Leto LXIX Stev. 121 a F Ljubljani, v soboto, 24. nutja 1041 Poilni" pUicn* »gotovim Cena 2 din ■ PriZZO L 0.60 Naročnina meieino 30 din, ta inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 96 din, ca inozemstvo 120 din. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružn.: Jesenice, Kranj, Novo mesto. Izključno zastopstvo za oglase lz Kraljevine Italije In inozemstva ima 1'Unione Pubbliclti ItaUana S. A., Mllano. VENEC Izhaja vsak dan ijutraj razen ponedeljka ln dneva po praznika. ■ Uredništvo In apravai Kopitarjeva 6, L|ubl|ana. i Redazione, Ammlnistrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. 1 Telelon 4001—4005. Ibbonamentii Mat« Din 30: Estero, mea« Din 50; Edizion« domenlca, snno Din 96; Estero Din 12a C. C P.i Lubiana 10.650 per gli abbo-aamenti; 10.349 per I« inserzionl. Filiali! Jeaenice, Kranj, Noro mesto. Unica rapprasentant« per 1« Inserzionl dal Rcgno dTtalia • dali'estero b 1'Union« Pubbliclti Italiana S. A, MUano. Prosvetni minister Eksc. Bottai obiskal Ljubljano Od danes dopoldne se mudi v Ljnbljani, ki je kulturno središče slovenskega naroda ter zdaj glavno mesto nove italijanske province, italijanski minister za narodno kultnro Eksce-lenca Giuseppe Bottai. Ze sam ta dogodek, da prihaja v Ljubljano, kjer naj dobi stike z vsem našim kulturnim življenjem, tako pomembna glava italijanskega fašizma, kakor je Ekscelenca Bottai, je dovolj velik, da ga mora naša javnost dostojno vrednotiti. Saj je Ekscelenca minister Bottai oseba, ki slovi po svoji izredni inteligenci ter tudi po tem, da je od vsega začetka najožji sodelavec Duceja ter soustvarjalec fašistične ideologije, ustvarjalec fašistične delavske in šolske posta-vodaje, katerega odlikuje j globoka kultura uma in srca. Toda Ekscelenca minister Bottai prihaja v Ljubljano po posebnem naročilu samega Duceja kot njegov osebni odposlanec. To pa temu obisku daje še mnojgo večjo pomembnost in veljavo. Zato je naša dolžnost ta obisk posebno naglasiti ter mu javno dati tisti pomen, ki mu gre. Sam Duce je naročil, da naj ta obisk stori vse, da pride slovenska kultura do večje veljave ter naj v okvira italijanskega imperija dobi docela svojo funkcijo ter naj poslej druži, medtem ko ponekod kulture tudi razdvajajo. Prav tako pa je naloga tega obiska, zagotoviti slovenski univerzi po Ducejem nalogu vsa tista sredstva, da bo v prihodnje- lahko izvrševala svojo nalogo kot sestavni del italijanskega univerzitetnega sveta. Mimogrede povedano, pa gotovo ni goli slučaj, da je italijanska Akademija znanosti v Bologni z velikodušnim darom že obdarovala našo univerzo. Tako je Ducejeva Italija že v teh tednih pokazala, kako hoče v resnici docela izvršiti tisto veliko obljubo, katero je dala tisti čas, ko je Ljubljanska Pokrajina bila pridružena Kraljevini Italiji, ko je bilo povedano, da se bodo varovale slovenske kulturne pridobitve in še izpopolnjevale. S tega vidika moramo gledati zdaj ta visoki obisk _ Ekscelence ministra Bottaija, katerega zaradi tega v svoji sredi dvakrat prisrčno pozdravljamo ter mu želimo v njegovem prizadevanju najlepših uspehov, ki bodo obenem uspehi naše slovenske kulture in vsega našega kulturnega življenja in delovanja. Ducejn pa moramo izreči svojo zahvalo za njegovo veliko razumevanje naših potreb in nadlog ter zlasti podčrtati njegovo široko državniško zamisel, katera izpričuje, kako v tem velikem državniku in Voditelju Italije vsa žari ideja globoke kulturne vzajemnosti, katera naj bi v mogočnem Italijanskem Imperiju našla svo-. jo dokončno dovršitev. Minister Giuseppe Bottai Giuseppe Bottai se je rodil dne 3. septembra 1895 v Rimu. Ko je končal -šole, se je udeležil svetovne vojne, nakar je postni časnikar in pisatelj. Izdal je dva zvezka svojih pesmi. Od leta 1920 pa se je ves posvetil politiki. Bottai je bil soustanovitelj rimskega fašija ter je bistveno sodeloval pri pripravah na »pohod na Rim«. Ko je prišel čas pohoda, je sam vodil svojih 8000 mož Abrucov in Markovljanov na Rim. Ko je bila ustanovljena fašistična Italija, je Bottai izdelal fašistično delavsko ustavo ter sedanji gospodarski red v Italiji. Ko je bil star 26 let, je bil izvoljen v parlam.ent, nakar je še istega leta odpotoval v Severno Ameriko študirat. Ko se je vrnil iz Amerike, je postal dopisnik glavnega glasila Fašistične Stranke »Popolo d'Italia« ter sodelavec pri Mussonijivem časo- fiisu »Gerarchia«. Leta 1925 je postal ravnatelj ista »Epoca« ter je istočasno postal izdajatelj in glavni urednik časopisa »Critica Fascista«. Poslej se je mnogo pečal z gospodarskimi in socialnimi vprašanji, kot strokovnjak v teh vprašatnjih je postal državni podtajnik, kasneje pa državni tajnik za delavska vprašanja — korporacije ter je v tesnem sodelovanju z Musso-linijem delal v vladi fašistično »Carto del la-voro«. Ko je leta 1929 Mussolini preosnoval svojo vlado, je Bottai postal minister za korporacije, katero je dotlej Mussolini sam vodli. Leta 1932 pa je to ministrstvo Duce spet sam prevzel, medtem ko je Bottai postal profesor za korpo-racijska vprašanja na univerzi v Pisi ter obenem predsednik socialnega zavarovanja in član Fašističnega sveta. Leta 1930 je Bottai izdal knjigo o Mussolini ju z naslovom »Mussolini — ustanovitelj imperija«. Kot vodilni politik Fašistične Italije se je Bottai leta 1933 udeležil že velikega nacional-socialističnega zborovanja v Niirnbergu, nakar je obšel Nemčijo ter se seznanjal z njenimi novimi pridobitvami. Tukaj se ie zlasti zanimal za novo uvedeno delavsko službo. Ko je leta 1935 Mussolini vnovič preosnoval družbo svojih sodelavcev, je bil Bottai imenovan za guvernerja mesta Rima. V začetku abesinske vojne se je Bottai z Mussolinijevim dovoljenjem kot prostovoljec udeležil vojne ter odšel v Eritrejo. Dne 5. maja leta 1936 je na čelu italijanskih čet pod maršalom Badogliem korakal v Addis Abebo, kjer je bil nato za nekaj časa imenovan za civilnega guvernerja. Medtem pa je že prej Bottai bil leta 1935, in sicer meseca novembra, imenovan od Musso-linija za prosvetnega in vzgojnega ministra, kar je ostal ao danes. Na tem mestu je Ekscelenca Bottai storil svoji domovini največje usluge ter izdelal docela nov šolski red. Je prav za prav ustanovitelj nove šole. Ko se je začela vojna v Albaniji, je tudi tjakaj minister Bottai odšel prostovoljno se bojevat. Ekscelenca minister Bottai je po sprejemu na Visokem Komisariatu obiskal univerzo in njene ustanove Ljubljana, 23. maja. Danes dopoldne je prispel v Ljubljano Ekscelenca prosvetni Minister Bottai, ki je prišel v Ljubljano na prvi službeni obisk v želji, da se osebno prepriča o stanju naših slovenskih kulturnih ustanov. Visokega gosta sta na meji Ljubljanske province y Planini sprejela Ekscelenca Visoki Komisar g. Emilio Grazioli in Poveljnik Armadnega Zbora Ekscelenca general M. Robotti. V njunem spremstvu se je Ekscelenca Minister Bottai pripeljal ob 10.15 pred Komisariat v Ljubljani, kjer je bila postrojena vojaška godba in častna četa I. polka sardinskih grenadirjev s polkovno zastavo. Godba je zaigrala pozdravno koračnico, nakar je Ekscelepca Minister po medsebojnih pozdravih obšel v spremstvu Poveljnika Armadnega Zbora Eksc. generala Robottija in Eksc. Visokega Komisarja g. Graziolija častno četo. Naiprej je s fašističnim pozdravom pozdravij polkovno zastavo, nato pa častno četo. Visoki gost je krenil nato v Visoki Komisariat, kjer je pričakovalo Eksc. prosvetnega ministra predstavništvo slovenskega kulturnega in prosvetnega življenja. Eksc. Minister g. Bottai je sprejel knezoškofa dr. Gregorija Rozmana, ljubljanskega župana dr. Adlešiča, rektorja ljub- Sanske univerze dr. Slaviča, bivšega bana dr. atlačena, predsednika apelacije dr. Golio, načelnika prosvetnega oddelka dr. Sušnika, zastopnika muzeja dr. Messesnela i.n druge. Ob 11 dopoldne je Ekscelenca g. Minister obiskal univerzo v spremstvu Eksc. Visokega Komisarja Graziolija in Eksc. Poveljnika Armadnega Zbora generala Robottija in drugih ©dličnikov. Pri vhodu so pričakovali Eksc. prosvetnega Ministra rektor univerze dr. Slavič, dekan iuridične fakultete dr. Pitamic in pro-dekao filozofske fakultete dr. Hadži. Po prisrčnem pozdravu so odšli gostje v slavnostno zbornično dvorano, katero so ao zadnjega ko- tička napolnili vsi profesorji in docenti univerze ter številni akademiki. Vsi navzoči so gospoda ministra prisrčno pozdravili z aplavzom in rimskim pozdravom. Rektor univerze je visokega gosta nagovoril najprej v slovenščini, nato pa v italijanščini. Rektor univerze pozdravlja Ekscelenco Poudaril je, da si šteje v čast in veselje, da more pozdraviti na naših univerzitetnih tleh Eksc. prosvetnega Ministra, kakor tudi Eksc. Visokega Komisarja Ljubljanske Pokrajine, kakor tudi druge odlične zastopnike oblasti. Slovenska univerza, ki je bila že pred poldrugim stoletjem uresničena, je srčna zadeva našega naroda, ki jo je zgradil z največjimi materialnimi napori in najboljšimi umskimi silami, tako da je dosegla priznanje daleč v kulturnem 6vetu. Že ob prvem sprjemu univerzitetnih zastopnikov je Visoki Komisar Emilio Grazioli izjavil, da ceni in spoštuje slovensko kulturo in pokazal živo zanimanje za našo univerzo. Čustva veselja so se le še povečala, ko nas je g. Visoki Komisar obvestil, da se bo univerza še spopolnila z zgraditvijo univerzitetnih institutov in klinik. Navzočnost Eksc. prosvetnega Ministra in njegov obisk na univerzi pa sta Se posebno trdno poroštvo, da sta Duce in Kraljevska Vlada afirmirala ljubljansko univerzo in da ji hočeta omogočiti razvoj do moderne popolnosti Prav zaradi tega ee vsi veselimo obiska Eksc. prosvetnega Ministra in smo mu od srca hvaležni, saj smo prepričani, da je naša univerza v Eksc. prosvetnem Ministru dobila močnega podpornika. S prošnjo, naj Eksc. prosvetni Minister blagovoli sprejeti naša odkritosrčna čustva globoke hvaležnosti za cenjeni obisk in našo vdano prošnjo za blagohotno naklonjenost ljubljanski univerzi, je rektor zakljufil svoj pozdrav. Ekscelenca je odgovoril, da prihaja po osebnem navodilu Duceja, ki želi, da se slovenska kultura in ljubljanska univerza nemoteno razvijata V odgovoru je prosvetni minister Ekscelenca f. Bottai dejal, da izvršuje to potovanje po na-ogu Duceja, da bi prišel v imenu italijanskega šolstva in kulture v stik s slovenskim šolstvom in kulturo. Nadalje je dejal, da bo imela v okvirn italijanskega imperija slovenska kultura svojo lastno funkcijo, ki bo prišla šc bolj do veljave in bo potencirana. Kultura druži, ne razdira. Zatorej bo imela ljubljanska univerza svojo specialno nalogo, ki bo od nas priznana in še povečana. Potem ko ie po nalogu Duceja potrdil, da bodo preski bi jena tudi potrebna sredstva za nadaljevanje gradbenih del na univerzi, je Ekscelenca Bottai zaključil, rekoč, da bo v bodoče, ko bo ljubljanska univerza sestavni del italijanskega vseučiliškega sveta, še bolj poživljala vzajemnost med obema kulturama in bo vzdrževala odnošaje med 'talijanskim imperijem in slovenskim ozemljem, ki bodo temeljili na iskrenem in globokem sodelovanju. Vsa dvorana je z navdušenim ploskanjem sprejela besede prosvetnega Ministra, ki je nato v spremstvu Ekscelence Visokega Komisarja, Ekscelence generala Robottija in drugih odličnikov odšel proti vseučiliški knjižnici. Rektor dr. Slavič je vodil visoke goste po novem poslopju, ogledali so si že deloma opremljene oddelke posameznih seminarjev, kakor tudi knjižnične prostore in veliko čitalnico. Od tod so krenili odličniki k strojnemu institutu. Tam sta pričakovala visoke goste predstojnik zavoda prof. inž. Lobe in prof. inž. Osana. Gostje so si lepo opremljeni in že skoraj popolnoma urejeni institut ogledali in se pohvalno izrazili o njegovih napravah. Nato so si v spremstvu rektorja ogledali še anatomski institut. Popoldne je Ekscelenca prosvetni Minister g. Bottai napravil več obiskov po ljubljanskih srednjih šolah. Drevi ob 7. bo v ljubljanski Operi visokemu gostu na čast slavnostna predstava Mozartove opere »Figarova svatba«, katere se bosta udeležila Ekscelenci prosvetni minister Giuseppe Bottai in Visoki Komisar Emilio Grazioli. Kralj in Cesar odprl madžarsko razstavo Rim, 23. maja. Rj. Kralj in Cesar je danes dopoldne odprl letno razstavo kipov, slik in risb gojencev madžarske akademije. Suverena je sprejel in spremljal po razstavi madžarski poslanik v Rimu in ravnatelj akademije Slovesnosti so ee udeležile mnoge osebnosti iz umetniških in kulturnih krogov Kima. Kraljica in Cesarica obskala atelie umetnika Vecchiia Rim, 23. maja. Rj. Kraljica in Cesarica je obiskala dela, ki so razstavljena v kiparskem ate-jjeju Ferruccio Vecchi. Znano je, da je ta kipar firedsedoval zborovanju na trgu San Sepolcro v etu 1919. ko je Duce ustanovil fašistično stranko, Voivoda Spoletski se poslavlja od mornarice Rim,, 23. maja. Rj. Uradni list kraljeve mornarice objavlja: Ko Nj. Kr. Visokost admiral Ai-mone di Savoya Aosta, Vojvoda di Spoleto, zapušča poveljstvo mornarice na Jadranu, mi je poslal naslednjo brzojavko: Naloga princa Savojske Hiše me kliče na najvišje mesto plemenite odgovornosti. Poslavljam se od mornarice, ki mi je v svoji šoli oblikovala značaj, ko se še enkrat bojuje za veličino domovine. Vsej mornarici, zlasti pa Vam, dragi nepozabni tovariši, pošiljam prisrčen pozdrav i najlepšimi željami za slavo in zmago. — Mussolini Visoki Komisar za črno goro Rim, 23. maja. Rj. Opolnomočeni minister Se-rafino Mazzolini je bil imenovan za Visokega Komisarja v Črni gori. V aprilu je bil imenovan za Civilnega Komisarja na Cetinju. Minister Mazzolini je star 51 let in je bil prej italijanski generalni konzul v St. Paulu v Braziliji in od leta 1938 naprej opolnomočeni minister v Kairu. Bolgari zasedli dva grška otoka Sofija, 23. maja. Rj. Uradno je bilo objavljeno, da so v preteklih dneh bolearske čete zasedla otoka Samotraka in Tasos na Egejskem morju. Prebivalstvo na otokih je navdušeno sprejelo bolgarske čete. Ouattro incrociatori inglesi silurati Un incrociatore affondato, altri gravemente danneggiat! II Quartier Generale delle Forze Armate comunica: NelPAfrica settentrionale sni fronte di Tobruch azioni di artiglierie. Velivoli nazio-nale germanici hanno intensamente bombarda-to batterie ed impianti logistici della piazza. Sono stati abbattuti cinque bombardieri nemici del tipo Blenheim. Velivoli italiani e tedesehi hanno bombar-dato a Malta un aeroporto: sono stati incen-diati tre velivoli al suolo. NelPAfrica Orientale regione Galla Sidamo un tentativo di penetrazione inglese k stato sventato; altri reparti nemici sono stati contrattaccati e respinti da un nostro gruppo di squadroni. Un apparecchio Hurricane e stato abbattuto a sud di Pantelleria dalle batterie contrae-ree della r. marina. Un nostro sommergibile non e tornato alla base. — Štefani. Roma, li 23 maggio. II Bollettino nfficiale del Quartiere Generale delle Forze Armate ita-liane comunica: Nell notte del 22 1 velivoli italiani hanno bombardato Paerodromo sulPisola di Malta. DalPAfrica Setteritrionale si comunica, una attivita di ricognizione. II nemico ha effettuato un volo su Bcngasi. Nella parte orientale del Mediterraneo, le nostre celeri unita di ricognizione hanno silu-rato due incrociatori, rienstrando poi incolumi alla k>ro base. II 21 maggio, uno stormo di bombardieri, commandato da Mario Morassitti, ha attaccato un convoglio nemico, affondando une incrociatore di 5000 tonnellate. Nella notte al 22 maggio, la torpediniera italiana, commandata dal capitano di fregata Francesco Limhelli, si h incontrnta con sei incociatori ed un distruttore inglesi li ha attaccato, nonostante la resistenza delPartiglieria nemico, colpendo eol siluro un incrociatore, poi £ riuscita ad allontanarsi. NelPAfrica orientale continua il nemico la sua pressione contro le nostre forze nelle re-gioni d i Galle e Sidamo. Le nostre forze resisto-no eroicamente. Štiri angleške križarke torpedirane Ena križarka potopljena, tri hudo poškodovane Glavni Stan Oboroženih Sil sporoča: V Severni Afriki na fronti pri Tobruku deluje topništvo. Nemška letala so učinkovito bombardirala baterije in krajevne naprave. Zbitih je bilo pet bombnikov tipa Blenheim. Italijanska in nemška letala so bombardirala na Malti eno letališče: zažgana so bila tri letala na tleh. V Vzhodni Afriki v okrožju Galla Sidamo je bil preprečen sovražni poskus, da bi vdrl v naše vrste. Drugi sovražni oddelk? so bili od naših čet v protinapadu vrženi nazaj. Zbito je bilo letalo Hurricane južno od otoka Panteleria od protiletalskih topov mornarice. Ena naša podmornica se ni vrnila v oporiSče. Rim, 23. maia. Rj. Uradno poročilo št. 352 generalnega štaba Italijanskih Vojnih Sil se glasi: V noči dne 22. maja so italijanska letala bombardirala letališče na otoku Malti. Iz Severne Afrike poročajo o izvidni-škem delovanju. Sovražnik je izvedel polet nad Benghazi. V vzhodnem delu Sredozemskega morja so naše hitre izvidnice zadele s torpedi dve križarki, nato so se pa nepoškodovane vrnile na svoje oporišče. Dne 21. maja je oddelek bombnikov pod poveljstvom Maria Morassutija napadel sovražno skupino in potopil križarko s 5000 tonami. V noči na 22. maj se je italijan- ska torpedovka pod poveljstvom fregatnega kapetana Francesca Limbellija srečala s šest angleškimi križarkami in enim rušilcem in jih napadla kljub odporu sovražnega topništva in je s torpedom zadela križarko, nato pa se ji je posrečilo oddaljiti se. V vzhodni Afriki nadaljuje sovražnik i svojim pritiskom proti našim silam v pokrajinah Galla in Sidamo. Naše sile se junaško upirajo. Smrtna kazen za plenilce Sofija, 23. maja. Rj. Ministrski svet je sklenil, da naj se izvaja smrtna kazen nad vsemi tistimi, ki bodo kradli ali pa ropali v krajih, ki jih je bolgarska vojska pred kratkim osvobodila. Stalin imenuje nove generale Moskva, 23. maja. Rj. Predsednik vlade Stalin je podpisal ukaz o imenovanju 2 viceadmira-lov, 13 kontreadmiralov, 8 brigadnih generalov za obalno službo in 2 britradnih generalov za in-tendanturo vojne mornarice. Povodnji v Romuniji Bukarešta, 21. maja. V pokrajini med Turnom in Magurelom je Donava prestopila bregove. Na tem delu »u v doižini »0 km nastale povo ki merijo po 5 do 20 km v širjavo. Kakih hektarjev orne zemlje je žo pod vodo. Naredbe Visokega Komisarja Sklepno redovanje na vseh šolah Visoki Komisar ca Ljubljansko pokrajino glede na določila, ki so se poprej izdala ta šolstvo v sved z izrednimi razmerami in ker |e vsekakor nujno potrebno poskrbeti, da se vzpostavijo normalne šolske razmere, odrejat CL 1. V državnih ljudskih, meščanskih, srednjih in strokovnih šolah se bo končal pouk v času, ki ga določajo dosedaj veljavni predpisi, po katerih naj se opravi tudi končno redovanje. V razredih, za katere je ob sklepu določen završnl, tečajni ali diplomski izpit, se bo nadaljeval pouk do 31. maja 1941-XIX, v glasbenih šolah pa do 15. julija. ČL 2. Za učence razredov, omenjenih v drugem odstavku prednjega člena, bo končno redovanje za tekoče iolsko leto nadomestilo tudi za-vršne, tečajne ali diplomske izpite. ČL 3. Sprejemni izpiti za razne šole ter privatni Izpiti, kakor tudi popravni izpiti rednih in privatnih učencev, na) se nastavijo kakor v prejšnjem času in naj se redno opravijo. Pri tečajnih ln diplomskih izpitih v državnih šolah predsedujejo ravnatelji (upravitelji) šol. Čl. 4. Učencem, ki niso prisostvovali pouku po 23. aprilu 1941-XIX po dokazani višji sili ali po poprej odobreni odpustitvi, ter učencem razredov, v katerih se ni nadaljeval in dovršil pouk po določilih v čl. 1, se bo izdalo letno izpričevalo na osnovi že prej izvršenega končnega redovanja. Vselej, ko bi končno redovanje še ne bilo izvršeno, naj se redi določijo glede na število izostankov na končni redovalni seji, ki fi mora predsedovati ravnatelj (upravitelj) dotične šole. ČL 5. Na letna izpričevala, ki nadomeščajo po besedilu čl. 2 izpričevala o završnih, tečajnih ali diplomskih izpitih, naj se napiše naslednja pripomba: »V smisla odredbe it. 27 Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 20. maja 1941-XIX velfa to izpričevalo kot izpričevalo o (nižjem ali višjem) tečajnem aH diplomskem ali završnem izpito.« ČL 6. Vsa letna izpričevala, ki so se poprej izdala ca tekoče šolsko leto, so neveljavna. Morajo s« vzeti nazaj in shraniti v arhivu. Namesto njih se bodo izdala pod osebno odgovornostjo ravnatelja (upravitelja) šole nova izpričevala brez kolka s pripombo; »Ustrezni kolek je bil nalepljen na izpričevalu, izdanem dne 10. aprila 1941-XIX, ki se je odvzelo ia shranilo v šolskem arhivu.« Čl. 7. Prednja odredba stop! v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. L J u b 1 j a n a, dne 20. maja 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino EMILIO GRAZIOLI. Odredbe glede odvzema pogonskih sredstev in mazilnih olj Visoki Komisar za Ljubljansko Pokrajino, na podlagi odredbe poveljnika Divizije »Re«, z dne 16. aprila 1941/XIX, s katero se je odredil popis zalog bencina v množini nad 20 litrov, ker smatra za potrebno, da spravi v sklad zbiranje in potrošnjo pogonskih sredstev in mazilnih olj za določene namene odrejaš z;. Člen t- Splošnemu Italijanskemu Petrolejskemu Podjetju (A. G. I. P.) je poverjeno pobiranje in nakup vseh pogonskih sredstev in mazilnih olj, pri komur koli v Ljubljanski Pokrajini, izvzemši vojaška poveljstva, in sicer proti plačilu nabavne cene. Člen 2. Vsa tako zbrana pogonska sredstva in ma-zilna olja bo hranila A. G. I. P. na razpolago Visokemu Komisariatu, ki bo določil pogoje in način prodaje in uporabe. Člen 3. Kdor bi skrival pogonska sredstva ali ma-zilna olja, ali bi ne hotel dati in izročiti podjetju A. G. I. P., se kaznuje z zaplembo blaga in z zaporom do 6 mesecev ali z globo do 5000 lir. Člen 4. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko Pokrajino. Lj bi jan a, 20. maja 1941/XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI. Podaljšanje plačilnih odlogov nekaterim denarnim zavodom Visoki Komisar za Ljubljansko Pokrajino, na podlagi prejšnjih predpisov o odložitvi Elačil za vloge pri Zadružni gospodarski banki, jubljanski kreditni banki in Obrtni banki, vse v Ljubljani, odrejat člen 1. Navedenim denarnim zavodom se že dovoljeni odlog plačil do nadaljnjega podaljša in sicer v mej ali, razvidnih iz odlokov Ministrstva za trgovino in industrijo bivše jugoslovanske države, navedenih pri vsakem izmed naslednjih zavodovi a) Ljubljanska kreditna banka; z dne 12. novembru 194«, št. 35.332, b) Zadružna gospodarska banka; z dne 12. novembra 1940, št. 40.282, c) Obrtna banka: z dne 5. marca 1941, štev. 5701. Člen 2. Glede vlog, ki niso predvidene v odlokih, navedenih v prejšnjem členu, se morajo navedeni zavodi ravnati po komlsariatskih odredbah z dne 29. aprila 1941 XIX, št. 12 in z dne 14. maja 1941/XIX, št. 24. Člen 3. Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko Pokrajino. Ljubljana, 20. maja 1941/XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI. Papež zoper razbrzdanost sedanje mode Rim, 22. maja. Papež Jo danes zjutraj sprejel 4000 članic Katoliške ženske akcije v Rimu, ki so pozdravile papeža z belim cvetjem in s troboj- nicami. Papež je v svojem govoru omenil med drugim tudi vprašanje današnje Žensko mode. Posebno je poudarjal, da je posebno naloga članic Kat. akcije, da opozori ženski svet, koliko nevarnosti preti krščanskim dušam, če se vdajajo razbrzda-nostim ženske mode, ki je vse kaj drugega, kakor da bi bila v smislu krščanskega duha. Prav tako ni v duhu naroda in države, če se izdaja denar za razkošje oblačil, ko je dandanes ves svet potreben najnujnejšega. Papež je dalje glede pa to vprašanje opozoril navzočne katoliške zastopnice ženstva, da Bog prav nič ne nasprotuje življenju kot takemu, pač pa so zoper njegovo voljo vsi zli izrastki človeškega izmaličenega duha, ki ugonabljajo pravi krščanski smisel. Zakaj, saj nI vseeno, kako ravnamo s telesom, ki je prebivališče neumrjoče duše Papež za vojne oškodovance v Albaniji Tirana, 23. maja. Sveti oče je apostolskemu delegatu v Tirani poslal 50.000 lir, naj jih razdeli med tiste, ki jih je vojna najbolj prizadela. Sprejemi ob drugi obletnici Jeklene zveze Nemško odposlanstvo pri Duceju Rim, 23. maja. s. Duce je včeraj v navzočnosti grofa Ciana za drugo obletnico Jeklene zveze sprejel v Beneški palači zastopstvo nemškega poslaništva, katero so sestavljali: min. svetnik baron von Plessen, letalski odposlanec general von Bu-low, vojaški odposlanec general von Rintelen, mornariški odposlanec admiral Loewisch ter pod-vodja narodnosocialistične skupine v Italiji Ebner, V odsotnosti nemškega poslanika je zastopstvo predstavil Duceju prvi svetnik poslaništva v Rimu, opolnomočeni minister knez Oton von Bismarck. Berlin, 23. maja. Rj. Ob drugi obletnici podpisa jeklene pogodbe je včeraj vodja Nemčije na Ohersalzbergu sprejel kraljevega italijanskega veleposlanika Dina Alfierija, ki ga je spremljal tajnik veleposlaništva Samboni, poleg tega pa še vojaški odposlanec general Marras, kapitan bojne ladje Angeris, letalski odposlanec poveljnik Teucci in nadzornik fašistov. Pri sprejeniu je bil navzoč zunanji minister von Ribbentrop in načelnik oddelka za tisk dr. Dietrich. Ob isti priliki je bilo veleposlanik Alfieri v četrtek opoldne gost zunanjega ministra von Ribbentropa v njegovi vili Fuschl. Nemško vofno poročilo Berlin, 23. maja. Rj. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Podmornice so v zavarovanzem konvoju potopile devet sovražnih parnikov s 6kupno 70.900 tonami, med temi tri petrolejske ladje po 8000, 10 In 13 tisoč ton, kakor tudi težko natovorjeno ladjo s strelivom s 7000 tonami. Ostalih 18.000 ton je bilo potopljenih v posameznih podmor. napadih. Na morju zahodno od Afrike so podmornice potopile 21.400 ton in so tako podmornice v zadnjih dneh potopile skupno 110.300 ton. Podmornica, ki ji poveljuje korvetni kapitan OUnther Priem, se s svoje vožnje ni več vrnila. Treba je računati z izgubo te podmornice. Korvetni kapitan Giinther Priem, junak od Scapaflowa, ki je bil od Vodje odlikovan s hrastovim listjem viteškega križa, z železnim križem, in njegova junaška posadka, bodo v srcih vseh Nemcev živeli naprej. Letalstvo je, kakor je bilo objavljeno s posebnimi poročili, včeraj v vzhodnem delu Sredozemskega morja prizadejalo angleškim vojnim, ladjam najtežje izgube. V mnogih drznih napadih so bojna in strmoglavska letala potopila sovražne križarke in rušilce. Poleg tega so bombe zadele tudi bojno ladjo in zadetki so bili doseženi na edinicah razbitega angleškega brodovja. Nad Anglijo in nad morjem okoli Anglije ie letalstvo vkljub slabemu vremenu izvedlo podnevi oborožene izvidniške polete in je uničilo eno trgov-' sko ladjo s 5000 tonami. V Severni Afriki so bili pri Tobruku že ob začetku razbiti sovražni poskusi za izpad, ki so jih podpirala oklepna vozila. Nemška bojna letala so z dobrim učinkom bombardirala sovražna oskr-bovališča pri Tobruku. Sovražnih poletov nad nemško državno ozemlje ni bilo. Pri napadih proti navedenim sovražnim ladijskim sprevodom sta se zlasti odlikovala k a pitana ki poročnik Wolfarth in kipatnski por. Giesecke. Najboljše angleške ladje uničene Berlin, 23. maja. Rj. Današnji tiek poudarja," da je italijansko in nemško letalstvo dejansko uničilo najboljše sile angleškega brodovja na Sredozemskem morju. Poleg potopljenih ladij je bilo poškodovanih zelo mnogo sovražnih vojnih ladij in te bodo morale dolgo ostati v popravilu. Na Sredozemskem morju ima Anglija ladjedelnice samo v Roosevelt menjava svoje diplomate po Evropi Rim, 23. maja. Rj. Predsednik tako imenovane poljske vlade Sikorski je predsedniku Rooseveltu predložil svoj načrt o organizaciji Evrope. Po tem načrtu naj bi bil ves evropski kontinent razdeljen na 6 velikih držav, od katerih nobena ne bi bila dovolj močna, da bi izvajala svojo hegemonijo. Predsednik Roosevelt je odobril ta načrt, dasi bi mu skromnost Sikorskega razuma lahko dala vedeti, da on ne niore sestavljati kakšnih zgodovinskih načrtov. — Zato se rimski krogi sprašujejo, kaj bi mislili v Ameriki, če hi voditelji osi odobrili načrt o ureditvi zahodne po-lute, ki bi ga predložil kak general Nicarague, ali pa kak polkovnik iz Portoriea. Rim. 23. maja. Rj. »Popolo di Roma« objavlja članek o dogodkih v Ameriki in pravi, da je opozicija proti Roosevcllovcnm posegu v vojno vedno večja. Izolacionisti vedo, da sklep o tem ne more biti več daleč. Ce pa je cilj posega v vojno rešitev Anglije in poraz osi, tedaj tega cilja ne bo mogoče več doseči. Zanimivo je, da je predsednik Roosevelt že moral skleniti, da bo odpoklical iz Evrope vse diplomate, ki pošiljajo poročila, v katerih ne Izražajo svoje vere v angleško zmago. Rim. 23 maja. Rj. »Evening Post« piše, da kliče predsednik Roosevelt domov v Ameriko iz Evrope vse tiste diplomate, ki niso za nje-sovo oolitiko. Vsi tisti diplomati, ki ne poročajo o nemškem porazu, so izpostavljeni predsednikovi nemilosti. Tako hoče predsednik v svojih rokah zbrati ugodne dokumente, ki jih bo predložil članom kongresa. Kmalu bodo tudi ameriške vojaške in letalske odposlance prav tako zamenjali, da bi si zagotovili ugodna poročila. Toda težko bo doseči, da bi se generalni štab uklonil predsednikovi samovolji. Nedavno se je iz Anglije vrnil načelnik generalnega štaba, ki je rekel, da Anglija kmalu ne bo mogla nadaljevati vojne zaradi pomanjkanja živeža in surovin, če bo Nemčija še naprej tako potapljala parnike. Takšne izjave vplivajo silno neugodno na Roosevelta in njegovo politiko in zato želi, da jih nikdo ne bi dajal in objavljal. Američani zapuščajo Sirijo Beyrut, 23. maja. Rj. List »Al Bashir« piše, da je zaščito angleškekoristi v Siriji prevzela Amerika. Sklenjeno je bilo, da naj angleški državljani iz Sirije odpotujejo v Palestino. Od tam bodo šli naprej v Indijo. M nogo ameriških državljanov je že zapustilo Sirijo in so odpotovali v Palestino. Francija kaže zobe Ameriki Pariz, 23. maja. Rj. Ker so ameriške oblasti zaplenile francoske parnike v ameriških pristaniščih. so francosko oblasti dvema ameriškima parnikoma v Marseillu oteDovadalo odpluti, Aleksandriji,kajti angleške vojne ladje ne morejo odpluti fia Malto, ker bi bile do tja pod stalnim ognjem nemškega in italijanskega letalstva. Angleži imajo sicer še na razpolago Gibraltar, toda vojne ladje bi morale po vsem Sredozemskem morju voziti z zmanjšano hitrostjo in to bi bilo zoriet nevarno zaradi delovanja nemških in italijanskih letal in podmornic, ki nadzirajo srednji del Sredozemskega morja. Grška vlada zbežala s Krete Bukarešta, 23. maja. Rj. Romunski listi objavljajo, da je šest članov grške vlade s Krete pobegnilo v Kairo. Med romunskimi krogi je ta novica napravila zelo velik vtis. V Bukarešti menijo, da so ti ministri odšli v Kairo pripravljat prihod kralja Jurija. Sporazum med Vatikanom in Španijo ter Mehiko Madrid, 21. maja. Glasilo španskega zunanjega ministrstva objavlja vest, da sta apostolski nuncij msgr. Cicognani in španski zunanji minister podpisala sporazum med Španijo in Vatikanom. Mehiko, 22. maja. Zelo verjetno je postalo, da bodo zdaj obnovljene diplomatske vezi med državo Mehiko in Vatikanom, ki so bile pretrgane, kakor znano leta 1926, ko je tedanji predsednik Calles izdal tiste znane postave zoper katoliško Cerkev. Odgovornost za smrt bivšega grškega predsednika vlade Atene, 23. maja. Rj. Grški listi pišejo, da je družina bivšega predsednika vlade Mihalokopu-losa dvignila tožbo proti bivšemu policijskemu ministru Magnadakisu in proti Diacosu zaradi tega, ker meni, da sta oba odgovorna za smrt bivšega predsednika grške vlade. Iz spisov, ki so jih sedaj našli, se jasno vidi, da je ob prihodu Metaksasa na čelo vlade, Mi-halokopulos jx>slal kralju pismo, v katerem je svaril, da naj se Grčija ne oddalji od Italije. Me-taksas je strogo nadziral Mihalokopulosa in je ravno odhajal na neko konferenco Balkanskega sporazuma. Magnadakisu je ukazal, da mora na vsak način preprečiti, da bi Mihalokopulos govoril s kraljem.. Istega dne so vdrli v Mihalokopu-losovo stanovanje orožniški častniki in Mihalokopulosa, ki je bil zelo bolan, odnesli s postelje kljub prošnjam njegove družine. Soprogi so preprečili, da bi telefonirala na dvor. Mihalokopulosa so odpeljali na otok Palos po večdnevnem silnem trpljenju in mučnem potovanju. Njegove muke so bile takšne, da je Mihalokopulos začel hitro hirati in ko so ga prepeljali nazaj v Atene, ga niti z Dunaja poklicani zdravnik ni mogel več rešiti. Takratna cenzura je listom prepovedala pisati karkoli o tej nesrečni usodi grškega državnika. Poveljnik II. armade častita Visokemu Komisarju Poveljnik II. Armade je naslovil na Visokega Komisarja za Ljubljansko Pokrajino naslednjo brzojavko: »Z najbolj živim veseljem za Visoko nalogo, ki vam je bila zaupana v upravljanju nove Pokrajine, ki je postala del italijanske države, vam pošiljam najbolj najprisrčnejšo zahvalo za dragoceno sodelovanje, ki ste mi ga izkazali ter vam pošiljam najlepše želje za popolni uspeh Vašega dela. General Ambrosio, Poveljnik II. Armade. Vjsoki Komisar Ekselenca Grazioli je odgovoril z izrazom žive zahvale in občudovanja za Poveljnika ter za zmagovito II. Armado, Ekscelenca Parenti v L ubijam ustanovil prvi Dopolavoro Ljubljana, 22. maja. Prvi Dopolavoro v Ljubljani, ki je bil namenjen Armadi in ki kaže svojo dragoceno delavnost že od prvih dni italijanske okupacije, je bil včeraj uradno ustanovljen od predsednika Narodnega dela Dopola-vora Rina Parentija, ki se je bil poprej dogovoril z Visokim Komisarjem, kako naj se organizira dopolavoristično delovanje v Ljubljanski Pokrajini. Ekscelenca Parenti je obiskal sedež armadnega Dopolavora ter je dal navodila za njegovo prihodnje delovanje ter tudi imenoval krajevnega tajnika. Ljubljana, 21. maja. Davi se je pripeljal v Ljubljano Ekscelenca Rino Parenti, član nacionalnega direktorija Stranke ter predsednik Narodnega dela Dopolavoro v spremstvu inšpektorja odseka in tajnika tržaškega pokrajinskega Dopolavora. V vladni palači se je sešel z Visokim Komisarjem Ekscelenco Graziolijem, s katerim sta se domenila, kako noj se uredi dopolavoristično delovanje v Ljubljanski Pokrajini v smislu navodil Strankinega tajništva. Ekscelenca Parenti je v spremstvn podpo-veljnika Osrednje pomožne Zveze Stranke obiskal njihova središča ter se zanimal, kako delujejo. Nato je odšel k Osrednji Zvezi Dopolavora, kjer je tudi sedež armadnega Dopolavora, kje se je zanimal za njegov sedanji ustroj ter mu dal navodila za njegovo končno ureditev in za njegov prihodnji razvoj. Za tajnika Zveznega središča Dopolavora je bil določen tovariš Liberati, ki je že prevzel svoj urad. DarHo Akademife znanosti v Bologni slovenski univerzi Bologna, 23. maja. Rj. Na seji vseh razredov Kraljeve akademije znanosti v Bologni so razpravljali o darilu za Vseučiliško knjižnico v Ljubljani. Knjižnici v Ljubljani bodo podarili po en izvod vseh knjig, ki jih je Akademija do sedaj v svojih 30 letih izdala. Gre za zelo bogato zbirko knjig, ki obravnavajo vsa področja duhovnega delovanja. Tako hočejo slovesno slaviti vstop slavne slovenske univerze v objem družine visoke italijanske infelektualnosti, sedaj, ko je nova pokrajina postala nov biser v italijanski kroni. Določanje meja med Madžarsko in Hrvatsko Budimpešta, 21. maja. Na današnjem tiskovnem sestanku so oznanili, da bodo kaj kmalu dogovori glede na določitev meja med Madžarsko in novo Hrvatsko. Takrat bodo tudi razpravljali o trgovskih razmerah med obema državama. Po besedah madžarskega trg. ministra dr. Vargo so Srbi v Bački podrli vsega skupaj 81 mostov čez Donavo, Tiso in Muro, ki jih bo treba popraviti. Tozadevni preračun znaša 40—45 milijonov pengov (10 krat toliko dinarjev). Vojaške oblasti so zgradile že nekaj zasilnih mostov, ki pa seveda ne ustrezajo prometu, kot bi bilo treba. Dečka raztrgala ročna granata Dev. Marija v Polju, 23. maja. V petek, 23. maja okrog pol dvanajste je prišel iz poljske šole učenec III. razreda Jeriha I'rane, stanujoč na Slapah. Pač ni bilo nikogar, ki bi si le od daleč mislil, da ima fant pri sebi nad vse nevarno strelivo — ročno granato. Ko se je z granato igral, mu je padla na tla in se razpočila prav ko jo je fant hotel pobrati. Učinek je bil strašen: odtrgalo je nesrečnežu pol glave, izstopili so možgani in čreva in dobil je še druge grozne poškodbe. Jeriha je bil seveda na mestu mrtev. Prihiteli so takoj italijanski vojaki in ukrenili vse potrebno. Vsi občani sočustvujejo s tako liudo prizadeto spoštovano Jerihovo družino. Staršem in podjetjem I Rdeči križ, sekcija za socialno pomoč, prosi vse starše, ki bi potrebovali za nadzorovanje in vzgojo otrok vzgojitelja ali vzgojiteljico, da spo-roče svoj naslov naši pisarni v Frančiškanski ulici st. o, I. nadstropje. Rdeči križ, sekcija za socialno pomoč, prosi vsa podjetja, ki bi potrebovala kakršnokoli delovno moč, da sporoče naslov Borzi dela, Ljubljana, Delavski dom. Cref« - importante isda ae! Mediicraneo. Kreia - zelo važen oiok v šredozemliu. Ordiname deli* Alto Commfssariato Scrutini ed esaml delle seuole di I Stato, elementari, postelementari e medie L'Alto Commissario per la Provincia di Lubiana, visti i provvedimenti in materia scolastica precedentemente addottati in connessione allo stato eccezione; ritcnu-a 1'opportunitk e Purgenza di provvedere al ristabilimcnto della normalitk negli studi o r d i n a : Art. 1. Nelle seuole di Stato, elementari, post-elementari e medie, le lezioni avranno termine alPepoca stabilita dalle norme gik in vigore, se-condo le quali saranno pure compilati gli scrutini finali. Per le classi, al termine delle qnali sono pre-visti esami finali, di maturita o di diploma, le azioni proseguiranno sino al 31 maggio 1940-XIX e nella scuola di musica sino al 15 giugno. Art. 2. Per gli allievi delle elassi di eni al secondo capo verso deli' articolo e precedente gli-serutini finali terranno luogo, per 1'anno scola-stico in corso, ančhe degli esami finali, di matu-rita o di diploma. Art. 3. Gli esami di ammissione alle varie seuole e quelli dei candidati privatisti, come pure gli esami di riparazione, tanto per gli allievi interni quanto per i privatisti, saranno indetti come in passato e si terranno regolarmente. Per gli esami di maturit& e di diploma nelle seuole di Stato la presidenza sara assunta dal di rettore della scuola. Art. 4. Agli alunni assenti dalle lezioni dopo il 23 aprile 1941-XIX per cause di eomprovata for-za maggiore, o per concessione precedentemente accordata, e agli alunni delle classi in cui non b) Banca Cooperativa Economica: 12 novembre 1940 No 40.282; c) Banca Artigiana: 5 maržo 1941, No 5.701. Art. 2. Per i depositi fiduciari non previsti nei de-creti elencati nell'qrticolo precedente le banehe ivi menzionate rimangono soggette alle norme di cui alle ordinanze commissariali 29 aprile 1941 XIX n. 12 e 14 maggio 1941/XIX n. 24. Art. 3. La presente ordinanza entra in vigore dalla data della sua pubblicazione nel Bolleitino Uffi-ciale per la Provincia di Lubiana. Lubiana 20 maggio 1941/XIX. L'AIto Commissario per la Povincia di Lubiana: EMILIO GRAZIOLI. II Generale Ambrosio all*Alto Commissario II Comandante della II. Armata ha indiriz-zato alPAlto Commissario per la Provincia di Lubiana il seguenle telegramma: »Insiemc ai piu vivi rallegramenti per Alto inearieso affidatovi nella direzione della nuova Provincia entrata a far parte dcllo stato italiano vi invio i.piu cordiali ringraziamenti per la pre-ziosa collaborazione prestatami et porgervi i migliori auguri per il pieno successo della Vo-stra opera. Generale Ambrosio comandante della seconda Armata.c L'Alto Commissario Eccellenza Grazioli ha risposto con vive espressioni di ringraziamento e di viva ammirazione per il Comandante e per la Vittoriosa Seconda Armata. Dr. Pavelič govoril hrvatskemu narodu Zagreb. 23. maja. Rj. V sredo je bil velik dan Zagrebu. Slavnii trg sv. Marka, kjer so včasih kronali hrvatske kralje, je bil ves v zastavah. Povsod so vihrale hrvatske, italijanske in nemške zastave. Na tem trgu je bilo prvo Paveličevo javno zborovanje. Na trgu je bila postavljena velika slavnostna tribuna, ob njej pa so se v svojih slavnostnih oblekah razvrstili oddelki ustašev s svojimi godbami, ob njih mladinski oddelki »Hrvatskih junakov«, hrvatske nacionalistične organizacije, skupine vseučiliških dijakov v svojimi zastavami in še številne druge organizacije in društva. Nasproti tribune se je postavil oddelek redne . . . . hrvatske ustažke vojske, za njimi pa ogromna mno- state riprese o portate a compimento le le- žjca Zagrebčanov, k; nestrpno pričakuje poglav-secondo quanto disposto ali art, i, u certi- nika Med .jmi je vse potno kmetav in kmetic v onn„»i« -iin^mtn S,lila base deerli I .jh pisani{h narodnih nošah, vsa okna in vsi siano zioni _______ ,__________. . ficato annuale sar& rilasciato sulla base degli scrutini finali gia compilati. Qualora lo serutinio non fosse stato gik. com-pilato, i voti saranno fissati, senza riguardo al numero delle assenze nell'adunanza di serutinio finale, che dovrk essere presieduta dai direttori delle rispettive seuole. Art. 5. Sui eertificati annuali che, a termine delPart. 2 sostituiseono i diplomi di esame o di maturita, sara inscritta la leguente annotazione: stato applicato sui rertificato emesso in data 10 aprile 1941-XIX, ri-tiratn e conservato nell'archivio scolastico.* Art. 7. La presente ordinanza entra in vigore dalla data della sua pubblicazione nel Bolletino Ufficiale per la Provincia di Lubiana. Lubiana, 20 maggio 1941-XIX. L*alto Commissario per la provincia di Lubiana Emilio Grazioli. Disposizioni per il diritto dei carburanti e lubrificanti L'Alto Commissario per la Provincia di Lubiana, visto *l'ordinanza 16 aprile 1941/XIX del Comandante di Divisione »Re«, con cui veniva disposto il censimento della benzina, detenuta in quantit2i superiore ai 20 litri, ritenuta la necessitfc, di coordinare la rac-colta e la ridistribuzione dei carburanti e lubrificanti per scopi autorizzatl ordina: Art. 1. L'Azienda Generale Italiana Petroli (A. G. I. P.) e incaricata della raccolta ed acquisto, entro rimborso del prezzo di costo, di tutti i carburanti e lubrificanti esistenti presso chiunquc nella Provincia di Lubiana, latta eccezione per 1 comandi militari. Art. 2. I carburanti e lubrificahti cosi raccolti dovranno dall'A. G. I. P. essere tenuti a dispo-sizione delPAlto Commissariato che ne determi-nera le condizioni e modalita di cessione e di impiego. Art. 3. balkoni ob poslopjih pa so polni ljudi, ki čakajo na veliki govor tega dne. Ob oknih vladne palače, to je ob oknih bivših banskih dvorov so zbrani člani diplomatskega zbora, in sicer med njimi italijanski odpravnik poslov Casertano, nemški poslanik Kasche, člani italijanskega in nemškega poslaništva, zastopstvo italijanske vojske in druge visoke hrvaške osebnosti. Poglavniik je prišel na Markov trg ob 12.10, in sicer v spremstvu poveljnika hrvatskih vojnih sil maršala Kvaternika in generala Stanzerja, V njihovem spremstvu so bili še letalski polkovnik Kren in druge vodilne osebnosti hrvatske vojske. Vsa množica se je razmahnila v ogromno navdušenje, ki se ni poleglo vse dotlej, dokler ni po-glavnik začel s svojim govorom. V svojem govoru je Pavelič rekel, da je neodvisna Hrvatska vstala zaradi vere in žrtev Hrvatov v boju proti srbskemu nasilju. Pred šestimi letll je zapisal, da bo izbruhnila nova svetovna vojna, ker Evropa ne more več živeti na krivičnih pogodbah. Danes te pogodbe ne obstajajo več in Evrope ne vladajo več načela nasilja, ampak načela reda. Pomoč obeh voditeljev Italije in Nemčije se je pridružila našim naporom za obnofro neodvisne Hrvatske. Te besede je množica pozdravila z večminart-nim vzklikanjem Italiji in Nemčiji. Pavelič je dodal, da bo Hrvatska večno hvaležna za to pomoč. Hrvatska je že določila svoje bistvene meje, druge bodo pa v kratkem urejene. Dane6 je neodvisna hrvatska država večja, kakor pa je bila kdajkoli. Pavelič je po tem govoril o notranji politiki in je rekel, da je načelo individualizma odpravljeno in da bo življenje v novi državi urejeno po vzgledu zavezniških držav. Kronanje hrvatskega kralja je simbol suverenosti hrvatske države. »Ponudil sem hrvatsko krono princu Savojske Hiše in lahko vam zagotovim, da je to najbolj vredna oseba, ki naj nosi krono kralja Tomislava. Novi hrvatski kralj si bo vzel ime kralja Tomiislava II. in bo kronan na Duvanj-skem polju.« Nato [e Pavelič govoril o upravnem življenju v novi državi in je poudaril, da bodo kmetje nosilci gospodarskega življenja. Paveličev govor je bil V€6 čas spremljan z navdušenim odobravanjem, množica pa je tudi večkrat vzklikala Mussoliniju in Hitlerju. Hrvatski listi o poglavnikovem govoru Zagreb, 23. maja. Rj. Važni in odločilni po-glavnikov govor na Trgu sv. Marka je po vsej Hrvatski napravil zelo velik in globok vtis. Iz vse Hrvatske prihajajo poročila, da so se v vseh hrvatskih krajih razvile ljudske manifestacije za Paveliča in Hrvatsko. Največji je bil pač vtis v Zagrebu, kjer je množica ves dan obširno komentirala glavne odstavke iz Paveličevega govora. Nepopisno pa je veselje ljudstva, da bo vojvoda di Spoleto novi hrvatski kralj z imenom Tomi-slav II. Zagrebški tisk je v celoti objavil govor. »Hrvatski narod« je o Paveličevem govoru objavil uvodnik in pravi, da je Pavelič dosegel, da so v Zagrebu in na Hrvatskem v najkrajšem času izginile posledice vojne. Hrvatski narod se dobro zaveda, da je bilo tako važno vprašanje mogoče tako srečno urediti samo zaradi pomoči fašistične vlade in zaradi Ducejeve naklonjenosti. Hrvatski narod tega nikdar ne bo pozabil, ampak se bo trudil še poglobiti vezi, ki vežejo oba naroda čez Jadran. »Novi list< tudi piše o Paveličevem govoru in pravi, da je po njegovih besedah bila obnovljena vera v Hrvatsko in vstaško revolucijo. Pogodbe, ki jih je Pavelič sklenil v Rimu, so izred- j nega pomena za Hrvatsko. »Novi lisi« piše v svojem članku »Interesi, prijateljstvo, sodelovanje in žrtve« med drugim: Sodelovanje med Hrvatsko in Italijo, ki se je začelo v Rimu in ki je bilo posveečeno s tem, da je krono Hrvatske sprejel princ Savojske Hiše, dokazuje, da so Hrvatje popolnoma razumeli bistvo sil, ki danes vodijo odnošaje med narodi. Ker je po-glavnik dr. Pavelič razumel naravo odnošajev med obema prijateljskima narodoma, je mogel začeti novo dobo prijateljstva in sodelovanja med Hrvati in Italijani, čeprav bi za- to bila potrebna kakšna žrtev. Z izredno preudarnostjo in bistrovidnostjo je proučil ve6 položaj. Ker sla Mussolini in dr. Pavelič spoznala v Rimu,, bo kmalu jasno vsem, ko bo razvoj dogodkov pokazal, kako važno je medsebojno zaupanje in prijateljstvo in kako potrebno je, da Hrvatska sodeluje z Italijo in Nemčijo za obnovitev evropskega reda. Treba je, zaključuje člankar, da vsak, bodisi izobraženec ali preprost Hrvat, premisli o vzrokih sedanje hrvatske zunanje politike; spoznati mora, da se je v Rimu ustvaril edini sporazum, ki je bil mogoč in ki bo jamčil za razvoj in napredek neodvisne hrvatske države. Poštni promet z Nemčijo. Te dni je bil spet obnovljen poštni promet med Nemčijo in Hrvatsko. Slovaški minister v Zagrebu. V četrtek se je pripeljal v Zagreb slovaški minister Karel Margas. Justifikacija v Banjaluki. V Banjaluki je bil na smrt obsojen in ustreljen neki Srb, ki ni hotel izročiti orožja vojaški oblasti. To je bila prva smrtna obsodba, razglašena od posebnega sodašča. Aretacija ravnatelja podružnice bivše Narodne banke v Mostarju. Svoj čas smo poročali, da je iz Mo6tarja pobegnil ravnatelj tamkajšnje podru-nice bivše Narodne banke in odnesel s seboj 9600 kilogramov zlata, ki je bilo deponirano pri banki. Sedaj so oblasti tega ravnatelja aretirale. Slovenci! Pomagajte rojakom pri iskanju konj in raznih vozil! Na potih usode Iz uaode drugih se moramo učiti, če nočemo, da bomo morali plačati visoko učnino. »Ničesar ni, kar bi človeka tako izučilo, kot pogled na usodo dragih.« Vendar nekateri menilo, da fe njihovo življenje nek-) posebnega in da se jim ni treba ravnati po nobenih pravilih. In tako jim nevede spolzljo ic rok čas In denar in zdravje, dokler se nekega dne s strahom ne prebudijo iz svoje omotice. Saj, kako bi bilo sicer mogoče, da se leto za letom pogrezne toliko tisočev ljudi v eno in isto brezno, kjer je že na milijone drugih trupel? Usoda drugih ljudi |e mogočna knjiga, ki more vsakdo črpati iz nje potrebnih navodil za tvoje življenje. Le da |e treba oči odpreti in imeti toliko ponižnega duhi, da spoznaš svoje slabosti, lo toliko moči, da začneš tudi grenka zdravila jemati zoper svoje duševne bolezni. Kdor z budnim očesom opazuje svojo okolico, si bo že v mladih letih nabral lepo število življenjskih modrosti ln se bo v tihi kamrici sred posvetoval sam s seboj. Življenjsko zrelost starih ljudi je treba upoštevati, saj je to najbolj dragoceno izročilo, ki prehaja od človeka do človeka. Taka izročila so več vredna kot vse znanstveno in tehniško znanje, ki ga v debelih knjigah zbiramo okrog sebe. Usoda enega samega rodu kake vasi ali mesta ali ljudstva je mnogokrat bol| poučna kot poglavje svetovne zgodovine. Zakaj, kar so ljudje pred nami ln okrog nas dognali, v čemur so se motili, za kar so trpeli, kar so izgubili in kolikor so se pokvarili, to je najbolj važno, da zvemo in vemo. dokler se moramo po istih potih truditi in potiti in koprneti po višjih vzorih. ŠPORT Italija o našem športu Pod naslovom »CONI (Vrhovna italij. športna organizacija) gradi most proti peti obali« piše g. i Oiuseppe Sabelli Fioretti iz Rima v vodilnem iita-Chiunque occulti carburanti o lubrificanti, o Hjanskcm športnem dnevniku, milanskem »La Gaz-rifiuti la cessione e consegna alrA. G. I. P. | Z€(ta dello šport« od 22. maja o športnih razmerah ne rifiuti ---------- , „ sara punito con la confisca della merce e con l«arresto fino a 6 mesi o con 1'ammenda lino a Liro 5.000. Art. 4, La presente ordinanza entra in vigore dalla data dela sua pubblicazione nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana. Lubiana 20 maggio 1941/XIX. L'Alto Commissario per la Povincia di Lubiana: EMILIO GRAZIOLI. Proroga della moratoria per alcuni istituti bancarl L'Alto Commissario per la Provincia di Lubiana, visti i precedenti provvedimenti di sospen-sione dei pagamenti per i depositi fiduciari con-stitniti presso la Banca Cooperativa Economica (Zadružna gospodarska banka), la Banca di Credito di Lubiana (Ljubljanska kreditna banka) e la Banca Artigiana (Obrtna banka), tutta in Lu biana ordina: Art. 1. fe prorogata fino a nuova disposizione la moratoria concessa ai sotto notati istituti da credito nei termini indicati nei decreti del Mini-stero per 1'industria e commercio dello Slato exjugoslavo a fianco di ciascnnl indicati: a) Banca di Credito di Lubiana: 12 novembre i940, No 35.332; zetta dello šport« od 22. maja v novih italijanskih provincah, Ljubljanski in Dalmatinski: vrednoti ga na podlagi dosedanjih uspehov ter razglablja o izgledih za bodočnost glede uvrstitve v italijanski športni prostor. Iz njegovih zanimivih izvajanj posnemamo sledeče: V novo anektiranih provincah Ljubljanski in Dalmatinski ne reprezentira športa samo nogomet. V splošnem je imel jugoslovanski šport svoja središča v Hrvatski in v Dalmaciji. V Srbiji se je gojil samo nogomet. Toda tudi v tej panogi je bil hrvatski in posebej še dalmatinski nogomet, od katerega se je učil nogomet v Srbiji. »Hajduk« iz Splita je zadnji jugoslovanski nogometni prvak. Ob obalah Jadrana se je gojilo doslej malo športnih panog. Toda vse so se gojile z ognjevitostjo ter so bili tudi rezultati temu primerni. Na prvem mestu so plavanje, walerpolo in veslanje, ki se gojijo v vsen večjih centrih: v Ljubljani, na Sušaku, v Splitu in Šibeniku. Seveda je še prezgodaj reči, kateri atleti, ki so dosegli mednarodno stopnjo, bodo ojačili italijanske športne vrste. V prvi vrsti bodo to pač športniki, ki so italijanskega rodu. Omenja predvsem De Filipisa z Raba, znanega plavača prostega stila na 100 in 200 m, ki je bil velika opora jugoslovanske štafete. Atleti srbskega in hrvatskega rodu bodo imeli na izbiro ostati na italijanskem področju ter sprejeti italijansko narodnost ali pa se vrniti tja, od koder izvirajo. Italijanska športna zveza bo poslala svojega poverjenika v Ljubljano in pozneje tudi v Italijo. Seveda bo moral »Hajduk«, ki je postal prvak Jugoslavije, prilagoditi svojo sestavo novim razmeram. Prezgodaj bi bilo govoriti o tem, kako bodo uvrščene skupine iz Ljubljane in Splita v italijansko športno zvezo. Četudi so v obeh najboljši bivši jugoslovanski športniki, se ne moreio vred- notiti po prejšnjih uspehih, temveč samo po tem, kar bodo šele pokazali na športnem polju. Od tega bo tudi odvisna tehnična in orga-nizatorična uvrstitev teh področij v vrste italijanskega športa in v italijanske razrede A, B ali C. Morda bi bilo najbolje izvesti v prvem letu slovensko-dalmatinsko prvenstvo. Plavanje in posebej še waterpolo sta najmočneje razvita športa v teh krajih. Ne jx)mo pozabili, da je bil prsni plavač Cerer iz Ljubljane tretji na 200m prsno na berlinski olimpiadi. Waterpolo ima najmočnejše reprezen-tante v Ljubljani (ki razpolaga z izvrstnim bazenom), na Sušaku in v Splitu ter razpolaga z neomejenim številom rezerv. Pred nekaj leti se je jugoslovanski waterpolo (zlasti hrvatsko-dalmatinski) izredno uveljavil skupaj s sorodnim madžarskim, ki, kakor znano, dominira v Evropi. Sušak, Split in Šibenik imajo tudi dobre ekipe veslačev (zlasti v osmercu), ki so pripomogli bivši Jugoslaviji do evropskega slovesa. Tudi telovadba ima odlične poedince in skupine. Ne pozabimo, da je zmagal na pariški aiimpiadi 1. 1924 Štukelj (Sabelli-FIoretti piše »Croato Stukely di Zagrabia«). V tem športu vodi Ljubljanska provinca in mesto Liubljana. V Ljubljanski provinci se goji zlasti lahka atletika. Ljubljana ima dva športna stadiona, eden od teh je zelo lep in tehnično odlično urejen, eden pa je manjši. Več atletov je državnih prvakov: eden meče kladivo preko 50m, drugi meče kroglo nad 15 m, zelo pohvalno se govori tudi o nekem metalcu kopja. Za tenis se nahajajo odlična igrišča na Sušaku, v Ljubljani in Splitu, poleg tega pa še več manjših tenisc. Ni še znano, kakšen razvoj je dosegel šport v kotorski pokrajini. Mislimo, da bi bilo treba za Slovence v Italiji najti rešitev v nekem začasnem sistemu, ki bi bil podoben športni organizaciji v drugih italijanskih provincah. Bolj podrobno pa bo treba proučiti športne razmere v Dalmaciji, kar bo ' pa odvisno tudi od končnoveljavnih političnih odločitev in razmejite«- Gospodarstvo Nova določila za uvoz Dne 21. maja je bil v Uradnem listu v Rimu objavljen razglas Duceja o uvozu blaga na področje bivše kraljevine Jugoslavije, katero so zasedle italijanske čete, s področja izven Italije. Uvoz ie dovoljen le s predhodnim odobre-njem pristojnega komisariata. Tako odobrenje predpisuje obliko in način plačila uvoženega biaga tudi z delno omejitvijo, v kolikor gre za izvoz bankovcev, ki se glase na jugoslovansko valuto. Civilni komisarji morejo tudi izven primerov, navedenih v čl. 6 razglasa z dne 29. aprila (objavljenega v Uradnem listu v Rimu 3. maja) dovolili uvoz z ozemlja bivše Kraljevine Jugoslavije, ki ni zasedeno po italijanski vojski, ne da bi bilo treba plačati carine in druge carinske dajatve za živila, potrebna za življenje civilnega prebivalstva in za potrebe zasedbenih čet. Izjema od dajatev pa ne more biti dovoljena za interne fabrikacijske prodajne in konzumne dajatve, za katere veljajo še v naprej obstoječa določila. V veljavi ostane, kar se tiče izvoza blaga in ostalih predmetov na ozemlje bivše Kraljevine Jugoslavije, ki je zasedeno po italijanski vojski, določilo čl. 3 odloka z dne 24. aprila, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu v Rimu dne 25. aprila. Pridelujmo več dobrega semena vrtnih zelenjav To je naslov knjižici, ki je ravnokar izšla v založbi Kmečke zveze v Ljubljani in ki jo je spisal kmetijski referent g. Franc V a r d j a n , odličen strokovnjak v vrtnarstvu, posebno še v zelenja-dar6tvu. Vsak pridelovalec zelenjadi dobro ve, kako velike važnosti je kakovost semena in da je od semena v prvi vrsti zavisen uspeh v pridelovanju zelenjadi. Zlasti je pa vprašanje zelenjadnih semen važno v sedanjih časih, ko je uvoz dobrega semena tako zelo otežkočen. Znano je pa tudi, da so doma pridelana semena najboljša. Toda pridelovanje semen je kočljiva zadeva. Za uspešno sem-e-nogoj6tvo je potrebno precej znanja, kajti le iz mnogoletnih izkušenj drugih se moremo priučiti, kako doseči zlasti tako važno pristnost sort in še razne druge lastnosti, ki jih mora imeti dobro seme. Vse to potrebno znanje si vsakdo lahko pridobi iz omenjene knjižice, ki na 142 straneh obravnava tale poglavja: 1. Splošno semenarstvo: Katera semena lahko pridelujemo doma. Kaj odloča izbiro. Kaj ovira semenogoj6tvo. Kako preprečimo križanje itd. 2. Posebno semenarstvo: Enoletnice. Dvoletnice. Večletnice. Kdorkoli se bavi ali se namerava baviti s pridelovanjem zelenjadnega semena, naj nemudoma seže po tej prepotrebni knjigi, ki se dobi za 15 dinarjev pri Kmečka zvezi v Ljubljani in v vsaki knjigarni. ^ Prepoved' prekomerne prodaje. Ministrstvo za korporacije je naročilo vsem trgovcem, da ne smejo prodajati blaga kupcem nad normalno potrebo. Posebej je nekaterim skupinam trgovine naročeno voditi registre nakupa in prodaje, kar bo služilo za kontrolo prodaje. To velja za trgovine s čevlji. Obratovanje v premogovniku Otolec. Po nalogu Visokega Komisariata je ljubljansko rudarsko glavarstvo sklicalo občni zbor rudarske združbe Otočec za dan 19. junija ob 9.30 v Novem meslu. Na dnevnem redu tega občnega zbora je poročilo ravnateljstva in sklepanje o nadaljnjem obratovanju premogovnika Otočec in volitev novega ravnateljstva. Anekdota Nekega dne si je cesarica Marija Terezija natančnejše ogledovala grb svoje rodovine. Zanimali so jo ptiči na desni strani grba. Vprašala je svojo okolico, kakšni ptiči so neki to. Med učenjaki se je nato vnel prepir, so li škr-jančki ali orli. V primerjavi s starimi grbi, denarji in spomeniki se je pokazalo, da so imeli ti ptiči ostre, velike kljune, iztegnjene jezike in ostre kremplje, kar »škrjančkom navadno ni lastno«. Učenjaki so potem pojasnili, da so to orli iz heraldične menežarije. Kancler Kaunitz je nato leta 1764. cesarici končnove-ljavno sporočil, da so ti ptiči orli. Vladarica je morala to odkritje potrditi s posebnim »placet«, čeprav je sama že spočetka vedela, da gre ia navadne orle.« Zahvalna služba božja v stolnici Na praznik Vnebohoda Je bila ob desetih dopoldne v stolnici slovesna zahvalna služba božja, Katere so se udeležiti najvišji predstavniki oblasti ter vsi vidni zastopniki javnega življenja Ljubljane in Ljubljanske pokrajine. Slovesnost se je vršila z vsem sijajnim ceremonielom, ki ga ob takih prilikah razvije Cerkev, sodelovale pa so pri tem civilne in vojaške oblasti na način, ki je za naše razmere nov in nenavaden, ki pa je dal lep okvir cerkveni slovesnosti tei jo je s svojo paradno močjo iu sijajem še močno podčrtal. Slovesne službe božje so se udeležili Eksc. Visoki Komisar g. Emilio Grazioli, poveljnik Armadnega Zbora Eksc. aruiadni general Mario Robotti, poveljnik mesta Eksc. divizijski general Orlando. Službo božjo je imel prevzvišeni škof dr. Gregorij Kožni a n ob asistenci stolnega pro-šta Nadraha in stolnih kanonikov prelata Vole a, dr. Žerjava, dr. Zupana in Vovka. Sveti maši so prisostvovali sledeči predstavniki našega javnega življenja: Bivši ministri dr. Gosar, inž. Sernec, dr. Marušič, dr. MohoriČ in dr. Novak, bivša bana dr. Natlačen in dr. Puc, rektor univerze dr. Slavič, mestni župan dr. Adlešič, predsednik Trgovske in industrijske zbornice Karel Ceč, predsednik Obrtne zbornice Karel Kavka, predsednik Delavske zbornice Josip J o n k e, predsednik Odvetniške zbornice inž. P i r k -majer, tajnik Kmetijske zbornice dr. Jože Lav-rič, predsednik Društva bančnih zavodov dr. Slo-kar, bivši poslanci Pavel Mašič, Rudolf Smersu, Miloš Stare, dr. Jure Koče, Alojz K igle r ter zastopniki Komisariata pomočnik Visokega Komisarja dr. Majcen in načelniki dr. Bogataj, dr. Suš ni k in dr. Hubad. Pred stolnico se Je že uro pred pričetkom službe božje začelo zbiranje množice. Prihod dostojanstvenikov se je razvijal po strogo določenem sporedu. Ob 9.10 so prikorakali vojaški oddelki vseh v mestu bivajočih vrst orožja, ob 9.20 pa se je postavila pred vhodna vrata čas'na straža 20 sardin-skih grenadirjev s Štirimi trobentači. Od 9.20 do Koledar Sobota, 24. maja; Kraljica apostolov; Pomoč kristjanov; Suzana, mučenica. Nedelja, 25. maja: 6. povelikonočna; Gregor VIL, papež. — Lunina sprememba: mlaj ob 6.18. Herschel napoveduje spremenljivo vreme. Novi grobovi + V Mariboru je umrl profesor 1. real. gimnazije in ravnatelj Dijaškega doma g. Viktor Grunta r. Bil je star šele 48 let. Naj v miru počival Osebne novice =r Poroka. Na praznik Vnebohoda sta se poročila v Višnji gori gdč. Fani Jerebova iz Višnje gore in g. Cvetko Pr.aper, cand. med. iz Ptuja. Oba sta se vneto udejstvovala v kat. dijaških organizacijah. Poročil ju je vseuč. prof. g. dr. Lambert Ehrlich. Mlademu paru želimo obilo sreče in božjega blagoslova. Pogrešanci se oglašalo Iz Srbije so na Rdeči križ došla obvestila o pogrešancih. Svojce prosimo, da dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti ?2 b II., sporočila. — Bruner Jože, Čebular Franc, Djurič Vukosava, Gli-gorijevič Franči, Gal Alojz, IvančiČ Ignacij, Ivano-vič Elica roj. Pust, Jelen Lojzka, Jekič Lidija, Ki-lar J. Riko, Klavs Franc, Kocmur Alojzij, Kokalj Stanko, Lederer Zinka, Ličof Rudolf in Marija, Letnar Jože, Lubej Franjo K., Adan Vladislav, Osa-na Dušan, Potočnik Jakob, Pršin Julijana, Prijon Pavlina, Pritekelj Alojz, Radin Milan, Lazar Radah Švab Franc, Slaček Malči, Tavčar Janez, Tonic Ivo, Trpin Hermenegild, Urbič Alojzij, Valentin Ivan z družino, Vujasinovič Jovan, Wochel Izidor J., Zavre Rudolf, dr. Zorjan Matko, Zupane Viktor, Žnidaršič Ludvik. Navedeni pogrešanci so se javili iz sledečih krajev. Čuprija, Niš, čačak, Srem. Mitrovica, Pan-čevo, Užice, Paračin. Marija Pristavec, Ljubljana, Cigaletova ulica 6 naj dvigne za nio došlo pismo njenega nečaka iz Pančeva. -- ; r LJUBLJANSKI . KINEMATOGRAFI Predstava ob 16., 19. In 21. ari! Pretresl'lva ljubezenska drama po rom. E Bronte Glas v viharlu Lanrenee Olivier, Mnrle Ooeron, Duvld Niven (i slovenskimi napisi) Kino Matica. t o 1 o t o n 22-41 Ju na sne pustolovščine Gary Cooper. Andrea Leeds. Film romantične vsebine in drznih podvigov. Kino Slog a. teleton 27-30 Kiusuii eK«pe lieilski film lz kraljestva firnegu kontiuenta Zanimivosti Afrike m Film e opremljen s Iirvnfikimi naidsi Kino Union, teleton_22-21 9.50 je bila stolnica odprta vernikom, ki so Jo napolnili docela, velik del prostora pa je zavzelo vojaštvo s Častniki ter z vzgledno pobožnostjo spremljalo daritev svete maše. Ob 9.40 Je bil prihod re-prezentantov javnega življenja in oblasti. Pred stolnico se je ustavljala vrsta lepih limuzin, iz katerih so izstopali oivilni in vojaški predstavniki ter šli pozdravljeni od častne straže v cerkev. Ob 9.55 je prišel v stolnico prevzvlšeni g. škof s svojim spremstvom, ob 9.59 pa so je pripeljal Visoki Komisar v spremstvu poveljnika Armadnega zbora in Poveljnika mesta. Častna straža je izkazala strumen pozdrav. Pri cerkvenih vratih je sprejel visoke dostojanstvenike stolni župnik kanonik dr. Klinar s svojim spremstvom ter jih vodil na častno mesto v sredini pred oltarjem. Desne sprednje klopi so zasedli naši in italijanski predstavniki civilnih oblasti in javnosti, levo stran pa vojaški dostojanstveniki in častniki. Na obeh straneh tik ob presbiteriju pa je zavzela mesto častna straža s puškami in šlemi na glavi, pred njo na vsaki strani dva trobentača. Rezek zvok trobent je dajal ob glavnih aktih sv. daritve vojaštvu povelje, da je izkazalo svoje počaščenje s strogim pozorom. Med sveto mašo je stolni pevski zbor izvajal s sodelovanjem opernega orkestra in s čudovito lepo spremljavo orgel, ki jih je igral msgr. Stanko Premrl, pod vodstvom stolnega dekana dr. Fr. Ki-movra naslednja dela: Dr. Kimovec — Ti si Peter, Et. Premrl — Missa s. Josephi, Ant. Foerster — raduale, St. Premrl — Offertorium, p. Hugolin Sattner — Te Deum, Gr. Ribar — Tantum ergo. Izvajanje je bilo dovršeno ter je i>odalo navzočim predstavnikov italijanske oblasti lepo sliko visokega razvoja naše slovenske cerkvene glasbe. Po sveti maši so obiskali prevzviše-nega g. škofa dr. Rožmana v zakristiji Eksc. Visoki Komisar Emilio Grazioli, Eksc. Poveljnik Armadnega zbora armadni general Mario Robotti in Eksc. poveljnik mesta divizij, general Orlando ter so se mu zahvalili. — Župni uradi Ljubljanske pokrajine sc opozarjajo, da pravočasno prijavijo vse državne in vrednoslne papirje, ki jih event. hranijo. Glej »Slovenec«, 22. maja 1941, str. 2. — Škofijski ordinariat v Ljubljani. — Slovenski narod (e vedno rad romal na Marijina božja pota in se Mariji priporočal v vseh dušnih in telesnih potrebah. Saj pa je slovenska zemlja kar posejana z Marijinimi cerkvami. Največ romarjev je prihajalo na Brezje in na Rakovnik. Na Brezje letos ne moremo, zato v tem večjem številu poromajmo v soboto in v nedeljo na Rakovnik ob praznovanju Marije Pomočnice kristjanov. Naj bo letos več Dolenjcev, Notranj-cev in Ljubljančanov, da ne bo Marijino slavje nič manjše ko druga letal — Poziv Rdečega križa. Rdeči križ, sekcija za socialno pomoč, poziva vse one, ki so zapustili domove zaradi vojnih dogodkov in bivajo sedaj v Ljubljani, da se zaradi evidence prijavijo v pisarni Rdečega križa, sekcije za socialno pomoč, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. _ Lep primer poštenosti. V Novem mestu je ta mesec izgubil neki državni uradnik večjo vsoto denarja, in sicer 1100 din. Denar je bil v bankovcih položen v člansko knjižico novomeške na-bavljalne zadruge državnih uslužbencev in namenjen, da se ž njim poravnajo nabave v zadrugi v minulem me«ecu. Denar ie izgubil njegov sinček, učenec ljudske šole, ki so mu doma naročili, naj nese denar v zadrugo; fantka so pa na trgu zmotile razne zanimivosti, da je na naročilo pozabil in pri tem izgubil knjižico z denarjem. Uradnik je imel malo upanja, da bo denar našel, ker je bil izgubljen na glavnem trgu in celo na semanji dan, ko je v mestu polno ljudd.Tem večje je bilo njegovo veselje, ko mu je že po nekaj urah neki italijanski vojak prinesel izgubljeno knjižico z denarjem. Lepi primer poštenosti zasluži, da povemo ime poštenega najditelja: bil je to Rulfili Guerrino (40. comp. art.). — Brezposelni učitelji, ki se še niso prijavili, naj se zaradi evidence javijo v prostorih učiteljske organizacije, Ljubljana, Frančiškanska ul. 6. Prijavijo naj se prav vsi,- člani in nečlani. — Nastopilo fe toplo vreme. Po hudih nalivih, ki so trajali v torek in sredo, se je vreme na praznik Vnebohoda preobrnilo in bil je praznik izredno lep in topel. Zjutraj vlada še razmeroma hladno vreme in razliva se po barjanski ravnini nizka megla, kar je po izkušnjah starih Barjanov vedno znamenje za lepo vreme. Na praznik je bila najnižja temperatura + 4 stopinje Celzija. Zjutraj megla. Kmalu pa se je razpršila in zasijalo je son- ce. Popoldne je bila dosežena najvišja toplota + 23stopinj Celzija. Tudi petek je bil zelo topeli Zjutraj hladno s 4-5 stop. C toplote, popoldne precej vroče, ko je bila dosežena najvišja toplota +25 stopinj Celzija. Nagli dvig temperature povzroča hkratu hudo soparo in okoli poldneva je bilo prav soparno. Pozneje se je začelo nekoliko oblačiti. Prt takih dnevnih toplotnih razmerah ni izključeno da se pojavljajo lokalne nevihte, kar je posledica hitrega razgrevanja zračnih plasti. — Protežiranje strank pri prodaji mesa. Na okrajnem sodišču v Ljubljani je vloženih več ovadb Eroti mesarjem zaradi prestopka po členu 2 ured-e o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Ta člen določa primerne obligatorne zaporne kazni proti vsem prodajalcem, ki skušajo dajati prednost gotovim strankam pri prodaji odnosno nakupu blaga in odklanjajo prodajo drugim strankam. Poleg zaporne kazni določa ta člen hkrati tudi denarne kazni. Mnogi mesarji bodo prišli pred kazenskega sodnika, ker so bili ovadeni od posameznih strank, da jim niso hoteli na stojnicah prodati mesa, ki so ga skrivali za druge nakupovalce. — Kdor kaj ve o redovu Vinku Perko, ki je služil pri 3. četi 1. tehničnega bataljona, železniški polk, Slavonski Brod, naj blagovoli proti povračilu vseh stroškov sporočiti na naslov: Franc Perko, Bevke št. 23, p. Vrhnika. Pogreb Ivana Tomažiča Ljubljana, 23. maja. Ljubljanski gasilci in mnogi Ljubljančani so na praznik v lepem sprevodu spremili k zadnjemu počitku najstarejšega ljubljanskega gasilca, strojnika v pok. Ivana Tomažiča, ki bi bil letos oktobra izpolnil 91 let. Lani Je čil, vesel in zdrav obhajal 90 letnico rojstva v krogu svojih treh hčerk ge. Minke Pestotnikove, ge Eme in ge. Pepce. Ivan TomaŽič je umrl v sredo in včeraj ob najlepšem' vremenu, ko je sonce zlatilo vso ljubljansko ravan, je bil njegov pogreb iz kapelice sv. Jožefa na Žalah tja na pokopališče pri Sv. Križu. Prostovoljna gasilska četa se je pogreba udeležila v prav velikem številu z zastavo, ovito v žalni flor. Ko so gasilci korakali pod poveljstvom podpovelj-nika g. Strgarja iz Mestnega doma po Sv. Petra cesti mimo vojašnice na Taboru, je italijanska vojaška straža stopila pod orožje in gasilski zastavi izkazala čast. Pogreba sta se udeležila tudi dva odposlanca italijanskih gasilcev v spremstvu poveljnika poklicnih gasilcev g. Furlana. Po cerkvenih molitvah, ki jih je opravila trnovska duhovščina z župnikom g. Vindišarjem na čelu, se je razvil Izpred kapelice dolg žalni sprevod. Na čelu je korakala prostovoljna gasilska četa, med njimi stari gasilski veterani in pokojnikovi tovariši: 87 letni Ivan Perme, 85 letni Fran Medic, Ivan Breskvar in Anton Kadunc. Za njimi se je vrstila z zastavo Marijina kongrega-Mja v Križankah, katere zvesti član je bil pokojnik 39 let, nato 9 vencev. Pogreba so se dalje udeležili župan dr. Juro Adlešič, župnik v pokoju in pisatelj g. Fran Sal. Finžgar, ravnatelj Narodnega muzeja dr. Mal, predsednik gasilske čete g. Polde Zupančič in drugi. Krsto so nosili do groba prostovoljni gasilci. Gasilec je nosil tudi 9 pokojnikovih odlikovanj. O pokojniku je Slovenec pisal, ko je lani obhajal 90 letnico rojstva, kakor tudi ob drugih prilikah. Bil je rajni živa kronika mesta Ljubljane in Je umel prav živo in živahno opisovati razno dogodke, kakor veliki požar gledališča na Kon- gresnem trgu in velikonočni potres 1. 1895. Bodi mu ohranjen časten spomini • 1 Dramatično reievanfe psička iz LJubl|anice. S svojimi strmimi in visokimi betonskimi zidovi je Ljubljanica prava smrtna past za vsako živo bitje, ki pade vanjo, pa naj bo to človek ali žival. Na praznik dopoldne so opazovale trume ljudi dramatično reševanje malega psička angleške pasme, Nekje v mestu je padel kužek v vodo ter potem zaman poskušal dobiti oporo na betonskih stenah. Voda ga je nosila naprej, plaval je od enega brega do drugega, pa nikjer ni bilo rešitve. Šele pri Zmajskem mostu so mu reševalci posrečeno vrgli vrv ter ga z njo spravili v veliko odprtino kanala, po kateri je kužek hitro splezal navzgor. Eden reševalcev se je potem spustil skozi kanalsko rešeto v globino ter prinesel psička na dan. 1 Uprava kina Sloga sporoča cenj. občinstvu, da so odslej redne dnevne predstave ob delavnikih ob 16, 19 in 21, ob nedeljah in praznikih pa ob 10.30 (matineja po znižanih cenah) ter ob 15, 17, 19 in 21. Dvakrat tedensko najnovejši žurnal z aktualnimi dogodki. 1 Altistka ga. Franja Golobova se je več let uspešno udejstvovala v naši operi in zadnje čase v belgrajski operi. Iz svojega opernega repertoarja bo zapela na koncertu v ponedeljek, 26. t. m. tri arije in sicer arijo Pavline iz Pikove dame, dalje arijo iz opere Samson in Dalila, delo Saint-Saensa in arijo Azucene iz Verdijevega Trubadurja. Prvi del koncertnega sporeda tvorijo pesmi iz klasične in moderne klasične literature, drugi del pa nam prinaša samospeve domačih skladateljev. Pri klavirju bo pianist Marjan Lipovšek. Koncert bo v Veliki filharmonični dvorani. Začetek ob 20. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. 1 Koncert Slavka Lukmana. V soboto, 31. maja ob pol 8 zvečer bo nastopil v Frančiškanski dvorani znani tenorist Slavko Lukman, ki se je vrnil s svoje koncertne turneje. Pel bo arije in pesmi Verdija, Leoncavalla, Puccinija, Peccija, Schuberta, Stritofa, Preglja itd. Pri klavirju ga bo spremljala gdč. Erika Spac. Obisk toplo priporočamo, posebno ker je čisti dobiček namenjen brezposelnim v Ljubljani. 1 Zelo priljubljena in precej igrana je bila doslej »Učiteljica«, tridejanska igra priznanega italijanskega komediografa Nicodemija, Z veščo roko je orisal v njej pisatelj življenje majhnega podeželskega trga, v katerem se odigrava glavno dejanje: Učiteljica objokuje svoje davno umrlo dete, nenadno pa zve, da otrok živi, ter se slednjič z njim snide in oba zaživita novo življenje. — Uprizoritev bo v nedeljo, 25. maja ob 19 v Frančiškanski dvorani, vstopnice so v predprodaji pri Prosvetni zvezi. 1 Narodne noše vljudno vabimo, naj se udeleže v nedeljo popoldne procesije Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani. Prav tako prosimo starše, naj pripeljejo belo oblečene otroke. 1 Ribji trg. Petkov ribji trg je bil prazen. Ni bilo ne morskih, ne sladkovodnih rib. Mnogo je bilo na trgu žabjih krakov, ki so bili po velikosti od 1 do 2.50 din komad. Vsekakor so cene krakom pretirane, ko ni lov na žabe zvezan s prav nika-kimi stroški. Po nekaterih sladkih vodah so se pojavili tatovi, ki uničujejo ribji zarod z dinamitom in tudi z raznimi mamili, ki jih mečejo v vodo, da ribe omamijo in jih potem na površju z lahkoto polove v velikih množinah. 1 Nad 500 koles ▼ Ljubljani rekvirlranih. Konee marca in v začetku aprila je bivša jugoslovanska vojaika oblast v Ljubljani rekvirirata mnogo koles. Kolesarji so dobili kratek poziv, da morajo svoje kolo prepustiti vojaški oblasti. Vsega je bilo po seznamu, ki ga je sestavilo mestno poglavarstvo, rekviriranih in pozneje ne vrnjenih 500 koles, ki predstavljajo vrednost okoli 500.000 din. Nekaterim lastnikom se je posrečilo dobiti tvoje kolo nazaj, večina pa je prišla ob kolesa. 1 Križanski moški kongreganisti se udeleže v nedeljo slovesne proslave godu svoje nebeške Za-vetnice. Zjutraj ob šestih imajo v svoji družbeni cerkvi sv. mašo s skupnim obhajilom, zvečer ob šestih pa slovesen shod, pri katerem se obnovi posvečenje. Po govoru bo darovanje ta namene družbe. 1 Pevke in pevcil Za akademsko službo božjo pri oo. frančiškanih bo v soboto zvečer pevska vaja zaradi šmarnic točno ob tričetrt na 6, v nedeljo pa kakor običajno ob 101 1 Delo, ki občinstvu izredno ugaja ln izvablja veliko smeha ter ustvarja dobro voljo, je Shakes-peareova »Komedija zmešnjav«. Letošnja nova uprizoritev te komedije je dosegla največji uspeh, kar ga je imela kdaj tekom let na našem odru. Odlični prevod Otona Župančiča in posrečene kreacije, so pripomogle delu do popolnega uspeha. Predstava bo v soboto 24. t. m. zvečer ob 19. Veljajo znižane cene od 20 din navzdol. I Zabavi in razvedrilu je namenjena Detelova veseloigra »Učenjak«, v kateri bo igral naslovno vlogo Jan. Predstavljal bo mladega učenjaka, ki se je posvetil študiju frenologije, a zaradi mehaničnega uporabljanja te znanosti zaide v skrajno neprijeten položaj. Prvič bo prestava izven abonmaja po znižanih cenah v nedeljo zvečer ob 19. 1 V nedeljo bosta v Operi dve predstavi. Popoldne bodo igrali mladinsko opereto, Golovinovo in Gregorčevo bajko »Princeska in zmaj«, ki vsebuje tri dejanja, pet slik. Zgodba pokaže, kako premaga pogumni dečko Joško s pomočjo palčkov in bajnih bitij ter goznih živali troglavega zmaja in reši kljub zlobnemu ciganu princesko Na predstavo, kakor tudi na globoko znižane cene opozarjamo starše in mladino. — Zvečer bodo peli Gouno-dovo opero »Faust«, ki spada med posebno priljubljene opere. Charles Francois Gounod je francoski skladatelj, ki je postal s to opero (s svojim tretjim opernim delom) slaven po V6cm svetu. Gledališče Drama. Začetek ob 19. — 24. maja, sobota: Komedija zmešnjav. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — 25. maja, nedelja: Učenjak. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — 26. maja, ponedeljek, zaprto. Opera. Začetek ob 19. — 24. maja, sobota: Baletni večer. Red A. — 25. maja, nedelja: ob 15 Princeska in zmaj. Mladinska opereta. Izven Globoko znižane cene od 24 .din navzdol, Ob. 19 Faust. Izven. — 26. maja, ponedeljek, zaprto. Mestna zdravniška dežurna služba Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Korytko-va ulica 18, telefon št. 36-24. Lekarne Nočno službo imajo lekarnei dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste-Zaloška cesta 47. Poizvedovanja Našla se |e denarnica z manjšo vsoto denarja v frančiškanski dvorani v nedeljo 18. maja pri igri. Dobi se: bajželj, bethovnova 16 V spomin t Francu Janežiču V sredo smo ga pokopali. Bil je preprost mož, strojnik po poklicu, vendar Je imel toliko smisla in ljubezni za naravo, da vsekakor zasluži, da se nanj posebej spomnimo. Do svoje nenadne smrti je vsako jutro krmil v tivolskem Tičistanu kose, ščinkovce, bergleze itd. Posebno rad pa je imel »leferce«, kakor je kljub vsem popravkom vedno naziva! veverice. Živalce so ga pa tudi poznale. Same so mu dan na dan preiskavale žepe, kaj jim je prinesel. Zadovoljile se niso z bučnicami, ampak iskale orehov; če jih niso dobile, so bile dobre tudi bučnice. In kako jih je poznal! Takoj je vedel, če katera ni prišla h krmljenju. Prav nič se ga niso bale, plezale so po njem in pogosto se je dogodilo, da ga je kaka žival spremljala tudi do Narodnega doma. Pa kosil Vsak dan je čakal ob železniški progi njegov ljubljenec. Ko je prekoračil progo, se mu je javil kos z drevesa ali grma, padel pred njega kakor kamen in ga z lepo pesmijo firosil za — pinjolo. Kose je navadil, da so mu emali krmo i« rok! Najbolj so bile domače sini-čice. Jemale so mu bufinice kar iz ust. Celo boječe brgleze je privabil v svojo bližino in jih navadil, da so jemali hrano iz rok. Pokojnik je iskreno ljubil svoje ptičke in veverice, o njih je najrajši govoril. Kako je hranil in zbiral zanje krmol Bil je pač srčno dober človek, ker je imel tako rad naravo. Tudi največji sneg mu ni ubranil, da ne bi prišel obiskat svoje ljubljence v Tičistan. Sedaj ga ni več. Pogrešali ga bodo ptički, pogrešali pa tudi jutranji sprehajalci vedno vedrega, šaljivega in odrezavega možička, ki je v svojem življenju predstavljal dober tip starega Ljubljančana. Naj v miru počiva. — Vsi, ki so ga poznali, posebno pa tivolski jutranji sprehajalci, ga bodo ohranili v najlepšem spominu. Kmetom in vsem, ki imajo zemljo t Obdelajte vsako ped zemlje! Iz Spodnje štajerske Tri smrtne žrtve prometa na novem mostu. Silno živahen promet čez novi most v Mariboru, ki se imenuje »Adolf Hitler Brucke«, je zahteval večje število žrtev, med temi tudi troje življenj. Prva smrtna nesreča je bila posebno tragična: težek tovorni avtomobil je povozil neko gospo, ki je peljala voziček z majhnim otrokom. Oba, mati in otrok, sta obležala pri priči mrtva. Pri drugi nesreči je izgubil življenje ma jhen dečko, ki je šel čez most, pa je pri umikanju zdrsnil skozi odprtino na ograji ter padel v reko. Deroča Drava ga je odnesla s seboj. Nesreča savinjskih splnvarjev. Visoko naraslo Savinjo so izrabili splavarji v Savinjski dolini, da so spravili številne splave do Save. Dne 19. maja pa se je pripetila pri splavljenju v Celju huda nesreča. Splav je zadel v srednji steber brvi, ki pelje čez Savinjo ter se razbil. Splavarji so se z največjimi napori rešili iz deroče reke. Tovorni promet z avtomobili za zasebnike in trgovce je dovoljen samo, če dobi lastnik sebnega urada »Fahrbereitschaft«. Dpvoljenja lih je Štajerskem, eauleiterja ega u se izdajajo le v izjemnih slučajih. Ureditev cen. Izšla je odredba šefa civilne vozila dovoljenje za posamezno vožnjo od po-»Fahrbei ' izjemni n. Izšla uprave na _ Spodnjem Štajerskem, gani Ueberreiterja glede gospodarske prilagoditve Spodnjega Stajerja ostalim predelom dežele. Po tej uredbi se smejo cene vseh predmetov in vse plače in mezde s stanjem 1. aprila t. 1. zvišati le v toliko, v kolikor so se ti predmeti in življenjski pogoji od omenjenega 'dna podražili. Pri tem pa ne smejo presegati cen, ki veljajo v prejšnji nemški Šta jerski. Zato se morajo vse cene, plače in mezde, ki so višje, kakor na ostalem Štajerskem, znižati do 15.. junija na dovoljeno višino. Dovoljenje za zvišanje cen in plač pa se izdaja le posamezno ter se mora v vsakem primeru poprej natančno preiskati, ali se ne bi morda z znižanjem produkcijskih stroškov, z dobavo cenejših surovin in blaga moglo zvišanje cen izbegniti. Tudi se določi najvišja mera dobička za vsako posamezno vrsto blaga. Prepovedano je zVišanje stanarine in najemnine, plinske, električne, vodovodne tarife ter prevoznine na železnicah in ostalih transportnih sredstvih preko stanja dne 1. aprila. Isto velja tudi za cene v gostilnah ter za plače in mezde v hotelskih obrntih. Vsi prestopki se bodo kaznovali zelo strogo, z denarnimi globami in ječo, v izjemnih primerih tudi s smrtno kaznijo O bojnem pohodu na jugovzhod Graški list »Tagespost« je ohjavil v eni svojih zadnjih številk Članek z naslovom »Bojni pohod na jugovzhod«, ki ga zaradi zanimivosti v celoti navajamo. Članek vsebuje del govora, ki ga je imel Adolf Hitler pred državnim zborom. Glasi se takole: »Misel vojaških operacij na jugovzhodu je bila: 1. napredovati z eno armado iz Bolgarije proti grški Traciji v smeri proti Egejskemu morju. Težišče je bilo na desnem krilu, ki naj bi s planinskimi divizijami ter z eno oklopno divizijo izsililo predor do Soluna; 2. prebili se z drugo armado v smeri proti Skoplju in vzpostaviti na najkrajši način zvezo z italijanskimi četami, ki so prodirale iz Albanije. Oboje naj bi se pričelo 6. aprila; 3. naloga tretje armade bi bila, udariti 8. aprila iz Bolgarije proti NiŠu z namenom, doseči pro-slor okoli Belgrada. V zvezi s tem naj bi drugi nemški polki zasedli 10. aprila Banat in prišli v Belgrad od severa. 4. Enajstega naj bi začela armada iz koroško-šlajerske ter zahodno madžarske strani napadati v smeri Zagreb, Sarajevo, Belgrad. V zvezi s tem je bilo dano na izbiro našima zaveznikoma Italiji in Madžarski, da se odločita za napad, kjer se jima zdi primerno. Italijanske Oborožene Sile so imele namen napredovali iz Julijske fronte vdolž ob obali v smeri proli Albaniji, iz Albanije pa iti tem oddelkom nasproti preko Skadrn, ravno tako pa streti jugoslovanske utrdbe ob albanski meji in prodirali proti Skoplju in tnm doseči nemško armado ter končno zlomiti nlbansko grško fronto ter kolikor mogoče hitro pritisniti proli morju.« Veliko trgovsko podjetje išče v strogem centru pritlične lokale za pisarne. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca" pod „Center 7159" KULTURNI OBZORNIK Fran Detel« i Učenjak V soboto 17. maja je bila v Drami po daljši vrsti iger iz tujih literatur zopet premiera izvirnega, dasi ne novega slovenskega odrskega dela. Uprizorili so Detelovo veseloigro v treh dejanjih »Učenjak«. Delo, ki so ga prvikrat igrali v serom 1901-02, še preden je izšlo v knjižni izdaji pri Slovenski Matici, prihaja tako po skoraj štiridesetih letih ponovno na oder Narodnega gledališča, čeprav so ga med tem večkrat igrali razni ljudski odri in amaterske družine. »Učenjak« Frana Detele resda ni vseskozi do-gnano umetniško delo, vendar bi bilo napačno in krivično misliti, da bi ga kadar koli smeli znova postaviti na oder morebiti edinole iz zadrege. Nedvomno spada »Učenjak« na spored našega osrednjega gledališča vsaj toliko kakor marsikatero domače dramatsko delo, ki smo ga gledali v zadnjih letih, gotovo pa veliko bolj kakor vrsta malopo-membnih tujih iger, ki tvorijo že dalj časa dobršen del sporeda v naši Drami, če gledamo na Detelovo veseloigro z razvojnega vidika, lahko pritegnemo dr. Bratku Kreftu, ki v svojih »režijskih opomba tu v Gledališkem listu šteje to delo »za eno naših najboljših starejših veseloiger, ki je vredna, da se tako režiser in igralec večkrat vračata k njej«. Slej ko prej pa more Detelova komedija marsikaj povedaiti tudi še današnjemu občinstvu, saj po svojem vsebinskem jedru ni skorajda nič manj »sodobna«, kakor je bila ob času svojega nastanka. Veseloigra »Učenjak« je bila napisana v začetku našega stoletja in tega ne 6inemo prezreti, ko presojamo njeno vrednost in pomen. Popolnoma pravilno ugotavlja češki pisatelj dr. Frank Woll-man, avtor doelej najobširnejšega pregleda slovenske dramatike, češ da izvira osnovna misel »Učenjaka« iz istega odpora, iz katerega je duh dobe priklical v življenje našo novo romantiko z Ivanom Cankarjem na čelu. Katera je ta misel? Na splošno lahko rečemo, da se Detela v »Učenjaku« bori predvsem zoper mehanično materialistično gledanje na človeka in življenje, ki se je prav tedaj kot »napredno«, na znanstvena dognanja se sklicujoče naziranje močno uveljavljalo v našem družabnem in duhovnem življenju. Glede na to osnovno prizadevanje ima Detela sicer predhodnika že v Janezu Mencingerju.Ta. pisatelj je nekako štiri leta poprej napisal znamenito povest »Moja hoja na Triglav«, kjer takoj na prvih straneh beremo tele pomembne besede: »Tisto podedovansko teorijo o človeških hibah, ki stoprav zdaj gorostasno prodira v znanstvo in slovstvo.., Onemoglost, podlost, zlobnost človekovega značaja tiče v krvi in posledicam prirojenih svoj stev se človek ne more izogniti...« S temi besedami se je Mencinger obrnil zlasti zoper nastopajoči naturalizem, ki je v slovstvo zanesel naziranje, češ da je človekovo življenje samo igra slepih prirodnih sil brez nravstvene svobode in odgovornosti. Kritika te in take miselnosti je bila v prvi vrsti tudi Detelov cilj, vendar je on pristopil k nji s Širšega sociološkega vidika. V tem prizadevanju, da znova odkrijeta in poudarita notranjega, v bistvu nravnega človeka, se oba avtorja, ki pripadata sicer starejšemu rod^, pomembno dotikata s hotenjem naše moderne, ki je prav tako hotela najti zvezo s človekovo prvot-nostjo in je nasproti mehaničnemu pojmovanju življenja poudarjala zakone srca in vesti. Kajpada se tako pri Mencingerju kakor pri Detelu kaže novi nazor bolj v miselnih poudarkih kakor v manifestaciji literarnega sloga. To je vzrok, da kaže njegova v bistvu kot satira zamišljena veseloigra kljub vsemu bolj podobo umetniško-didaktičnega kakor umetniško-simboličnega dela. Detela je postavil v središče svoje komedije učenjaka ali bolje učenjakarja, ki slepo zaupa fre-nologiji, t. j nauku, da iz oblike človekove lobanje lahko spoznamo naprejšnjo odločbo njegovih dejanj, ki so zaradi tega kajpada »onstran dobrega im slabega«, saj je takšno amoralno nravstveno naziranje nujna posledica prej omenjenega determi-nizma. Šele življenje ga pouči, da imata dobro in zlo korenine globoko v človeku, in tako se mu aprioristični nazor, ki ga je imel za znanstveno do- fnanje, sesuje v nič spričo življenjskih skušenj, a osrednji motiv je sam po sebi prav za prav tragičen, vendar ga je Detela nekam malomarno podvrgel poglavitnemu hotenju, da namreč ad ho-minem dokaže pretiranost mehaničnega materia-lizma in hkrati ustvari delo v slogu satirične veseloigre. Čeprav je to neizčiščeno prepletanje tragičnega in komičnega elementa poleg bolj nakazane kakor izpeljane ljubezenske intrige med dr. Blaži-čem in dr. Grmom morebiti največja napaka pričujočega dela, je vendarle po drugi strani prav tak razplet dokaz o zmoti tistih, ki so očitali pisatelju, češ da napada znanost in napredek. Vsakdo lahko uvidi, da frenolog Blažič, kasnejši spreobrnjenec v smislu avtorjevih etičnih načel in glasnik vere v nravstveno osebnost, nikakor ni poglavitni predmet njegove ironije. To sta v veliko večji meri povprečnež Marin in neznačajnež Grm, dva predstavnika utilitarističnega meščanstva, prav tako pa tudi oba nepridiprava sluga Jakob in blagajnik Kruleč. Tako je pisatelj kljub omenjenim napakam, h katerim naj dodamo glede na razvoj glavnega junaka ponesrečeno uporabo »klasičnega« načela o enotnosti ča6a, dovolj jasno izrazil svojo osnovno kritično misel, zaradi katere ima to delo še danes svojo sociološko-vzgojno vrednost. Pa tudi kar zadeva oblikovno umetniško stran, je še vedno upoštevanja vredno, saj ga odlikujejo dosti spreten dialog, duhovit podsmeh, vrsta posrečenih tipov, ki kot figure v resnici spominjajo na podobe iz comedle dell'arte, zlasti pa bogastvo smešnih položajev. Po tej strani gre Detelovemu »Učenjaku« nedvomno eno prvih mest med našimi starejšimi veseloigrami. Igrq je zanimiva tudi zaradi tega, ker njena sila od začetka do konca kljub delnemu zastoju in razvlečenosti ne'pojema, ampak je treba prav tretje dejanje označiti za najmočnejše. Delo je doseglo v režiji dr. Bralka Krefta tudi lep odrski uspeh. Režiser je spretno združil vsebinski in teatraličnl svet, tako da sta v enaki meri prišla do veljave veseloigra in satira. Z jezikovno-vzgojnega vidika bi bilo želeti nekaj korektur v besedilu, vendar je po drugi strani režiser s tem, da ni v ničemer moderniziral Detelovega Jezika, dosegel svojski učinek, zlasti ker je bila uprizoritev glede na barvitost časovnega ozračja ena najzanimivejših predstav v zadnjem obdobju. Zasedba posameznih vlog sicer ni bila izbirčna, vendar na splošno primerna, tako da Je igra tudi igralsko dosegla precejšno stopnjo učinkovitosti. Naslovno vlogo »učenjaka« je igral g. Jan, sprva morebiti nekoliko preveč groteskno, a v celoti z nepretiraoo naravnostjo, kar pri tej vlog! ni ravno lahka naloga. Pristno komedijski tip je bil trgovec g. Cesarja, ki je tega na pol izobraženca izoblikoval v eno svojih najuspelejših kreacij. Poleg nJega sla se dobro uveljavili tudi Marinova žena Marta (ga. Nablocka) in hči Selma (ga. Simčičeva), čeprav je zlasti zadnji odmeril avtor nekoliko preveč pasivno vlogo. Mnogo živahnejši značaj je uihrava služkinja Lojzika ge. Juvanove. Se močneje pa je postavljen v okvir veseloigre hinavski sluga Jakob, ki Pismo iz Belgrada Belgrad, sredi maja. Po težkih dneh hiti vsakdo k svojcem, da se odpočije med ljudmi, ki mu dajo radi kos kruha, da se oddahne na koščku zemlje, v katerem čuti svoj dom. Hudo je bilo na cvetno nedeljo v Belgradu, ko so roji drvečih bombnikov pognali prebivalce na vse strani. Ljudje so bežali ven, samo ven, čim dalje bolj daleč od mestnega zidovja. Po desetih, štirinajstih dneh potovanja brez določenega cilja jih je bilo tisoi^n več, ki so se začeli vračati proti Ljubljani. Priti čim prej do Brežic in od tam k svojcem, je bila želja tisočerih Slovencev z Juga. S povratkom v Belgrad, kjeT so se nekateri borili za vsakdanji kruh, drugi za pravice ožje domovine, smo odlašali i« dneva v dan. Skrb za službe in za ognjišča, ki smo jih zapustili v tem mestu, nas Je silila na pot. Počasi se je pomikal vlak čez Dolenjsko. V Karlovcu smo prebili noč v kolodvorski čakalnici, drugi dan pa smo potovali od postaje proti Zemunu. S skrbjo smo opazovali zemljo, kako je obdelana. Hvala Bogu, vsa polja so zorana in posejana. Proti Brodu smo videli prve sledove vojne: tu pa tam so bili na kolodvorskih stavbah sledovi izstrelkov; tudi nekaj polomljenih zrakoplovov, topov in avtomobilov je bilo videti iz vlaka. Brodski most je porušen. Nekje 6mo zagledali prvega Žida z rumenim trakom na desnici, V Zemunu srno spet prenočili. V mesto nismo mogli — hoteli so nabito j>olni, v Belgrad nismo smeli. Ležali smo kar v vlaku. Drugo jutro smo si z radovednostjo ogledovali silhueto Belgrada. Sledovi vojne so bili z ladje komaj vidni, le porušeni mostovi so nas bodli v oči kot živa podoba neskladnosti. Nesrečna roka. ki jih je pognala v zraki Ko smo stopili na desni breg Donave, so nam nemški vojaki na kratko pregledali dokumente, mestni trošarinski uradniki pa prtljago. Nobenih sitnosti ni bilo. Za denar nas nikdo ni vprašal in tudi ne za potrdila, da smo cepljeni proti tifusu. Po belgrajskih ulicah. če greste od pristanišča proti Moskvi, dobite vtis, da so bila poročila o porušenem Belgradu' pretirana. Tu je le nekaj hiš porušenih ali požganih. Tudi Terazije so v glavnem ohranile svoje obličje. Le, če opazujete podrobnejše, vidite hiše, v katerih je vsa notranjost zgorela. Zažigalne bombe so napravile neprimerno večjo škodo od eksplozivnih. Na več mestih so zgoreli celi bloki hiš. O odstotku uničenih poslopij je težko govoriti. Uradnih ugotovitev še ni, verjetno pa je, da je upropaščenih manj kot ena petina. Res pa je, da je malo hiš, ki niso pretrpele nobene škode. Okna so razbita, zidovje razpokano, izložbe uničene. Prizori, ki jih vid i Je, so še vedno pretresljivi. Zdaj vidite nekdanjo palačo, ki je samo še temno okajeno zidovje, zdaj dobesedno presekano stavbo, zdaj kup ruševin. V hiši, kjer je bila žandarmerijska komanda, vidite odprta vsa tri nadstropja s pohištvom vred. V zgornjem stoje še vedno lejx> poravnane postelje... Na neki pogoreli hišici v predmestju je nekdo z ogorkom napisal: »Mico, cekam Te u Železniku.« Očividno gre za sporočilo ženi, ki ni bila ob času nesreče doma. Ulice so že očiščene. Na raznih mestih kopljejo ujetniki globoke jame, da bi popravili kanalizacijo. Nekatere ruševine še vedno odkopavajo. Tu pa tam vidite vojne ujetnike s plinskimi maskami in dolgimi gumijastimi rokavicami, ki odkopavajo človeške žrtve. — Ponekod vidite bivše stanovalce, ki brskajo med opeko, ometom in polomljenim lesom, da bi našli še kaj uporabnega. Razen ujetnikov delajo na ulicah in ruševinah tudi Zidje, ki nosijo rumene trakove z napisom Jude — Jevrejin. Pri vsaki skupini ujetnikov je posoda, kamor mečejo mimoidoči drobiž, bivšim vojakom za tobak in priboljšek. — Skoraj polovica tramvajskih prog je v premetu, ostale popravljajo. Nemška oblast je ukrenila tudi vse potrebno, da popravijo vodovodne narrave, elektriko in telefon. Kruha in cigaret primanjkuje. V Belgradu vlada popoln red in mir. Trgovine in gostilne pridno popravljajo, poslujejo pa tudi v lokalih brez oken. Z živili ni posebnih težav, le kruha primanjkuje. V dolgih vrstah čakajo ljudje na hlebce, kl že dolgo niso bili tako dragoceni kot sedaj. Kdor je zadovoljen s ko-ruzeo projo, ali pa z žemljicami, katere prodajajo po 2 Din, pride lažje do kruha. Zelenjadni trg je dobro založen in tudi mesa ne primanjkuje. Nemški vojaki postopajo zelo korektno. Nobenih pritožb nisem slišal, pač pa veliko pohval. Tudi ljudstvo je napram vojski korektno. Kadar korakajo - vojaški odddelki po ulicah, pojejo navadno svoje narodne koračnice. Večinoma pa se prevažajo z avtomobili. Na tramvajih so novi napisi »Fur Juden ver-boten — Za Žide prepovedano.« Vse odredbe se strogo spoštujejo. Na ulicah smejo biti stanovalci do osmih zvečer. Po policijski uri ni nikdo več zunaj. Tudi zatemnitev je obvezna. Poleg kruha primanjkuje še cigaret. Nikjer jih ni dobiti. Trafike so prazne. Dobite samo tobak za pipo in savski tobak za cigarete. Tudi ta gre v slast. — »Politika«, »Vreme« in »Pravda« ne izhajajo več. Edina lista sta »Opštin&ke novinec in »Novo vreme«. Nova radio postaja deluje ves dan. Novice poročajo v nemščini in srbščini, pri glasbenem programu pa sodelujeta veliki in mali srbski radio orkester. Med belgrajskimi Slovenci. Tukajšnji Slovenci, med katerimi je veliko državnih nameščencev, so se skoraj vsi vrnili na na svoja mesta. S skrbjo čakajo na svojo usodo. Ali bodo lahko ostali v Belgradu — in če ne, kje bodo iskali vsakdanjega kruha? Nekatera ministrstva že poslujejo. V linančnem ministrstvu izplačujejo belgrajskim državnim nameščencem plače (za enkrat imajo sredstev le za polovico plače). Poedine resore vodijo komisarji? Ačimo-vič je komisar za notranje zadeve, Letica za finance, Jojič za prosveto, Pantič za pošto, Josifo-vič za gradbe. Dolžnost belgrajskega župana in upravnika mesta vrši Dragi Jovanovič. mu Je g. Daneš nadel komično masko, spominja-jočo na klasične podobe te vrste. Umetniško manj dognana sta bila blagajnik Kruleč g. Pluta in ko-čijaž Muren g. Presetnika, ki sta pojmovala svoji vlogi nekoliko prehrupno in preveč burkasto. Prav tako je bil zlasti proti koncu pretirano poudarjen policaj g. Kauklerja. Presenetljivo dobro Je izoblikoval g. Peček praktičnega računarja dr. Grma. medtem ko Je bil človeško simpatični dr. Gornik g. Galeta v odrskem smislu medlejši. Predstav je privabila v gledališče mnogo občinstva, ki je našlo v igri dosti prilike za smeh, a hkrati tudi precej klene življenjsko modrosti, t France .Vodnik, Slovenci so zbirajo v menzah, v Društvu Slovencev in v kaplaniji. V Društvu Slovencev je sedež slovensko podružnice Rdečega križa. Vsak dan prihajajo pisma in vprašalne pole, po katerih poizvedujejo sorodniki po svojcih. Prostori Prosvetnega društva so uničeni. Članstvo se zbira po stari slovenski navadi kar pri cerkvi. Žrtev med Slovenci — hvala Bogu — ni toliko, kot smo se bali, da jih bo, Vendar, nesrečna usoda se ni zadovoljila s tem, da nam je vzela enega najboljših, dr. Kulovca; Bog je poklical k sebi tudi njegovega plemenitega šefa kabineta Mencingerja z ženo in hčerko. Vsi trije so izdihnili pod ruševinami svojega stanovanja. Nesrečno akademičarko Branko Bojčevo so ubili četniki. Katoliške cerkve so ostale — razen jezuitske, ki je lažje prizadeta, vse nepoškodovane. Zadnjo nedeljo smo prisostvovali v cerkvi Kristusa Kralja službi božji nemških vojakov. Ko so začuli s kora znano nabožno pesem, so začeli drug za drugim prepevati. Kar pa je za katoličane iz Nemčije značilno, je to, da prav vsi darujejo v puščico. Ni bilo vojaka, ki ne bi poiskal drobiža in daroval pri pobiranju. Pred petimi tedni so doživeli verniki prav v tej cerkvi med jutranjo mašo prvo bombardiranje Belgrada. Takrat so jim delili duhovni vesoljno odvezo. Tokrat so so znašli zmagovalci in premaganci v istem svetišču in molili istega Boga,., Na Kulovčevem grobu. Tomaža Ulago smo naprosili, da je daroval mašo za srečno ohranitev belgrajskih slovenskih družin. Po maši smo se dogovorili, da obiščemo KulovČev grob. Saj je imel tako skromen pogreb. Višji vojaški duhovnik Kotnik ga je odkopal izpod ruševin zaklonišča na Dedinju, pokopala pa sta ga prof. Ulaga in dr. Jenko. Razen obeh duhovnikov se je udeležil pogreba tudi neki slovenski visokošolec. To Je bilo na veliko sredo, ko še ni bilo mogoče objaviti pogreba. Med tem, ko so druge žrtve bombardiranja pokopavali brez krst v velike skupne grobove, so prepeljali pokojnega dr. Kulovca v navadni črni krsti v mrtvašnico na pokopališču. Tam sta ga našla slovenska duhovna na veliki torek in se odločila, da ga drugo jutro pokopljeta. Predhodno sta ga identificirala. Po težkih ranah sta ugotovila, da je bil pri priči mrtev. Kupila sta bel lesen križ in napisala nanj: »Minister dr. Kulovec«. Ko smo obiskali grob, je' bil že poln cvetja. Nekdo je nasadil drobnih spominčic In drugega cvetja, na lepo oblikovani gomili zemlje smo opazili nekaj sveč, čez križ pa je visela obledela slovenska trobojka. Začasen Kulovčev grob je regi- Pravljice Božene Nemcove Med najlepše pravljice ln pripovedke se lahko štejejo tiste pravljice, ki jih je po narodnih motivih napisala slavna češka pisateljica Bo žena Nčmcova, pisateljica ene najlepših in naj. bolj branih čeških mladinskih knjig »Babica«. Ne. kaj teh pravljic je bilo svoj čas že prevedenih v slovenščino, sedaj pa bomo za našo mladino prinašali v »Slovencu« zbirko njenih pravljic v celoti. Saj današnji čas tudi odraslega človeka sili, da se umakne v zatišje lepih spominov in čustvene mladosti ter skuša najti uteho v svetu malih ljudi, mladih in čistih src. In tako naj te pravljice uživajo naši mladi bralci, katerim so namenjene, kakor tudi starejši, kl naj jim bodo v teh časih spomin na njihovo lastno lepo mladost, kl j« Izginila v tako trdi resničnosti. — Uredništvo, j striran pod Št. 442 na parceli lila. Tukaj bo čakalo telo plemnitega pokojnika na zadnjo pot v Slovenijo, od katere se je tik pred vojno poslovil s težkim srcem, prepolnim očetovskih skrbi za svoje ljudstvo. Možje, s katerimi je govoril na dan pred svojo smrtjo, pripovedujejo, da je obiskoval in sprejemal vse merodajne gospode in jih jjrepričeval in rotil v stremljenjih proti vojni. Uspeha svoje akcije menda ni pričakoval, ker je bil zadnjo soboto zvečer hudo zaskrbljen in potrt. Po kratki molitvi smo se podali k skupnim grobovom. Prizor je bil pretresljiv. Nad velikimi grobovi, ki 60 dolgi po dvajset metrov, so se trli možje in žene z otroci. Z obrazov smo brali žalost, ki je segala v srce. Dva ruska duhovnika sta pela molitve za pokojne. Otožne melodije duhovnikov so prevpilo žene, ki so po srbski navadi jokajo opevale svoje drage. Na velikanskih svežih gomilah je križ pri križu. Tako so so tiščali ljudje na cvetno nedeljo po kleteh in zakloniščih in v strahu čakali zadnje uro. Tisoči njih leže sedaj tukaj. Med njimi nekje je naš prijatelj Mencinger, nekje blizu mora biti tudi njegova družina. Ob križih je polno jedil: kuhanega žita, slaščic, mesa, vina in žganja. Pri Srbih je namreč navada, da prinesejo na grobove razne dobrine. Tukaj se nikdo ne zmeni za njih. Niti ciganov in drugih revežev ni, da bi se poslužili. Nekje blizu je izkopana nova dolga jama. Do polovice Je že polna. Žrtve so pokrite s tenkim slojem zemlje, ki je poškropljena z razkuževalno tekočino. Pravijo, da so jih danes pod ruševinami neke hiše odkopali zopet osemdeset. Brez besed smo se vračali proti mestu. Niti majsko sorfee, ki je ljubeče sijalo nad mestom in Dedinjem, nad Avalo in širokim zemunskim poljem, nas ni razvedrilo. Most med Evropo in bližnjim vzhodom Obalo Macedonije zalivajo valovi lepega Egejskega morja z več tisoči večjih in manjših otokov, ki štrle iz morja kot mogočni masivi ali pa kot majhne skale. Posamezni deli polotoka Kalkidike segajo kakor iztegnjeni prsti na roki v severno Egejsko morje. Pred zalivom Kavalla se dviga 1000 metrov visoko velik skalnati olok Thassos. Kakih 60 kilometrov proti vzhodu od Thassosa leži otok Samotrake, nekako sredi med Kalkidiko in Dardanelami pa je važen otok Lemnos. Kakih sto kilometrov od I od je čisla vodna p&vršina brez otokov do o loka Mitilene, proti iugu pa je tik ob njem Hios, potem Samos in Ikarija, ki je že blizu turške meje. Morski prostor med dvema velikima otokoma Evbejo in Kreto je napolnjen z na široko raztresenim otočjem Cikladi. Otok Evbeja je 160 kilometrov dolg in se razprostira vzhodno od srednjegrške egejske obale. Ta otok je vulkanskega značaja — kakor tudi večina drugih otokov v tem prostoru — in je zelo gorat. Ozek gorski greben teče v smeri proti zahodu in je najvišji v vrhu Delfin, ki je 1750 m visok. Severna valovita pokrajina Evbeje je polna smrek in jelk, rodovitnih polj ter sočnih pašnikov, na jugu pa je rastlinstvo zelo revno. Največje mesto na Evbeji je Kalkis z 20.000 prebivalci. K Evbejski skupini spadajo še razni večji in zlasti manjši otoki v bližini. Omembe vredni so severni Sporadi. Najbližji sosed Evbeje je otok Andros. — Loči ju le ozek preliv Kafiravs. Andros je po dolgovato raztegnjen proti jugovzhodu, kamor sega 80 kilometrov daleč. Proti jugu so nato manjši otočki Mikonos, Siros, Ermupolis in Pa-ros; kakih 50 kilometrov južno od Androsa prideš preko teh otočkov na Naksos, ki je zelo gorat. Najvišji vrh na Naksosu je 1000 metrov visok. Nato se vleče grško otočje preko Anior-gosa, Iraklije in Perosa do* italijanskega Do-dekaneza, velikega in važnega otočja, ki sc končuje na vzhodu z otokom Rodosom. Na drugi strani Evbeje se začne v pirejskem in atenskem prostoru skupina otokov, veriga Kikladov, ki prav tako teče v smeri proti jugovzhodu. Ta veriga se začenja blizu Aten z otokom Kea, nato je nekaj kilometrov presledka, zopet otok in tako naprej. Med Tiro in Santorinom je Kretsko morje, večja morska površina, ki sega kakih 100 kilometrov proti jugu prav do Krete. Tretja skupina manjših otokov leži na poti od vzhodnega Peloponeza proti jugu. Pristanišče Nauplion se razširi proti morju v Argolski zaliv, pred katerim je večje število manjših otokov. Južno od Peloponeza je otok Kreta. Ima kakih 400.000 prebivalcev in okoli 9000 kvadr. kilometrov. Otok ie dolg 260 kilometrov in se razprostira v smeri zahod—vzhod. Kreta zapira Egejsko morje od južne strani. Otok je močno gorat in ima malo rastlinstva. Prebivalstvo goji vinsko trto in olivo. Krela štrli visoko iz lfiorja. Na južni strani pokrajina strmo pada v morje, ki je brez vsakega presledka že na obali zelo globoko. Zato je južna obala malo členovita in skoraj brez pristanišč. Sever je plitvejši in ugodnejši za pristajanje. Obala je tam tudi bolj členovita in obljudena. Zato so tudi najvažnejša mesta tega otoka na severni strani, kakor Charnea, Rethvmnon in Heraklion. Na platnu Morala, umetnost in kino — Umetniško delo ]e popolno, če le lepo m dobro hkrati *L'Avvenire d'ltalia* objavlja članek z zgornjim naslovom izpod peresa msgr. Luigija Civardija, ki pravi med drugim: »Aid je morala zares sestavni del umetnosti? Tako je bilo že večkrat slišati tudi glede na kinematografske predstave. Morala, ki je v duši umetnika, mora vplivati na duha, na živčevje in čustvovanje. Torej je morala tisto, ki širi polet umetniškega duha, da povemo z običajnimi besedami. Samo morala utegne predpisati meje in načrt kakega umetniškega dela in vse, kar ne vsebuje morale, ne more biti pristna umetnina. Umetnik se mora vprav zaradi te bistvene sestavine umetnine, zaradi morale, ozirati na vse, kar koli tvori sestavino njegovega dela in kar je v zvezi s človekom glede na njegovo zunanje življenje (obleka, okoliš) in na notranjost (besede, kretnje). Zatorej se pri kaki umetnini ni moči izogniti morali, ki je slehernega življenja, vrednega človeka, poglavitni temelj. Umetnost na noben način ne sme uničevati ali manjšati morale. To se pa često dogaja v kinematografskih delih, v slikah in igrah, ki jih imamo priliko videti na platnu. Vprav kinematografske predstave, ki s tako silo zajamejo duha in telo človeka, da ga povsem zmedejo, so glede na umetniško silo sploh bolj važne kot druge umetnine. Umetnina mora biti hkrati moralna, dobra in lepa. Če ji nedostaja morale, pa odpadeta tudi obe drugi lastnosti. Ali imamo kaj takih pristnih umetnin? Imamo jih in v njih razločno vidimo vse tri bistvene sestavine umetnine. Umetnost je božja hčerka in hčerka narave. Seveda se v dandanašnjih umetnijah, zlasti pa za na platno v kinih, skoraj nihče ne ozira na umetnost s tega gledišča. Kaj Je to, kar dandanašnji vidimo na platnu? Vsebina je gola, večidel naravno sploh nemogoča blodnja, sestavni deli so izzvani le v to, da nekako »ovenčajo« puhlo praznino, in osehe, ki nastopajo, še povečajo yso blodno mešanico nečesa, ki v bistvu ni — nič. In občinstvo? Je večidel navdušeno za vse take predstave. Zakaj, človek je dandanes sam ves raz-rvan in mu prija, da se mu ta razrvanost na platnu pokaže kot nekaj, kot bi bila pravilna. Hkrati pa vse te mešanice omamljajo živce in čustva. Tako sprejema kino občinstvo, ki mu ni do umetnine. Ali je pa to res? Ni res, saj so vprav pristne umetnine, ki jih imamo priliko — izredno redko 1 — videti v kinu, sprejete — hvala Bogu! — vendarle z največjim navdušenjem. In na to bi morali pisatelji kinematografskih iger vendar paziti in proizvajati take prizore, ki bi ljudstvo oplemenitile in mu dale resnično duševno hrano. Papež Pij XI. je zapisal glede na kinematografske predstave: »Potrebno je, da so napredek umetnosti, znanosti in vse spopolnitve v tehniki in industriji taki, kakor da so izšli iz božjih rok in da so v čast Bogu in za rešitev duš.« Prav to velja tudi za kinematografske igre. Zakaj kino, čudoviti dar božje svobode, naj se vrno na pota svojega poslanstva. Pa četudi ne proslavlja naravnost Boga, kot bi ga moral, naj ga vsaj ne žali in ne blati in naj ne zatemnjuje Njegove podobe v dušah, ki jih je On ustvarili To ie veliko zasluženje za moralo in umetnost.« Vojni plen v Grčiji Graška »Tagespost« piše: Pri pregledu orožja in vojnih potrebščin, ki so jih morale pustiti v Grčiji umikajoče se angleške čeie, je dosedaj ugotovljeno, da znaša vojni plen v Grčiji: 111 lahkih oklepnih vozil. 90 težkih tankov, 27 oklepnih vozil za ogledovanje in pehoto. Samo število oklepnih bojnih vozil znaša torej 228. Ko so se Angleži umikali, so pustili na oklepnih vozilih Iudi vse bojne priprave, lako da so la vozila vsa nepoškodovana in pripravna za takojšnjo uporal»" Sir a o g »SLOVENEC«, sobota, dno 24. maja 1941. Sfev. 121. ItalijanSilna brez učitelja 21 Ključ k raji t 19. nadaljevanja. Ta družina je bila nekoč zelo srečna. Oče je bil mož zelo priden (= zelo priden mož). Imel je tri sinove (oroke). Upali smo sprejeti danes pismo od matere Tisti gospod jc nosd vsak dan cvetlice tvoji sestri. Iskal sem delo. Ieri giuocavo tutto il giorno. Non pensavamo ai nostri affari. II maestro lodava gli scolari. In cittž incontravamo molti soldati. La madre era una donna laboriosa. Tutti amavano il nonno. L'amore regnava tra loro. (Postavi v imperletto:) II corvo e la volpe. — Un corvo a v e v a un pezzo di formaggio in bocca. La volpe desiderava prendere il formaggio e cominciava a lodare il corvo. »Vorrei udirti cantarel* II corvo cantava, ma il formaggio gli cadcva di bocca. La volpe mangiava il formaggio e chiamava al corvo: »Tu abbi il canto, ed io avrd il formaggio!« Naš nocojšnji pomenek bo posvečen velel-niku, ki ga imenuje Italijan t*imperativ o. Če komu velevam ali ukažem takole: (2. oseba ednine:) go-vori (ti)! (3. oseba ednine:) govori, naj govori (on, ona, ono)! (1. cweba množine:) govfirimo (mi)! (2. oseba množine:) gov6rite (vi)l (3. oseba množine:) naj govorijo (oni, one, ona)!, potem uporabljam v italijanščini imperativ o. Pravim, v italijanščini. Saj imamo v slovenščini tudi velelnik, toda imamo oblike za 3. osebo množine (zgoraj sem jo, kakor vidite, nadomestil z želelnim naklonom: naj govorijo). Ne slovenščina in ne italijanščina nimata oblike za 1. osebo velelnika. Italijanski imperativo ima torej vse tiste oblike, ki sem jih zgoraj navedel po slovensko. Težav pri učenju ne bo, ker so oblike velelnika večinoma enake oblikam sedanjega časa (presen-ta). — Tudi imperativ se uporablja brez zaimkov, če pa zaradi poudarka kdaj zaimek rabimo, ga postavimo z a imperativovo obliko. Poglejte si zdaj imperativ za posamezne spre-gatve: L (parl-)4re: 1. os. ednine: (manca!) (manjka!) 2. os. ednine: parl-al gov&ri! 3 os. ednine: parl-il govori (on)! 1. os. množ.'. parl-iamol govčrimo! 2. os. množ.: parl-ate! govorite! 3. os. množ.: parl-ano! naj govorijo! Če si ogledamo 2. in 3. osebo, vidimo, da sta obliki 2 in 3. os. edn. presenta samo zamenjani: ti govoriš — tu parli; gov&ri! = parla! on govori — egli parla; naj govori! = paril! II. (tem-)čre 1. — m. (crčd-)ere 1. — _ 2. crčd-i! 3. crčd-al 1. ered-iimof 2. cred-čtel 3. crčd-anol 2. tčm-if 3. tčm-al 1. tem-iamo! 2. tem-čte! 3. tčm-anol boj sel boj se (on)l bojmo sel bojte se! naj se bojijol veruj! veruj (on)! verujmol verujtel naj verujejof Če si ogledamo posamezne oblike, vidimo, da se 3. oseba ednine in 3. oseba množine razlikujeta od presentovih oblik: egli tčm-e, crč-de, — toda: tčm-al crč-dal loro tčm-ono, crčd-ono, — toda: tčm-anol crčd-anol IV. (sent-Jire 1 — _ 2. sčnt-i! 3. sčnt-a! 1 sent-iamol 2. sent-ltel 3. sčnt-ano! (fin-)ire 1. — 2. fin-lsc-il 3. fin-tsc-al 1 fin-išmo! 2. fin-ltel 3. fin-lsc-ano! slišil sliši (on)! slišimol slišitel naj slišijo! končaj I končaj (on)l končajmol končajte I naj končajo! Primerjava zgornjih oblik z oblikami preeenta spet pokaže, da je razlika samo v 3. osebi ednine in 3. osebi množine: egli sdnt-e, fiml-isc-e, — toda: sčnt-il finlsc-i! loro sčnt-ono, fin-lsc-ono, — toda: sčnt-ano! fin-lsc-anol Zo konec še imperativo obeh pomožnih glagolov: 1. — — 1. — , _ 2. siil bodil 2. abbi! imej! 3. sial bodi'(on)! 3. abbial imej (on)! 1. siamol bodimol 1. abbiamo! imejmo! 2. siatel bodite! 2 abbiate! imejtel 3. slano! naj bodol 3. abbiano! naj imajo! Kakor vidite, so razlike med presentom in imperativom pri obeh pomožnikih precejšnje. Zato se jih je treba dobro zapomniti. N i k a l n a oblika imperativa se tvori z ni-kalnico non, ki jo postavimo pred imperativovo trdilno obliko. Samo. 2. oseba ednine hodi svoja pota. Namesto imperativove oblike namreč postavljamo kratko in malo — nedoločnik! Poglejte: 1. — 2. Pšrlal — Non parUrel (Ne: Non pdrlal) 3. Parlil — Non parlil t. Parlišmo! — Non parlišmol 2. Parlate! — Non parlate! 3. Parlano! — Non parlanol Postavite zdaj za vajo nekaj glagolov, ki jih poznate, v imperativol MALI OGLASI V matih oglasih velja vsaka beseda 1 din; Debelo tiskane naslovne besede se raCunaJo dvojno. lenltovanjskl oglasi 2 din. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja sa računa enokolonske, S mm visoka petltna vislice po S din. — Za pismene odgovore glede metih oglasov treba priložiti znamka i SiMžto B Dolu: Korespondenta perfektnega Italijanskega sprejmem. Prednost nekoliko prakse v lesni stroki. Naslov v upravi »Sio-vonca« pod št. 7981 Zaslužek Lahek zaslužek (primerno tudi za spretne dečke, deklice) nudi: Pisarna, Sv. Petra nasip 17, pritličje. 1 Selig 1 Iščem snažno sobo čo mogočo z uporabo kopalnice, pri mirni meščanski družini, po možnosti v centru mesta v Ljubljani. — Ponudbo na upravo »Slov.« pod »Lepa soba« 78S5. šest sob primerno opremljenih z 1 posteljo in uporabo kopalnice rabimo takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »G sob«. | Poizvedbe 1 za živali Iščem konja z žigom 758, zelen šimel, star 6 let, visok 165 cm. Dan 1000 din nagrade, — Dovč Feliks, Zalog 13. Credito Italiano Banca d 1 Interesse na z 1 o n a 1 Tutte le operazionl di banca, camblo e boraa. Servlzlo »peč ale per Ie relasioni commerciall con 1' estero. Sede sociale: OBNOVA Direzione centrale: MILANO Capitale e riserva: Lit. 623,394.040'— Sede di Trieste: Piazza C. Ciano Filiali In tutta Italla. B a n e h e affiliate: Banca Dalmata di Sconto: Zara, Spalato, Sebenico e Banca Italo Francese di Credito: Parigi. Nizza, Tunisi • Banco Italo Egiziano: Alessandria, Cairo, Port Said ecc. • Banca Itaiiana per la Cina: Sciangai • Banca Italo Belga: Antwerpen, San Paolo, Rio de Ja- neiro, Buenos Aires ecc. Credito Italiano Zavodi obče narodnega značaja Sedež družbe: GENOVA Centralna direkcija. MILANO Glavnica in rezerva: Lit. 623,394.040'— Sedež v Trieste: Piazza C. Ciano Vsi bančni, tečajni in borzni posli. Speciialna služba za trgovske posle z inozemstvom. Podružnice po vsej Italiji. Združeni in afiliirani zavodi: Banca Dalmata di Sconto: Zader, Split, Šibenik • Banca Italo Francese di Credito: Pans, Niča, Tunis • Banco Italo Egiziano: Aleksandrija, Kairo, Port Said itd. O Banca Itaiiana per la Cina: Sangaj • Banca Italo Belga: Antwerpen, San Paulo, Rio de Ja- neiro. Buenos Aires itd. I^IHINI Vajenko za fino krojaško obrt — sprejme F. Jeglič, krojaški atelje, Pražakova 10, Ljubljana. tKlipIn[«o! VSAKOVRSTNO H 1:1 fTi SREBRO - PLATINO BRILJPNTE IMRftB&DKSrtFIRlE RUSIHi Sisčrei.To. starim«« HAKITE; TER UMETNINE PO NAJVIŠJIH CENAH .' STARO TVRDKA JftEBERLE UUBLJHNA, TYRSEVA 2 Puleclm zoper bolhe in stenice Inc. Prezelj, LJubljana, Wolfo-va M, telefon 81—73. (1 Oniscin lepenka zoper molje ln rl-bloe med knjigami, slikami, v različnih zbirkah Itd. Ing. Prezelj, LJubljana — Wolfova 3-1, telefon 34 -78. Pohištvo Krasna nova jedilnica kompletna, osemsedežna, naprodaj za 20.000 din. Sušnlk, Dolenjska c. 48a. Moderno pohištvo sobno ln kuhinjsko s po-sodjem tn kurivom, takoj prodam, eventuelno s stanovanjem. Polzve se: v gostilni Urek, Poljanska cesta 55. Kupuite pri našh in ser en tih! Stroj za skoblanje širina 50 cm kombiniran z vdelanim motorjem, ku pim. Tajner, Črnomelj. Vsakovrstno zlato briljaoie Id srebro kupole po najvišjih eenab A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 8 Kupimo vsako količino oglja, bukovih drv, tramov in desk. — Ponudbe na »Exportles«, Ljubljana, Tyrševa 15. •REAIITETA« posestna posredovalnica v Ljubljani je eamo v PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavna poŠt« Telefon 44 - 20 Vsako nepremičnino v Ljubljani ln njeni okolici kupimo. »Realtteta«, Prešernova ulica 54-1, nasproti glavne pošte. Telefon 44-20. Zamenjam 4-stanovanjsko hišo v Celju z enako ali večjo v Ljubljani po možnosti s trgovskim lokalom. — Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Zamenjam« 7965. Monograme za robce in perilo, gumbe, guinb-nice. entel. ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira-nje oblek, vezenje perila. Matek & Mikeš Ljubljana, Frančiškanska ulit« I nasproti botela Union I Drobilec nov ali star kupim. Juvančič, Ljubljana, Gregorčičeva 11 Najdaljša proga na svetu meri 17.OOO km Čeprav se je zadnje čase zelo razvil avtomobilizem, ki izpodriva železnico, je vendar železnica še tudi danes najrazširjenejše prometno sredstvo na celem svetu. Mreže železne ceste so napeljane po vseh državah na svetu in vežejo kraj s krajem, mesto z mestom, državo z državo. Najdaljša železniška proga je dolga 16.721 kilometrov. Teče od konca Evrope na konec Azije. Začne se pri Cadizu v Španiji, konča pa se v Hong-Kongu na Kitajskem. Širina železniškega tira na tej dolgi progi ni povsod enaka. V Španiji meri 1,670 m, v Franciji Belgiji in Nemčiji je normalna širina, kakor pri nas (1,435 m) v Sovjetski zvezi pa je zopet širša (1,524 m). Pred izbruhom sedanje vojne, ko je bil promet reden, je trajalo potovanje po tej neznansko dolgi cesti 19 dni in 8 ur. Proga je vodila skozi 8 takratnih držav. Najhitrejša parobrod6ka zveza med tema krajema je trajala takrat 28 dni. Povprečna hitrost, s katero je vozil vlak po tej progi, je bila razmeroma majhna, saj je znašala komaj 32,4 km na uro, toda ujx>števati moramo, da se je vlak vedno dolgo zadrževal pri prehodih iz ene države v drugo. Sicer pa se je vsaka država trudila, da bi na njenem ozemlju bila vožnja čim hitrejša. V poslednjih 12 letih je Sovjetska zveza, preko katere vodi neprimerno najdaljši kos te proge, skrajšala potovanje preko svojega ozemlja za celih 5 dni. Zračunali 60, da bi lahko prevozil vlak to dolgo progo v enem tednu, upoštevajoč tudi jx)trebne postanke in carinske preglede na mejah. Kuhanje na elektro-kera-mičnih ploščah Med majhnimi električnimi napravami, ki jih danes že skoraj povsod uporabljajo v gospodinjstvu, vzbuja posebno pozornost nova majhna naprava, elektro-keramična plošča za kuhanje. Kakor druge podobne električne naprave, je tudi elektro-keramična plošča za ku-lianje tehnično poj>olna, solidno izdelana in zelo lepe oblike. Ta majhna »pečica« je namenjena za pripravljanje manjših jedi, posebno za otroke, katerim moramo jedila večkrat greti za zdravnike v ordinacijah in tudi sicer za razne potrebe v kuhinji. Elektro-keramična plošča je okrogla in meri v premeru 115 mm. Na to ploščo se postavi lonec ali še bolje kaka posoda iz jena-stekla. Nato vključimo električni tok in za nekaj trenutkov voda ali jed, oziroma kar je pač v posodi, že zavre. Ta plošča je narejena iz fine gutaperče. Žica, ki dovaja toploto, je v plošči špiralasto zavita in oddaja toploto navzgor proti posodi. Emajlirano žično rešetce te obvaruje, da se ne opečeš. Spodnji del, ki je slonokoščene barve ,kakor tudi plošča, v katero se dovaja toplota, sta zaprta s po-liranim obročem. Ako bi jed slučajno zaradi nepazljivosti vzkipela, ne gre v izgubo, ker se steka v posebno okroglo cedilo, od tam pa odteka na nalašč določeno mesto. Green: 23 L ul in tema »Ne morem si pomagati,« je položila roko na svoja prsa, »vsak dan, vsaka ura, ki jo preživim v tej neznosni nevednosti, me teži, kot bi se name zvrnila gora. Preobrnila bi ves svet, da je to mogoče, preobrnila vsak kamen... jaz bi.. .c >Kaj bi storili?« sem vprašal, ko je naenkrat prenehala. »Oh, sama ne vem, kaj!« je dejala ter spremenila svoje vedenje, »...mogoče nič! Ali ste že danes videli Eleonoro?« »Ne.< Nato me je prav resno vprašala, če mi je znano, kako je z Eleonorinim zdravjem. »Bojim se, da ji ni dobro.« »Zelo me žalosti, da je Eleonora tako daleč od mene. Priznavam, da sem sama temu kriva, in silno obžalujem.« »Manj nego vaša sestrična.« »Mislite? Mogoče zaradi tega, ker je ona razmeroma mnogo ubožnejša od mene. Oh, ko bi jo mogla pregovoriti, da deli premoženje z menoj? Rada bi ji dala polovico onega, kar sem podedovala. A bojim se, da tega ne bi sprejela.« »V sedanjih okoliščinah bi bilo tudi boljše, da tega ne stori.« »A vendar bi v mnogem olajšala stanje. To bogastvo, do katerega sem prišla tako naglo, me silno teži, gospod Raymond. Ko se je danes brala oj>oroka, se mi je zdelo, da me zavijajo v krvavo odejo. S čisto drugačnimi čustvi sem čakala tega dne. Vzgojena sem bila drugače, zlato ni imelo zame nikakršne cene. Ne da bi karala svojega ujca, toda onega dne, ko me je kot dvanajstletno dekletce posadil na kolena ter dejal: Tale mala plavka, moja draga princesa, ne bo samo moja ljubljenka, temveč tudi moja dedkinjal — in od tega dne sem bila vsa raztresena In pravo čudo je, da sem ostala tako samozavestna. In vendar sem že od takrat jjotem pojmovala, da ni mogel ujec napraviti večje šale od te razlike med menoj in mojo sestrično — razlike, katere Eleonora ni zaslužila, ne kar se tiče le[>ote, ne dobrote srca, ne vzgoje!« Hip je obstala, da zatre vzdih. Med tem pa je skrivaj pogledala name in nadaljevala čisto tiho: »Mnogo imam napak, ali odpustiti se mi morajo, če se jemlje vpoštev vednost, da bom še f>ostala bogatašinja. Nesrečni denar je samo nesreča, in če bi ga jaz smela, bi ga vsega razdalal Prosim vas, gosjjod Raymond, pozabite na to, kar sem vam rekla, ali pa vzemite vse kot znak žalostne, nesrečne deklice.« »Ne, tega ne bom pozabil,« sem odvrnil. »Vaše bogastvo vam mora prinesti blagoslov.« »Rada bi sedaj govorila o čem drugem, ker to, kar govoriva, ne spada semkaj, toda zame je važno. Moj ujec se je, kot vam je gotovo že znano, bavil prav do svoje smrti z delom o kitajskih šegah in navadah Zelo se je trudil, da bi bil to delo čim prej izdal, pa me boste razumeli, če vam rečem, da je tudi moja želja, da se izpolni njegova želja. Da zamorem izvršiti to željo, potrebujem nekoga, ki bi nadziral delo. Go-sjjoda Harvvella nameravam odsloviti čim prej mi bo mogoče. Cula sem pa, da ste vi izmed vseh najsposobnejši, in čeprav ni dostojno, da se obračam do vas )50 tako kratkem znanju, vendar storim to, računajoč na vaše prijateljstvo in vas prosim, da pregledate rokopis in mi poveste, kaj naj izvršim dalje.« Takoj se mi je zdelo, da me je za to delo pri-ftoročil gospod Gryce. Branil sem se, da nisem delu kos in nasvetoval sem ji, naj da pregledati rokopis kakemu strokovnjaku. Ali ona tega ni hotela slišati. »Gotovo ima gospod Harwell ogromno gradiva in vam delo ne bo preveč težko.« »Kaj bi ne mogel gospod Harwell sam dokončati dela?« »On sicer pravi, da lahko, a jaz vem, da mu ujec ni dovolil napisati niti ene samostojne besede. Jaz pa želim tako nadaljevati, kakor je začel moj nej>ozabljeai ujec.« »Mogoče gospodu Harvvellu ne bo prav, da se bo kdo drug vmešaval v delo?« »O tem ga ne bom vprašala. Gospod Harwell je v moji službi, pa mora delati, kar mu naložim. Sicer sem pa že govorila o tem z njim in je popolnoma zadovoljen.« »Tudi prav! Obljubim vam, da stvar uredim.« »Hvala vam! Samo ne vem, kako naj nagradim vašo dobroto. Ali ne bi malo stopili h go-sjx>du Harwellu? V knjižnici je. Ali vas moti stopiti v knjižnico?« Zakril sem grozo, ki mi je prišla pri misli na ono strašno gnezdo, pa sem zanikal njeno vprašanje. »Vsi spisi so tam; on pravi, da tam laže dela kot kje drugje. Če pa želite, ga dam poklicati?« Odšel sem v knjižnico. »Hotela sem že dati to sobo zapreti,« je govorila mod jx>tjo, »a je nekaj, kar me odvrača od tega. Neka tajna sila, kateri se ne morem upreti, me sili prenašati vso grozoto. Živim v večnem strahu. Kadar koli v nespanju... sicer pa, kaj bom govorila. Idiva.« Ko sva vstopila v tajinstveno sobo, sva našla Harwella, ki je sedel na istem stolu in pri isti mizi, pri kateri je bil umorjen njegov šef. Nemalo sem se čudil njegovi hladnokrvnosti, ko ni samo izbral tega mesta za delo, temveč tudi delal v največjem miru. Pri vstopu ni Ha.-well vstal, temveč samo mehanično pogledal, in na obrazu se mu je či-talo, kako je zamišljen. »Čisto raztresen je,< mi je šepnila Marž, »dvomim, če ve, kdo ga moti. Privedla sem gospoda Raymonda,« je dejala glasno, »ki je tako ljubezniv, da se je odzval moji prošnji in bo pregledal rokopis.« Harwell je vstal, odložil pero na črnilnik. Na obrazu je bilo videti, da mu ni ljubo, ker sva ga motila. Jaz sem takoj prijel za rokopis, da se ni bilo treba jx>govarjati. »Pisano je zelo čitljivo; če dovolite, bom pregledal.« Priklonil se je in nekaj zamomljal, kakor da dovoljuje. Ko pa je Mary odšla iz knjižnice, se je vsedel in prijel za držalo. Motril sem ga ostro. »Zelo mi je ljubo, gospod Harwell, da morem za hip govoriti z vami.« »Mogoče o umoru?« »Da.« ^ »Potem mi oprostite, kajti jaz ne mislim na ta žalostni dogodek, še manj pa govorim o njem.« To me je ujezilo, ker sem videl, da ne bom izvlekel iz njega niti besede. Pričel sem listati po rokopisu, da sem pregledal vsebino. Prepričal sem se, da mi bo mogoče ugoditi želji gospice Leavenworthove. Poslovil sem se ter odšel v salon. Čez eno uro sem šel iz hiše, prepričan, da mi je sedaj zopet nekaj več ha poti, da dosežem cilj, ki sem si ga naložil. Toda, lažje bom mogel opazovati stanovalce v tej žalostni hiši. »Ah I« je vzkliknila, »vi mi boste gotovo povedali, da so našli Hano, kaj ne?« »Se ne.« »Gospod Gryce je bil danes tu, pa Je dejal, da upa deklico dobiti v štiri in dvajsetih urah.« »Gospod Gryce je bil tu?« »Da. Prišel me je obvestit o razvoju naSe zadeve. Zalibog ne gre tako hitro!« je pristavila žalostno. »Ne izgubljajte nade; saj ne more iti hitrejše.« Za tiskarno v Liublianl: Jože Kramar!! Izdajatelj: Inž. Jože Sodia Vrednilc: Viktor CenHIS