Let« 1. 7 W

Posamezna štev. Din 1.50
Ljubljana, 26. februarja 1930.
Štev. 7.
izhaja vsak torek popoldne.
Naročnina: četrtletno Din 15'—, polletno D n 25'	, celoletno Din 50'
Naročnina se plačuje vnaprej.
Naslov uredniš va in uprave: Ciril Kemperle, Tiskarna „Slovenija“, Ljub jana, Wolfova ul. 1. Izdajatelj za S. K. Grafiko Viktor Zorič. Odgovorni urednik Kemper e Cir.l, Ljubljana, Gra-. išče 17/1. — Tiskarna ,,Slovenija“	rndstavnik R. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61.
S K äi’rüa : S f£ Viktorijai Zasreb 2:2 — ASM Primc-r/a : Gradianskl 1911,
Zagreb 2:1	— SK Železnic r, l*Sarib©r: SportMub, «raz 3:1 — Zadeva
S Ü Jadran Sil»! P
Pameten sporazum je dal ljubljanski publiki možnost, da je prisostvovala v nedeljo tekmam, ki so kvalitativno pač stale na dobri višini. Oba kluba, Ilirija in Primorje, sta za nedeljo povabila vsak svojega nasprotnika. Ilirija SK Viktorijo iz Zagreba, Primorje »Gradjanskega 1911« tudi iz Zagreba. Sprva sta bili tekmi Predvideni kot ločeni, torej konkurenčni prireditvi. Oba naša kluba pa sta se sporazumela in aranžirala prireditev skupno. Menimo, da se jima ie stvar obnesla in jima dala pobudo tudi za bodoče skupne nastope. Tako kot kluba bi se morala lojalno obnašati tudi publika, kar pa žal ne moremo ugotoviti. Vidi pa se, da bo treba tudi publiko vzgojiti in sicer v Publiko, ki bo sposobna vsako tekmo gledati skozi objektivna očala in ne skozi klubaška. Pa dovolj o tem.
ILIRIJA : VIKTORIJA (Zagreb)
2:2 (1:1).
Tekma je, kar se tiče lepe in v resnici prijateljske igre storila svoje >n dosti doprinesla v propagandi zo-Per surove in ostre igre- Pokazala je, da se moreta dve moštvi srečati, ne da bi izbruhnile kake surovosti in prišlo do nepotrebnih incidentov, ki osobito pri prijateljskih tekmah niso zabeljeni, In še bolj so nezaželjeni incidenti pri tekmah z zunanjimi klubi, ker stalno ogrožajo bodisi upravičeno ali neupravičeno ugled našega sPorta drugod. Kakor rečeno v tem Pogledu je bila tekma Ilirija : Viktorija lep vzgled.
Obema moštvoma se je poznalo, da še vedno nista v preveč dobri kondiciji. Viktoriji se je poznalo pomanjkanje zimskega treninga, Ilirija pa še vedno nekaj išče s svojimi pre-grupacijami v moštvu.
Ilirija je predvedla znatno boljšo igro od zadnjih dveh. Moštvo odn. Posamezni igralci so se že precej od-vadili zadrževanja žoge. Tudi glede skupnosti v igri je bilo opaziti napredek. Vendar pa se kaže še precej l1apak. Te napake se izražajo posebno v napadalni vrsti, ki ne zna in ne 'Tu pravih šans izkoristiti. Strelja se vedno takrat, ko je najmanj izgleda 'G uspeh in ko se nasprotnik plasira Gko, da je že skoro umetnost zabiti kol. Kombinacij, lepo izpeljanih se ne ‘Ta z uspehom izrabiti. V napadu bo jreba uvesti na vsak način reelnejšo Jnktiko. Po našem mnenju bi se bilo Teba bolj nasloniti na Kneževića in kkomodirati se njegovim trikom in jih
''Tati izkoristiti.
tudi krilska vrsta ni še na mest madi Varšek vsega še ne zmor mleta gotov del igrišča, za njega š 1'Tvelik in omaga- Škoda bi le bil; ;re bi prekmalu sploh odpovedal. Tt talentiranega igralca bo treba bo vUvati. Na pomoč mu je in bi mu snu •p večkrat priskočiti Unterreiter, 1 v tej igri nekoliko odrekel. Pogač še b ^ napredu]e in kaže, da b
Nogomet
Obrambni trio je bil pač kot vedno povsem na mestu. Vendar se nam Berglez na mestu Strehovca zdi boljši.
Kratek potek igre:
Ilirija v prvih minutah nevarno prodre. Vratar V. brani opasno situacijo. Igra se prenese v sredino. V 7. minuti kot proti V. Vratar brani. V 10- in 11. minuti napada V. in tudi vnaprej nreide v lahno premoč. Ilirija se brani in polagoma igro izenačuje. Iz kombinacije Kreč - lce - Knežević pade po Kneževiću prvi gol _za Ilirijo.
1:0.
Viktorija igra na izenačenje in pritiska. Igra valovi z ene polovice na drugo. Sodnik diktira vsled hand-sa enajstmetrovko proti Iliriji.
1:1.
ilirija prehaja v premoč, ne zna pa izrabiti ugodnih pozicij. Šele v zadnjih . minutah se Viktorija oprosti obroča in prične tudi ona napadati. V 40. minuti konec I. polčasa.
V drugem polčasu zopet spočetka izenačena igra. Gol, ki ga Viktorija zabije v 11. minuti sodnik vsled off-sidea ne prizna. S hitrimi akcijami se v tem času izkaže posebno desno krilo Viktorije, ki pa slabo dodaja žogo- V 23. minuti vratar V. lepo brani ostro streljan prosti strel. Viktorija napada in po desni zvezi v 26. minuti doseže neubranljivo
2:1.
V. zopet v napadu in doseže v 35. minuti zopet gol. Sodnik iz neumlji-vega razloga tega gola ne prizna. V napad preide Ilirija, ki ostro oblega. Vsled handsa branilca V. diktirano enajstmetrovko spremeni v gol in s tem izenači.
Obojestransko se menjajoči napadi ostanejo brez uspeha.
Sodnik g. Cimperman v nobenem pogledu ni zadovoljil. Pozna se mu zimski počitek. Predvsem nam ni umljivo, čemu ni priznal Viktoriji gola, ki ga je zabila povsem regularno v 35. minuti. Treba se bo potruditi-
PRIMORJE : GRADJANSKI 1911 2:1 (1:0).
Nekoliko bolj ostra in živahna igra, vendar še vedno v mejah lepe igre.
Zagrebčani so se odlikovali s svojo tehniko in smiselno igro, ki pa vsled hiperkombinacije še vedno boleha na pomanjkljivosti. Kaj pomaga veliko kombinirati, če se teh za oko res lepih kombinacij ne zna izpremi-njati v/ uspehe. Stari kanoni kot Per-ška, Cmdrič, Babič so v polni meri upravičili svoj dobri sloves kot izvrstni tehniki — v vprašanju taktike pa ne. In to je tudi krivda njihovega poraza.
Na drugi strani pa je Primorje pokazalo, da je nasprotnik, ki je treba z njim računati tudi vnaprej. Mala iz-prememba v moštvu sicer ni še izpolnila, kar se je morda pričakovalo,
vendar pa se bo tp še popravilo. Le Slamiču bi položili na srce, naj se ob ev. napakah soigralcev ne razburja preveč. Ta njegova nervoznost slabo vpliva na tovariše in mogoče bolj škoduje igri kot napaka.
Potek igre:
Prodor Uršiča ostane vsled slabe predaje brez uspeha. Gradjanski ri-postira in se za nekaj časa ustali pred vrati Primorja. Primorje nervozno brani. Zopet prodre Uršič, vendar napad .ni na mestu. Napadi se menjavajo. Primorje pritisne, strelja dvakrat zaporedno na gol. vendar vratar G. dobro brani. Primorje še vedno napada. Gradjanski prehaja v polovico Primorja in lepo kombinira V 15. minuti kot za G., ki ga pa isti ne izrabi. Slamič igra preveč surovo. Primorje zopet napada. Zemljak preveč zadržuie žogo. Gradjanski zopet v polovici Primorja. Desno krilo uide vendar brez uspeha. Mešanice pred golom G. Primorje ne izrabi- Primorje v napadu in Slapar nepričakovano strelja v 33. minuti.
1:0 za Primorje.
Gradjanski se trudi, da izenači, a mu isto ne uspe.
Odmora ni.
V 8. minuti vsled handsa proti G, enajstmetrovka. Vrhovnik strelja v vratarja, ki ubrani. Primorje popušča in ima njegova obramba polne roke dela. Odlikuje se posebno Hassl. V 15. minuti se Primorje končno osvobodi pritiska Gradjanskega in se za nekaj minut usidra v nasprotnikovi polovici. Gradjanski vrača. Jančigaj je na mestu- Zopet Primorje v napadu. Jug ostro strelja, vratar G. brani. Zopet lep prodor primorjanskega napada — vendar uspeha ni. Gradjanski prodre in Cindrič strelja neubranljivo.
1:1.
Slamič se razburja. Primorje igra raztrgano. Gradjanski napada. Primorje se nekoliko znajde in predvede nekaj napadov. Vendar se opaža majhna premoč Gradjanskega. Zopet Primorje v napadu. Hands G. Primorje z 11-inetrovko zviša na 2:1.
Primorje dobi pogum, napada nevarno — toda prepozno. Sodnik zaključi. .
Tudi sodnik g. Pevalek ni zadovoljil. Off-side je pri njemu še vedno odprto vprašanje. Treba ga bo bolj proučiti.
SPORTKLUB (Graz) : SK ŽELEZNIČAR (Maribor) 1:3 (1:2).
SK Železničar si je stavil nalogo odigrati prvo tekmo v letošnji sezoni z v tu in v inozemstvu dobro poznanim Sportklubom iz Graza. V zadnjih dneh zapadli sneg bi skoro preprečil to prvo mednarodno prireditev. Toda vodstvo SK Železničarja se ni ustrašilo stroškov ter izčistilo skoro docela igrišče precejšnjega snega in omogočilo s tem redni potek tekme.
Sportklub je v tekmi proti Železničarju iznova dokazal svojo visoko kvaliteto. Moštvu še pozna, da je celo zimo pridno treniralo-. Moštvo ima lepo skupno igro, odlikuje se po hitrem startu in točnim podajanjem žoge. Posebno so pa nadkriljevali do-mazne v igri z glavo. Od posameznih igračev sc se odlikovali levi half Kahr in notranji trio, posebno pa jr presenetil s svojimi ostrimi šuti leva zveza Dorner.
Dosti dober je bil tudi centerhalf Kastrun vendar pa mu moramo opo-*akati njegovo nesportske obnašanje.
SK Železničar nas je presenetil s svojo požrtvovalno igro. To kar so gostje prednjačili v tehničnem oziru so domači nadomestili z požrtvovalnostjo. S svojo igro so prvi polčas precej nadkriljevali nasprotnika, enakovredni pa so mu bili tudi v drugem polčasu. Če bodo stalno zavzemali tako formo, bodo resen konkurent za prvenstvo Maribora. Posebno se je odlikoval vratar, ki je rešil nebroj brezupnih situacij. Dobri pa so bili levi in desni half ter neumorni Frangeš. Napad je stalno oblegal nasprotnikova vrata, toda svetovali pa bi mu več skupnosti. Na vsak način pa moramo na uspehu le čestitati.
Kratek potek:
I.	polčas: Takoj v začetku Železničar ostro pritiska, toda lepo šanso zastrelja Polak. Kmalu nato lep napad domačih in desno krilo pošlje v 11. minuti neubranljivo v mrežo.
1:0 za Železničarja
Takoj nato vzame inicijativo zopet Železničar v roke in že v 20. minuti beleži nov uspeh po Sinkoviču
2:0
Gostje nevarno napadejo, toda obramba domačih čisti. V 38. minuti pošlje leva zveza gostov krasno bombo v prazen gol.
2:1.
Z napadom Železničarja se konča prvi polčas.
II.	polčas: V začetku enakovredna igra, toda polagoma prehajajo gostje v lahko premoč. Vendar vsi streli končavajo v rokah vratarja. Polagoma se domači rešijo trdega oklepa gostov in z lepim prodorom zviša Bačnik na 3:1. Igra se konča ob premoči domačih.
Sodil je dobro g. Nemec.
Publike mnogo.
Želez n i č a r : Heller — Wagner, Konrad — Bauer, Frangeš, Ro-njak — Polak, Bačnik, Sinkovič, Konrad II., Pezdiček.
Sportklub: Brünner — Almer, Pratt, — Angerer, Kastrun, Kahr — Gornig, Matej, Buchta, Dorner, Stanek.
Predtekmo so igrali SK Železničar rez. : 1SSK Maribor rez. 6:2 (3:1). Lepa zmaga dosti boljšega moštva-	.	—15.
# Društvene
in #portne znake
dobavlja točno in najceneje
Teodor Rabič,
Ljubljana, kolodvorska 26
SK Jadran contra LNP-u
Vedno slabše disciplinske razmere v SK Jadranu pod predsedstvom g'. A. Zajca, so dovedle članstvo do tega, da je zahtevalo sklicanje izrednega občnega zbora. Tej zahtevi, krepko podprti z razlogi, se odbor ni mogel ustavljati in je sklical za dan 17. oktobra 1. 1. izreden občni zbor. Na tem občnem zboru je bil staremu predsedstvu absolutorij odrečen in novim predsednikom izvoljen g. Juvan Rudolf, tajnikom pa g. Sever.
Novi odbor je takoj reorganiziral svoje vrste in uvajal red v sekcije. Pri članstvu je pri tem zadel na potrebno umevanje, kar je odborova stremljenja bistveno olajšalo. Vse je kazalo, da bo preje rapidno nazadujoči klub — znova pričel napredovati. Seveda je pri teh stremljenjih novi odbor računal tudi na prepotrebno podporo vrhovne instance slovenskega nogometa — to je na podporo LNP-a, ki je moral to nazadovanje SK Jadrana tudi opaziti. In to predvsem radi dejstva, da je bivši predsednik kluba g. A- Zajc, ki so mu bile žalostne razmere v Jadranu tudi znane, bil istočasno in je še predsednik LNP-a. Pa četudi tega dejstva ne bi bilo, bi bila moralna dolžnost LNP-a, da stremljenja novega odbora SK Jadrana podpre in mu v mejah pravilnika ustreže odnosno stori to, kar je SK Jadran prosil.
Baš nasprotno se danes godi. Izgleda, da se LNP za vse pritožbe odn. prošnje SK Jadrana ne zmeni — ter mu skuša še škodovati. Žalostno je dejstvo, ki ga moramo pribiti, vendar ne moremo preko njega:
V objektivnost današnjega LNP po stanju stvari v zadevi SK Jadran: LNP ne moremo več verovati. To je trditev, ki izgleda drzna, ki pa jo lahko podkrepimo z dokazi.
Vsej športni javnosti je še v spominu objava, ki je izšla V mesecu novembru pr. leta v naših listih, v kateri je SK Jadran v ostrih besedah protestiral proti »kapranju« njegovih igralcev in pozival LNP, da podvza-me ostre korake napram onim, ki greše.
Na to objavo je prejel SK Jadran od LNP sledeči poziv:
Ljubljanska podzveza Jugoslavenskega nogom, saveza Ljubljana
Ljubljana 30. nov. 1929.
P. n.
Športni klub »Jadran«
Ljubljana.
Z ozirom na časopisne objave Vašega cenj. kluba glede kapranja Vaših igralcev, Vas pozivamo, da nam v roku 3 dni po prejemu tega dopisa prinesete pismeno prijavo proti osebam, ki so bile pri kapranju soudeležene kakor tudi ev. dokaze.
Vas pozdravljamo s športnim pozdravom
Pečat in podpis tajnika.
SK Jadran je na ta poziv vložil sledečo prijavo s priloženo izjavo g. Logarja, člana SK Jadrana:
SK Jadran, Ljubljana Ljubljanskemu nogom, podsavezu v Ljubljani.
Na cenjeni dopis podsaveza z dne 30. 11. t. 1. podpisani SK Jadran poroča, da so pritožbe SK Jadrana glede »kapranja« povsem upravičene, kar dokazuje priložena izjava klubo-vega člana Logarja Petra. Že ta izjava potrjuje, da sp se nekateri klubi posluževali načina, ki za naš sport ni fair in kar je bilo dostikrat povod pritožbam tudi drugih klubov.
SK Jadran je hotel s svojo izjavo samo to, da opozori vso športno javnost na zle posledice takega načina, ker pri merodajnih činiteljih klub dostikrat ni našel zadosti razumevanja za akcijo v prid dostojnega sporta.
Prosimo, da podsavez preišče vse podobne slučaje, krivce primerno kaznuje in našo akcijo pa podpira, kar bo le v interesu vseh klubov in sporta v obče:
S športnim zdravo!
Podpisi.
Izjava.
Podpisani Logar Peter izjavljam, da me je gospod Bulievič Dinko poiskal v soboto, dne 9. novembra v delavnici, me poklical ven, ter me vprašal, če imam zvečer kaj časa, ker ima nekaj privatnega z menoj za govoriti. Jaz sem pristal na to, da se dobiva zvečer ob pol 19. uri pred gostilno pri »Mraku«, kjer sva se tudi v resnici dobila. Jaz sem hotel iti takoj v prvo sobo, ker sem vedel, da se nahajajo v tej sobi člani SK Jadrana, a ker mi je gospod Buljevič izjavil, da je pogovor čisto privatnega značaja, se mi je zdelo takoj čudno, da je gospod Buljevič ta moj predlog odklonil, nakar sva se podala v Prešernovo sobo, kjer mi je gospod Buljevič povedal, da je slišal, da grem k SK Krakovu, kar se mu pa jaz zanikal, in izjavil, da ne mislim nikamor od SK Jadrana, nakar me je on pričel pregovarjati in mi rekel, da jaz pri SK Jadranu ne bom nič napredoval, vedel je vse moje materijelne razmere, mi ponujal 1000 dinarjev, s katerimi naj bi jaz delno kril moj dolg. Zagotavljal mi je, da mi preskrbi službo, v kateri bom imel najmanj 2000 Din mesečno, ker on vidi, da s tem denarjem, katerega prejemam sedaj, ne morem izhajati, ker še on, ki ima skrbeti samo zase in za ženo, težko izhaja, dasiravno ima 4000 Din mesečne plače. Ker sem pa rekel, da je za mene igrišče SK Primorja predaleč, mi je oblju-boval, da bodem dobil spomladi kolo, da bom lahko redno pohajal na treninge. Gospod Buljevič, mi je pripovedoval eno uro, ter govoril v me, tako, da sem končno le podpisal prijavo za SK Primorje. Denarja 1000 Din pa nisem maral sprejeti. (Tu navaja g. Logar kot dokaz, da so njegove navedbe točne, dejstvo, da je njegovim sorodnikom o tej zadevi takoj pripovedoval. To po našem mnenju seveda ni nikak dokaz.)
Ker so mi pa doma odgovarjali in mi postavljali nekdanjega igralca SK Jadrana g. Pečnika za vzgled, sem preklical svojo prijavo z ASK Primorje.
V	soboto, 30. novembra, me je pa prišel iskat gospod Buljevič zopet v delavnico, me nagovarjal, naj mu dam pismeno izjavo, da mi nič ni ponujal, ker pa jaz to nisem hotel dati, me je nagovarjal, naj jaz vplivam na odbor, da prekliče izjavo, katero je dal gospod Milač na seji upr. odbora Ljubljanskega nogometnega podsaveza, ker drugače bom klican pred kazenski odbor in da bom kaznovan najmanj za 6 mesecev, če pa izposlujem preklic, me bo pa že on »ven zrezal«.
V	Ljubljani, dne 2. decembra 1929.
Logar Peter.
Zanimivo pri tem je še to, da se je Jadranu dalo od strani LNP rok 3 dni za prijavo, kar je za temeljito razčiščenje stvari odločno premalo, sam LNP pa si je vzel kar en in pol meseca časa za sledeči kratek a vendar interesantni odgovor, s katerim je zadevo vsaj za njega tudi zaključil:
Ljubljanska podzveza Jugoslavenskega nogom, saveza Ljubljana
Ljubljana 16. jan. 1930. 'lit.
Športni klub »Jadran«
Ljubljana.
Z vašim dopisom od 3. dec. 1929 in šele na naš poziv od Vašega igralca Logar Petra predložene prijave, v kateri izjavlja, da ga je g. N. Buljevič snubil za ASK Primorje, Vam sporočamo, da je u. o. LNP-a na svoji seji dne 10. t. m. sklenil zadevo radi pomanjkanja prič in dokazov odložiti med spise.
Blagovolite vzeti gornje na znanje.
Vas pozdravljamo s športnim pozdravom
Pečat in podpis.
Res je, prič je malo ali skoro nič! Toda LNP se ni zljubilo stvari niti
preiskati. Saj je vendar jasno — ali je kriv g. Buljevič, in vsled tega kazniv, ali pa je kriv g. Logar, ki bi si moral potemtakem stvar prosto izmisliti, in torej radi tega tudi kazniv. Informirali smo se v zadevi in povedano nam je bilo, da je g. Buljevič obljubo kolesa priznal s pridržkom, da je obljuboval svoje kolo in sicer ne da mu ga daruje, temveč samo posodi, o denarju pa da ni bilo govora-
Že to priznanje samo pa kaže, da je g. Buljevič v resnici imel opravka z g. Logarjem in sicer na način, ki po pravilih JNS ni dopusten niti navadnemu članu kakega kluba, kaj šele odborniku LNP-a.
In kako se je zadeva zaključila in g. Buljeviča obtožbe oprostilo? Z enostavno izjavo predsednika LNP-a, g. Zajca, da g. Buljeviču več verjame, kot g. Logarju. Brez preiskave, brez kazenskega postopanja — to je objektivnost, ki naj se servira komu drugemu in ne našim športnim klubom.
Posamezni funkcionarji tudi ne bodo mogli zanikati, da zavzemajo vedno odločneje ost proti SK Jadranu, ki pač ni zakrivil drugega, kot da je napravil v svojih vrstah red. Če je moral pri tem stremljenju odstraniti od klubovega vodstva g. A. Zajca je pač njegova stvar in najbrže članstvo že dobro ve, zakaj je bilo to potrebno. Tudi nas se je tozadevno o stanju stvari informiralo — in nam se zdi zadeva popolnoma v redu. Sicer pa izhaja tudi iz spodaj priobčenih dokumentov, da g. Zajc ni primerna oseba za vodstvo kluba in še manj za vodstvo LNP-a.
Da bo stvar bolj jasna podajamo nekoliko pojasnila:
Kot že omenjeno, je bil g. Zajc odstranjen na podlagi izida volitev na izrednem občnem zboru od vodstva kluba. To dejstvo mu je moralo pač iti precej na živce, da se je spustil do izjav, ki jih priobčujemo. Te izjave, dokazane s pričami, so dale novemu odboru SK Jadrana povod, da je g. Zajca na seji dne 9. decembra izključil iz članstva SK Jadrana. To je SK Jadran storil po izčrpni predhodni preiskavi in zaslišanju prizadetih, in je bilo torej vsako razsodišče nepotrebno. Razsodišče je potrebno le tedaj, če nastanejo spori med posameznimi klubovimi člani, v prednešenem slučaju pa je .nastopil g. Zajc proti vsemu klubu, kar je povoda dovolj, da se proti njemu postopa po obstoječih pravilih. Razsodišče pa za ta slučaj na noben način ni pristojna instanca. Odbor je torej ravnal popolnoma v smislu pravil.
G. Zajcu je poslal tozadevno obvestilo, iz katerega so razvidni tudi vzroki, ki so dovedli odbor SK Jadrana do tako dalekosežnega sklepa. Dopis glasi:
Gospod
Albin Zajec, finančni inspektor v Ljubljani.
SK Jadran Vam tem potom vljudno sporoča, da ste bili na seji SK Jadrana dne 9. decembra 1929 soglasno izključeni iz kluba iz sledečih razlogov :
Od onega časa, ko niste bili več predsednik SK Jadrana se je ponovno dogodilo, da ste pri raznih prilikah izjavljali, da bodete SK Jadran uničili. Napram Milaču Leopoldu ste izjavili v gostilni pri Marenčetu na Dolenjski cesti »Jaz sem Jadrana spravil gor, pa bom tudi tako ,žleht’, da ga bom uničil.« V gostilni Usenik ste izjavili v navzočnosti g. Ovna, Zaletla in Pelca, med drugim pogovorom tudi »Jaz bom že gledal, da bom Jadrana uničil«. G. Boštjančiču ste rekli, da bodete že Vi poskrbeli, da bo dobil Jadran komisarja in da bodete ta komisar Vi sami. Ob isti priliki ste tudi izjavili, da ste prevzeli predsedstvo v LNP radi tega, da se maščujete nad SK Ilirijo in nad g. Betettom. G. Rogača ste nagovarjali pred tekmo Jadran dlirija (prvenstveno), naj ne igra več za Jadrana, češ, da je Jadran napram Vam nelojalno postopal. Priče za to: g. Rogač
in g. Erman. G. Rogača ste hoteli spraviti od Jadrana z grožnjo, da mu v nasprotnem slučaju ne bodete preskrbeli službo, katero ste mu obljubili.
lake in podobne izjave in grožnje je SK Jadran čul od več strani, ki so bile bodisi naperjene proti klubu samemu, ali posameznim članom kluba. Vse tu navedene priče so ponovno izjavile, da so njih izpovedi resnične in da lahko navedejo še druge priče.
Pri tej priliki moramo g. inspektor povdariti, da je SK Jadran postopal napram vam skrajno lojalno v mejah športne discipline klubovih kakor tudi LNP pravil ter je celo čakal z objavo Vaše izključitve tako dolgo, da se vendar že enkrat razčisti zadeva g. Buljeviča glede igralca Logarja, ker je bil klub mnenja, da bodete vsaj v tem slučaju postopali nepristransko in le v interesu našega-sporta. Zal, da smo bili tudi v tem slučaju, v kolikor smo informirani o poteku seje, razočarani.
Skrajno neprijetno nam bi bilo, ako bi bil SK Jadran primoran navajati še druge stvari, ki niso združene s častjo predsednika tako odlične institucije kakor je LNP, zato smo mnenja, da smo storili le svojo športno dolžnost, ako se Vas dovoljujemo opozoriti, da bi bilo v interesu LNP, da čimpreje blagovolite odložiti mesto predsednika te institucije.
SK Jadran ne vodi napram Vam nikake maščevalne gonje ter se ne mara niti najmanje dotikati Vaše osebne časti, o kateri ne dvomimo, toda vse kar smo navedli smo storili le v obrambo in v interesu celokupnega sporta- Prepričani smo, da nam bodete v lastnem interesu prihranili eventuelne nadaljne korake.
Z odličnim spoštovanjem predsednik:	tajnik:
V Ljubljani, dne 17. januarja 1930.
Na ta dopis je g. Zajc odgovoril s sledečim pismom:
Upravnemu odboru SK »Jadrana«
v Ljubljani.
Takoj po izrednem občnem zboru sem izjavil napram več članom SK Jadran, da izstopam kot član in sen' to izjavo še podkrepil s svojo piš-meno izjavo, ki sem jo odposlal pri' poročeno dne 14. jan. 1930.
Vsled tega smatram izključitev, ki mi je bila sporočena odnosno o kateri sem zvedel šele 18. jan. 1930 za: L) protipravilno in 2.) protipravno.
Izključitev je protipravilna, kei' se protivi prvemu odstavku člena 14. klub. pravil.
Izključitev je protipravna, ker se protivi obstoječim zakonom, ker ne more biti nihče izključen iz društva, iz katerega je sam izstopil in posebno še, ker mu ni bila dana možnost zagovora in doprinosa protidokazov-
Ce se sklep ne razveljavi, botri porabil zadnjo instančno klubovo pot in če tudi tu ne bo donesen tak sklepi tedaj mi preostane prosta pot do upravne oblasti, kar dajem že sedal na znanje.
Ljubljana dne 30. januarja 1930-Albin Zajec.
V svojem odgovoru se torej opiN predvsem na razsodišče in na proti' pravnost sklepa- Vlogo razsodišča v tej zadevi smo že pojasnili. Koliko' pa tiče protipravilnega izključenja, t' j. da se prostovoljno izstopivšega čla' na ne more izključiti, pa spominjani0 na datume, ki so navedeni. Sklep oT bora o izključitvi je padel na seji Jadrana dne 9. decembra 1929, •-Zajc pa je pismeno prijavil svoj jz' stop, kakor sam navaja — šele 14. R' nuarja 1930 — torej dober mesec P0' zneje. Izključeni član ne more izsf°' piti in ne, da odbor ne more izstopL' šega člana izključiti. Ta logičen ključek mora iz zadeve nastati 11 nič drugega, pa naj se stvar zavija kakor se hoče.
Na pismo g. Zajca je SK Jadr^ kratko a popolnoma pravilno ugot° vil sledeče:
, K Jadran, Ljubljana.
u°spodu
Albinu Zajcu, finančn. inšpektorju v Ljubljani.
Na Vaš dopis z dne 3U. januarja ■ }• Vam podpisani bK Jadran spo-'Vča, da soglasnega sklepa odbora o> Vaši izključitvi ne more spremeniti. Vzroki izključitve so bili tako podpr-? 2 dokazi, da je naravno sledila Va-Sa izključitev iz SK Jadrana.
Udbor SK Jadrana se je striktno 'avnal po § 14. društvenih pravil, ter Uvedel objektivno preiskavo, nakar 16 šele sledila izključitev. Ker niste Sllratrali za potrebno, da se v srnica pravil § 14 pritožite proti izključitvi tekom 14 ani po dostavitvi obrstila na razsodišče, je izključitev üstala pravomoćna. § 32 tudi nuni ‘hožnost, da bi poleg pritožbe imenovali od svoje strani dva člana v razsodišče, kar pa tudi niste storili.
Ako ste mnenja, da se Vam je storila krivica, Vam je odprta pot pritožbe na občni zbor, ki bo končnove-‘iavno sklepal o Vaši izključitvi. Okrajno neokusne in nepotrebne pa s° Vaše grožnje, ter Vam prav toplo Priporočamo, da v bodoče take stvari opustite.
Z odličnim spoštovanjem Podpisi funkcionarjev.
In naprej?
Da obvesti tudi LNP o svojem da-lokosežnem koraku je SK Jadran ob-vestil s posebnim dopisom tudi LNP 0 stanju stvari in mu poslal prepis dopisa na g. Zajca:
Dopis glasi:
Jadran, Ljubljana.
Ljubljanskemu nogometu, podsavezu
v Ljubljani.
SK Jadran si Vam dovoljuje poslati v prilogi prepis dopisa, katerega je poslal klub g. Albinu Zajcu, fin. Dspektorju v Ljubljani in predsedniku LNP v kolikor je to v zvezi LNP •n SK Jadrana. Pripominjamo pa, da s tem dopisom ni naperjena ost proti LNP kot naši najvišji športni instanci, nasprotno, namen SK Jadrana je V čuvati to našo instanco-brez ozira 'D posamezne osebe.
Ako se zdi LNP potrebno, da za-vzame v tej zadevi svoje stališče, Prosimo tozadevnega obvestila.
S športnim zdravo L Ljubljani, dne 17. januarja 1930.
Podpisi funkcionarjev.
In zgodilo se je nekaj, kar zgodovina slovenskega sporta še ne pomni. Mesto, da bi LNP takoj uvedel preiskavo proti svojemu predsedniku, je kaznoval SK Jadran z 500 Din globe !fl izročil njega predsednika in tajniku kazenskemu odboru, da se tam zagovarjata, —- vse to radi žalitve funkcionarja LNP.
Že navedbe o razlogih izključitve T Zajca so več kot zanimive. G. Zajc D izražal svoj pogum po gostilnah, vlačil je klubovo ime po prostorih, ki so za sport najmanj prikladni. In ce upoštevamo še dejstvo, da ima on kot predsednik LNP v prvi vrsti na-jogo braniti in čuvati ugled članov LNp-a, t. j. vseh klubov, ki so člani tekra foruma in ne samo onih, ki so Du bolj pri srcu — potem je slika po-Polna.
Šlo se je preko obstoječih pravil, jDgazilo se je ista in vse to samo za-to, da se vzdrži na vrhu osebo, ki je 'Jujnianj primerna, da vodi vrhovni ()rum slovenskega nogometnega 'Torta. G. Zajc bo storil največjo T'ugo temu sportu, če takoj odstopi, rntrda bo storil to lažje, če se infor-Dira pri svojih izvestiteljih — o čem j.° se odborniki LNP tudi pogovarja-l v času, ko se je on od seje odstra-D, t. j. v času, ko se je obravnavala zDeva SK Jadran. Tudi ta informa-1'Ju mu bo dobrodošla in mu korak, 1 ka naša športna javnost pričakuje "'Več kot olajšala. s, Na LNP-u pa je ležeče, da svoj -klep čimpreje prekliče in uvede to-0v? in skrbno preiskavo v zadevi J-utkov, ki so bili iznešeni napram ' puljeviču in g. Zajcu- Ko bo ta „Tiskava objektivno izvedena — .Do prepričani, da bo dal LNP za-°scenje — SK Jadranu.
*
Od SK Jadrana smo prejeli še naslednje v objavo:
Ali je to mogoče?
SK Jadran je predložil dne 25. novembra 1929 Ljubljanskemu nogom, podsavezu v verifikacijo igralca Kotarja Leopolda. Proti verifikaciji vsaj kolikor je bilo SK Jadranu znano, ni bilo nikakih zadržkov. Ker se pa verifikacija od strani LNP ni še izvršila smo prosili z dopisom z dne 18. decembra 1929 LNP, naj nam isti sporoči, zakaj se verifikacija ne izvrši ali pa vsaj sporoči event. zadržke, ki bi ovirali verifikacijo. LNP pa niti tega ni smatral za potrebno, da nam na ta dopis odgovori in tudi verifikacije še do danes ni izvršil, radi tega je klub primoran javno prositi LNP, da vendar že enkrat verifikacijo izvrši. Če gospoda, ki tvori večino v LNP, zahteva tekom treh dni odgovore na svoje dopise in nas še
»Pokalne« tekme v Zagrebu
Da se kako izkoristi čas med jesenskim in pomladnim prvenstvom, je ŽN P odredil, da se odigrajo tekme za pokal neke tvrdke, a čisti prino., teh tekem gre v poškodbeni fond.
Zamisel humanosti je hvalevredna, če pa je prireditev dosegla oni efekt, ki se ga je mislilo doseči, je druga stvar. Znaten del moštev smatra te tekme kot trening in ob nastopanju ne pokazuje one volje in požrtvovalnosti, katero bi se pri stvari moralo pokazati in radi tega pada interes gledalcev od tekme do tekme, s tem pa pada tudi dohodek za tako humano stvar. Mogoče je temu krivo tudi to, da podsavez sam ni odredil kako trofejo, ki bo najbrže bolj animirala in ne da je uporabil v to svrho dar tvrdke, ki se ji gre predvsem za reklamo.
Tu je dopuščena reklama, ali ako se najde, kakor je to bil že slučaj, da je v nekem velikem podjetju našlo zaposlenih par stotin delavcev, in med temi dobro desetino prvovrstnih
Dne 9. februarja 1.1. se je vršil ob številni udeležbi članstva I. redni občni zbor SK Bratstvo.
Predsednik kluba g. Lojze Božič je v lepih besedah očrtal delovanje kluba v letu 1929. Iz njegovega poročila je bilo razvidno, da je klub med letom lepo napredoval ter se iskreno zahvalil odbornikom in članom za zvestobo in požrtvovalno harmonično sodelovanje in podporo v klubu.
Iz tajniškega poročila, katerega je podal g. Pepi Sinkovič je posneti, da šteje klub 78 rednih članov. V preteklem poslovnem letu je klub zboroval na 14 rednih in 3 izrednih sejah in 26 članskih sestankih, kateri so bili vsi dobro obiskani. Priredil je 3 poslovilne večere in veliko športno re-duto, katera je dobro uspela. Med letom so zapustili klub 4 člani, katerih agilnost je mnogo doprinesla k razvoju kluba, vsi se nahajajo pri vojakih. V klubu delujejo nogometni in zimsko-sportni odsek. Klub je imel razen navedenih prireditev celo vrsto tekem, kar je vsekakor dokaz njegove marljivosti in agilnosti.
. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal g. Ivo Podlipec je bilo razvidno, da je celokupni dnevni promet v letu 1929-30 znašal Din 14.500.
Gospodar Lado Kočar je poročal,
*
na drug način šikanira, mislimo, da smo tudi mi lahko tako skromni, in zahtevamo, da se nam na naše prošnje odgovarja vsaj tekom treh mesecev. Sicer pa Se javnost ne bo čudila, da vladajo v LNP take razmere, če izve tudi izjave predsednika LNP, češ, da bo vse storil, da uniči SK Jadrana. V ilustracijo še to: med ljudmi posebno še taki m h ki sede na odgovornih mestih je navada, da polože sami vse funkcije in se sami predajo disciplinarni preiskavi, če se proti njim naperijo taki očitki, kakor se je zgodilo sedaj. Ce so nedolžni se jim itak ne more nič zgoditi- Sedanji predsednik LNP pa tega ni storil, temveč se skriva za slučajno večino LNP s pomočjo katere izvršuje svoje grožnje in maščevanja s tem, da nalaga klubu velike globe in stavlja Jadranove funkcionarje pred kazenski odbor. Kaj takega je res samo v Ljubljani mogoče.
igralcev, razsejanih po raznih klubih, kr so želeli, da se združijo v klubu, ki bi nosil ime podjetja, teflaj to ne more biti dovoljeno, ker bi to bila cisto reklamno nogometno moštvo, isto tako se delajo zapreke moštvom, ki sestoje iz pripadijlkov ene same stroke, ki žele imeti klubsko ime svoje stroke. Ne vemo, zakaj vse tp. Ali so onim, ki imajo v forumih odločujočo besedo bolj pri srcu nepoznana imena kot »Derby« in slično, kakor ona, ki so vsakemu poznana, in ali jim je milejše nekako raztrgava-nje nego združevanje sorodnih s sorodnimi?
To nekonsekventno postopanje ne donaša ugleda sportu v onem pravcu
v katerem se isti goji.
Sreča v nesreči je, da so te »pokalne« tekme že skoro završene in da bomo kmalu imeli priliko videti, kako bo šlo v pomladnem prvenstvu, ker je zlasti za nižjerazredne klube velike važnosti, da vidijo^ koliko se jim je izplačal trud 16. do 20. tednov.
J. Keimel.
da je klubska oprema v dobrem stanju.
Iz poročila nogometnega odseka, ki ga je podal g. Lado Kočar je bilo razvidno, da šteje odsek 30 aktivnih nogometašev. Odigranih tekem vseh moštev je bilo 27 od teh 11 dobljenih, 3 neodločene in 13 izgubljenih, goal-score 88 proti 85 v korist klubu. Od teh tekem je prvo moštvo odigralo 20 in rez. 1. moštva 7. Klub je nastopil 20-krat doma, 5-krat izven Jesenic in 2-krat v inozemstvu.
Iz poročila zimskošportnega odseka, katerega je podal g. Janko Smolej je razvidno, da je v klubu 50 aktivnih smučarjev. Omenja klubski dan, katerega se je udeležilo 38 članov, pri katerem si je g. Lado Kočar priboril naslov klubskega prvaka, dalje, da je klub nastopal na mnogih prireditvah in si dosegel lepe rezultate kot n. pr- pri izbirni skakalni tekmi v Kranjski gori je zasedel g. Lado Kočar drugo mesto, v Planici na tekmi na 18 km, katero je priredil Sni. klub Ljubljana si je imenovani priboril 3. mesto, tako da so rezultati res povsem zadovoljivi.
Po poročilu revizorja g. Jagodica je bil odboru izrečen soglasno absolu-torij.
V novi odbor so bili soglasno izvoljeni:	predsednik Božič Lojze,
podpredsednik Ravhekar Gustelj, tajnik: Sinkovič Jože, blagajnik: Podlipec Ivo, gospodar: Smolej Janko, odborniki: Volčič Milan, Kočar Lado, Kovačič Metod, liumer Lovro in Jagodic Srečko, namestniki: Ambrožič Prane, Volčini Viktor, Cingel Ivo, pregledniki: Pristov Janko, Modre Viktor in Merlak Pavel. Načelniki odsekov: nogometni: liumer Lovro, zimsko-sportni: Kočar Lado.
Občni zbor je potekel v vzornem redu. Vsekakor je pokazal, da se klub že sedaj more šteti med prve na Gorenjskem, akoravno obstoja šele komaj eno leto.
Tekme za evropsko prvenstvo v drsanju
Kot smo že poročali se bo ponovitev teKem za svetovno prvenstvo v drsanju vršila v berlinskem stadionu.
Po najnovejših vesteh se zna to . tekmovanje izpremeniti v res senzacionalno prireditev, ki bo nadkrililo celo tekmovanje za svetovno prvenstvo v Newyorku.
Udeležba behafferja je, kot že povedano zagotovljena. Svetovni prvak je že na potu iz Amerike v Lv-ropo in se bo takoj po povratku podvrgel potrebnemu treningu.
Sedaj pa je g. Salchow v intervie-\vu v nekem švedskem časopisu dal izjavo, da ni izključeno, da se ne bi teh tekem udeležil tudi Grafstroem. Ü11 sicer od Grafstroema nima nobenih direktnih poročil v tem pogledu — vendar računa za njegovo udeležbo.
Končno pa se tudi iz Prage javlja, da poškodba, ki jo je Sliva za-dobil, na noben način ni resnejšega značaja, in ga gotovo ne bo zadrževala pri njegovi udeležbi na tekmovanju za evropsko prvenstvo.
forej se bodo v Berlinu sešli trije mojstri, katerih medsebojni boj bo pač eden najbolj ostrih, kar jih je bilo doslej. Znano je, da se Schaffer in Grafstroem v Newyorku nista srečala, četudi se je prvotno računalo s sigurno udeležbo zadnjeimenovanega. Sliva pa bo imel težko nalogo dokazati, da si je naslov evropskega mojstra v umetnem drsanju — res zaslužil.
Vsekakor bode prireditev tega tekmovanja svetovni dogodek.
V nedeljo bi se imelo v Ljubljani začeti tudi 1. kolo tekem za zimski pokal. Že vnaprej smo označili ta začetek za negotov. Kot se je izkazalo — je bilo igrišče, če že ne Ilirije pa vsaj Primorja prosto. Zakaj se torej ni igralo? LNP bo moral v bodoče polagati več pažnje na to, da bo storjene sklepe tudi izvajal. Kakor čujemo, sta moštvi Reke in Slavije nastopili pripravljeni in se jih je le prepozno obvestilo o odpovedi tekem. — Pri tem pa ne moremo preiti preko neokusnosti, ki si jo je dovolil g. B-r. ki je moštvi, ki sta bili brez lastne krivde nekako potegnjeni, šikaniral na igrišču na način, ki ni športen. Je prav, če je odbornik vesten, a mora biti tudi vljuden- Upamo, da se je to zgodilo prvič in zadnjič.
Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poce i. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega, in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. ,,Tribuna“ F. B. L. tovarna dvokoles in otroškik vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4.
DRAGO GORUP & Co. engro/
UUBUANA, Miklošičeva cesta 14/11.

"V
Oblačila za vse panoge sporta	^
izvršujemo točno in najceneje.
________ENDETAIL
Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno * v
Pismo iz Zagreba
I. redni obini zbor SK Bratstvo na Jesenicah
Propozicije
za cross-country za prvenstvo Dravske banovine, ki ga priredi SK Ilirija v nedeljo 23- marca 1930 ob 11. Start in cilj sta v drevoredu nasproti Aleksandrove ceste, onstran železniškega prelaza.
Tekmuje se v dveh kategorijah:
1.	Seniorji (roj. 1. 1911 in preje). Proga je dolga 7500 m.
2.	Pomladek (roj. 1. 1912. in 1913.). Proga meri 3000 m.
Tekmujejo tako moštva kakor po-edinci. Moštvo tvori 6 tekačev, prvi štirje odločajo placement.
Pravico starja imajo samo verificirani člani klubov Dravske banovine, ki so včlanjeni v JLAS. Tekmuje se po pravilih JLAS-a-
Prijavnina za moštvo znaša Din 30, za poedince Din 10. Prijave s prijavnino je poslati na naslov A. Smole, Ljubljana, kavarna Evropa, in sicer najkasneje do 16. marca. Naknadne propozicije se sprejemajo le proti dvojni prijavnini do 20. marca. Nagrade v obliki priznanic prejmejo pr-voplasirana moštva in prvi trije posamezniki v vsaki skupini. Zmagovalec v vsaki skupini dobi naslov prvaka Dravske banovine v cross-country za 1. 1930.
Ljubljana, dne 16. februarja 1930.
Te propozicije še niso, definitivne, ker jih mora potrditi še Savez.
Sirite
Športni
list!
„Gimnastika“
Dobili smo v oceno knjigo »Gimnastika«, neznanega avtorja, izdala Društvena nabavna zadruga v Ljubljani. Drobna knjiga je to, a dragocena. Razen listov je to prva športna publikacija pri nas. Ker orje na tem polju ledino, je morala tudi parkrat vstvarjati terminologijo. Obsega osnovne vaje moderne gimnastike po Bodejevem sistemu. V skladu z načeli sodobne telesne vzgoje se stavi v nasprotje z zastarelim in večkrat nesistematičnim telovadnim ssite-mom v naših društvih in šolah. Knjiga je pisana lahko umljivo, a ko jo prebereš, čutiš, da je povedala premalo, prekratko. K vmesnemu sestavku o teku bi pričakovali še kaj podobnega vmesne skice pojasnjujejo tekst, priloženih je pa nekaj prav lepih fotografskih posnetkov.
Priložnostne gravure daril in razne
iportne znake
izvršuje in dobavlja najceneje
GRAVERSKI ZAVOD
SITAR & SVETEK
LJUBLJANA. Sv. Petra c. 18.
Oblastveno koncesionirana
šoferska šola
A. Gaberščik,
bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweisova 52
Za sport

turistiko in mesto Vam nudi najfinejše
ŠTOFE NOVAK - Ljubljana
Kongresni trg 15
Solidne cene.	Največja izbira.
Hemška lahka atletika
■ Podobno kot na 400 m je na 800
metrov. Najboljši rezultat sta lani do-
segla Müller in Peltzer s 1:53.8 min.,
tretji je bil Bocher z 1:54.8. Povpreč-
ni prerez prvih desetih je 1:55.93 mi-
nute, v h 1928 pa 1:54.83 min. Naza-
dovanje se jasno vidi. Vzrokov za to je več. L. 1928 je bilo olimpijsko leto, polno pripravljanja na Amsterdam. Vršilo se je mnogo tečajev in izbirnih tekem in vse to je ugodno vpliva-
lo na dosego dobrih rezultatov. Nemci imajo 26 atletov, ki tečejo 800 m
pod 2 minutama, trije pod 1:55. Rekorder Peltzer je z Müllerjem na prvem mestu, dočim je dosegel na 400
metrov 14. in na 1500 m 7. mesto. Na olimpijadi je bil Engelhard z 1:53.2 min. tretji.
Na 1500 m je tekel Wichmann
3:58 in Walfert 4:00.1 min. Najboljši rezultat lanskega leta sicer ne dosega Böchnerjevega 3:55 v prejšnjem letu, a povprečnost prvih desetih je boljša 4:01.74 proti 4:03.11 min. Peltzerjev rekord 3:51 je obenem tudi svetovni rekord- 25 tekačev je teklo 1500 m pod 4:10 min., od teh 12 pod 4:05. Najboljiši rezultat, ki ga je kdaj dosegel kak Jugoslovan, je Predaničev čas v predtekih na olimpijadi 4:19.2. S tem rezultatom bi bil pri Nemcih v lanskem seznamu na 55, mestu.! Na olimpijadi je dosegel Wichmann z 3:56 četrto mesto.
Na 5000 m je postavil Kilp nemški rekord na 15:00 min. Helber je dosegel 15:04.5, Petri 15:05.4 min. Povprečen čas prvih desetih je 15:17.2 min., v 1. 1928. pa 15:24.55. Velik napredek! Na dolgih progah Nemci niso tako dobri kot na kratkih in srednjih- Na 5000 m še niso prešli internacionalne marke 15 minut. 24 jih je teklo pod 16 minutami, povprečnost prvih petih je 15:05.74. Kk_smo še mi?! Pri Nemcih je še 25. dosegel
16 minut, pri nas pa prvi okrog 17 ;20. Kakor kažejo rezultati, so se Nemci energično oprijeli dela tudi na dolgih progah uj hočejo tudi tu stopiti v mednarodno konkurenco prve vrste. Na olimpijadi ni prišel noben Nemec v finale, Boltze in Kohn sta izpadla že v predtekih.
Tudi na 10.000 m je bil lani postavljen nov rekord. Petri je tekel v zelo dobrem času 31:57.4 min., liel-ber je dosegel 32:15.8 in Kapp 32:30 min. Povprečnost prvih desetih je v 1. 1929. 32:46.24 min., leto preje pa 32:51.79 min. Vidi se napredek. Petri je včas je 'visoko na mednarodni višini. 29 tekačev je teklo pod 35 minutami. Na olimpijadi pa niso imeli Nemci, kakor sploh v dolgih progah, nobene besede. Konkurenca Fincev in Skandinavcev je tu prehuda.
Maratonski tek so tekli trije pod 3 urami: liempel 2:47:34.4, Mierdel 2:52:03.8 in Kroupa 2:58:35.9. 14 jih je teklo pod 3:30. Napram prejšnjemu letu so nazadovali. Reichmannov rekord 2:41:09 je še iz 1. 1926.
V teku 110 m čez lese Nemci ne dosegajo Amerikancev, ki so v tem oziru še vedno na prvem mestu, kajti imajo celo vrsto atletov, ki tečejo 14.6 sek. Oficielni nemški rekord je 14.9, a Trosslach je v Oslu tekel že 14.7 sek. Welscher je dosegel 15 sek., Steinhard 15.2 sek. Povprečnost prvih desetih znaša 15.39 sek. napram 15.45 v 1. 1928. Torej tnal napredek! V tej panogi nimajo Nemci toliko prvovrstnega materijala kot v sprinterskih progah, a je vendar teklo 12 tekačev pod 16 sekundami. Na olimpijadi se je Steinhard v predtekih plasiral, v finale pa ni prišel.
Najboljši tekač na 400 m z zaprekami je dr. Peltzer, ki drži tudi rekord. A lani ni več dosegel svoje nekdanje forme. Jännich je tekel 55 sek.. Trosslach 55.5, Khar 55.9 sek. Peltzer je bil s 56 sek. šele šesti. Povprečnost prvih desetih je 56.46, prejšnje leto pa 56.71 sek. Opaziti je mal napredek. 19 jih je teklo pod 1 minuto, deseti je tekel 57.6, kolikor je pri nas običajen čas na 400 m brez ovir. Na olimpijadi Nemci niso prišli v finale.
Kot izborni sprinterji imajo Nemci veliko vlogo v_ štafeti 4X100 m in drže v tej panogi svetovni rekord v času 40.8 sek., ki ga ima S. C. Char-lottenburg v postavi Schlöske — Na-tan — Grosser — Körnig. Tudi štafeta Eintracht Frankfurt je tekla pod prejšnjim svetovnim rekordom v 40.8 sek., tretje mesto zavzema Phönix Karlsruhe s 42 sek. Povprečen čas prvih desetih štafet je 42.2. Naš jugoslovanski rekord je 44.8. 40 nemških štafet je doseglo boljši čas. Na olimpiiadi so zaradi slabe zadnje predaje Houben—Körnig zasedli Nemci za Ameriko drugo mesto.
Na 4X400 m je dosegla najboljši čas v lanskem letu štafeta Hamburger Sportvereina z 3:21.7, nato sledi S. C Charlottenburg v 3:21.8, tretja je Viktoria Hamburg z 3:22.6. Hamburg je torej dobro zastopan. Povprečen čas prvih desetih štafet je 3:24.17 min. 17 štafet je teklo pod 3:30. Primere z našimi razmerami ne moremo izvesti, ker pri nas ne tečejo 4X400 m, morda zato ne, ker je pri nas malo težko spraviti štiri tekače na 400 m skupaj. Na olimpijadi so zasedli za Amerikanci, ki so tedaj s časom 3:14.2 postavili nov svetovni rekord, drugo mesto:
(Dalje.)
Razne športne vesti
Olimpijada 1936. Kakor znano se bo olimpijada v letu 1932 vršila v Los Angelesu, niso se.pa še odločili; kje bo leta 1936. Berlin je najresnejši kandidat, poteguje pa se za prireditev olimpijskih iger še 8 mest: Aleksandrija, Barcelona, Budimpešta, Dublin, Helsingfors, Lausanne, Rio de Janeiro in Rim (ali Milan). Vsega torej pravzaprav 10 konkurentov-Odločal bo olimpijski kongres, ki se vrši še v tem letu v Berlinu.
*
Turški nogometaši bodo gostovali meseca junija v Nemčiji. Igrali bodo v Beuthenu in Hallu.
Montevideo. O priliki meddržavne tekme Nemčija - Italija dne 2-marca v Frankfurtu ob M se bo se-' stala tehnična komisija Fife, ki se bo bavila s tehničnimi vprašanji glede izvedbe tekmovanja za svetovno prvenstvo v nogometu v Montevideu-
Francoz Robert Tassin je v Ko-
henhagnu porazil Danca Knuda Lar-sena, nekdanjega evropskega mojstra peresne teže, v drugem krogu-
Jim Maloney je v Bostonu dobil proti Al Friedmannu na zanamiv način. Friedmann je postal vsled nasprotnikovih udarcev tako besen, da se je kot divji zakadil proti Malo-neyu. Ta pa se je izognil in zletel z glavo skozi vrvi. Pri tem je z gla- | vo zadel ob rob ringa in vsled udarca obležal za nekaj minut nezavesten.
Walter Cunow iz Hamburga se je v Swindonu boril proti Alfu No-blu neodločeno.	;
Dcvos, prejšnji evropski prvak srednje teže,, se bo 7. marca boril v j Newyorku z Mikeyem Walkerjem za svetovno prvenstvo. Walker je pred kratkim v Detroitu presenetljivo sigurno porazil Leona Lomsky po točkah.
Jim Slattery, ki si je nedavno pridobil naslov svetovnega prvaka v poltežki kategoriji, bo moral svoie mesto kmalu braniti. Rosenbloem ie v izločilnem boju v Newyorku pora' zil Huteinsa in se bo marca ali april3 * * * * * * boril proti Slatteryju.
Zopet dve Carnerovi zmagi. IR' lijanski orjak Primo Carnera si priboril nadaljna dva uspeha. PoR' zil je Amerikanca Sigmana po 95 s£' kundah in v Oklahami Eriksana v drugi rundi. Kakor trdi njegov man3' ger, se je Dempsey izjavil, da se b° boril s Carnero- če bo ostal do avgusta neporažen.
Svetovni prvak mušje teže FraU) kie Genaro se je dne 15. t. m. boril v Turinu z Angležem Boddingtonom i)1 ga porazil v četrti rundi. Isti dan ie dobil Alonso proti Merlu, TurielR proti Zefeuru in Magnazzi proti Al' varezu, vsi po točkah.
Revanžni boj med Yermantom W Delargem se je vršil v Lillu, Zmag3' je Francoz po točkah.
Jack Delancy se po vesteh Newyorka ne bo več boril. Delanef katerega pravo ime je Chapdelaiue' je Kanadijec, francoskega pokoleni3' roien 1. 1900. Boril se je že okoli stokrat in izgubil samo sedemkrat' Vzrok njegovega sklepa je, da se m11 * * * * 16 desna roka kljub dveletni skrbni ne' gi še vedno ni popolnoma pozdravil3'
Pozor!	Pozor!
ŠPORTNIKI!
Vse smučarske in športne potrebščine si po najnižjih cenah in najsolidnejšo postrežbo nabavite pri tvrdki
„ALPINA“ d.z o. z.
Opozorilo dopisnikom in športnim klubom!
Vse dopise je pošiljati na uredništvo „Športnega lista“, (Ciril Kemperle), Ljubljana, tiskarna „Slovenija“, Wolfova ulica št. 1.
Uredništvo „ŠPORTNEGA LISTA.“
LJUBLJANA, Gosposvetska c.6.
Kupujte pri tvrdkah, ki oglašujejo
v Športnem listu!