Bogdan KILAR* SREČANJE S HALLEYEVIM KOMETOM l. Uvod Običajni videz zvezdnega neba prekine od časa do časa pojav korneta, V le nekaj dneh ali tednih lahko nastane iz neznatne meglene lise ogromna svetlobna prikazen z glavo in repom, ki bolj ali manj močno zasije, po- tem pa zopet ugasne in izgine v daljavo. časovno razdobje, v katerem je kornet viden, se giblje od nekaj dni do"'l.2, največ 18 mesecev. Nepričakovani pojavi nebesnih teles te vrste so s svojim nenavadnim vi- dezom in stalnimi spremembami vedno zbujali pozornost ljudi. V starem, posebno pa še v srednjem veku so korneti velikokrat povzročili strah, za- radi nepoučenosti in praznoverja so jih imeli za glasnike vojne, lakote, kuge in drugih nesreč, Danes so korneti zanimivi, ker omogočajo proučeva­ nje različnih pojavov v Sončevem sistemu, ki mu tudi sami pripadajo, V dobi svetlobno močnih daljnogledov in fotografije pa korneti niso nekaj neobičajnega! Vsako leto jih opazujejo, Tako so npr. leta 1980 opazovali 20 kornetov, leta 1981 12, leta 1983 22, leta 1984 22 in leta 1985 15 ko- rnetov. Večinoma so to svetlobno zelo šibka nebesna telesa, vidna le z daljnogledi ali pa na fotografski plošči. Dejansko redki pa so korneti, ki jih lahko opazujemo s prostim očesom in ki imajo kolikor toliko at- raktiven videz! Naše stoletje je v tem pogledu siromašno! Spomladi leta 1910 so po vsem svetu opazovali Halleyev kornet. Starejši Ljubljančani še pomnijo, kako so ljudje trumoma hodili na Ljubljanski grad gledat kornet! Leta 1957 spomladi srno opazovali kornet Arend-Roland, poleti istega leta pa kornet Mrkos. Oba sta bila vidna s prostim očesom. Lansko in letošnje približanje Halleyevega korneta Zemlji je vsekakor vred- no tudi pozornosti geodeta! 2. Splošno o kornetih Povprečen kornet sestoji iz glave in repa, Glava je sestavljena iz jedra in plinastega plašča (kome). Spektralna analiza in proučevanje sprememb v siju korneta sta pokazala, da so korneti sestavljeni iz kovin, in sicer jedro iz železa, kroma, niklja in še nekaterih drugih kovin, glava vse- buje molekule ogljika c 2 , ciana CN in ogljikovodika CH, rep pa je iz io- niziranih molekul ogljikovega monoksida CO+, dušika N; in ogljikovega dioksida co; . Jedro korneta je najsvetlejši del v njegovi glavi. Zato se lega korneta izraža s koordinatami njegovega jedra, ki vsebuje skoraj vso maso korneta. Mase kornetov so majhne, in sicer reda velikosti ena deset- tisočinka Zemljine mase. Jedro korneta ni vedno v sredini njegove glave in more biti enostavno ali sestavljeno iz več delov. Videz jedra je pri različnih kornetih vobče raz- noličen; tudi pri istem kornetu se menja z njegovo oddaljenostjo od Son- ca. Poznamo kornete, pri katerih se jedro sploh ne vidi, kasneje pa pos- taja vse bolj izrazito, čim bolj se kornet približuje Soncu. Kometna jed- ra so sestavljena iz trdnih delov z zelo različno maso, od nekaj ton do najmanjših delcev - t.i. kozmičnega prahu, * 61000 Ljubljana, YU, Fakulteta za arhitekturo,gradbeništvo in geodezijo; dr.nar.znanostL Prispelo v objavo 1986-01-14, 82 GV 30(1986)2 Velikost jedra kometa je zelo različna; v premeru meri od nekaj kilome- trov do nekaj sto kilometrov. Pri Halleyevem kometu cenijo velikost jed- ra na 5 ~m. V vsakem primeru je velikost kometovega jedra skoraj zane- marljivo majhna v primeri z razsežnostmi drugih njegovih delov! Jedro kometa obdaja plinski plašč (koma). Svetlost plašča pada od jedra proti robu in se menja z razdaljo od Sonca, Razsežnosti glave (plašč in jedro) so velikanske in znašajo od 10 000 km pri manjših kometih do 300 000 km in več pri velikih kometih. Premer glave kometa iz leta 1811 je znašal celo 1,5 milijona kilometrov, kar pomeni, da je bila za 12 % večja od premera Sonca! Razsežnosti kometove glave niso stalne, ampak se menjajo, in sicer ne- pravilno z oddaljenostjo od Sonca. Običajno je premer kometove glave (vsaj vidni del) na večjih razdaljah od Sonca (5 do 6 astronomskih enot, tj; povprečnih razdalj Zemlja-Sonce) razmeroma majhen, povečuje se s približevanjem Soncu, prav blizu Sonca pa se zopet zmanjša! Tako je bil npr. premer glave Halleyevega kometa v letu 1910 v neposredni bližini Sonca štirikrat večji kot leto dni kasneje in dvakrat manjši kot 3 me- sece prej! Najbolj zanimiv, najmanj raziskan, najmanj stanoviten in najbolj znači­ len del kometa je vsekakor njegov rep. Rep je krajši ali daljši, ožji ali širši, svetlobno šibkejši ali močnejši podaljšek kometove glave. Praviloma je rep usmerjen nasprotno od Sonca. Dokler se komet približu- je Soncu, se rep razprostira za njegovo glavo, pri oddaljevanju kometa od Sonca pa je rep spredaj - vsaj pri večini kometov je tako. Rep je običajno enojen, lahko pa je tudi dvojen ali celo večkraten, sestavljen iz pramenov različnih dolžin, Ti so večinoma ravni, lahko pa so tudi bolj ali manj ukrivljeni. Razpored materije v repu je lahko enakomeren ali pa tudi ne. Materija (plazma in kozmični prah) je v repu kometa zelo redko razporejena: gostota je manjša od vakµuma, ki ga lahko ustvarimo v labo- ratoriju na Zemlji, Rep kometa je njegov najmanj stanpvitni del! Opazovali so že komete, pri katerih se rep sploh ni pokazal! Dokler je komet daleč od Sonca (5 do 8 astronomskih enot), običajno nima repa. Ko pa se približa Soncu (pov- prečno na razdaljo 3 astronomskih enot), začne izstopati iz glave rep, Šele v bližini Sonca, tj. na razdalji pod 1,5 astronomske enote, se ko- met lahko zares razvije po velikosti repa in po svoji svetlobi, Tako po- nujajo nekateri kometi na kratki poti v bližini Sonca opazovalcem na Zemlji najveličastnejše nebesne prizore! Razsežnosti kometnih repov so velikanske. Dolžine od 50 do 100 milijo- nov kilometrov niso nič nenavadnega! Opazovani so bili že tudi kometi z dolžino repa prek 180 milijonov kilometrov, 3. Gibanje kometov okoli Sonca Po zakonih nebesne mehanike se telesa v Sončevem sistemu gibljejo po stožernicah, tj. po elipsah, parabolah ali hiperbolah, in sicer tako, da tečejo ravnine teh krivulj vedno skozi Sonce. Vrsta tira nebesnega telesa je odvisna od lege in hitrosti v konkretnem časovnem trenutku, Planeti se brez izjeme gibljejo okoli Sonca po elipsah, katerih ravni- ne ležijo blizu ravnine ekliptike. Pri kometih pa ni tako, gibljejo se v ravninah, ki ležijo poljubno z ozirom na ravnino ekliptike. Kakšni pa so tiri, ki jih kometi opisujejo okoli Sonca, Že I. Newton je v svoji knjigi Philosophiae naturalis principia ... leta 1687 pokazal, da se more tisti del kometovega tira, na katerem ko- met opazujemo (v bližini Sonca in Zemlje) približno prikazati z lokom parabole. Newton je dal tudi prvo metodo za računanje paraboličnih ti- rov kometov, vendar s pripombo, da so tiri kometov verjetno sploščene elipse, GV 30(1986)2 83 Danes menimo, da so kometi telesa Sončevega sistema in da se morejo nji- hove elipse v bližini Sonca dobro prikazati s parabolo le zato, ker jih opazujemo le na zelo kratkem loku njihovega tira, ko se gibljejo blizu Sonca in Zemlje, Katalog kometov, ki ga je sestavil Brian G. Marsden, navaja v 4.izdaji, da'je bilo od leta 239 pred našim štetjem do leta 1982, torej v 2221 le- tih, opazovanih 710 različnih kometov. Od tega se giblje približno 36 %, tj. 255 kometov po eliptičnih tirih (njihova ekscentričnost je manjša od 1), 54 %, tj. 384, po paraboličnih tirih (ekscentričnost je enaka 1) in 10 %, tj. 71 kometov, po hiperboličnih tirih (ekscentričnost je večja od l), Za hiperbolične tire kometov je značilno, da so njihove ekscentričnosti vse manjše od 1.01 ! To zanesljivo ni naključno in ga pojasnjujemo s tem, da je hiperbolični tir - tako kot vsak kometov tir - izveden le iz opazovanj blizu Sonca in Zemlje, ko so na komet že vplivali veliki plane- ti ali Jupiter ali Saturn ali Uran in Neptun, in sicer takrat, ko se je komet gibal blizu njih in se je približeval Soncu. Po B. Stromgrenu gre tudi pri hiperboličnih tirih za zelo sploščene elipse ogromnih razsežnosti, ki se razprostirajo tudi do najbližjih zvezd! Komete, ki se gibljejo po eliptičnih tirih, imenujemo periodični. Perio- dični kometi se periodično, tj. v krajših ali daljših razdobjih, vrača­ jo v perihelij, tj. v tisto točko svojega tira, ki je najbližja Soncu. Takrat se tudi bolj ali manj približajo Zemlji in jih običajno lahko opazujemo. Perioda določenega kometa seyeda ni popolnoma konstantna! Po današnjih pogledih pripadajo praktično vsi kometi Sončevemu sistemu. To pomeni, da se vsi kometi gibljejo po elipsah z določeno periodo,ven- dar gre pri nekaterih tirih za tako sploščene elipse takih razsežnosti, da so ustrezajoče periode res velikanske, vsaj za "človeška" razdobja! Danes poznamo več kot 20 takih kom8tov, ki imajo periode od 100 do 1000 let, in približno 30 takih s periodami od 1000 do 10 000 leti Čim večji je seveda tir kometa, tem manjši del njegovega tira leži v naši bližini, kjer ga lahko opazujemo. Zato so seveda tiri velikih razsežnosti in z velikimi periodami zelo nezanesljivi! Najlepši komet 1~a je bil vsekakor Donatijev komet, ki so ga opa- zovali leta 1858, Šteje se, da ima ta kornet periodo blizu 2000 leti Ko- met Mrkos, ki smo ga opazovali poleti 1957, pa ima menda periodo približ- no 11 000 leti Komet ima v vsaki točki svojega tira različno hitrost, največjo seveda v periheliju. Hitrost je odvisna od oddaljenosti perihelija od Sonca, Hitrosti znašajo 40, 50 pa tudi več sto kilometrov v sekundi, Veliki komet, ki so ga opazovali v februarju, marcu in aprilu 1843, je bil dne 28,februarja 1843 v periheliju svojega tira. Tedaj je imel relativno na Sonce hitrost 576 kilometrov v sekundi! Halleyev komet ima v periheliju hitrost 54, 55 kilometrov v sekundi, v afeliju (točki,ki je najbolj od- daljena od Sonca), pa hitrost 0,91 kilometra v sekundi. Pomni, da pri- leti krogla iz puškine cevi s hitrostjo reda velikosti 1 kilometer v se- kundi, Zemlja pa se giblje okoli Sonca s hitrostjo 30 kilometrov v se- kundi, 4, Splošno o Halleyevem kometu Newtonov učenec, angleški astronom Edmund Halley (1656-1742), je izraču­ nal tir, po katerem se je gibal velik komet v letu 1682, Ugotovil je, da se giblje po zelo sploščeni elipsi z obhodno dobo 76 let, Tir kometa se je dokaj dobro skladal s tirom kometa iz leta 1531 (opazoval znani P,B. Apian) in tirom kometa iz leta 1607 (opazoval ga je slavni J,Kepler). Halley je dokazal, da gre pri vseh treh pojavih za isti komet in napo- 84 GV 30(1986)2 11, Urana tir Jupitra ep SLIKA SLIKA 2 1sr// 11, Neptun• /1 GV 30(1986)2 193J..- .. 1945 . \ /1956 1964 85 vedal vrnitev "svojega" kometa za leto 1758, ki ga ne bo več doživeli Komet se je res pojavil in nosi od tedaj njegovo ime. Halley komet se je v zadnjih 2225 letih, 30-krat pojavil v bližini Sonca in Zemlje in prešel skozi perihelij svojega tira, opazovan pa je bil le 29-krat. Prehod iz leta 163 pred našo ero je namreč edini, za katerega ni zgodovinskih zapiskov! Prva zapisana opazovanja Halleyevega kometa so iz leta 239 pred našo ero! Tale preglednica daje vse letnice prehodov Halleyevega kometa skozi pe- rihelij v zadnjih 2225 letih. -239 -163 -86 -11 66 141 218 295 374 451 530 607 684 760 837 912 989 1066 1145 1222 1301 1378 1456 1531 1607 1682 1759 1835 1910 1986 Naslednji prehodi Halleyevega kometa skozi perihelij bodo v letih 2061, 2136 in 2211 itd.! Tir Halleyevega kometa je zelo sploščena elipsa z numerično ekscentrič­ nostjo e=0,967 in sega daleč prek Neptunovega tira. Glej sliko l! Hal- leyev komet se vrača k Soncu povprečno vsakih 76 let. Najkrajše razdobje med dvema zaporednima povratkoma je znašalo 74,42 let (1835-1910), naj- daljše pa 79,25 let (451-530). Najbolj se je ta komet približal Zemlji leta 837, in sicer na 5,98 milijonov kilometrov, tj. na 0,04 astronom- ske enote. Tedaj je bil opažen tudi največji navidezni sij Halleyevega kometa: -3,5~; rep se je razprostiral po nebu na dolžini 9301 5. Tir Halleyevega kometa Halleyev komet se giblje okoli Sonca po tiru, ki je zelo sploščena elip- sa. Povedali smo že, da merimo razdalje v Sončevem sistemu s t.i. astro- nomsko enoto, ki je povprečna razdalja Zemlje od Sonca. Ena astronomska enota (kratica a.e.) znaša 149,6 milijonov kilometrov. ,Na slikah 1 in 2 je ravnina tira Halleyevega kometa zasukana v ravnino ekliptike! Na sliki 1 je prikazan tir Halleyevega kometa z ozirom na ti- re planetov okoli Sonca "S". Najmanjši krog pomeni Zemljin tir (polmer je 1 a.e.), večji Marsov tir itd. Puščica navzdol označuje smer proti pomladišču. Na tiru kometa so označene njegove približne lege v posamez- nih letih. Halleyev komet je bil v afeliju (najbolj oddaljen od Sonca) v letu 1948. Okoli Sonca se giblje v nasprotni smeri, kot se gibljejo Zemlja in drugi planeti! Slika 2 prikazuje tir Halleyevega kometa v neposredni bližini Sonca "S", Točka "P" označuje perihelij kometovega tira in njegovo lego dne 9. feb- ruarja 1986. Najmanjši krog pomeni tir Zemlje (1 a.e.), številke na njem pa lego Zemlje vsakega dvaindvajsetega v mesecu: 1 pomeni 22.januar, 2 22.februar itd. Točka Q na tiru Zemlje označuje lego Zemlje tedaj, ko je Halleyev komet v periheliju, tj. dne 9.februarja 1986. Samo prisončni del tira (izvlečena krivulja) leži nad ravnino eklipti- ke, večinoma se komet giblje pod njo (črtkani del). Velika grška črka omega označuje t.i. dvižni vozel, tj. točko, kjer pride komet na svojem tiru nad ravnino ekliptike, obrnjena velika omega pa označuje padni vo- zel, kjer pride komet pod ekliptiko. Točki z 1 in z2 označujeta lego Zemlje tedaj, ko se ji Halleyev komet najbolj približa: dne 27, novembra 1985 in dne 11.aprila 1986. Ustrezni minimalni razdalji sta 93,2 in 61,9 milijonov kilometrov. Na sliki 2 sta z ustreznima krogoma označeni še razdalji dveh oziroma treh astronomskih enot od Sonca. Na krogu treh astronomskih enot (3 a.e,Y pomenijo označeni koti heliocentrično astronomsko dolžino, ki jo štejemo od pomladišča. 86 GV 30(1986)2 Tu navajamo nekaj podatkov o tiru Halleyevega kometa (po Yeoman-Kiangu, leto 1981). velika os elipse mala os elipse numerična ekscentričnost razdalja perihelija razdalja afelija naklon ravnine tira proti ekliptike hitrost v periheliju hitrost v afeliju obhodna doba (siderska) ravnini 35,89 a.e. 9,14 a.e. 0,967 0,59 a.e. 35,30 a.e. 162,215° 54,55 km/s 0,91 km/s 76,3 let 6. Gibanje Halleyevega kometa ob zdajšnjem srečanju Halleyev komet so najprej fotografirali na observatoriju Mt.Palomar dne 16.oktobra 1982. Tedaj je bil oddaljen od Sonca 11,05 a.e. in se je gibal z ozirom na Sonce s hitrostjo 10,05 km/s. Od Zemlje je bil tedaj oddaljen 10,94 a.e., tj. okoli 1,6 milijarde kilometrov. To po- meni, da je bilo tedaj potrebnih več kot 90 minut, da je svetloba kome- ta prišla do Zemlje. Tir planeta Saturn (tj. razdaljo 9,5 a.e.) je komet pretekel 18.junija 1983 s hitrostjo 11,7 km/s. V letu 1984 se je komet približal Soncu od 8,1 na 5,3 a.e., Zemlji pa od 7,2 na 4,3 a,e. Gibal se je med tirom Saturna in tirom Jupitra s hitrostjo od 13 do 16,9 km/s. Tir planeta Jupiter (tj. razdaljo 5,2 a.e.) je pretekel Halleyev komet dne 10.januarja 1985 s hitrostjo 17,1 km/s. Skozi pas planetoidov (2,76 a.e.) se je komet gibal konec avgusta 1985 s hitrostjo 24,4 km/s. V avgustu in septembru 1985 se je komet gibal na nebu skozi ozvezdja Dvojčkov in Oriona, v zadnjem tednu oktobra je prišel 1 v ozvezdje Bika. Tedaj je bil od Sonca oddaljen 2 a.e., od Zemlje 1,25 a.e. in.se je gi- bal s hitrostjo 30 km/s, ' Skozi dvižni vozel svojega tira je šel komet dne 9.novembra 1985 s hi- trostjo 30,5 km/s. Na nebu je bil tedaj v ozvezdju Bika, tik.po~ zvez- ::č::u~ podaljšku črte Sonce-Zemlja je bil Halleyev kJmet dne 18::::~~- ra 1985, od Sonca je bil oddaljen 1,68 a.e., od Zemlje pa samo 0,69 a.e. Na nebu je bil v ozvezdju Bika, 4° jugozahodno od Plejad. Imel je navi- dezni sij okoli 7m, opazovan je bil v Ljubljani v daljnogledu s preme- rom objektiva 80 mm in goriščno razdaljo f=500 mm. Za zdajšnje srečanje s Halleyevim kometom je značilno, da se Zemlji dva- krat približa. Prvo približanje je bilo dne 27. novembra 1985 (lega Zem- lje z1 na sliki 2). Tedaj je zdrvel poleg našega planeta•na razdalji 93,2 milijona kilometrov (tj. 0,623 a.e.), in sicer s hitrostjo 33 km/s z ozirom na Sonce. Od Sonca je bil oddaljen 233,5 milijona kilometrov. Na nebu je bil viden v ozvezdju Ovna kot bleda lisa (6 1 5m). 29.novembra 1985 je Halleyev komet pretekel Marsov tir (1,52 a.e.) s hi- trostjo 33,4 km/s. Na nebu je bil v ozvezdju Rib. Halleyev komet so opazovali v prvi polovici decembra 1985, potem pa ne več, zaradi premočne Lunine svetlobe. Zemljin tir (1 a.e.) je pretekel komet l,januarja 1986 s hitrostjo 42 km/s. Bil je v ozvezdju Vodnarja, pod zvezdo Gama, in je imel navidezni sij okoli 4m, Bil je viden zvečer na jugozahodnem nebu. GV 30(1986)2 87 Tir planeta Venere (0 1 72 a,e.) je Halleyev komet prekoračil 21.januarja 1986 s hitrostjo 49 km/s. Bil j8 v ozvezdju Kozoroga, pod zvezdo Beta. Halleyev komet preteče perihelij, svojega tira dne 9, februarja 1986 ob 11h34m srednjeevropskega časa, in sicer s hitrostjo 54,55 km/s, kar je največja hitrost tega kometa na sedanjem tiru. Od Sonca je tedaj Halle- yev komet oddaljen 0,59 a.e., tj. 87,8 milijonov kilometrov. Zaradi ne- posredne bližine Sonca kometa v februarju ni mogoče opazovati z Zemlje! Komet ponovno preteče tir Venere (0,72 a,e,) dne l.marca 1986 s hitrost- jo približno 49 km/s, Skozi padni vozel svojega tira gre Halleyev komet dne 10,marca 1986 s hitrostjo 45 km/s, Tedaj -bo viden zjutraj v ozvezdju Kozoroga, zahodno od zvezde Sigma. Viden bo le krajši čas pred vzhodom Sonca, nizko nad jugovzhodnim obzorjem. Pričakujejo, da bo tedaj rep kometa dolg blizu 20 , ob koncu marca - ko bo v Strelcu - celo 30°. Vendar tedaj iz naših krajev ne bo viden! Po prehodu čez perihelij se Halleyev komet oddaljuje od sonca in se po- novno približuje Zemlji. Zemljin tir (1 a,e,) preteče 21.marca 1986, po- novno se približa Zemlji dne 11.aprila 1986 na razdaljo 61,9 milijonov kilometrov (0,414 a.e.), giblje se s hitrostjo približno 36 km/s. To je lega z 2 Zemlje na sliki 2. Tedaj bo od Sonca oddaljen približno 200 mi- lijonov kilometrov. Na nebu bo v ozvezdju Volka, tik ob zvezdi Pi. Ko- met bo tedaj daleč na južni nebesni polobli in ga iz naših krajev ne bo mogoče opazovati, Videli naj bi ga ponovno okoli 19,aprila zvečer na jugozahodnem delu neba v ozvezdjih Kentaver in čaša. Verjetno bo imel tedaj rep dolžino od 10° do 15°. Dne 24.aprila 1986 bo Halleyev komet ponovno na Marsovem tiru (1,52 a.e.), kjer se bo gibal z isto hitrostjo kot 29, novembra 1985: 33,4 km/s. Ko- met bo v ozvezdju Kače, blizu zvezde 62. Tistega dne bo Luna v ščipu in 400 oddaljena od kometa, kar bo oteževalo opazovanje. Opazovalci v Aziji in na Tihem oceanu pa bodo imeli tega dne popoln Lunin mrk, kar bo omo- gočilo edinstven prizor na nebu: zatemnjena Lunina plošča in komet! Ob koncu aprila bo oslabel sij kometa nad 6m, sploh ne bo več viden s prostim očesom, vendar bo njegova višina ob začetku mraka v naših krajih vsak dan večja, opazovali ga bomo zvečer, vendar le z boljšimi (svetlej- šimi) daljnogledi. Halleyev komet se bo oddaljeval od Sonca, njegov sij bo počasi slabel, rep bo vedno krajši. V maju in juniju 1986 bo možno opazovanje le v več­ jih daljnogledih s premerom objektiva vsaj 80 mm, Na nebu bo komet voz- vezdjih Kača in Sekstant, navidezni sij bo slabel od 7m na 11m. Tir planeta Jupiter (5,2 a.e.) bo komet prekoračil dne 12,marca 19e(, v naslednjih mesecih pa bo počasi izginjal tudi iz dosega največjih tele- skopov na svetu. Halleyev komet se bo zopet pojavil čez približno 76 let, sedanji izraču­ ni kažejo, da se bo vrnil v perihelij svojega tira dne 29,julija 2061, leta! 7. Navidezno gibanje in opazovanje Halleyevega kometa V spodnji preglednici sta približni nebesni ekvatorski koordinati: rek- tascenzija clin deklinacija d od januarja do junija 1986, ozvezdje, kjer je komet, navidezni (totalni) sij kometa in starost Lune v dnevih. 1986 d., 8 Ozvezdje Navidezni Luna sij 5. I. 22h08m - 3,3° Vodnar 5,om 24d 15. 2lh48m - 5,2° Vodnar 4,5m 5d 88 GV 30(1986)2 1986 ,J.., 6 Ozvezdje Navidezni Luna sij 25. 2lh3lm - 7,0° Vodnar 4,5m 15d 4. II 2lhl3m - 9,1° Vodnar 4,0m 25d 14. 20h55m -11,6° Vodnar 2,3m 5d 24. 20h37m -14,5° Kozorog 2 ,4m 15d 6. III. 2oh2om -18,1° Kozorog 2,6m 25d 16. 19h57m -23,1° Strelec 2,7m 6d 26. 19hl6m -31,3° Strelec 2,5m 16d S.Iv. l 7h22m -44,2° Škorpijon 2,2m 26d 15. l3h22m -42,2° Kentaver 2,5m 6d 25. llh24m -25,1° Čaša 3,6m 16d s.v. 10h46m -15,4° Kača 4,7m 26d 15. 10h3lm -10,5° Sekstant 5,6m 6d 25. 10h26m - 7,9° Sekstant 6,4m 16d 4.VI. 10h26m - 6 ,4° Sekstant 7,0m 27d 14. 10h28m - 5,6° Sekstant 7,6m 7d 24. 10h32 - 5,2° Sekstant 8,lm 17d Halleyev komet bo najugodnejši za opazovanje v prvi tretjini januarja, ko bo toliko svetel (4,sm), da ga bo skozi čisto ozračje in daleč od lu- či mogoče videti s prostimi očmi - seveda, če bo opazovalec vedel, kje ga mora iskati! Komet bo viden zvečer po 17.uri v ozvezdju Vodnarja in 150 nad planetom Jupiter. v drugi polovici januarja se bo komet naglo približeval Soncu, njegov sij bo naraščal, rep se bo podaljšal, postopma bo izginil v večerni zarji. Okoli l.marca se bo pojavil zjutraj v ozvezdju Kozoroga. Viden bo le kraj- ši čas pred vzhodom Sonca nizko nad jugovzhodnim obzorjem. Njegov sij bo stalno naraščal, toda po 25.marcu iz našin krajev ne bo več viden. Halleyev komet se bo zopet pojavil v drugi polovici aprila 1986 na večernem nebu v ozvezdju čaše, in sicer kot objekt z navideznim sijem 4m. Nato bo njegov navidezni sij naglo slabel in bo dosegel ob koncu maja komaj še 6m. Zdajšnje srečanje s Halleyevim kometom torej ni zelo atraktivno! 8. Organiziranje opazovanj Halleyev,ega kometa V Sloveniji sta organizirala opazovanje Halleyevega kometa Astronomsko- geofizikalni observatorij na Golovcu pri Ljubljani in Astronomsko društ- vo Javornik na Črnem vrhu nad Idrijo. V letu 1979 je bila na predlog L.Friedmana ustanovljena mednarodna orga- nizacija za opazovanje Halleyevega kometa: International Halley Watch (IHW), Predlog sta podprli ameriška agencija za vesoljske raziskave (NASA) in mednarodna astronomska zveza (IAU). Glavni namen IHW je uskladiti vsa opazovanja kometa, in sicer profesio- nalna in amaterska. IHW skrbi za standardizacijo metod opazovanja in za enotno obliko zapisovanja rezultatov. Podatke zbirajo v dveh centrih, za zahodno poloblo v Pasadeni (ZDA), za vzhodno pa v Bambergu (ZR Nemčija). GV 30(1986)2 89 9. Vesoljske sonde za raziskovanje Halleyevega kometa Za raziskovanje Halleyevega kometa so bile lansirane tudi vesoljske son- de. s številnimi instrumenti: spektrometri, spektografi, magnetometri, fotopolarimetri, vizualnimi in infrardečimi kamerami, detektorji prahu, detektorji plazme in drugimi. Sondo Giotto so ustvarili znanstveniki Evropske vesoljske agencije (Eu- ropean Space Agency). Lansirana je bila dne 10. julija 1985 s kozmodro- ma Kourou v Francoski Gvajani. 13.marca 1986 bo letela mimo Halleyevega kometa s hitrostjo 68 km/s, in sicer na razdalji le 500 kilometrov! Sonda Planet A je bila lansirana dne 14.avgusta 1985 s kozmodroma Kagoš- ima na južnem Japonskem. Do Halleyevega kometa bo sonda prispela predvi- doma 8.marca 1986 in pretekla njegov rep več kot 10 000 kilometrov stran od glave. V Sovjetski zvezi so v dneh 16.decembra 1984 in 21.decembra 1984 s koz- modroma Bajkomur lansirali dve sondi: Vecja lin Vega 2. Vega l naj bi prišla do Halleyevega kometa dne 8. marca 1986, Vega 2 pa teden dni kasneje. Sovjetski sondi sta konstruirani tako, da se moreta usmeriti na cilj z natančnostjo blizu 100 kilometrov. Verjetno so Sovjeti poslali dve sondi zato, ker želijo, da bi ena raziskovala komet z razdalje blizu 10 000 kilometrov, druga pa naj bi se čimbolj približala jedru kometa in ga raz- iskala iz neposredne bližine. Pri tem bo sonda verjetno na določeni raz- dalji od kometa uničena! 10._ Literatura l. Astronomičeskij kalendar 1984, Nauka, Moskva 1983. 2. Brandt, J.C.: 1980, The International Halley Watch, Report of the Science. 3. Jackiv Ja.s. in K.J, čurjumov, 1984, Zemlja i Vseljenaja, 1984 1: 35-39. 4. Marsden, B.G.: 1979, knjiga Space Missions to Comets, NASA Conf:-- Publ. 2089. 5. Moore, Patrick: Comets, Published by Charles Scribner's Sons, New York 1976. 6. Nedeljkovic, M.: 1910, Sveti Halleyeva kometa, Astronomska opservatorija, Beograd. 7. Whipple, F.L.: 1980, IAU Circ. 3459. 8. Yeomans, D.K.: 1981, The Comet Halley Handbook, NASA, Washington. GV 30(1986)2 90