' f                         Piše: Anton Stražar.
Zatajeni sin,
Pripovest iz časa tla&nstva.    v
»                 f. POGLAVJE.    [
Zapomni si nesrecno dekle:
¦              ,,Vsi tlačanf so ubogi ljudje,
[            "ki se  fgrajo žnjimi  kruti  in
:               neznačajni  graščaki  po svo-
jej volji..."    C     '
2e nad dvesto let je minulo, odkar ]e v Iepem MajnTŠkem jutru p:av zimiš-fjeno in razburjeno korakal od Rebev-skega gradu proti b'ižnjemu st:rodavne-mu bukbvemu gozdu 2SD| Ietn' gras^ak^v »n Gotfried. Tega. mladegia izpreha-jalca ni oveseljevalo to lepo jutro s svcm jim lepim vonjem duhtečo cvetje irt ve-selo petje ptičkbv ki so žvrgoleli hvalo (svojemu Stvarniku. Za vse to s? nf zne-ni[ Gotfried; komaf^e je zavedel, Kdaj pe je znašei že v zasenčenem gozdu, ter koračil dalje po kolovozni poti; k er so stale orjaške stoletne debe'e bukve. 9el je nato po tem gozdovju še dobre četrt ure pa se ustavil pri o"j iški debeli bukvi; na kateri je bilo pritije.io b)žje razpelo.;..    C
Nemrrno je "hodil seminfa, neh->te 00 mu pršle na miiel one grozo'ne pri-•pbvesti ki jihje poslušal se v otročih fctih od kuharice Barbe, oi d ^m :čega čuvatfa 33mna in od askrbnika Mihaela.
Od vseh teh je zvedel, da so to ;,britko matro" zato djali na to drevo, kjer je bil svoj čas tu roparsko ubit neki kra-mar ki je po bož.ih potih prodaajl razne mo!ke, svetinjice in božje podobice. \ Kjer, pa je po tem roparskem ubojti nato tu strašilo so pa Ijudje na to bu-kev djali to znamenje. Pa še potem ko je blo to znamenje tu, je marsikdo še zatrjeval, ko je šd tod miraia v po-noč ih urah, da je slisil milo ječanje, in vir^el duh tega kramarja....    ^ . '   .....
Po vsem telesu št je zganif Gj3t-fried, ko je naenkrat čisto v bližinf v pr-vem grmovju začul šum... fz-za tega grmovja izstopi nato brhko kmetiško dekle, za par let mhjše od mladega grasčaka.    (     '
Gotfried stopi proti  njej;  jo priV jazno pozdrav', pi ji nudi tudi desnico v poz:Trav. Pa dek'e o Tl čno zamahne z voko :n spreg vorf:    ^ ' Gotfried, do\'olj  mi je ifasegi  po-znanstva in  prij iteljstva  —   !  Oh,  jaz reva  neumna  in  nesrečna...   —   dekle začne- jokatL.    \     '.
Ta ne';'ub" p izor in to sniden-e je prav nep jet o uph'va'o na graščaka; kmalu spreTOvo i:    <
,,Lepo te prosin Mfcika, rie jokaj — saj se ti ti (p izanesd, kar me je ve-zafa obl:ubi >— "
Vedite, prav nobenega denarja bi ne yze'a od vas, ko bi gi ne potrebova-
la — za sad najine nesre.cne Ijub^zrii... ,To moraste vedeti, da čast in poštenje jse ne plačuje z denarjem! Le hitro mi dajte kar ste namenjeni — jaz odhajam1, da vas več ne vidim — pa tega nesre-čnega  kraja..^'*. -,.(   . '
\Te dqkfetove besede so Gotfrie-du trle srce huje, kot najbolj nabrušen nož.   S   tresočim glasom  spregovorf:
»Migika, denar imaš tu, — dosti i-0)as! A prisegjla boš še tudi, kot sva domenj^na; pa pri tem križu, da ne boš nikdar fn nikjer več imenovala, kdo je oče temu otroku, ki ga bos ro di!a. Prvo p"i5eŽ!, a nato prejrnes, kar sem t; ob'jubil."    ^     '
,,StaviIa bom tudf to — pa vedi to Gotfried, da ravno ta usiljena prisega bo pre' ali slej vaše maščevanje — i ali pa še mogoče za cel vaŠ rod...    {
Mladi graščak se je od nevidne gro, ze stresef po vsem telesu, srce mu je burno tolklo ko je stafa pred njim nje-govo zapeljano dekle in prfsegalo...    {,
Po pr'segi pa jf je izročil denar; .130. cekinov \i je dal v mali usnjati vre-č'ci. Dek'e je takbj, ko prefme denar, ht o odhite'a — brez besedice, ne da bi se le enkrat ozrla nazaj...    |
IztoČasno ko je dekle prisegalo m sprejelo denar, sta imela ta dva jnfada
človeka vse te razburljive pogovore — pa je bil Čisto v njuni bližinf za gostim grmovjem mladi popotni črevljarski i pomocnik Janez Marjetica. Zelo pazno je poslušal ves ta razburljiv pogovor, pa si radosten mislil: Bogu bodi hvala. da sem si ravno ta kraj in to noč izbraf za svoje ležišče, pa da že nisem naprej pbtoval. Srečno nakJjučje je to za. mene — izučen čevljar sem, kajpaiif tibog kolf cerkvena mis — alf glavo pa imam bistro! 2e vem kaj bom storil: To de-kfe bom zasnubil — vem da mi-ne bo odb!la ponudbe, ko ii povem, da bomi njen pošteni mož in vanuh — . Za to-liko denarja se že vse to pozabi in ta nje prefekfost porine za gosto meglo, ha,ha,ha!     «.
Takoj ko je videl Janez Marjetica^ da je odhitela Micika, jo je tudi on u-bral za njo.
V dobrih petih minutah sta se že sešla! Mladi popotnik je Miciko pri-> jazno pozdravil, pa kax naravnost za-čel:
,,Micika —, po oblačnem dežev^ nem dnevu je še vedno solnčece po sijalo — ali ne...?"    \     '
Dek'e se začudeno ozre v mladega popotn ka, njej čisto nepoznanega, od kod I' ve njeno ime...?   / .    r-
Ta zares njej skrivnostni Tujec pt. nadaljuje:     ;
(Dalje prihodnjSč.)