Socijalni pomenki.
(Dalje.)
I rva posledica te rimsko-pravne zmote v krščanski dobi je morala biti vojska med cerkvijo in vladarji. Cerkev je bila največja vari-hinja pravičnosti; vladarji so se izneverjali tej pravičnosti, torej moremo a priori sklepati, da je moral nastati boj med obema. In nastal je. Vsak, kdor je količkaj pogledal* srednjeveško zgodovino, pozna ga, a le malo jih je, ki ume-vajo, da so se papeži borili za čast in dostojanstvo Človekove osebnosti in da vladarji v svojem boju proti njim niso samo izkušali za-treti samostojnost cerkvene oblasti, marveč temelje družabnega življenja sploh.
Naša razprava se ne more na tem mestu pečati podrobneje s to stvarjo. Tu priporočamo le vsem razsodnim bralcem, naj sami razmišljajo o nji. Prepričali se bodo, kako zlobno in bedasto je očitanje o tiranstvu papežev in o njihovi želji po gospodstvu. Družabna pre-kucija 16. veka, katere posledica je sedanje socijalno vprašenje, nastala je samo zato, ker cerkev ni mogla zajeziti zmot, katerih izvor je bil na vladarskih dvorih.
V našem stoletju je Kantovo modroslovje z drugega stališča iznova utemeljilo staro pogansko zmoto o človekovem razmerju do države. Njemu in njegovim učencem je država vse — začetek prava in dolžnostij, absolutno bitje, najvišja stvar. Hegel imenuje državo naravnost ,pričujočega boga'. — Posamnik ima samo toliko pomena in toliko pravic, kolikor mu jih daje država.
Iz naših podatkov se jasno vidi, kako je zmota rimskega prava,   ki   smo   jo   kot   prvo
Dva stara rokopisa.
Gospod M. Slekovec, župnik pri sv. Marku n. Ptuja, poslal nam je dva lista s tem-le pojasnilom: VeleČastiti gospod urednik! Nedavno sem med starimi ljutomerskimi listinami našel priloženi listek s slovenskim prevodom evan-geljskega odlomka. Primerjal sem pisavo s pisavami ljutomerskih župnikov ter se tako prepričal, da je listek pisal župnik Andrej Raputh, ki je v Ljutomeru služboval od leta 1686. do mal. srpana 1. i6qo. Ker bi stvar utegnila katerega jezikoslovca zanimati, pošiljam Vam listek v povoljno porabo. Ob jednem sem Vam priložil še drug slovenski spominik iz 17. veka, katerega sem našel v minoritskem arhivu v Ptuju; morebiti ga lahko pri priložnosti porabite.
opisali, v zvezi s socijalno demokracijo. Abso-lutnost države rodi iz vladarjev — trinoge, krivičnike, ki sami po sebi povspeŠujejo družbeni razpad. Vsled njihovih krivic nehajo pod-ložniki spoštovati oblast; revolucija na prestolih pripravlja  revolucijo  med ljudstvom.
Ljudstvo namreč po svoje umeva nauk o državni vsemogočnosti. Vladar pravi: „država sem jaz", ljudstvo mu pa odgovarja : „Ni res, marveč država sem jaz."   In  iz tega sledi nujno
—   prekucija. Tudi socijalni demokratje zahtevajo, da morajo vsi posamezniki služiti celoti; njihovo  komunistično  načelo  jim  je absolutno
—   in ker nečejo ničesar vedeti o božji, vladarski ali cerkveni oblasti, zato si hočejo popolnoma v smislu nauka o državni absolut-nosti, z vsemi sredstvi priboriti državo, ki jim bo všeč.
Pri tej priliki se vsaj dotaknimo sedanjih državno-pravnih razmer. Rimsko pravo vlada tudi v naših državah. Najgorje bi se motil o dejanjskih razmerah tisti, ki bi sodil, da sedaj, ko država v svojem temelju izraža načelo popolne slobode vsem državljanom, ni nobene sledi več o trinoštvu. Kaj je druzega nego trinoštvo vse, kar imenujemo birokratizem (uradniška vlada) ali centralizem.' Samostojnost maniih družabnih organizmov je izpod-jedena in s tem pokopana tudi njihova slo-boda. Država se tudi sedaj vtika v vse in povsod odločuje, kot bi bila nezmotna in absolutna. Kako brezozirno in cesto krivično nalaga denarne in krvne davke svojim podložnikom! — Toda o tem dalje govoriti ni prostora na leposlovnega lista  platnicah.                            (Dalje.)
Math cap 5 V tistem chasi je Jesus reko: chi nebude vafsa pravichnost bolje popunoma, kak je tih pifsarov ino farisearov tak nebute shli v nebeško kralestvo. Vi ste chuli, da je ftarim re-cheno: nebui, ker pa buje, je krivecz sodve. Jas pavelim: da tisti, ker se chses svojega brata serdi, je krivecz sodve. Ker pa k svojemi brati veli Racha (to je bedag) tisti je krivecz ratha.1) Ker pa ti norez, tisti je peklenskega ogna kri-vez. Dare ti tvoj dar k Oltari pernefses, ino fe tam spomenefh: da tvoj brat kaj chses te ma. tak pusti tvoj dar pred Oltarom, ino idi pervle k njemi, ino se s njim pomiri, satem poidi ino  ofrai tvoj dar.
') To je: sodnega zbora, nemško Rath.
Suetliga Cafiaria beffelich
Veliku  tschastiti v Bogu Duchouni  tudi tschastitti Dobri Prijatelj
Potem cho Cafiarska Suetlust sadosti ie schlischela ienu sastopila te schwarunge ienu tosbe ketere ueliku let mai uami ienu ua-schimi gruntam so bele, ienu per Comifiarijh ueliku krati so naprei nefiene bele nam tudi ti nafchi Comifiarij, ienu cho per praudich sedei so rattalj tem tosbam ienu schwarungam en konz sturiti de bo posehmal jenu ufielej en tal ienu ta drugi se snal darschati, Cafiarska Suetlust sapoue de pusichmal ta Conuent ali Closter sakiterimo kmetu kader bo saki stibro dolufil ali plazhal de ima en zedez kai ienu kuliku ie dal. Fraimoni kai antizhe imate ui nassh urbar u Gradiz konzlij pofslati De bodo Commifiarij pregledali, tsche eden ali ta drugi Fraimon kai Grunta ali semle ima od khetere kai stibre grede de se bode mogla sakiterimo stibra gori postauit, kheteri pak nizh nimao od tistih se nemore  stibra iemati.
Kai robatta sadene sapoue Cafiarska Suetlust ufiim taistim khmettam, cheteri en zeu grundt ima da imaio ta defietska robatta tu ie kulikukrat Conuent sa schaffa ali sapouei na robatto priti flifiig ienu perzaiti tudi dobre ienu motschne robazhene poslati, Fraimoni pa dua-kret v tednu, ienu dokler Closter tem robazham kruh ienu uinu da taku tisti khmetie kateri ta siuinska ali uofina robatha Daia tulikukrat che se iem bo na robata sapouedalo, ienu boda falili imaio pres ufie druge "sgouari Conuentu dati sa ufiak dan pol rainisch pefizi pac *) defiet kraizeriou.
Vezh sapoue Casarska Suetlust de ufie straffnge chi fa uzaiti rainziga P. Francisca Bo-nomo keteri skusi te khmete ie vbit wil ienu P. Vinzenza imaio gori ufdignane2) biti te drugi pa od tih drugih Guardianou keteri kmet ie zhes petnaist rainish straffan wil taistimu se more pofsihmal na negouim Gorni ali defietine o starih dolgoue doli obraittanu biti, jenu po-sihmal ufie taiste uekfi straiffinge morieo skusi unpartaisch  gospude spofnane  biti.
Kai to gorno antizhe sapoue Cafiarska Suetlust de ti Gormani fa dolfni pelati soie gorne toku delezh, dokler sonze u bosie gnadi gre, oli k uaupotu tisti pa, chetere soie gorno ali defietino u Closter ne postau taisti ie dolsan sa faku uedru en grafch dati, sa te zedeze uole so  dolsni patri  khmettam  sa stoin  datj.
Sauole teh vin cheteri Closter na stibri notri    ozhe    ali    bode    iemal    ozhe    Cafiarska
Suetlust de Conuent ie dolsan useti faki startin sa eden Rainisch mein kokar per drusich se prada: Kai pa tiste uina katere Conuent pusti von totschiti antizhe, ie dolsan ta Closter dati khmetam praue ienu nikar skasne vina: Oni pa kmetie so dolschni fakiteri startin vina sa en rainisch vische  useti  ienu daz sami plazhat.
Jenu potem cho Closter na tih seimeh pstant sam pobira toku tudi sapoue Cafiarska .Suetlust de Conuent sam nekar khmetie ima plazhat ienu seloschiti kar na te malefiz per-shona bode gori schlu.
Kaj te druge tosbe, ali schwarunge antizhe, dokler tiste en tal sa mei tem drugem, same-schene, ienu uekshi tal robatta antizhe sa ene tudi ni muie uredno od nih govvorithi, ozhe ienu sapoue Cafiarska Suetlust de od tistih obeden nima gouorithi, schomuz l) de imaio želu posablene biti, jenu uafhe schvvarunge, kreg ali praude skonzhane bitti ienu en mir mei Clostro ienu tem khmetam bitti taki uifschi de pofsihmalu te kmetie se imaio Pokorni po-schteni ienu suesti pruti Conuentu derschati; ienu (ke Buh obari) eden ali obeden se Nima podstopit superstauit ali ena roko ali shtrah sturitj kokor pred enim Lettam se ie sgodilu Kateri pak kai taziga se bode podstopil ta ima suoi Leben ienu soie kai ima sgubiti, ta Conuent tudi ima te kmette per prauizi dersati, na rihto flifiig achtingo iemeti de obena toshba naprei pride.
Rogatur Rndus Dnus Parochus, quatenus suprascriptam Caesaream Resolutionem clare et distincte crastino publice promulgaret, ac etiam eius uigorem bene inculcaret nostris sub-ditis, ut eius tenorem bene percipiant, ac iuxta eum se exhibeant, secus se a Damnis et mulctis mullatenus immunes sciant: sed severe cum transgessoribus procedetur. Facta promulgatione dignetur Rndus Dnus Parochus in fidem se subscribere, ac Diem promulgationis his in-serere, et Denuo mihi remittere: adiungo mo-dicum gratiolae pro habito labore. Pettovii 7 Decembris   1675.
Fr. Casparus  Dieti Guardianus Ord.:  Mm. Conventual m. p.
(Zunaj): Rndo Domino  parocho  in  Schiltern Sunt perlecta   i^Decemb:  in Shiltern
Andreas Muhi^h  Parochus.
Idb lulii 1720 a Dno Vicario in Schiltern ipsis nostris subditis et convocatis rusticis pro-mulgatae fuerunt in  Stoperzen.
)   1. ]. pak.                                                                                1^  pač:   somuč,   kakor  je   pisano malo   poprej,   pa
2)  T. j. odpravljene, odpuščene.                                       prečrtano.                v                      /^             ^
^i4J^4^f'