .in komaj slišno zasopila: "Več — eh — raz sveti ja ve!"
In je izdihnil.
ZdraA-nik je ugotovil da je nastopila smrt ob šestih trideset minut in štiri sekunde.
Kancelar je odšel v §>isarno, da napiše posmrtne oglase, sluga s: je dal izplačati prvi obrok dosmrtne pokojnine in možakar na strehi je razobesil žalno zastavo na pol droga.
Tri dni kasneje so spet šumel; vodometi v parku in je Njegova Prevzvišenost gospod sin storil prvo svojo večjo neumnost.
t
NAZNANILO in ZAHVALA.
Potrtim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znan bem, da- nas je za vedno zapusti: naš preljubljeni oče,
LOVRENC PETKOVŠEK. Dne 10. januarja 1924 je šel t> tovarne po bližnji poti čez želez niško progo, po kateri on navadno ni hodil, in nesrečni slučaj jc botel, da ga je ravno tam smrt doletela. Pazil je na vlak z vzho da, v tem času pa pride drugi iz za pada po tiru na katerem je on stal, .Ln ga vrže 30 čevljev daleč, da je bil na mestu mrtev.
Rojen je bil leta 1864 na Vrhniki, v Ameriko je prišel pred 17 leti. Bil je pravi zgled moža ni ga pokvarila Amerika, kajti bil je ves čas skrbni oče in moJ? svoji družini v starem kraju, kakor jim je pomagal prva leta tako tudi sedaj, zato se lahko reče; niso se ga prijeli tukajšnji vihar-ji, in bil je še ravno takšen koi takrat ko je sem prišel. Pač zares redka izjema Ves čas je varee-val, da bi v miru živel na start* dni, ker v staro domovino je bn namenjen iti v teku enega mest ca ali še prej, čakal je le primerne druščine, pa bi se poslovil o a Amerike. Usoda je hotela drugače in mu prekrižala račune, da ni mogel videti svojih dragih v domovini.
Tem potom se prav izrecno zahvaljujem vsem za veliko požrtvovalnost, ki so so izkazali ob času nesreče in dnevih na mrtvaškem odru. Lepa hvala sestri, oziroma hčeri, ki je prišla iz Clu-caga na pogreb. Zahvalim se družinam Grashieh in Jakob Petkov-šek. dalje dr. Sv. Jožefa J. S. K. J., dr. Sv. Pavla, K. S. K. J., drtv štvu Slovenci, S. N. P. J. za darovane veoice. Hvala tudi Barnet Leather Co., ki se je spomnila svojega dolgoletnega delavca krasnim vencem. Hvala tudi vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku in tistim, ki so ga prišli obiskati na mrtvaškem odru.
Naj Ti bode lahka ameriška žemljica, ljubi oče. čeravno nisi mislil, da se bode tukaj končala Tvoja življenska pot.
Žalujoči ostali: Frank Petkovšek, sin, tukaj, hči Josie, omožena Mesec v Chicago, v starem kraju pa žena, en sin, in štiri hčere.
Little Falls, N. Y., 20. jan. 1925.
(2x 22,23)
božji dan ]x>svečal tej svrhi.
In ni še dobro stopil iz svojega stanovanja, je imel že priliko In povod za vzgoje van je. Kajti je služkinja sosednje stranke cedila z jako ostroščetinasto ščetko obleko svojega gospodarja.
In je vzgojevalno vplivajoči gospod stopil k nji, ji voščil jako prijazno dobro jutro in dejal nato; "Ljuba Kasja. s takimi ščet-kami ne snažimo volnene obleke, kajti vsa volna se scefedra in strga. In ne smete misliti samo na to. da boste s svojim delom kma-■Tn gotovi, ampak morate imeti v mislih vedno le dobrobit svojih gospodarjev. Vidte, včash je bilo to čisto drugače!"
In je potem najmanj pol ure pridigoval dekletu o tem, kakšne so bile nekoč pred desetletji služkinje pri družinah, kako so delili z njimi radost, in trpljenje in so mislle vedno .samo to, da bi pomagale povečati blagostanje svojega gospodarja, kar tudi ni imelo zanje same slabih posledic _ . Č2i tako dalje.
In ni že-1 nobene zahvale za svoj pouk. Dekle ga je sicer pozorno ln napeto poslušalo, ampak je dejala Kasjina gospodinja vzgojevalno vpli va jočem u gospodu o priliki prvega srečanja; "Lepo vas prosim, gospod, ne zadržajte naše Kasje pri snaženju obleke. Bunka je že itak dovolj počasna in ni treba, da bi jo še kdo huj-skal. naj bo še bolj".
Vzgojevalno vplivajoči go-pol je odgovoril, da je hotel dekleta poučiti samo- v snaženju obleke, kajti je smatral za svojo dolžnost. da vpliva vzgojevalno nanjo.
In ni hote3a gospa razumeti njegove dolžnosti in ga nahrulilr. v precej razdraženem tonu:
"OžeriLli bi se bili. gospod, in bi potem lahko vzgajali ženo. otroke in svoje služkinje. Mojo Kasjo pa pustite pri miru, jo bom že sama vzgojila. Že verjamem, da vam diši klepetati z dekletom, sa.i je jako 'čedna!"
Ogorčen nad tako nehvaležnost-jo je stopal nizdol po stopnicah in razmišljal o žen it vi. ki mu jo je pravkar nasvetovala gospa. Saj bi se bil gotovo oženil, pa ni bil nikdar z nobenim dekletom dolgo zaročen. Vsaka ga je po kratkem znanju odslovila. "Zakaj", pa m mogol nikoli razrešili.
In je bilo to uganko prav lahko raCTešiti. Kajti ni hotel "vzgajati" samo neveste, ampak se je lotil tudi njenih staršev, znancev in sorodnikov s svojim "vzgajanjem". Tega pa človek ne prena ša trajno. In bi vprašal samo to. kje na tem božjem svetu je. taka tašča "in spe", bi bi se dala poučevati in vzgajati od svojega bodočega, zeta?
In je med tem premišljevanjem prispel k hišnim vratom. In je obtičala njegova pozornost na lističu. ki je višal na vratih. Preči-tal je:
listek ni prav! -laz ne razumem, da nekateri ljudje vtikajo svoj gobec in nos v vsako stvar, ki jih tie briga!"
"1'bnga ženska!" je zamrmral in se prestopal nizdol po stopnjt-cah.
"Kdo pravi, da me nič ne briga. kako pišešSlog. to je človek ! C V boš imela boljši slog in boljši pravopis, boš tudi boljša ženska. Ali ni dolžnost vsakega človeka, ljudi poboljševati iti po-plememiti.' 0, ti zaslepljeni narod!"
In komaj je prispel na cesto, je opazil dva delavca, ki sta pometala in snažila cesto. Nesnago sta zmetala v male kupčke, toda je sapa. ki je piskala po ulicah, razkopala te kupčke, lin raznesla s težavo pometeno spet. po cesti.
Pa je pristopil vzgojno vplivajoči gospod k njima in jima za cel prnpovdovati o Sisifn. ki vab skalo na vrh gore, in ko jo privab že blizit vrha, mu z lrkne spet niz-lol po hribu. Tako delo opravljata Lsedaj tudi ona. Ce ne bosta kupčkov takoj odstranila, bosta lahko vse svoje življenje prebila samo v tej ulici.
In je bilo jasno, da ga delavca ni->ta prav nič priazno (sprejela, kajti kmalu potem so videli ljudje vzgojno vplivajočega gospoda \ divjih skokih divjata po ulici. In j<« pri tem mrmral nekaj o pritožbi na oblast, na mestno načelstvo in mestni zdravstveni urad.
Starejša J j udje . se dajo težje vzgajati, to je uvidel, zato je poizkusil svojo srečo pri mladini. Dva dečka sta se kepada na ulici. In je -stopil k njima in ju poučil, la ima sneg v mestih v sebi vse mogoč, škodljive kemične t vari-ne. ki jih pošiljajo v ozračje tovarne lin dimniki, in ne dobi človek pri k epa n ju samo zastniplje-nja krvi, če ima slučajno odprto rano na roki, temveč poškoduje lahko s snegom tudi obleko mimoidočih, ki jih zadene ob slabo merjenjih kepah.
"Pojdita torej ven v naravo", ie dejal, "tam se kepajta, če vaju veseli. Kajne, ljubčka moja. da na ulici ne bosta več kepala: Saj me razumeta'"
In sta dečka prikimala z glavami. Ivo pa se je gotspod obrnil, da bi šel po svoji pota sta zadeli d\> dobro merjeni kepi njegov cilinder in je slišal zasmehljivo kro-hotanje bežečih maloprridnikov.
In ni vzgajal samo ljudi svoje okolice, ne samo tistih, ki jih je srečal na ulici, vzgajal je tudi ljudi v gostilni, kavarni, gledišču. Poučeval je igralce, "vzgajal ' dobre tarokiste, kot "kibic" temeljito razlagajoč po vsaki igri storjene napake.
In ne samo ljudje, tudi žival stvo ni varno preti "vzgojo" mojega znanca. Pse je vzgajal za "konistne spremljevalce" človeka ni jih učil vsemogočih umetnosti, in je viselo v njegovem stanovanju vedno šest do osem kletk, v katerih so se vzgajaii kanarčki,
"Tukaj v tej hiši se oddaja iepo opremljeno Sobo na zeljo tudi Rrana II Nadstropje soba 13."
"Grozno!" je zamrmral in se napotdl spet' nazaj po stopnjicah v drugo nadstropje, pozvonil na vratih št. 13 in ko so mu jih od-prli. je začel praviti gospej, da je ta njen stanovanjski razglas spodaj na hišnih vratih pravo skrpucalo in velik škandal. Nikjer nobene pike nad i ali j ali strešice na ž. Soba. hrana lin nadstropje se pišejo sredi stavka z malo. In jo je tako jako poučno poučeval in menil, da bi pravilno napisan listek napravil vse ugodnejši vtis in bi tudi ne stal niti -vinarja več.
Žena .ga je nekaj časa poslušala, ko pa je začel razlagti izvor poljskega jezika, mu je pred no som zaloputnila vraat. In jo je slišal, ko je v stanovanju dejala nekomu:
"Ta gosenica plesnjiva. kaj pa misli Sedaj mu še stanovanjski
škorci in papagaj, lil je na primer vzgojil euega kanarčka, da uiu je sedel vedno na rami in zo-bal iz njegovih rok živež. Pa je pustil nekoč okno odprto, kanarček pa je pozabil na svojo vzgojo i* jo popihal.
Papagaj ki govor že precej do->ro. je že toliko "vzgojen", da rovori "z razumom" in ne klej>e-ta samo za kom drugim. Pa se .)tič strašno brani tega in daje gospodovi vzgoji nakljnb še ved-io "nerazumljive odjrpvore*. Ce ^a gospod vpraša; "No. prijatelj. kako kaj ? Si dobro spalmu papagaj ne odgovori; "Hvala lepa. jako dobro!", ker govori že zelo spretno, ampak zakriči; ' Ba-'aba I Zapri vrata! Prepih je! Izgubi se ! Falot!J
Kljub svojim velikim in nešte-Im neuspehom ne preneha moj* znanec z vzgajanjem, temveč nm-?i pridno dalje sebe. človeštvo iri lovzetno živalstvo.
Pelfio že nisem videl svojega, sicer jako ljubkega čudaka. Zadnjič pa grem po precej oddaljeni stranki ulici in se hipoma odpro "rata male krčme in "vzgojevalno vplivajoči" moj znanec mi prileti takorekoč kar za vrat.
"Kaj vam je?" sem vprašal za-•'•uedno. "Kaj se je zgodilo?**
"O, ta neumni svet!" je dejal in si popravljal obleko, "hotel sem tem ljudem dopovedati, da se ie z obema rokama".
"Pitstdte to!" sem rekel. "Prvič že dolgo ne jemo z levico in drugič, pust.ite že enkrat to svoje vzgajanje".
"Storil bom tako, kot pravite!" je vzkliknil. "Ljudje niso vredni, da bi se človek ukvarjal r. njimi**.
In je šel par korakov milrno z menoj, nato pa se je obrnil in dejal; "Moram še enkrat tja. Pokazati jim moram, kako se zakadi človeka skozi vrata. Niti tega ne znajo".
Tn je šel resnično nazaj v krčmo.
Cez nekaj časa pa je spet priletel kakor je dolg .in širok skozi vrata.
"Tako j« prav!* je zavpil. "Tako je dobro! Vidite", in se je obrnil k meni. "ljudje se že tudi nečesa natiče. samo če hočejo. Vse kaže. da ne smem nehati z vzgajanjem".
24. Januarja:
La Savoie, Genevo.
Havre; Co nt* Verd«,
Polet Holandcev okolu sveta
Družba inozemskih pilotov hoče napraviti spomladi nov polet okoli sve^a. Letela naj bi dva ae-roplana po dva moža posadke. Za vodjo ekspedicije je določen hol-landski letalski poročnik Loppen.
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v"Glas Naroda
»
28.	januarja:
Paris, Havre: Orduna. Hamburg; Pres. Harding, Cherbourg In Bremen.
29.	januarja:
MinnekalidaL Cherbourg ln Hamburg.
31. januarja:
Majestic. Cherbourg; Ausonla. Cherbourg.
3.	februarja:
I'resident Wilson, Trst; Muenchen, Cherbourg In Bremen; Colombo, Genova.
4.	februarja: France, Havre.
S februarja:
Albert Ballin, Boulogne in Hamburg
10. februarja: Arabic, Cherbourg in Hamburg.
14. februarja:
__Olympic, Cherbourg; George tVaah-
JtaCian Jjw\jq
NAVIGAZIONE GENERALE 1TAXJANA
NARAVNOST V LJUBLJANO V 9 DNEH
odpluje Iz >T. : / in 14. marra
§jf D U I L I O
§=§ Odpluje w. X. Y. 14. feb, 4
___I	- -
=	Obrnite se na avtortzirane 2
\	??ente.	f
J	Ita'ia America Ship. Corp. A
1 State Street	-J". _
New YorK

Slovensko Amer. Koledar za leto 1925
smo že skoro razprodali. V kratkem ča-su smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zalogd. Cena s poštnino vred
40 CENTOV.
Oni naši zastopniki, ki še niso naročiU koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno.
SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cprtlandt St., N. Y. C.
Močan, izboljšan. [ najnov-jši 7.strelni« $15. avtomati;, sedaj $7.45. 25 kal. Vi jeklo. XajboljSi revo.\ cr, la-hak in močan. FroiskuS«-n in pregledan. Varnostna zaponka. Za vsak žep. Naročite takoj. Množina omejena. Zadovoljstvo garantirano ali dennr nazoj. Ne pošljite denarja, plačajte poštarju $7.45 m poštnino. — Federal Mail Order Corp., Pep. 168, 414 Broadway, New York City
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce ln o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ate i njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Gla* Naroda". S tem boste ▼stregli vsem.
Uprava "Glas Naroda''
lngton, Cherbourg ln Bremen; Dulllo, Genova.
17. februarja:
Ohio, Hamburg; Deutschland, Hamburg.
1-8. februarja:
De Grasse, Havre. 19. februarja:
Mongolia, Cherbourg In Hamburf. 21. februarja: ,
Aquitania^ Cherbourg; Pittsburgh, Cherhourg in Hamburg; Veendam, Rotti-rdam; 1'resident Kocsevelt, Cherbourg.
24.	februarja:
Martha Washington. Trst; Stuttrart. Cherbourg in Bremen.
25.	februarja:
La Savoie, Havre.
26.	februarja»
Leviathan, Cherbourg; France. Havre; Berengaria, Cherbourg.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na taiifno poučen o potnih listih, prt Ijagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki ram jih zaroorenif dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo redno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v 311. razredu.
Glasom nore naselniške postare
ki je stopila r veljavo s 1. julijem 1024. za moro jo tudi »edržarljani dobiti dovoljenje ostati, v domorin eno leto in uko potrebno tudi d sij ; tozadevna doroljenja izdaja generalni naselni.škl komisar r "Washington. I). C. Prošnjo za tako do vol jen je se lahko napravi tudi ^ New Yorku pred od potovanjem, tei se posije prosilcu r stari kraj gla som nanorejse odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor želi dobiti sorodnika al srojea iz stareera kraja, naj nam prej i i še za pojasnila. Iz Jugosla rije bo pripušCenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1024 naprej rsako leto po G71 priseljencev.
Ameriški državljani pa zamorej dobiti sem žene in otroke do 18. le ta brez, da bi bili Šteti r kvoto. T rojene osebo se tudi ne štejejo kvoto. Stariši in otroei od 18. d» 21. leta ameriških državljanov p imajo prednost v kroti, rišite a pojasnila.
Prodajamo rožne liste za rse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Ju-goslorani sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
ITALIJANSKE HARMONIKE.
Mi izdelujemo i n importira-mo različne prvovrstne ro-fno naprav Ijene Italijanske harn^nike, najb ol jSe na svetu.
.. «	r-eset let
garancije. NaSe cene so nižje kot kateregakoli izdelovalca. Brezplačen pouk Igranja kupcem. PiSite po brezplačni cenik
RUTTA SERENELLI & CO. 817 Blue Island Ave., Dep. 32, Chicago, III
MOŠKI! ZtuKitlteM Proti tuleiwn
Nabavite si najboljdo raiiit PREPRE^BA U MOSKE Velika tubaSoc. Kit (4'B) $1 .Vri lekarn*rji ali S an-Y-Ki I Dept: B 62 Beekraan St.. New York _PiSite za oVroinicn.
ADVERTISE in GTjAS NAEODa
Nove pošiljatve knjig.
Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah.
Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo.
Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi z money ordrom, ▼ znamkah ali gotov denar y zavarovanem pismu na:
GLAS NARODA, 82 Cortlandt St„ New York
^ Prečitajte pasmo oglase o novih knjigah.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
POUČNE KNJIGE: .
i
Kneippov domači zdravnik....................$1.25
Gospodinjstvo................................ 1,00
Naša zdravila ....................................50
Nasveti za hišo in dom .......................1,20
Sadje v gospodinjstvu...........!.............. .70
Zdravilna zelišča.............................. 3q
Zbirka domačih zdravil 2 opisom človeškega trupla .75
Najboljša slovenska kuharica £ mnogimi slikami, obsega 668 strani ........................5 00
Slovensko nemški besednjak, (Wolf-Pietršnik) — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 1888 strani . .^10.00
Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), _
2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani____7.00
Jugoslavija, 3. zveski, zemljepisni, statistični in gospodarski prejrled in —
Zgodovina SHS-, 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana ..... 3.25
Mi plačamo poštnino.