Je nekaj znamenj, da se bo iz 
pat pozicije v svetovnem položaju 
vendarle nekaj pozitivnega izci-
milo. Gotovo to ni samo nasledek 
korespondence med prvima mo­
žema Vzhoda in Zapada, ta\ke 
ukrepe terja položaj, kajti ni mo­
goče biti istočasno napet in spro­
ščen. Res je, da imajo ZDA za ne­
kaj večje število atomskih posku­
sov, res pa je tudi, da s tem še 
niso dosegle take premoči, da bi 
jih sen o hegemoniji na svetu po­
nesel v goreče žrelo atomskega 
obračuna. Hruščov je s privolit­
vijo v inšpekcijo na kraju sa­
mem naredil v kratkem času po 
kubanski krizi tako potezo, da z 
njo diktira svojemu nasprotniku 
enako, sporazumno. Atomskih po­
skusov v vsemirju, v zraku, pod 
vodo ni možno več prikrivati, 
menda se skrijejo lahko samo še 
tisti pod zemljo, verjetno pa bo 
m^oderna tehnika tudi te lahko 
odkrila na poljudno daljavo. A ne 
glede na to se zdaj ZDA in SZ 
že razgovarjajo o inšpekcijah na 
kraju samem, o mednarodnem 
nadzorstvu in s tem je sovražni 
Rubikon za obe strani prekora­
čen — ne zaradi vojne, ampak 
vsaj za premirje. Mednarodno 
nadziranje bodo opravljale »-črne 
skrinjice^-', ki jih bodo položili na 
tista področja, ki jih vzajemno 
imajo za »Zegria« atomskih poša­
sti. A ne samo skrinjice, tudi ljud­
je bodo vzajemno lahko prišli po­
gledat dvakrat, trikrat na leto. 
Ne, je rekel Kennedy, to je pre­
malo, vsaj osem do devetkrat, na­
kar je Nikita Hruščov brez odla­
šanja na to privolil. Ne samo za 
seizmološka področja, tudi za dru­
ga. Veliki Cowboy je dobil vse, 
kar je zahteval za pogovor brez 
revolverja na mizi. 
In še beremo, da bodo raketne 
rampe v Turčiji in Italiji odprav­
ljene ne sicer zaradi pomirjeva-
nja, ampak zaradi >^modemizaci-
je obrambe^\ kakor se je glasilo 
zatrjevanje v ZDA. Saj raketne 
rampe danes ne pomenijo nič več 
kot reperno točko za nasprotniko­
vo daljnometno orožje! 
Angleži, ki o sebi vedno pogo­
steje trdijo, da ne spadajo več 
med prvorazredne sile, pravijo, < 
da je SZ pokazala izredno prož- ] 
nost in je zares pokazala priprav­
ljenost na vzajemno popuščanje.' 
Macmilan je morda že v luči teh 
znamenj o atomskem ipremlrju 
izjavil, da bo samo združena Ev­
ropa, ki gleda čez svoj prag, od­
igrala skupaj z Ameriko uspešno 
vlogo tekmeca s komunističnim-
svetom — brez vojne. Kaj to po-^ 
pomeni? Da je tekmovanje v voj­
ni v tej poziciji nesmisel. In to 
je važno, posebej za yankeejevske 
senatorje, ki vidijo v potezi Niki-
te Hruščeva zvijačo ukrajvnskega 
mužika, vredno najsijajnejših 
mest v Gogolju. Bodo že morali 
premisliti: Če bosta delali posku­
se Amerika in SZ, jih bosta delali 
tudi Anglija in Francija, jih bo 
kmalu delala Kit^ajska in še se 
prav kmalu lahko rodi kaka dru­
ga ^^nacionalna^^ bomba. Ce pa do 
tega pride, potem je splošni atom­
ski spopad samo vprašanje časa. 
Za položaj je vsekakor zelo zna­
čilen razdor med zapadnimi za­
vezniki v EGS. De Gaullova poli­
tika se upira politični in gospo­
darski povezavi Zapada, ki bi z 
Ameriko kontroliral polovico 
mednarodnega blagovnega pro­
meta. De Gaulle se pa ne more 
odpovedati zgodovinski nacional­
ni vlogi Francije, zato terja sa­
mostojno nacionalno atomsko 
oborožitev, ki bo Franciji edina 
mogla tako vlogo vrniti. Spričo 
orjaških sprememb v svetu, spri­
čo velikanske svetovne integra­
cije, ki se kaže na najrazličnejših 
področjih, je de GauUovo početje 
v resnici nekam antlkvarično. 
Kakor se je svet nekoč moral od­
povedati fevdalni partikularizacl-
ji, tako se bo moral tv)di večjim 
enotam, ki jih je spravilo na svet 
zmagujoče, cvetoče meščanstvo. 
Treba je imeti odprte oči za, to 
dogajanje. 
Značilna je tudi orientacija Ita­
lije. Doživela js po vojni brez ko­
lonij doslej največji gospodarski 
razcvet. Ce danes Togliattl izreka 
Fanfaniju nezaupnico zaradi ita­
lijanske atomske politike, je to 
za to, ker ima Italija tak položaj, 
da je njeno blagostanje bolj za­
gotovljeno zunaj multilateralne 
ameriške atomske strategije. 
V znamenju pomirjenja je tudi 
uspeh šestih neangažiranih držav 
na konferenci v Colombu. Tako 
Nehru kakor Cu En Laj sta v na­
čelu sprejela predloge o ukrepih, 
ki naj bi omogočili, da dve naj­
večji azijski naciji sedeta za mizo 
in se pogovorita o meji, ki še ni­
koli ni bila jasno zakoličena. 
SOCIALISTIČNA ZVEZA 
kot ustavna kategorija 
Prvikrat pri nas in bržkone tu­
di prvič v zg^odovini Mstaviiost" 
so postale politične organizacije 
posebna ustavna kategorija. 
Predosnutek zvezne ustave pravi, 
da je Socialistična zveza najšir­
ša politična opora in oblika sa­
moupravljanja delovnih ljudi. 
Socialistična zveza. Zveza ko­
munistov in druge družbeno poli­
tične organizacije so dobile v 
predosnutku zveizne ustave uvod­
no mesto: njihova vloga ter pra­
vice in dolžnosti državljanov v 
njih niso formulirani v členih. S 
t(Mn je nu'd drugim poudarjena 
vloga in pomen teh organizacij 
j)ri natialinjem razvoju sociali­
stičnih odnosov pa tudi njihovo 
incsio \ ni('iian'izmn demokraci-
Ko v debati o ustavnem gradi­
vu pade beseda tudi na Sociali­
stično zvezo, se navadno pojav­
ljata dve vprašanji: kaj in kako 
bo delala ta najbolj množična po­
litična organizacija ter mar niso 
politične organizacije in med nji­
mi tudi Socialistična zveza s tem. 
ko so postale us^tavne kategorije-
in ko so tudi v ustavi nakazane 
njihove naloge, praviice in dolž­
nosti, izgubile nekaj na svoji sa­
mostojnosti? 
Iz ustavnega besedila, ki govo­
ri o Socialistični zvezi opozarja­
mo zlasti na naslednje, da 
9» ,.. občani v Socialistični 
zvezi načenjajo in obravnavajo 
gospodarska, družbeno-politična, 
zunanjepolitična in druga sploš­
na vprašanja... 
9 uresničujejo pravico proste­
ga izpovedovanja svojih stališč 
in mnenj ter pravico kritike de­
la vodilnih in upravnih orga­
nov 
O uresničujejo družbeno kon­
trolo nad delom organov, organi­
zacij in posameznikov, ki oprav­
ljajo družbene funkcije, posebno 
glede zagotovitve javnosti in od­
govornosti v njihovem delu ... 
# dajejo politično iniciativo na 
vseh področjih družbenega živ­
ljenja .,. 
0 se borijo za bolj humane 
odnose med ljudmi, za ustvarje­
nje in razvijanje pravil sociali­
stične morale ter za odpravo za­
ostalosti, birokratizma, zlorab, 
samovolje, drobnolastniške sebič­
nosti in anarhičnosti ter drug^ih 
škodljivih pojavov v družbenem 
življenju...« 
iz vsega tega lahko razberemo, 
da je dal osnutek ustave Sociali­
stični zvezi izredne možnosti, da 
razvije svojo dejavnost na vseh 
mogočih področjih družbene ak­
tivnosti. 
Tako postavi jene pravice omo­
gočajo Socialistični zvezi, da zah­
teva od vseh organov upravlja­
nja tako v gosoodarstvu kot v 
ostalih panogah dejavnosti, da po­
lagajo obračun svojega dela jav­
no in da dajo na morebiitno zah­
tevo od!,M)vor na sleherno vpra­
šanje. Prav tako imajo državlja­
ni organizirani y politični orga­
nizaciji pravico, da zahtevajo po-
jaisnila o delu voljenih in uprav­
nih orrranov. 
Toliko o pravicah, toda Socia­
listična zve/.a kot organizacija in 
njeni člani imajo tudi dolžnosti. 
Te so velike in poinembne pred­
vsem pri uveljavljanju humanih 
odnosov med ljudmi in v iprepre-
čevanju slabosti, zaostalosti, sa­
movolji, birokratizma itd. Ven­
dar v"se to ne pomeni, da ima 
Socialistična zveza pravico, da se 
vmešava v dplo drugih organiza­
cij in organov upravljanja. Doilž-
nosit in naloga Socialistične zveze 
je le v tem. da se proučijo po­
samezna vprašanja, pomembna 
za celotno družbo, komuno ali 
imiselje. da daje pobudo, da se 
<U>ločeni pro-blemi razjasnijo in 
da zahteva tudi ustrezne ukrepe 
za odstranitev tnorebitnih napak. 
S tem. da je ustava nakazala 
pravice in dolžnosti Socialistične 
zveze, njeno vlogo in mesto v 
družbeni skupnosti, ni v ničemer 
omejila njeno samostojnost ali 
/.manjšala področje njene poiH-
tične aktivnosti. Nasprotno. So-
cialiistična zveza je tudi v ustav­
nem besedilu dobila ipopolmo sa­
mostojnost: zato le od njenih 
vodstvenih organov zavisi, ko­
likšna bo njena iniciativa in ka­
ko bo obravnavala iposamezna 
vprašanja. Delo Socialistične zve­
ze pa je odvisno tudi od držav­
ljanov, od njenih članov od nji­
hove prizadevnosti in dela v njej. 
Prva razprava 
O STATUTU KONJIŠKE 
OBČINE 
Na pobudo občinskega ljudske­
ga odbora ter občinsikega odbora 
SZDL v Slovenskih Konjicah je 
bila v sredo dopoldne skupna se­
ja članov obeh forumov, na ka­
teri so razpravljali o osnutku ob­
činskega statuta. S tem je bilo 
zaključeno večmesečno delo ko­
misije za pripravo osnutka ob­
činskega statuta. 
Pri sestavi 0'snutlka statuta je 
komisija upoštevala nastale go­
spodarske in družbene spremem­
be, ki so rezultat naporov de­
lovnih ljudi, zlasti pa delavske­
ga in družbenega samoirpravlJa­
nja. Statut ima namen, da odpre 
občanom in organom družbenega 
upravljanja, da še v večji meri 
spoznajo svoje pravice in dolžno­
sti in da se vkljtičijo v samo­
upravljanje. 
Na skupni seji so sprejeli tudi 
sklop, da dajo osnutek statuta v 
javno razioravo. hkrati pa (pozvali 
občane, da o njem razpravljajo 
in dajo nanj pripombe in pred­
loge, -an' 
Razgovor o občinskih statutih^ 
ZA ENOTNO SOCIALNO 
POLITIKO 
\a predlog društva socialnih 
delavcev na centru za socialno 
delo v Celju je bil pred kratkim 
posvet o osnutkih občinskih sta­
tutov. .Njegov namen je' bil 
vskladiiti v občinskih sitaitutih 
enotno socialno .politiko v okra­
ju, upoštevajoč krajevne, eko­
nomske, socialne in druge prilike 
v posameznih občiinah. 
V razpravi je bilo izrečenih 
več misli in predlogov. Naslov 
»socialno varstvo« v staiutu celj-
sike občine ne Uistreza. Že sedaj, 
zlasti pa v bodoče bo morala 
družiba skrbeti za nadaljinje raz­
vijanje socialnih služb na vseh 
področjih družbenega in gospo­
darskega življenja. Socialne 
službe inorajo delati predvsem v 
smislu aktivne preventive: ne 
morejo biti zgolj službe za da­
janje socialne .pomoči in podpoj\^ 
Socialne službe morajo zanimati 
i^zgoja družine, otrok, delavcev 
in sploh oblikovanje akitivnega 
socialističnega delavca. 
Obči.nski statuti naj bolj točno 
določilo obveznosti družbe, stro­
kovnih služb in staršev do varst­
va in vzgoje otrok. 
Jasno je troba ,]:)recizirati od­
nos lindskega odbora do krajev­
nih skupnoisti. Te naj bi v imenu 
družbe organizirale in vršile ne­
katere varstvene in vzgojne de­
javnosti: za.'to bi morale imeti 
zagotovljene materialne vire. 
Bolj jasno naj se določi, kdo 
in ob kakšnih ])ogojih je dolžan 
usta.navljati otroške in druge 
varstvene ustaiuove za vzgojo in 
varstvo otrok in drugih sikupin 
občanov. Prav bi bilo. da že sta­
tut določi, kdo plača varstveni 
ustanovi razliko za varstvo in 
vzgojo otrok, če starši vsega ne 
zmorejo. 
V Celju sv že dlje časa čuti 
potreba po zavetišču za dijake, 
ki prihajajo v razine šole iz od­
daljenih krajev. Prav tako se 
čuti potreba po mlečni kuhinji 
oziroma restavraciji z brezalko­
holnimi pijačami. 
Členu 74. naj se morda doda. 
da je otrokom in tnladini v mestu 
in večjih naseljab zagotoviti in 
omogočiti čitanje knjig, obisko­
vanje poučnih in vzgojnih fil­
mov, zlasti ob nedeljah in v po­
poldanskem času. 
V občinah, kjer se ipredvideva 
povečana kmetijska družbena 
proizvodnja in odkup zemljišč, 
naj že vnaprej določijo, kako iz­
vajati ta program, da bi se ob 
njem ne porajali- novi socialni 
problemi. 
Nekateri so bili mnenja, da bi 
moral zavod za zaposlova,nje de­
lavcev zaposlovati delovno silo 
po naprej izdelanih kriterijih. 
Socialno ogroženi mladostniki 
naj bi imeli prednost pri za­
poslovanju. 
Za defekt ne otroke, ki se habi-
litirajo v posebinih šolah, statut 
ne predvideva nadaljnjega uspo­
sabljanja teh otrok za samostoj­
no življenje. 
Člen. ki govori o občinskih 
centrih kot strokovni socialni 
službi .naj se glasi takole: zaradi 
uspešnega dela na področju so­
cialne nrevemtive in za povezo­
vanje dela socialnih zavodov in 
organov socialnega dela s pod­
jetji in krajevno skupnostjo se 
tiistanovi občinski center za so­
cialno delo. Beseda delo ima 
namreč širši pojem kot varstvo. 
V statutu naj se nadalje določi, 
kdo je odgovoren za zdrav.stveno 
preventivo, kdo jo izvaja in kdo 
financira. Tudi dolo občimskega 
zdravstvenega centra naj bo za­
jeto v statutu. 
B. 
f sprejemni pisaroi 
— Tovarišica, kje dobim to potrdilo? Tovarišica, kam 
naj se cfcirnem, da bcim zvedel, katoo je z davkom? Tovariši-
ca ... toivariišca ... 
Kdo ve, koMkokrat na dan je izigovorjeno to ime v spre­
jemni pisarni eboinskega ljudsikega odibio;ria v Slovenskiilh Ko­
njicah, ki jo vedi 'tovariiSioa Matliilda Vlidm^ajerjeva, in ikdo 
v^e, ikolikokrat na dan m^o^ra prav ta tovarišica odgovarjati na 
vsa mogoSa vprašanja občanov, ki pridejo na ljudski odlbor, 
da bi urediiM določene zadeve. 
— Ali morda veste, koliko strank pride na dan v to 
pisarno? 
— V povprečju po sedemdeset na dan in če to pomnožite 
z delovnimi dnevi, potem pridete do zaviidljiive števiilke, ki 
se suče pri dvajset tisoč. Odvssh'teh strank .jih približno po­
lovica opravi kar v sprejemni pisarni, drugo polovico pa na­
potim do prlsto-jinili referentov. 
Tak je bil začetek najinega razgovora, ne pa konec. Do 
tega sem moral čakati precej časa, saj so ga prekinjale redine 
stranke, M so si tisti dan kljuko kar podajale. Jaz pa sem 
čakal, gledal in poslušal... 
Šele tedaj sem videl, zaradi kakšnih reči ljudje prihajajo 
la občino. Na tihem sem ob čudoval živi leksikon na oni strani 
pulta, ki je dal vsakemu in na vsako vprašanje zadovoljiv 
odgovor. 
—• Vam mar kdaj popus ti jo živci? sem znova načel po­
govor. 
— Gotovo je, da je to delo utrudljivo, seveda pa v mno-
gočem odvisno od strank, kii pridejo v pisarno. Ce so vljmdne, 
potem me to ne moti, niti utruja, pa čeprav je ne vem kak­
šen naval. Dcbra beseda vedno najide pravo mesto, in tako 
je tudi tu. Sicer pa se res ne morem pritožiti zaradi strarik; 
zdi se mi, da se tudi one ne morejo zaradi mene. Skuš.am jih 
razumeti in pomagati, kolikor morem in vem. 
— Kako pa je z obrazci? Ali ne izgubite preveč časa, da 
stranki razložite, kako naj jih izpolnijo? 
— Prav imate. Sprva sem delala tako, da sem vsalri 
stranki govorila, kako naj izpolni en ali drugi obrazec, zdaj 
pa delam vse to sama. Tako gre hitreje; razen tega pa se 
izognem napakam, ki so se prej čestokrat pojavljale pri 
pisanju. 
— Imate tu v pisarni veliko obrazcev? 
— Na razpolago jih je okoli petdeset različnih. Z nji­
hovim izpolnjevanjem smo precej olaj^šali delo in ga zlasti 
poenostavili. 
Potem je znova nekdo potrkal na vrata in zahteval ži­
vinski potni list. Za njim so prišli še drugi. Obiskov ni 
'manjkalo, pa tudi vprašanj in želja ne. Eni so odhajali drugi 
prihajali... 
Takšna je vsak dan slika v sprejemni pisarni občinskega 
ljudskega odbora v Slovenskih Konjicah, v pisarni, kamor 
najprej stopi sleherni občan, ki pride na ljudski odbor. Tu 
se ustvari njegov prvi vtis o občini, o ljudeh, ki tam delajo. 
Moj je bil dober, in upam, da so enakega dobili tudi vsi 
tisti, ki že skoraj tri leta prihajajo v to pisarno in skušajo 
najprej v njej urediti svoje zadeve. M. B. 
ZAPIS 
S seje ljudskega 
odbora celjske občine 
Torkova seja občinskega ljud­
skega odbora v Celju je bila 
značilna predvsem zato. ker so 
se vsaj na skupnem zasedanju 
obeh zborov zvrstila poročila, ki 
so se med seboj dopolnjevala. !51o 
je za poročila predsednika okraj­
nega sodišča. Zdenka Pavlina, 
predsednika sveta za notranjo 
politiko. Zmaga l,aha ter občin­
skega sodnika za prekrške. Vin­
ka Andoljška. 
Vsa tri iporočila so več ali manj 
odpirala tiste strani človekovega 
življenja, ki dobivajo svoj epi­
log na sodišču, v izreku enih ali 
drugih kazni, hkrati pa so opo­
zarjala na napore, zlasti preven­
tivnega značaja, da bi bilo takih 
prestopkov in prekrškov čedalje 
manj. in pri katerih bi se morale 
v še večji meri zavzeti vse druž­
bene silnice. Saj končno ne gre 
toliko za številke, temveč v(diiko 
bolj za vzroke in začetke tistih 
dejanj, zaradi katerih morajo po­
seči vmes eni ali drugi organi. 
Nič kaj razveseljiva iii ugotovi­
tev, da je bil pri naštevanju vzro­
kov za prekrške, pravde, pa tudi 
kazniva dejanja propog^ostokrat 
omenjen alkohol. Pa tudi neure­
jene družinske razmere, neure­
jeni odnosi v so'seski in podobno 
so bili povodi, ki so siprožili mar­
sikateri nepotreben korak. 
Poročila so hkrati govorila o 
velikem delu, ki so ga opravili 
tako na okrajnem sodišču, kot 
tudi pri svetu za notranjo poli­
tiko in sodniik za prekrške. Ce 
povemo, da je okrajiuo sodišče 
rešilo lani kar 17.844 zadev, da 
je sodnik za prekrške občinskega 
ljudskega odbora v Celju rešil 
"5.8'>9 zadev in da je bilo tudi 
delo sveta za notranjo politiko 
razdeljeno na mnoga področja, 
se zdi. da smo povedali veliko. 
Hvaležna je tudi ugotovitev, da 
je zlasti svet za notranjo politi­
ko isikal pri reševanju družbenih 
problemov stik z zainteresirani­
mi ČMiitelji in tako vključeval v 
delo ne samo svoje organe, mar­
več tudi druge družbene in po­
litične organizacije. -mb' 
Več sodelovanja 
Ivomisija za kadrovska vpraša­
nja pri občinskem sindikalnem 
svetu v Slovenskih Konjicah je 
na svoji ])rvi seji predlagala, da 
1)() treba več sodelo-vanja z ena­
kimi komisijami pri ostalih or­
ganih v občini, pa tudi pri go­
spodarskih in drugih organizaci-
iah. Zlasti bo treba vskladiti nji­
hovo delo pri izibiri vodilnih ka­
drov. Še zm(>raj se namreč do­
gaja, da so |>osamezniki preveč 
obremenjeni z različnimi funkci­
jami in Tialogami. V. T. 
Kazenske zadeve na prvem mestu 
utrinki iz poročila predsednika Okrajnega sodišča na seji 
ljudskega odbora celjske občine 
Zanimivo je, da so po številu 
med zadevami, ki jih je obravna­
valo okrajno sodišče za področje 
celjske občine v lanskem letu 
prednjačile kazenske; tem sle­
dijo stanovanjske, rodbinske in 
nazadnje zadeve, ki so jih spro­
žili delovni odnosi. 
Okrajno sodišče je lani rešilo 
nekaj nad sedem sto kazenskih 
zadev. Med njimi so s 35 odstotki 
na prvem mestu, ki so jih uvrstili 
v poglavje »zoper čast dn dobro 
ime« ter tiste, ki so se nanašale 
na družbeno zasebno premoženje. 
S 25 odstotki od skupnega števila 
so bile na tretjem mestu zadeve 
zoper življenje in telo. 
Kakor prometno varnostni or­
gani, tako je tudi okrajno sodišče 
ugotovillo, da je na naših cestah 
čedalje manj vinjenih voznikov, 
zato pa več prekrškov zaradi pre­
hitre vožnje. 
Vtem ko so tatvine dvokoles v 
upadanju, so narasle tiste v sa­
mopostrežnih trgovinah. Značilno 
je, da v teh prestopkih prednja-
čijo po števiilu ženske. Nič kaj 
razveseljiva pa ni ugotovitev, da 
se med tatove v samopostrežnih 
trgovinah uvrščajo tudi otroci. 
Po statističnih pcdatkih okraj­
nega sodilšča so pogojne obsodbe 
dosegle -svoj namen; po številu 
so lani v primerjavi z 1961. letam 
porasle za deset odstotkov. Kako 
velik vpliv so imele pogojne sod--
be se vidi tudi po tem, da ni bila 
lani niiti ena preklicana. 
Okrajno sodišče v Celju je lani 
rešilo- 1258 pravdnih zadev, cd 
tega števila jih je kar 72 odstot­
kov odpadlo na celjskio obcmo, 
ostalo pa na šentjursiko in laško. 
Poravnalni sveti v celjiski ob-
oinli so lani po nepopolnih podat­
kih obravnavali okoli 250 zadev, 
od tega so jih približno 60 odstot­
kov rešili s poravnavo. 
Ce med točkami delovnega pro­
grama okrajnega sodišča v Celju 
razveseljuje pripravljenost kolek­
tiva in ustanove, da bo skušala 
skrajšati trajanje postopka in re­
šiti! vse zastarele zadeve, pa pre­
seneča priporočilo, ki ga je so­
dišče naslovilo na gospodarske 
organizacije. Glasi se nekako ta­
kole: gospoda rske o r gani za ci j e 
naj ne postavljajo na odgovorna 
delovna mesta ljudi, ki so že bili 
kaznovani. Mar ni bilo o takem 
priporočilu že večkrat govora? 
Kdo ga je torej upošteval, če ga 
sodišče znova uvršča med svoje 
zaključke? -ar