INsr	A MF V I K	A itrrrl
i	^^^ IVI ■ ■%	I orno. j
giiio-iiirliut:J:d .I,ii.a-a,	•• • ¥ ^K ^^ •• flfe	Jfe
P$TEV 25- NO, 25. _ CLEVELAND, OHIO, V TOIBK 29 MARCA 1910.	VO^TlII,
Etna bruha.
I OGNJENIK ETNA JE PRIČEL PONOVNO BRU HATI IN NAREDIL VELIKANSKO I	ŠKODO.
Prebivalci beže it svojih sta-novališč v strahu psed novimi nezgodami.
JRpOMOČOD VSEH STRANI.
I ' . .
Rim, 26 marca — Kralj, E-manuel še je izjavil, da bode sam hitel takoj na lice nesrečo, da se osebno prepriča, v kakem položaju so prebivalci, ki I so bili prizadeti po-potresu. 1 Tudi
papež je dobil natančen1 popis bede v nesrečnih krajih in je ie poslal jk) eatani»kem nadškofu večjo ev«to denarja
v podporo bednim prebivalcem. J
g|'	.......^'v^Wij
Catania, Sicilia, 27. marca. 1 I — Ognjenik Etna je bil včeraj zelo nemiren; neprenehoma se vale dim in lava iz žrela ; pre-flkbivalci od strahu zapuščajo Povoja bivalfiica, ker se boje še -hujših izbruhov in za svoje živ-, Ijenje.' Zastopnik največjega italijanskega lisia se je pa kljub j nevarnosti včeraj f>opoldne z I avtomobilom podal i*' Črtani je
tjr^ti a^irrUi
nazaj, je pripovedoval, da se je lava na štirih mestih 'gore ir- i lila ter drvi proti viiVOgradotrt v San Leo Metfologična postaja na gori je razrušena in mestecu Borrello preti ueizo-. . gibna katastrofa.
Poznejša poročila pa pravi*' . jo, da se je ogujenijc ndkolikoi / pomiril ter prenehal z bruhan-fe, jem lave. Veliko vznemirjen-Uljje je zbudilo pomočilo o bruhati-z ju Etne v Rimu Tu se sedaj ^ ob priliki velikana tedna mudi L-vse polno potnikov, ki po praz-jfcnikilr radi obiščejo raVne kraje l po Italiji. Najljubši jim ie iz let proti Etni., Ker pa radi nevarnosti sedaj ta izjvt izostane, I so zelo oškodovani razni hotelirji, ki imajo skupim več milijonov ^ube, katere puste uu-f Vadiio vsako leto tujci na otoku Sicilija.
K
iks'' ■ l -o-
I	Dopis.
Chicago, III, — Cenjeno u-nistvo! Projim ponatisnite lečih par verstic. kjer ho-it' naznaniti. (ia naša našel-j a v Chicago prav dobro na-J duje, posebno pa novo us-
0	vi j eno društvo " Danica* \ šteje že lepo število članoiv zlasti slovenski mladeniči v obilno pristopajo Roja-11 v tem mestu in okolici nanjam, da priredi dr. "Da-1" svojo prvo veselico v ne-jo 10. aprila v veliki Narod-
1	vrani na 18 cesfi in Cent-ave. Ker je večina sloven-
^w.ni društev v Chicagi sklenila. da, še udeleže te veselice, Je pričakovati od vseh rojakov jako lepe udeležbe pri tej ,v.e-L selici. Nadalje tudi naznanila se vrši prihodnja seja 7. I aprila v cerkveni dvorani Za-petek* <>1^ 8. uri zvečer. Naju-feljndnoje se vabite,, da se ude-Iježite tevseje v obilnem številu, \ ker imamo na programu važ-
Žrtve plamenov.
V	CHICAGI JE ZBRUHNIL V NEKI TRGOVINI VELIK POŽAR, DVAINDVAJSET ŽRTEV.
Poslopje L. Fish Furniture Co. jc popolnotna zgorelo; škoda je velikanska. .
SLABI OGNJfiGASCI/
Chicago, 111, 27. marca. —
V	poslopju L. F's'i rumiture Co. je včerffej zbrtmrtil veli-kansk požar,' pri katerem je zgubilo 22 uslužbencev tvrdke svoje življenje. Ko je požar nastal, so bili ti uslužbenci v petem in šestem nadstropju zaposljeni in jim sploh ni bilo mogoče pobegniti pred smrtno nevarnostjo YJgenj, ki je baje. nastal v spodnjih prostorih radi neke ražsfrelbe, se je razširjal s tako Čudovito naglico, dn je bila vsaka pot do rešitve zaprta. Neka deklica, ki je bila zaposljena v tretjem nadstropju, se je hotela rešiti lil jfe skočila skozi ifcnO na cesto. Obležala je mrtva tla tlaku. i »aak Fish, izvrtate t j tvrdke. je izjavil, d rt je nastal dgenj v ^otijh nrostjorjli, tfjer se izdeluje pofn.štvo. Neki uslužbetiec je
VrngafmlvOin ViUd lahkomiselnega ravnanja povzročil -ogeaf * tem, da je za sij*oilke povzročil razstrelilo alkohola. Ravnateljstvo tvrdke j<L zd<» ogorčeno radi •mastne 'ixiznrnr hrambe. Izjavil je. da ne bi bilo tudi ene •človeške žrtve, če bi požarna hramba prišla oh pravem času na lice požari a in pričela z rešilnimi deli, Škodo', ki jo jc požar povzročil, cenijo na četrt milijona
—-o---
DELAVSKE POKOJNINE.
Francoska zbornic? je koneč-no sprejela tozadevni predlog.
Pariz, 25 mavca. — ŠenaJL je danes 'sprejel predlog o delavskih ' pokojninah' s jSo proti glasovom. S tem je narejen konec boju, ki se je pletel že o<l leta i<S8j. i;ond za te pokojnine bodo dobili iz slefle<ih virov: Vsak delavec mora prispevati na leto 9 frankov, delavske žene 7 frankov in otro- 1 ci po 4 Iranke- Drugič: Podjetniki plačajo iste svote; tretjič pa podeli 'država vsakoletno podporo temu fondu. Država bode darovala prva leta tiSo.cJoo.ooo frankov; potem pa vsako leto manj. Da postane delavec upravičen do pokojnine, nrora biti 65* let star ali pii lo let delati. Fotem dobi na leto 414 frankov, a delavci np deželi nekoliko manj.
''Modra" nedelja.
^ ________ , L.	..„ i-r-iHrt-- -1
Elkhart, Ind., 28. marca. —.	\
Ker sp tukajsmji mrtodistovski	<
duhovni vedno silili župana, naj	j
izpttljuje^ajcoz^ejer ^ 'JjjP^re"	;
nedeljske postave, je župan	l
učeraj pokazal, kaj se praivi	|
ravnfiti se po teh postavah. Za-	« preti je dal vse gostilne, lefldar-
ne, fjrodajalrfe, hleve, sploh	\
prav vsdko trgovino v mestu.	<
Mleko in led se je ra^vaaalo le	1
v najhujši sili. Tudi kare so	t
vozile, le toliko kot je bila nuj-	1
Generalni štrajk.
DELAVSKI VODJE SO SE ZJEDINILI, DA NE SKLI-ČEJO GENERALNEGA ŠTRAJKA.
Čas ni pripraven za splošen štrajk, kakor se izjavljajo delavski vodje.
NEDELJSKO ZBOROVAN-
je.
Philadelphia, Pa., 26. marca.
— V nedeljo je sklican občni zbor vseh organiziranih delavcev v tem mestu in sicer v glav ni stan Central Labor Union. Pri tem zborovanju se hočejo pogovoriti o koristili prirejenega štrajka iz "friinpatij. * Poleg tega sc bo izdal poziv na vse organizirane delavce, da z denarjem podpirajo štrajkujo-če uslužbence družbe pocestne železnice« (»lede štrajka slednjih je vse po starem. Vse ka-jže, da bo štrajk med družbo in [uslužbenci trajal še recej časa. Ko se je včeraj popoldne neki policijski voz vračal iz severnega dela mesta, kjer je bil nek tumult, se je pod vozom naen-krt razpočil dinamit. Voz je bil popolnoma razdejan, šest policistorv- in voznik pa vržemh na tlak; dobili so nevarne pri škodbe. Prijeli so nekega morn, ki so ga zapazili, da je pčTf lagal dinamitne naboje na progo železnice.'
Slabo v'^iamegje--. je. ker se Vrača mdOgo' delavcev nazaj m» delo. Vsi ti so prej zuštrajkali, in sicer i/.»sočntja do štrajkar-jev «l;užl»e pdtestne železnice-Vsi deThvci v predilnicah so 'že zopet na <lclu. Pri štrajku vztrajajo le unije mizarjev in tesarjev. Mogočnost generalnega štrajka, ki bi se razprostiral po celi Pennsylvaniji, se uiti tie upošteva Strajkarji družbe pocestne železnice bodo kmalu osaniljein; vendar hočejo v svojem boju vztrajati do konca, posebno.' ker se nadejajo obilne denar: e podpore'od strani <lrugih ifnij. katerih člani so se povrnili na delq.
-o——
Prepodeni roparji.
Kalamazoo, Mich, 28. marca -— Včeraj se je tukaj zvedelo, da So roparji nameravali ponesrečili vlak Michigan Central železnice. Na nekem ovinku so prerabljali tračnice in nevarnost ie bila velika, tla skoči vlak s tira. vendar so Še ob pravem času. odkrili nevarnost. Najbrž je bilo to delo ropar-jev, ki so ponesrečeni vlak hoteli pozneje napasti.
I
-o—-
I
Porotniki v Cairo
Cairo, III. 27. marca t Včeraj je bilo tukaj sklicano posebno porotniško zborovanje; da preišče zločine zadnjega u-pora v tem mestu, ko-je množica iz joče liotelavotfvesti ne-' i kega Ikaz^nca) nastal je ho{, 1 pri#katerem je bil neki šerif u- < smrčen in yeč]ujegOVih pomo- 1 fcnikov ranjenui. Porotniki so t že obdolžili 12 ugltdrtih trgoV- < cev v tem mestu, da so ščuvali 1
s.'tj/UJKA* ^
* J	" UUi ttVllrtTC| iJvllO j
Grozen por.
S
V NEW YORKU |0 DOOBI-LI MRTVO T*UPLO PETNAJSTLETNE DEKLICE HUTH
wheeler.
■ • '
Prijeli so nekega Nemca, ki je
osumljen, da je mmesa-ril dekličino truplo.
NA REŠILNI LESTVI,
New York, N. Y. 27 marca.
—	Pred stanovanjerti nekega moža. Alberta Walter, na rešilni lestvi, so dobili danes zjutraj grozno razmesarjeno truplo 15 letne Ruth Wheeler, iki je pred nekaj dnevi izginila iz domače hiše. Policija je prijela Walterja, katerega sumi, da je odpeljal deklico, nakar jo je umoril. Deklica je,bas zvr-Šila šolo in je iskala primerne službe. 'Walter ji je pisal neko razglednico, naj pride k njemu, ker bo on pfefttrbel službo. To razgednico so dobili v dekličini obleki. Walter vise taji. prfznal pa ie, dn je večkrat vabil mlade dtiklice v svO-je stanovanje,	jim bo preskrbe! služba. Deklica Wheeler je morala biti ■davljeita;
■li^H" rMrVf i.t b&i^i £
petrrWejcm, kar kftzeT^ da je ny>rilec pozneje nameraval žrtev zažgati Walter je "prišel šele pred dvema letoma iz Nemčije; v New Yorku }e bil zaposljen v neki trgovini kot klerk. Stariši Walterja, ki stanujejo tudi v New Yorku, so i/javili, da njih ?-in ni imel niu-dar veselja do dela in vedno pohajal /. mladimi deklicam1'
..................o——--- ■
Ponosen oče
Dedham, Mass.. 27. marca.
Včeraj je dobil Mr. John Sears, oziroma štorklja mu je prinesla 34. otroka. Sears je bil dvakrat ožeujen S prvo ženo je imel iS otrok, ,a z drugo, se-tlujno pa 16. Sears je star 53 let in tesar po poklicu. Vseh otrok živi sedaj 17, ki pomagajo očetu pri delu.
—o-
.. Stara mati — 28 let stara.
Richmond, Ind., 27. marca.
—	Da katera žena postane stara mati z 28 leti, je pa več kot preveč. Tn Mrs. Parker v tem mestu je doživela čast. da je postala stara mati natančno z 28 leti. Omožila sc je s 13 leti in njena hčer. ki je sedaj stara 15 let. je dobila včeraj čvrstega fanta Mati od Mrs. Parker je stara 46 let in mati od tt matere ie stara 90 let, tako da Jživi sedaj pet rodov v tej rodbini. Najstarejša Mrs. Parker se imenuje sedaj pra-pra-babi-ca.
-o--
Poraženi fanatiki.
Chicago, 111., 26. marca. — Volivni komisarji so izjavili, da s<f volitve 5 aprila v tem mestu ne bodo vršile, ker so sklenili vodppivci, ki so želeli, da se pri teh volitvah glasuje tudi o upetjavi zloglasne "local option." Fanatiki so nabrali 76.-000 podpisov, da se vrše te volitve, sedaj se je pa izkazalo, da je bilo med njimi 27.000 napačnih imen. To je htrd uda-
M. -o..	U1,!.V
Mestne novice.
.p
VELIKONOČNE PRAZNIKE SMO OBHAJALI V CLEVELANDU PRAV VESELO.
Nenavadno krasno vreme je
prispevalo, da se je vsakdo veselil praznika.
KRATKE NOVICE
Da, obhajali smo lepo Veli-konoč. Sobice je pozlatilo že ob pol šestih zjutraj prebujeno naravo, kakor bi jo hotelo pripraviti na Gospodov prihod, ki je vstal ta dan od smrti. Prebudila sc je narava v žadkem solneu. ITIice so se jele polniti. Vsi hitijo v cerkev, da ta dnu zadoste svojim verskim dolžnostim. Vse je lepo oblečeno, skrbno umito.
Pa kako ne bi bili veseli. Ta dan si kupi vsakdo kaj novega, kaj posebnega kot sicer ne drugače. Ta se postavlja z novim športnim klobukom, drugi z o-btelfo, tretji s čevlji. Defkleta so že nosila slamnike in zay.itW ljivo pogledovale na tovariiuč& ki so imele morda kaj lepšega na glavi kot same. Veseiilo cw je pa vse. K temu je največ
všiittN Mm
lepo Velikcmoč smo imeli. • /večer so priredile Slovenske Bokolice v Knausovi dvorani dve burki, enodejanki. "Dve tasti" in "Čitalnica pri bran-jevki." \r prvi se gre za tašče, ki so res večna nadlega pri hiši. Zet vedno gleda, 'kako bi ■se jih znebil. Konečno pa da nasvet, kdor se hoče tašč znebiti, naj jim poišče moža. Kar se tiče igralcev, radi njih ne moremo pisati ocene to pot. ker igra satna na sebi je sicer zelo šaljiva, toda igralci so bili pod utkom velikonočnih praznikov. rRecimo, da je g. Per-dan jako dobro igral, je znal tud svojo ulogo dobro, iti recimo, da je ga Peterlinova tudi dobro igrala, a o ostiJih rečemo, rečemo ničesar. Druga, igra "Čitalnica pri braujevki", je bila vredna kolegi ti ja prve. Dobro je svojo ulogo /.vršila g-dl^na, Zofija \'iiharjeva kot
branjevka.
Priporočali bi, da se uloge malo bolj naštudirajo, predno se stopi na oder Nadalje smo opazili, da male igre več. ne '"vlečejo" na clcvelandskem o-dru. Občnstvo že zna ceniti vrednost igre. Sicer pa tupa-sem se vseeno prileze kaka burka.
Po veselici se je vrtela živahna zabava, 'ker občinstva je bilo mnogo v dvorani in poleg tega je minil post. mlad' pari so se brez skrbi vrteli,
—Pokojnemu rojaku Frank Jakšiču, ki je umrl zadnji torek, je društvo sv. Barbare št. 6. in dr. Naprej, št. 5 S. N. P. J. priredilo lep pogreb, kakot ga ne vidimo vsak dan. Rojaki, pristopajte k društvom. Marsikateri odlaša toliko časa, da se mu pripeti nesreča, pri društvu ni bil, a pozneje se mora pobirati milodarc za pogreb. Za nekaj centov na mesec, rojak, pa si zavarovan za bolezen, oskrbljen je sprevod, a smrtnina utolaži mnogo gorja sorodnikom, otrokom in drugim.1	(
— Starišem Pckolj je umrl sin Louis; nogo si je zlomil B let stari Mike Reardon na 33. cesti Padel te raz hlev. Grdi-
Ladijska razstrelila
NA ZVEZINI VOJNI KRI-
ŽARKI CHARLESTON JfE NASTALA VELIKA RAZSTREL-BA.
Razpočil se je neki top in ob tej priliki je bilo osem mornarjev ubitih.
ADMIRALSKA LADIJA.
Manila. P I. 28. marca. —
Sem jc prišlo poročilo , da se je na zvez i ni križarki "Charleston" razpočil neki top, ko je bila ladija na visokem morju, kjer so se mornarji učili streljati. Osem mornarjev je bilo ubitih 11a 4icu mesta, Križar-ka Charleston se je vračala iz OlOngapo proti Manili. Podrobnosti o nesreči niso znane.
Križarfca Charleston je admiralska ladija admirala John Hubbard a, M je vrhovni poveljnik azijatskega brodovja. Charleston je močno zavarovana kri žarka, ki nosi 0700 ton ,.in ima na krovu 14 topov.
Y	M o
"BiUionair Special".
Vodstvo Santa Fe železnice bo drugi teden sestavilo poseben velak, ki bo imel inu* "Hillioua-ir Special." Ta vlak ne bo vsta vil nikjer drugje, da sprejmi potnike, kot v Grand Canoyn, šel bo naravnost iz Californi-je v New York, kamor dospe v treh dnevih. Na vlaku bodo bilijonarji. ki se sedaj mude \
Californijj.
... . .. -
Poslanik pregnan.
Berolin, 26. marca. — A me
riški poslanik v Berolinu je ni preži za novo stanovanje Dosedanji gospodar mu je hišo kar pred nosom prodal, da poslanik ni o tem ničesar vedel. Sedaj pa išče po celem mestu novega stanovanja , ker st:tro mora zapustiti 1. julija C t najde primerno hišo, jo bode kupil in ne rabil samo za stanovanje. pač pa tudi za urade poslaništva. V \\ ashingtonu so s tem načrtom zadovoljni. Ameriški poslanik v llerplinu je David Javne Hill
—	"Divji lo\ec." V nedeljo se nam obeta zopet izvanredno lepa igra pod ot ne njen i m naslovom. Priredi je društvo "Tri glav." Divji lovec je našim rojakom v Cleveliindu že znana igra. vendar vsakdo žele, da bi še enkrat videl to predstavo. Dogodki igre se vrše na C»o-renjskern ter se (konica j o s tragičnim koncem junaka igre — Janeza. Rojakom prav posebno priporočamo, da posetijo v kar najbolj obilnem številu igro "Divji Lovec", igra se v nedeljo zvečer v Knausovi 'dvorani; začetek ob osmih zvečer; cene 50, 35 in 25 centov.
—	Iznajdljiv čevljar je naš rojak Špehek. V soboto pred Velikonočjo je postavilv svoje 1 izložbeno okno pravega "Šuštarja", ki je strmečemu občinstvu v oknu kazal, fleako se delajo čevlji. John Špehek se 1 razume na reklamo, ker je iznajdljive glatv*. Upamo, da se mu je tudi trgovina dobro obnesla isti večer.
—	Članom društva "Triglav' i se naznaflja, da se vrši seja c
Draginja 2ivil, |
V SENATSKI ZBORNICI TRDIJO« DA SO LJUD J JE SAMI KRIVI VE-LIKI DRAGINJI. j
Dandanes se zahteva velik« J boljše blago, toda cene so iste kot pred leti.
Lili — b
MESNE CENE.
Washington, 25. marca. «*J|
Pred senatovim odsekom, ki preiskuje vzrdke velike dragt0*i| je, se je danes James Green Clevelanda, ki je tajnik zvezl^ grocerjev , izjavil da je vt^ktfe draginji, vzrok zahtevanje dij, ki dandanes zahtevajo Vflp|| boljše vrste blago kot prej. C* | iavzamemo maslo, jajca in nw«|l so, So cene drugim pridelkom in živilom ravno tako kot so bile prej. Dalje Ijudjjgi dandanes lahko laglje plačuje*- • jo svoje dolgove kot prej. Creei|fl je izjavil, da je pri letnem pro*: J metu	groccrije, (k! pridjH
na i8.o^«lolarjev, zgubil i mo 27. dmarjev Nadalje Green iftiwciinai, da znafca ffrM jcun za družino, ki šteje pet 1 nov 11a mesec $50 (..??). Kfl| neki more plačati $50 name*e«t
so pa plače v zadnjih dese^H letih se tako zvišale, da mtffifl
težko dobit1 pomočnika v gv^H vlak. ki ho imel ime "KiMioiM| svoj denar uložil v kapital trigil sta za živila, ker tako govonOj pi o zvišanili plačah. Mi oitaljH o slednjih ničesar ne vemo,)^
Chicago. III., 25 marca. ||fl Cene vsem vrstam mesa so ejfl danes zopet podražile, Ov&ju meso je postalo na ix/\ centra dražje pri. funtu Tudi za g^M veje meso so postavili pol ceflH ta več kot dosedaj. In to vam kljub vsem preiskavam protfii mesarskemu trust u, kljub sočerim obtožbam.
Uradno poročilo i2 Primere^ Colo.
Denver, Colo., 26. marca. *JH
Komisar za državna dela v C&l loradi je danes jiodal guvcrnewH ju Shafrothu pojasnilo gletln rudniške razstrelbe, ki siii^H pripetila nedavno v Prime<|)jj^| Colo, kjer je bilo ubitih totiliH Slovencev. Izjavil je. da s$j|H tem, pod katerim dela Color** | do Fuel & Iron Co, je uezn|M| sen. Delavci niso nikjer zavH§8| rovani in vsak trenutek jih lah»|p ko obišče najhujša nesreča Gttflj verner bode imenoval posebttiffl komisijo, ki bode preiskala nt§y| dni"ke. Nadalje se je izjavil misar za državna dela. da bili porotniki, ki so ]>reiskaw| vzroke rudniške nesreče poč* J kupljeni od kapitalistov in vtiirM noma člani rudniške družbe^ Kakor znano so porotniki ka^f| pitaliste popolnoma oprostili | vsake krivde.
REKA "MISSOURI. M
Spremenila je treh dneh IwMSj navadni tok.
marca. — Iz mesteca Barii^^ v Nebra ski se poroča, da je ka Missouri., ki teče tam rii$|iM| popolnoma spremenila svo^jdH v^dni tok v zadnjiji treh <tiW
vih. Mestece 50 morali ^pjffl ggj
"AMERIKA"
AiTiCnKI*
K AMERIKO: ......$aoo
^CLEVELAND po pošti..
Bj^Dopisi brez podpisa in oeob-
• Vse pisma, dopisi in denar
6119 St. Clair ave. N. E.
I^Ctevelandska AMERIKA" B$«sued Tuesdays and Fridays
Ki,. — Published bv — I The AMERIKA Publ. Co. (a corporation.) 61:9 St.-Clair ave. N. E.
Read by 15.000 Slovenians ^(Krainers) in the City of Cleveland and elsewhere. ^Advertising rates on request ||fel Cuy. Central 7387-R.
HfiLi "
^♦•Entered as second - class pSiittvr January 3. 1909. at the K|t office at Cleveland, 'Ohio ■ipr-liie Act of Mar. 3. 1879."
B|i> Tut Mar 29. 'to Vol III.
Za Inozemce.
I V New Yorku je imela pre-Mfcljleni teden »voj banket tako-Kna 4,mirovna liga", kjer je ^Bgtftni gost tudi najt pred-Hhfc^k Taft. Kakor vedno, je 1 Bij ob tej priliki bilo mnogo ! ^Kvora, in med drugim se je 1 Eedsednik dotaknil tudi pere« 1 ■§ vprašanja o varstvu sa ■K ljudi, ki so prišli sem v Hgtuijene države, da posta-HKdobri državljani. Kakor
^ravo inozemce, bivajoče v ( HBijenih državah, skoro po-^Hpna prepuščeni sam sebi
^BBifdrlavah govore celo za-Hp\"poor white trash/' k a- , ^HKtničljivo imenujejo bele HKice, in ob pacifični oba-■na Mongolec nobene pra* 1 HK/r.Pred devetnajstimi let- 1 ■K je pričelo Unčanje itall* HhH delavcev v New Orle- j ^^R vsem je se v spominu 1 ■Ko klanje Slovakov, Polja- : ■felHrvatov in Slovencev 1v HSprne County, Pennsylva-^HKvTo dokazuje, da inoze- j Intec v Zjed.
državah ne uživa ^^Hp pravice, da za njega ni
■ft, ki bi ga ščitile pri nje- j ■fill prancah, kakor oblasti ■fe? pravice domačinov ali H^onih. 'ki so naturalizirani ■pvljani. Inozemske vlade t Rlč auprAvljo mnogo, kadar se t Hptožujcjo o krutem pošto- < gStoju napram njih državlja- < Bph; pritožiti' se morejo le I Htf||*ezim oblasti, ker sodišča < HKsamnih držav niso v nobeni H||tci potom diplomacije ž dru-B$iy inozemskimi državami. ' Bafezina vlada pa zopet nc 1110- 1 H* posredovati, ker ona ni ne- ' ^Hnedno odgovorna za krivi-Hjtt se gode v posamnili dr- { Evah unije; tako se zgodi v Hvveč slučajih, da ostane kri-^storjena napram inozein-Hp.. nemasčevana in ne po« ^■aiuu V slučaju linčanja ■Bjanov ie zvezina vlada po ^^Kmein odloku kongresa st-BW|>tpriznala sorodnikom utnor-nekaj odškodnine, toda ■By je skalil prijateljstvo A-Kpke in Italiie, in tedajni ita-■hiski poslanik v Washing-■I, ki je stcril samo svojo ^Hpost je bil odpoklican. In stvari se ponavljajo se ^Hjfip Tudi Taftova uprava ■KMgtafciia dobiti obilno rekla-Bpij od inozemskih vlad, si-Hp>i se Taft ne dotaknil zo-Hp tega perečega vprašanja in , Hiter bas pri banketu mirovne [tUjti^i Fovdarjal je, da (V sluča-&Mtr se sodi inozemec. na; ■ l>odc pristojna državna so-K pač pa samo zvezina. Hm sicer nc *vrjamemo po* i
^^^^B^HlK^	. . - 'M.
jwlnonvv če bodo p-ivioe ino-
Kcmoev po zvezinih nr'nijah bolje čuvane kot po Jtisvnili „ sodnijah. vendar je ta spre-a memba velike važnosti, ker se bodo inozemske vlade laglje pogajale naravnost z zveziri-mi sodišči kakor z državnimi. Vrine se nam pa zopet sum« 0 nia .če pridejo z\ezine aodnije do te pravice, če se ne bo po-
0	tem postopalo z naseljenci po , istem načinu, kakor se sedaj
1	postopa v Hadu Z jed. držav k — 11:1 lillis Islandu. kjer zdi
pes Cerber in brani uliod Do-
-	volj smo že slišali iz Kllis Is-r landa, kako se ravna tam z ljudmi mnogokrat huiše kot v
•	Rusiji s činu i- In pri tem so žrtve popolnoma brez vsake pravice. Če govori nas pred-
-	sodnik o nezadovoljstvu drugih držav, tedaj je naša vlada
1 sama kriva tega nezadovoljstva. ker se postopa prestrogo z novimi naseljenci. Ce v stari domovini proda družina vse svoje imetje in ga spremeni v denar, da lahko potuje v "de-. 'želo Svobode", i. pri prihodu v 1 New Yorku zavrnejo tako ilru« , žino radi najmanjše malenkosti, da mora zopet nazaj, ne pomeni to samo popolnega uničenja družine, pač pa tudi si-. romaštvo za ono državo, od s koder je naseljenec prišel, ker » nazaj pride gotovo z beraško ) palico.
•	Zatorej gledamo z nekako . mešanimi čuti naproti novi odredbi, da bodo zvezina sodtftča
. kompetentna reševati spore i-1 nozemcev v Ameriki. Žalostni vzgledi so zvezina naselms-ka oblast na Ellis Islandu in fiksiranje onih ljudij, ki zahtevajo pri zvezinih sodnijah državljanske pravice.
mmmmmmmmmQmmmmmmm*^
i * Po velikonočnih praznikih
•	bi marsikomu priporočali naj 1 pije "zdravilno Trinerjevo vi-» no, ki podaljša življenje, ker \ nekateri so bas ob velikonoč-
•	nib praznikih šele vstali.
! * Upamo, da ima Mr. Triner v Chicagi dovolj veliko zalogo , za nas Clevelandčane.
*	Graft v Pittsburgh Ti
•	grafterji v Pittsburgu so res
o« 000S	U *A\\2 deaq:>„
; se dali podkupiti, da so šli na 1 roke kapitalistom. V tem po-' slu so newyorski grafterji že " bolj spoznajo. Njih ne moreš " debit i izpod $1000.
I
*	Če računamo po ceni $50. . na glavo, je tcxanski vol več » vreden kot tak mestni svetniki; . to se da razlagati iz tega, ker ■ je večje povpraševanje po Iju-1 tjskili zastopnikih, kakor texan-
skih volih
*	Mažarski poslanci so sao« je ministre s črnilom polili. Radi bi vedeli, če bi se naS "Uncle Joe" Cannon tudi ne dal raje nekoliko politi sčrni-lom, sferno da bi še ostal "speaker?"
*	"Laž"! je zagrmel pretekli teden Tim Sullivan v newyor-fcki zbornici, iko so mu hoteli dokazati, da se je dal za $10.-000 podkupiti. "Laž of course' Kdo naj kaj enacega Sulliva-nu v r jame?"
*	Joe Cannon, ta je tak kot star gardist. Star gardist se ne uda, ne umrje, dokler se ga popolnoma ne pobi je.
*	Do solz nas je giuil dopis iz Indianapolisa v nekem slovenskem listu pretečene dnij. Kako imajo vendar nekateri ljudje lepe darove: Vsakdo nima takega talenta za zagovor kot oni v Indianapolisu.
1
*	Kaj bi še le dejal, če bi prišla poročila iz Milwaukee? Priporočali bi tudi, da oni v Indianapolisu prebere Jurčiče-vo povest "Kloštrski žolnir."
*	Rooseveltu so hoteli poda-t riti letnih $10.000, kateri pred-> log je pa bil odklonjen. Kakor I ie rekla mlekarica v angleški
pesni: "Nobody asked you, Sir — he said"...
*	Jaz vrjamem, da bi mu ra-1 di dali stotisoč pokojnine, samo če bi obljubil, da bo res pokojen.	*
*	Da se naši državiji posta« vodajalci nekoliko poboljšajo in se ne dajo toliko podkupo-
vati. je neCcdo predlagal, naj
jim dovoli višja plača. Neum-inostl
I Toliko ljudstvo svojim zastopnikom niti plačati ne more
kolikor si ti zastopniki nagref-tajo na leto,
*	In tako ostane še vedno
pri besedah nekega časnikarja: "Kar se tem ljudem manj plača na leto, je prihranek — ker kradejo vseeno.
*	Presneto jih mora peči vest v Chicagi, ko prihajajo s tako dolgimi "zagovori" na dan. Kdor se zagovarja, čuti 'krivdo.
*	Sicer pa kdo ie začel? Kaj se vi brigate za te stvari * Vi ste "napredni," kričite anarhistom a la Ferrer "živijo". Hic Rhodus. hic salta!
*	V kratkem: Vi ste pričeli lagati: t. Da Rev, Laurie ni odposlal denarja, dasi ste videli imena naročnikov tiskana v
koledarju. 2 Vi ste vedeli, da
* «
ima Rev. Laurie pismeno potrdilo od d. sv. M, za odposlani denar. 3. Prišli ste v sumljivo zvezo z "original" naslovom. Pa vendar ne iz župtiiš-vhi^ 4. Ker vi vedno lažete, se vam nikdar ne vrjame 5 Pisali ste že toliko hžij in nesramnosti, da <\c dvakrat jedli ričet po luknjah. 6. Vi niste sodniki za prav nobeno stvar, ker v nemorali ste vi začetniki in podleži najnižje vrste Capitol
o
Ktnec sveta.
Zanimalo bo naše bravce, če priobčimo sledeče vrstice dr. Simon Gubica, ki jih je svoje dnij priobčil v I)oni in Svetu.
Kakor nam pravi zgodovina, so ljudje že večkrat pričakovali konec sveta. Pač pa so malokdaj vpraševali, na kateri podlagi stoji ta misel. Ljudem ni mnogo do tega, kaj se godi na nebu; to skrb prepuščajo zvezdoslovcem —■ a vprašanje o obstanku in pogiuu zemlje, to gre tudi najbolj priprostim ljudem k srcu. Oroza jih ob haja tudi sedaj, če kdo le zine, bodisi zvedeni učenjak,, bodisi pulili slepar, da se bodeta morda to leto v jeseni zadela zemlja in-repata zvezda ali komet. Zvezdoslovcem pa ne dela nobenih skrbij, da »e srečata in morda zadeneta zvezda in zem* Ija. Saj so pri svojem proučevanju bolj doma pri zvezdah, na nebu, kakor na domačem n-etu! Ker se vecJk'rat govori o koncu sveta, da bode zemlja in komet skupaj trčila, naj spre govorimo nekoliko o tem.
Navajeni smo, da gledamo zvezdnato nebo — tu ne govorimo o podnebnih dogodkih, o vedrem in viharnem nebu — z mirnim očesom. Zvezdnato nebo nam je podolja trdosti, podoba sladkega miru. Zato spreleti človeka tembolj strah, kadar se nenadoniU, čeprav malo. izpremeni navadno mirni obraz neba.
Leta 1572 je zapazil zvezdo-slovec Tvho de Brache v ozvezdju Kasijopeje novo zvezdo, svetlejšo kakor vse druge. Svetila je samo 17 mesecev, v katerih je polagoma pojemala, a naposled čisto zginila. Novo zvezdo so opazovali tudi leta 18^2. Na zvezdarnici v Postdamu so odkrili znamenitost, da 111 zasvetila jedna zvezda, temveč dve skupaj. Zvezde 'kažete svetle in temne proge. ki prihajajo od njunih gorečih plinov. Večinoma so to vodenčeve proge." To opazovanje in merjenje je pokazalo, 1 da zvezde letite narazen s strašansko hitrostjo — 1500 milj na uro. Ta dva svetova, ki poprej nista imela toliko svetlobe, da bi se bila odkrila na-Sim očem, sta torej prišla tako blizu drug mimo drugega, da se jima je vnelo ozračje.
Taki pojavi pričajo, da po medsvetovnem prostoru ni samo dosti nevidnih ali temnih svetov, ampak da se svetovi včasih na svojih potih tudi sre-fcajo ali v celo zadenejo drug ob druzega in sicer s tako silo, da se vnamejo in svetijo kakor goreča solnca, dokler ni konec njih požaru. Vsakbmur so
ki sli kikor i i m r«*rt' ie dru-
gtf e; meteori. Da niso posebno nevarni, kaže to, da vsakih
sto let ne ubijejo več kakor e-nega človeka. Pač pa napravijo 'Včasih dosti strahu. N«*r kaj tacega se ie zgodilo v Ca-
liforniji.
Neki mož se je peljal na sprehod. Na poti pa prileti ob najlepiem dnevu zvezda iz
neba. Z bliščečo svitlobo obdana je zažvižgala in zapiska-la v njegovem obližju in treščila šiloma streli enako — kafktor bi hotela pogasiti svoj ogenj in ohladiti se — s strašanskim ropotom v bližnje morje. S ta-so valovi brizgnili visoko penasti valovi brizgnili visoko v zrak. Izprehajalec se je pre-srašil, konji so se splašili in vprega se je prevrgla v prahu, kakor bi jp strela zadela. Ko so priskočili ljudje, ki so zagledali žarečo svetlobo in culi tresk po jmorju in hrup po cesti, bilo je že vse pri kraju-
Ako vprašamo strokovnjaka, kaj je in odkod je prišel utrinek, odgovori: Lepi. svetli u-trinek, ki je s svojim padom z neba in z nesrečo, ki jo je storil, vzbudil pozornost, da je doživel svoje dnij silno nezgodo kos razbitega sveta je, kos ki leta odbit od svoje celote, osamljen je po vesoljnem prostoru, d./Mer ^a stvarnik ne pokliče k zgradbi novega sveta.
(Dalje prihodnjič.)
—	Kadar% kupujete čevlje, premislite malo prej. kje hočete fkiupiti in kje dobiti vrednost vašega detiarja. Najprvo si oglejte na 61*20 St. Clair
—• In kaj še ne veš, da obuvalo, ki ga kupiš pri Butalu, je
najboljše ?
—	Prodaja samo dobre čevlje. Cene zmerne in nizke. Fr. Butala, 6220 St. Clair.
—	Kdor si hoče prihraniti pet centov in dve uri samude, naj pride v naš urad plačati račun sa plin. Mi smo agentje za piinovo družbo.
—	Slavnim društvom vseli Jednot se priporočamo v na« ročila rasnih tiskovin. Na razpolago imamo sahvale Številnih društev za krasno izvršitev tiskovin. Naš urad ima samo unijske delavce. Delo jako fino. trpežno, cene nizke, kakor nikjer drugje.
—	Cenjeni društveni tajniki pe Ameriki! Ce mogoče naročate društvena pravila, vprašajte našo tiskarno sa ceno. Videli bodete, da je pri nas najlepše
delo za najmanjši denar.
«
POZOR ROJAKI'
OPo dolgem času se mi je posrečilo iz« najti pravo in najboljše sredstvo za rast las. proti izpadanju las in odstijanitev luskin na glavi, t. j. Alpen tinktura in pomada, od katere resnično moškim in ženskim zrastejo lepi lasje ; ravno tako moškemu zrastejo lepi brki in brada. Revmatizem V rokah in nogah se popolnoma odstra« ni, ravno tako kurja očesa, o-zebline, bradavice in potne noge to zdravilo hitro odstrani.
Vprašajte pri J. WAHCIC, 109a E. 64th St.
Cleveland* O.
Pozor!
Na prodaj je čevljarska prodajalna prvega razreda. Jako nizka cena za prodajalno. Posebno ugodno za onega, ki začne s trgovino. Vredno med brati denarja. Ne zamudite te prilike, ki vam lahfoo poboljša celo življenje. Oglasite se v našem uredništvu,.ki blagohotno poda natančnejša pojasnila. Prodajalna je v sredini slovenske naselbino'.	27
— i Aha! Šele sedaj sem zvedel, da prodaja F. Butala najboljše čevlje. 6220 St. Clair.
iil'ltl L'tJ.,tV	5L 'V f?*r-i*-, ,y ' .
poskusite trgovino pri Fr^ Butalu, 6220 St. Clair.
1 1 11 '■
Malijglasi.
Dober krojaški pomočnik dobi takoj stalno delo. Plača
po dogovoru. Kogar veseli, naj se takoj zglasi pri Gregorju Kos, krojač. 131 N. Howard Str. Akron, O.
(25.
Priporoča se kot mizar, po-pravljaaec in za kontraktna. dela Josip Uhan, 5718 Elsl-nor St. Collinwood, O.
(25
Na prodaj je hiša na 1369 —
H. 39. St. (Clifton). Hiša pripravna za 5 družin. V sre« dini slovenske naselbine. Proda se radi odhoda lastnika v staro domovino. Cena se izve pri lastniku na 1371 K. 39 St.	(25
Potrebuje se krojaški pomočnik. Stalno delo za poštenega in i^irjenega moža. ! Plača po dogovoru. George Perušek, krojač, 3540 F.. 81. St. Newburgh: vzemi Union karo.	(25
__I
Pozor rojaki!
Vsem rojakom Slovencem in ] bratom Hrvatom naznanjam, ] da odprem 2. aprila povsem na novo urejeno grocerijsko prodajalno na 4110 St. Clair ave. 1 Rojakom zagotavljam, da bodo prej kot slej popolnoma zadovoljni z mojo postrežbo. Vsa naročila se dovažajo na dom. V obilen obisk se priporoča
Frank Močilnikar, 4tlo St. Clair ave, Cleveland.
Vesele praznike! % 1 (25 '
r	1
— Ako si zadovoljen, povej drugim; če pa nisi povej meni. F Butala, trgovina čevljev, 6:?ao St. Clair ave.
" '■ 1 111 —.
BW)R.PICHTEE$ffl
f PAIINKj
EXPELLER1
I Pri cviiijcaju. odrti-j n&h, t*ploli preospor-I nje niu ruiik', pri rev« matizmn, nevralgiji i a enakih teikočab po-^Hl^^^^l mag a enkratno vdrg-ne«je t	H
PAIN	I
EXPEUER f . /
I Dobi m r vseh J Uj| | UM
I lekivnuh poKS« « Jn J VZM l lo 80c	tr^m J ril
i P. A4. Wcnur 7 iMš r jtj n
L i » i
B JI S JV«rf St. V	jfc Jtt
Or Mrw York. V^P^hH
r\ T I'ulte na	'vu^VV varat veno anamko a
"" aldrum.	^^^^^^^^^^
llIlllutnunHtiuin.
Tel. Cuy. Central 4254 R
J. H. Miller & Co.
CHAM hi THAI
Agenti u razprodajo na dabalo naj boljftaga žganja In vina. 2W6 KA8T 53. «TltKKT.
trt: t t t f 1 t t 1 1 111111111111
I VPRAŠUJTE SAMO | ! PO TEH ZNAMKAH, I
i <
ki jih Ima
PRI VI DUNAJSKI KRUH
Svei svak da pri veeh jrocwJIh.
šmšm^MMMmmmntmH*
sFmaBcrnik
NajboljSa slov. GOSTILNA
v Clevalandu, O.
3829 St. Clairav.
Slavno-	zadovoljstvom I Nat'I Bank, Cle-
„ .	.. References First
znana Naša garancija vc,and Con;mcr.
Euclid vina. ali pa denar nazaj cial Agencies.
GRENKO VINO C a Iona $1.25 in $1.50 — Zaboj 12 — 63 .. $5.00 in $6.00
BELO VINO (SUHO.)
$17.50 — $20.00 — $22.50 in $30.00 sod.
RDEČE VINO.
$13. — $15.00 — $17.00 — $20.00 in $25.00 sod.
Rdeč vinski jesih ................ $10.00
Bel vinski jesih ................ $.9.00 sod n.
Vračunjena posoda pri naročilih za sodčke. Sodčki obsegajo 40 do 50 galonov vsak. POSEBNOST: — Prodajamo tudi manj kot cele sodčke, a računamo za posode in sicer:
25 in 30 galonov pol sodčki ..............$1.25 vsak
10 galonov kegs........................ $1.00 vsak
6 galonov kegs ...................... . $ 75 vsak
VSe gorenje cene so F. O. B. Cleveland. POGOJI: — Samo gotov denar. — P. O. ali ekspresna denarna nakaznica z naroČilom.
The Schuster Company
Euclid vinogradi, vinarna in diatilarna. CLEVELAND, OHIO.
JOHN qornik,	|
. Se priporoča rojallcom za rvakup moških oblek in pe- | rila. Izdeluje fine moške obleke po primernih cenah. Priporoča se društvom v izdelavo društvenih oblek. SVOJ K SVOJIM!
WWW^ wwmw w w w^ w www-vwww vvvww w v m w VVTVw vvv« vwvv vvvvwvv VVVVVVV*
-sdOTJSLSZo^a:-
priporočam svoj fino urejeni aaloon na 6131 St. Clairave., N. K, kjer je vsakdo postreien v svojo največjo zadovoljnott
Mrzlo, sveže pivo in fine smodke ter iganje vedno na raapo-lago gostov. Nadalje se priporočam društvom v oddajo vtttfat in male Knausove dvorane, ld so najboljše, kar jih je slovenskih dvoran v Clevelandu. Velika dvorana je pripravna sa ign^ seje in zborovanja. Dvorana je na novo opremljena in sado* stuje vsem potrebam. Rojakom se priporoča v obilen poset svojih prostorov
Mike Settiikar,
6131 St. Clair ave.	CLEVELAND, O. v
I	i nntiM prodajalna Zganja in
I	A. vUllll f VINA NA DEBBLO.
S	Tel. Cent. 6619 R. 5819 St. Clair ave Bell East 453J
i 1	Josip Meden, agent, stanuje 1063 E. 61 st. Street.
; i Tropinievec.......... $2.50. 3.00,4.00 galona.
; j Brinovec .......... $2.50, $3.00, $4.00 galona
j i iganje...............$2.00 do $4.00 galona, 1
j I Slivovka ............S3.00 do $5.00 galona,
'j [ Rum ................$2.40 do $4.00 galona
j I	Concord vino po...............8o# galona.
i I	Catawba vino po..............$1.00 galona
! •	t&T Posebne cene če se kupi v sodih
! *	Poskusite enkrat pri meni in zadovoljni bodete.
i
I DRUŠTVA POZOR!
; štiri velike dvorane v najem za ples in društvene ; seje ter pordke. Posebno nizke cene za leto 1910. Za i j društvene seje: Mala dvorana $10-000 na leto Velika i , rlvorana $12.00 na leto.
; Dvorane so jako fino opremljene ter kurjene s parno J ; kurjavo. Velika plesna dvorana z najboljšim oddrom v j i tej okolici. Zraven pa še velika dvorana sa poroke , in podobne prilike.
Narodni dom "Ljubljana"
JOHN GRDINA, lastnik. 6021 — 25 St. Clair ave. N. E.	i
^mJL £3. JEL- Bclxellezitxa^rez
^ff	LEKARNAR.
3361 St. Clair ave. N. E. Govorimo slovensko Prsni Balzam, ozdravi prehlad in kašelj 35^ Magični Anodyn linament. Najboljši za bolečine asi Schellentrage's Carbolic Ointment, zdravi praske, kožne bolezni 25^.
Geo. A. Lorentz j
6703 BONNA AVE. N. E.
• I
PLUMBEB
I
Polaganj* cevi aa vodo in pUn, kopeli itd. Se priporoča
rojakom.	CentW73«. j
________________I
(Poslovenil Podravski.)
wLJ (Konec.)
Tudi Ani se je kmalu gSvračalo zdravje; že se je Bnogla sprehajati po sobi ter 1 Eftaj pa zdaj v žet i kaj malega Eroke. Nenkoje plačilom, ki Kp, je prejel prvi mesec, lahko ^Mnašil dokaj vrzeli; hiša je Bjia preskrbljena z najpotrebnejšimi rečmi in vsakega ve£e-ij, kadar ni bil službi, ga je Mikala doma skromna večerja; K enim delom svoje plače je v »naslednjih mescih poravnal tu-pdi svoj dolg pri Filipu. Tej fcazumni razdelitvi mesečne pla-tj« se je imel Ncnko zahvaliti, r da se jim je jelo goditi sčasoma
Nenko se je polagoma nava* Ril čtmdalje bolj svoje službe, iki je postala zanj nekaka svet-fea doba v njegovi tcrni in ze-g|o težavni eksistenci. To njegovo vnemo je krepčala se oko-| litina, da je njegov neposredni nji predpostavljenec, pristav, feki je bil zelo strog, toda ob-I-enem pameten človek, <kiaj pri-
®tno ravnal ž njim. t Naslednji mesec se je Nen-i?lco počutil še bolje. Njegovi pprojšnji presodki glede policij-JVake službe so popolnoma gib-pnili'. Nenko je spoznal, da os-f tane na tem poprišču se drugo Meto in naumil je držati se kre-Piko službe... Toda v polovici [ drugega meseca se je raztrgal 1 oblak nad Nenkovim obzor-||jem; naznačili so mu drugega »[pristava. Bil pa je kaj surov. Rfevojeglaven in poreden urad-Kfirk, ki ni bil sposoben biti naslednik svojemu predniku, ki | ni podedoval njegove pravic-jfcnosti toliko, da bi znal oceniti Motnosti svojih podložnikov jih napolniti z vdanostjo Wao sebe; pač pa jih je znal na-I vdati zgolj s strahom. Toda jlpodložniki so opazili, d* je on Kghočnejši, nego je bil njihov B^rvi pristav, ker je doprinašal Prazne svojeglavosti, ne. boječ Bse radi njih odgovornosti"; bilo Rje gotovo, da mu je bil hrbet I <ldbro zavarovan. Nenko je Rceto pot rojit svojo eneržijo in llvncmo, samo, da mu ne bi dal [ najmanjšega povoda k neza-Ij dovolj nost i. Potrpežljivo je ■ prenašal vse surovosti in kri-I -rice, ki mu jih je povzroča! I ai/jjegov novi predpostavljenec. B|p|sih je res zavrelo v njeni, Kla kmalu se je zopet pomi-■tn! Strašila ga je prikazen H|tfejšnje ren^čine in- iz tega Efczloga je * lahko prenašal se-Knje nezgode. Kako ničem-pit so bile te v primeri s poprejšnjimi ) Pa, tudi te so se Rn»u zgubile iz spomina brž ko E|e je znašel doma v krogu fsvoje rodbine, čije živitelj je Ij bil sedaj. Domov je mu je bi-Bj]<j> nagrada za mračen in mr-rflfeel policijski kom i sari j at. In gllitio .da — skoraj srečno mu Rje teklo naprej njegovo živ-
IflKft-etji mesec, "kar je bil v Klbi. je bil mesec avgust le-K 1886, ki pa je prinesel zna-Ke zgodovinske nemire, ki so Ee močno odbijali tudi v Nen-fkovi usodi. Policija je kar tvskipela v svoji mrzliški, stra-Etni delavnosti. Kakor vse je-»|če in zakotni prostori, so se Rudi prostori, v katerih je imel Spraviti Nenko, napolnili s pre Htopniki. Nenko je razvijal Kri tem največjo vnemo. Bil E povsod. Kot preprost člo-Kk z močno omejeno držav« ■jansko izobrazbo, je on kaj Ejasno razum i 1 pomen dogod-Rov, ki so tudi dokaj pomogli E njegovemu zastoju v službi. Efobcna druga nravna spodbu-Ek ,niti politična strast, ga nis-E vodili pri tem. "Politika je R|vse ljudi in nam drobnim ■rvičknm je treba samo uboga-l*o, kar ivelikaši zapovedo in Braniti si ta košček kruha, ki
I nam daje krajina," tako je Edroval Nenko. V teku ene-K; tedna se je slično streli za-Haval v vse one, katere Nso Pfu naročili da mora zapreti-
siljen odpeljati v ječo celo brata Filipa, ki mu je pomagal gmotno v hudih časih. Ko se je bil zvečer zmenil o tem svoji ženi, se je ta zelo razsrdila, toda kmalu se je prepričala tudi ona, da ni mogel postopati drugače, ko pa je prišlo tak-Sno povelje: Sploh pa je bil v tem burnem času Nenko le malo doma in če je dospel toliko, da je hlastno kaj povžil, fee je hitel znovič na svojo slu-fcbo v komisarijat, kjer ga je fcakalo dokaj dela in kjer je tudi prenočeval.
Nekoč zvečer, ko so domači pospremili Nenka od večerje ter se hoteli ravnokar vleči, je nekdo potrkal na duri. Po trkanju je žena spoznala, da se je mož vrnil — toda čemu ? si je mislila.
"Dela, pojdi ter odpri očetu."
Nenko je kmalu prišel v veto, Ana mu je šla naproti, toda on, ne rekši niti besedice, je stopil v sobo. Pri luči sve-tiljke je žena videla, da mu je raz lica zrla nekaka skrb. Vs* vznemirjena ga je vprašala, kaj se mu je pripetilo.
On, odoživši orožniškp,,kučmo na kovček, si je obrisal o-bilni znoj raz čelo ter mračno in globoko vzdihnil.
"Hitel si nazaj in si se raz-gel. Kaj je takega?" je ponovila žena vprašanje.
'Slabo je, Ana, ne povprašuj me." ji je zajecljal zamolklo.
Ani strepeta srce pri teli groznih besedah in solze se ii na-krat zalesketajo v očeh.
"Kaj ti je, ali so te odstavili od službe?" ga jame povpraševati s stisnenim glasom.
Nenko se prestraši* videč, kako je obledela Ana in se je-la tresti, tprej jo je hitel pomiriti.
"Ne, to ne, Ana, le poslušaj....."
"No, in kaj je torej? Čemu si prišel?..."
Po teh besedah je vprla svoj bolestni, plamteč pogled v njegovo oko.
"Ne, pravim ti, Ana, poslu* saj..je jecljal. • "Nenko, za Boga, povej, kaj je prav za prav?"
Na te besede Nenko žale-zljivo in globoko vzdihne.
"Nu, čuj torej kaj je prav za prav," ji začne praviti, zravna vši se po koncu in zroč ženi naravnost v lice. "Pristav me je nocoj poklical k sebi v pisarno. Našel sem ga razjarjenega, pijanega, prekletega kakor zmerom. Pa mi je dejal: Nerfk«o, koliko ljudi si že vtaknil ondi v ono sobo poleg svojega stanovanja?
"Ednaist jih ie tam, gospod pristav."
"Ali je tam tudi Stojan Kuncev?"
"Tudi ta je ondi," mu odvrnem.
"Nu," mi reče. "odpelji ostale odtod na drugo mesto, samo Kunčev naj ostane v sobi."
"Dobro, gospod, saj so me že itak prosili, naj jih premestim, ker se hočejo že zadušiti..." —
"Dosti mi nc pripoveduj o tem! Tega edinega Ktinčeva mi pustiš v sobi in zvežitt mu roke."
" Kakor zapoveste, gospod pristav," mu odvrnem. —
"Čuj še,"'— uadaljuje — ali vidiš ondi1 one šibe?" — Pogledal sem v kot, toda ondi niso bile šibe. marveč kol.... In jel sem si domišljevati, kam to meri. — "Vzemi," mi reče, "to-le šibo, ti imaš zdrave roke in tolči, tolči, tolči, dokler še ena kost ostane zdrava v njem. Ali čuješ. .." Meni so lasje je-li vstajati po koncu na glav! pri teh 'besedah. — "Gospod pristav", mu odvrnem, odpustite, jaz ne morem učiniti ničesar takšnega. Bil sem človek, trgovec."- "Kafcišen zlod si bil poprej, tega jaz ne ^rem; sedaj pa služiš domovini in za domovino ni le zgolj treba to storiti, marveč je treba dati za-njo celo življenje. Ali čuješ. za rešitev domovine je treba dati celo življenje 1 In ako se obotavljaš, pa odloži obleko in sabljo Icar v, tem trenutku "
ti slično divji zverini. Jaz sem
ko na nedolžnega človeka, naj
obložim s tem grehom svojo dušo? Hotel sem to reči pr-stavu, toda ta je postal besen.. In pomislil sem na-te in na otroke, da bomo zopet brez kruha, ko me zapode. Ko sem se tega spomnil, se mi je kar zavrtelo pred očmi. Mislil sem in mislil, potem sem dejal, naj sc zgodi kar hoče in...
Nenko se zgane in ne dogovori. Na to pogleda ženo.
"Kaj mi je bilo storiti?" vpra ša plaho.
"Imel bi prositi, da te pus* te iz službe l" zakriči Ana z iskrečimi se očrni.
"Žena, tako sem tudi učinil in nikogar nisem tepel... In znovič bomo gladovali," reče Nenko z zamolklim glasom. "Tako? Nu, dobro; jaz se popravljam, pa hočem delati. Bog nas ne bo zapustil," zakliče Ana v otročjim vese Ijem. Toda v tem hipu, ko od-ulc Nenko po s-vojo prtljago v komisarijat, io neka i nemilo stisne za vrat in .»na, zgruJi-ii se na tla, zail;-; >al*or l>i bi !a blazna, glad. »intka, nezgode i.» sc in t le pri:ct. jutcršrii <lan.
VI.
Drugi dan se je cul na ko-misarijatu naslednji razgovor: "Oh, kako je vendar bedast! se je čudil eden, da se oilreče kruha Kuncu na ljubo. Nu, ali je ta morda s tem komu koristil? Knučev je bil vendarle tepen "
"Pa se kako tepen? Peklo ga bo to. dokler bo živ." doda drugi skromno.
vResnica, zelo plah je postal ta. »a čudafk, \Tenko."
"Mar mu bodo Kunčevi dajali odslej plačilo na mescc?"
"Toda mi smo prali po njem, kolikor se nam je ljubilo. Jaz sem si kar roko izpahnil. za-mahnivši z desnico po zraku.
"Nu, in koliko ste mu jih dali, ali ste stel?"
"fitel sem palice nekaj časa, potem pa sem to opustil "
"Jaz pa sem jih štel," se o-galsi mlad orožnik, kateremu so koma j jele bost i brke na dan pod nosom.
"Koliko jih je dobil? Petin dvajset ?"
Mla«d orožnik pogleda na o-krog in reče :
"Si še daleč proč, Kristjan. Kolikokrat zagromi top v Carigradu, kadar se prične bajram : ti si bil tam ?" "Sto in enkrat." "Da."
In orožnik z zmagoslavnim pogledom premeri tovariše. "A vedno po goleni životu?" "Da."
"Nu, ali ste boben napravili iz njega?" se nasmeji nekdo veselo in glasno,
"Pa je tudi tulil kakor turška tromba." "A čemu so ga tepli ?" "Zlodju samemu je to znano. Hajkov in pristav sta si včeraj nekaj pošepetala in potem... Kar mično je 1>ilo videti, kako so padali od njega ko* sovi mesa, 'kbt nekaka rdeča
prga."
In vsi so se nesmejali. Po teh mičnih podrobnostih so prešli na Nenka, ob si pa j oč ga z zasmehovanjem in grajo radi njegove bojazljivosti, ki jo je pokazal oni večer. Bilo pa se je tudi res komu smejati; ti ljudje nikakor niso mogli razumeti in pojmiti, kako se je Nenko radi take nečitnne, malenkostne stvarce mogel odpovedati službi. O kruta doba! O kruti rod1 Junaštvo minulosti ni znano tvoji duši. Krutost je -temeljit živel naše bolgar^kte prl-rode; ona je prešinila naše telo in kri s prvim dihom življenja in jo zastrupila z mlekom naših mater ki so bile sužnje. Ne govorite mi o izjemnem stanju, ne opravičujte se s političnimi burjami, ki so razgrajale pri nas, to grozno prikazen v našem značaju. Nobena zgodovina kake evropej-ske vstaje v XIX. stoletju ni naznačena s takšnimi okrutni* mi zverinstvami in odurnimi
IC s
padlo je na tisočega v, borili so se prestoli iti kraljestva, toda ti dogodki so bili samo strašni, ne pa tako gnusno okrut- ' ni. Ako ubiješ oboroženega r in nevarnega sovražnika, se to r še da odpustiti, ker se smatra i to za prirojen okruten zakon < samobrambe, dasiravno smatra r grof Tolstoj celo za zločin, za r več. ki se ne ujema z visokim idealom krščanstva. Toda, da bi kdo mučil, ali dal mučiti zvezano žrtev, "ki je brez moči, tako brez vsake koristi in brez potrebe, katere še pogostoma ne pozna, to je kanibalsko barbarstvo, 'ki se da poj a mit i le z najnižjo kulturo. Ker pa smo Evropejci napredni narod, kako si naj drugače pojasnimo • to grozno prikazen, kakor s tem. da rečemo, da nam je pri-prirojena, da je zrastla z našo dušo. zrastla že od mladih nog -ta okrustost in neusmiljenost do bližnjega. Pred nedavnim 1 smo videli. Jcako so obešali lju- ' di v našem mestu. Ali pa veste, kdo je opravljal to grozno in odurno delo? Nekoliko stražnikov, ki so prostovoljno prevzeli to ulogo rabelja. Nekateri izmed njih so gotovo o-feenjeni ljudje, ki imajo rodbino. ki bodo zvečer brez obotavljanja objemali svoje tiedol-tene otroke s temi rokami, s katerimi so obsojenca v njegovi sramotni opravi devali na vrv. V Franciji, kjer je tudi vpeljana smrtna kazen, bi imela vlada dokaj opravka , predno bi našla zii visoko nagrado človeka, ki bi hotel prevzeti na-se za drag denar ulogo erarnega rabelja. Ta okrutnost srca ni le zgolj 1«\st ljudi nižjih slojev, ljudi deklasovanih; ona je prirojena tudi izobražencem, ki so se likali celo na vseučilišču. \Te smem naštevati vzgledov, zakaj sramota mi zaliva celo. "Zapodi pri rod o skozi duri, a ona se ti vrne skozi okno," tako pravi pregovor. Tako je tudj pri nas. Knjige, znanje, idealogija zamorejo le za nekaj časa zazibati v spanec naše razbrzdane nagone, ne morejo pa jih zapoditi iz nje. Takšni preporodi se jajo tako lahko, zakaj celo po-kolenje mora delovati v to svrho; tla, potreben je orjaški napor, da se-ztnelra nravnost v tem narodu, da se ona poprime onega, ki nosi sabljo in onega, ki nosi knjigo, da vsi spoznajo, da poprej, nego so postali Bolgarji in tigri, bili so ljudje. Želel bi si. da bi se v naših šolah poleg drugih predmetov vpeljal tudi nov predmet: "ljubezen do človeštva." Naj ta velika humanitetnavideja prodere kak >1 v koče, tako tudi v palače in v cerkev. Namesto besed. "Edinost daje
Društveni oglasi.
- « »
Društvo sv. Frančiška, it.
66, K. S. K. Jednote ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v John Percovi dvorani, 2525 E- 79 St. Druš-tvenik postane lahko vsa'k, ki je poštenega obnašanja, ne manj kot 18 let in ne več kot 45 star. 11a duhu in telesu zdrav ter mora biti en mesec pred sprejemom od kakega društvenika (vpisan. Vpisnina zitaša 25 centov, vstopnina po starosti. Bolniška podpora se deli v preteku petih mesecev po vzprejemu. Kdor želi ta* ko j podporo, mora plačati zn 5 mesecev nazaj in je takoj drugi dan deležen bolniške podpore. Joe Perko, I. tajnik 6914 Grand ave. 4febio.
Društvo sv. Janeza Krstnika
ima svojo redno sejo, vsako tretjo nedeljo v mesecu v prostorih 6021 St. Clair ave. N. E. Predsednik John Avsec, 3946 St. Clair ave. gl. tajnik Anton Oš tir, 6131 St. Clair; Anton O-cepek, zastopnik, 1065 East 61 cesta. — Rojaki se vabijo k o-bilnem pristopu.
K. K. podporno društvo Pr. Src« Jezusovega ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Knausovi dvorani. Uradniki za
moč!" ki je visokopolitičmo geslo, naj se nafcijejo nad durmi Narodnega Sobranja krat-ce besede Jezusa Kristusa: "Ljubi svojega bližnjega!" K nam so dospela preko morja razna nova, napredna gesla; imamo partizane, socijaliste, demokrate, imamo stranko narodno in ultranarodno. Toda nikogar ni, ki bi osnoval stran-co milosrčnosti....
' (Konec.)
—	Ako hočeš kupiti dobre ceivlje, prepričaj se pri Buta* a-la-la.
—	Mi prodajamo čevlje, sa* mo čevlje in ničesar druzega. F. Butala, 6220 St. Clair.
—	Blago bolše, cene nižje kot drugje. Trgovina s čevlji Kr, Butala, 6220 St. Clair.
Za tuje oglase ni odgovorno ne uredništvo in ne upravništvo
Forest King moke spIoSel kupone ?
Hrftnite jih. Vredni ao HHHHHHHMj l denarja. Pišite po naš katalog, kjer je opisanih čez 1 3500 daril. Pomnite da,
ne stane več kot druge moke.
•	1
The Weideman Floor Co.
W. 53rd St & Big 4 t R.
i	AKO post««* denarje v staro domovino,
I	^ - obrni se na zuneoljlvo tvrdko, kalem ti Utira in polteno postreže
I	Frank Sakstr Co.
;	«104 St. Clair Ave, CLEVELAND, OHIO
j	AKO ^rrr parobrodni listek *
j	Frank Sakser Co*
j	6104 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO
a xjt	želiš svojega sorodnik«,ženo ali kakega dragega is starega
j	AIaU kraja vaeeti t to deželo, kupi
j	parobrodni In železniški listek ph
j	Frank Sakser Co.
j	6104 SI« CUIr Ave. CLEVELAND, OHIO
j	A T7* želiš svoje trdo prlslnžene novce nlgarno in obre-
>	A IV U Mtonomiio naložiti v kako tircmilnleo ■
i	- dot>rimi obreutmK od dne vloge da dne
j	dvlgn, obrni ne on
]	Frank Sakser Co.
j	6104 St. CUIr Ave. CLEVELAND, OHIO
a Tf r\ pa poHlnsaft l|u<tl, ki drugače svetujejo In naleti! slabo*
1	APkVJ ( . ni krivda
|	Frank Sakser Co.
I. tajnik: Stef Hrodnik, 1098 R 64 St.; II, tajnik: M. Oblak: blagajnik: John Levstek; odbornika: John Pekolj, Anton
Zupančič in John Golob; zastopnik: Josip Božič 5107 Scot ave. Collinvvood, O.; vratar F. Trelogar. Društveni zdravnik J. F. Schmotdk. 5132 Superior Njegove uradne ure: 7—8 zv.
Društva "Slovenija" ima avo-je redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu oh dveh popoldne, v prostorih na 3048 St. Clair Ave. N. E. — Kdor želi pristopiti, mora biti vpisan mesec dni popreje po društvenemu bratu. — Predsednik John Gorjivp; tajnik Frank Cerne 1308 East 55II1 St.; blagajnik Frank Spe« ko, 3504 St. Clair Ave. N. E.; društveni zdravnik Dr. J. M. Seliškar: Urad 6127 S|,t. Clair ave. N. E.	,
Slovenska Narodna Čitalnica. Prostori na 1113 Norwood Rd. vogal Glass ave. Precis. Jos. Žele. glavni tajnik Mih. Lah, 1268 E. 55. blag. J. Požun 1164 E. 61 st St. Knjižničar K. Rogelj 1165 E. 6ist cesta in Ivan Lah (3030 St. Clair ave. »čitalniški Ikblektor.
Knjige se izposojujejo v nedeljo o<l 9. doii. dop v čtk|j. tek od 7. do 9. ure zvečer.
Novi udje se sprejemajo pri mesečni seji vsak prvi četrtek v mesecu
Slovensko telovadno in podporno društvo "Slovenski Sokol." — Ima svoje redne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Knausovi dvo^ rani.%— Za sprejem mora biti vsak kandidat vpisan po kakem bratu Sokolu. Sprejem in plačevanje, deškega naraščaja od 1—2 ure yred gl. sejo. Telovadne vaje: I oddelek za deški naraščaj, vsak pondeljek in so-boto od 7—8 ure; Il.oddelek, sa brate, od 8—10 ure vsak torek in soboto zvečer v veliki dvorani.
JStarosta: Jos. Kalan. tajnik: Fr. Hudovernik, 6128 St. Clair j druStveni zdravnik Dr. J. M. <3eliskan 0127 bt. ciair Ave.
K. S. P, društvo Barbare it. 6, spadajoče h glavni postaji v Forest City, Pa.t ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu in sicer ob 2. uri popoldne v Stockes Hall, John Grdina. V društvo se sprejemajo člani od 16. do 45 leta. Vstopnina po starosti Bolniške podpore se plača $7. na teden in to takoj po vstopu. Uradniki za leto 1910: Pred« sednik John Gornik; 6105 St. Clair ave. podpredsednik Anton Oštir; prvi tajnik: Mihael Jalovec, 6424 Spilker ave.; II. tajnik Jos. Žakelj; blagajnik: Anton Ulčakar; odborniki: Anion Bencin, Mike Vintar, Jos. Sintič; vratar: Jos. Venčin; zastavonoša Anton Starič. Pojasnila dajeta predsednik in prvi tajnik. Društveni zdravnik dr. J. M. Seliškar.
—	Društvo sv. Vida it 25 K. S. K. Jednote ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani. Predsednik: Mike Setni-kar, 6131 St. Clair Ave.; tajnik: Jos. Rus, 1306 E. 55. cesta; društveni zdravnik: dr. J. M Seliškar, 6127 St. Clair Ave.
Člani se sprejemajo od 16. do 48. leta. Plača se $500.00 ali $1000.00 u smrtni ne in tedensks bolniška podpora. Novovpisani člnh mora prinesti zdravniški list pred društveno sejo k tajniku, ki ga pošlje vrhovnemu zdravniku. Ako ga ta potrdi, društvo pri prihodnji mesečni seji glasuje o sprejemu.
Isto velja za članice.
SAMOSTOJNO K. K. F. Dr. «v. JOSIPA. ftedM mwtoi m jo «*rto nedeljo r meMcu ob L url pop. v Koauaovl dvorani, <111 St Clair Ara
—	Vstopnina od IS.—»0. Iota (LSO; odSO.—SS. lota fS.00; od St.—IS. lota IIJ0. — Prodaodnlk Frank Molnar tU. 1011 B. 12nd. St tajnik Frank Koimerl, S4SS Motta Ara. N. ft, dr adravnfk dr. J. M. SoUlknr, I1ST St Clair Ave, — Rojaki as vaMJo k o bUnona pilotov.
Slovensko katoliško viteflw podporno društvo St,
Alojrijs
drugi torek ob 8. uri zvečer *|l Knausovi dvorani.
Predsednik: John Gornfe | 6113 St. Clair Ave.; podprMM sednik: Anton Anllovar, ijSšI E. 55|th St.,; blagajnik: Joes|ii9 Gornik, 6105 St. Clsir Ave.ll tajnik in načelnik: Math. Khn^ j 1571 Contant Ave. Lakewoo49
Vsa pojasnila daje drnkvenl|
Slovensko mladeniiko drriP* v Ž. M. Boije ima svoje re*»;|
ne mesečne seje vsako tretjo , nedeljo v mesecu, v mali Knatt- j sovi dvorani oh 2 uri popoldne J Predsednik John Kuhar, 383P ? St. Clair ave; I. tajnilr Josip J Glavič, 6401 Metta ave; načeMg ni k Jakob 2ele.
Ker daje to društvo v shi£s-J ju bolezni lepo podporo, $6.00 j na teden, se vabi vse slovenslM mladeniče k obilnem pristopaj
Kranjsko žensko pod. društvo sv. Srca Marije ima avofegj
mesečne seje vsak drugi četrtek v mesecu ob pol osmi url | zvečer v mali Knausovi dvorani. Uradnice za leto 1910 so: | Marija Mihelčič, predsednica, Ivana Pelan, 6030 St. Clair ave tajnica, Marija Strniša, blagaj* • ničarka. V društvo se sprejemajo od starosti 17 do 30 leta se plača $150, od 30 do 45 leta %e plača $1.75 pri vstopu. Pri mesečni seji svečana se je sklenilo, da se sprejemajo društve-'a nice tudi iz Newburga in Col- J linwooda. Rojakinje se vabi- . jok obilnem pristopu.
8.marionpl
— Društvo sv. Frančiška, Št 66. K. S. K. J. je sklenilo pri svoji zadnji mesečni seji, da \ bode sprejemalo člane vstopna- 1 ne prosto in sicer le za tri | mesece. Sedaj ima vsak lepo 'j
društvu, da pristopi k gori ime-1 novanemu dništvu ^in se za v a-
Pin Iškarijot.
IV; n "nmrtoo" priredi! L 3. P. EIVA KNJIGA.
HMHEHHHMMMBMHHMHBfl^
To ponudbo smo pričakovali in jo seveda x veseljem sprejeli. Meni ni torej preostajalo druzega kot govoriti z Veliki-Wm Usti, da zvem kaj o načrtih mormonca. Prepričan sem hii( da mi ne bo<Ie resnice povedal, vendar >em pričakoval, da vsaj toliko zvem kot potrebujem. I« ko hodim mimo u-jetnikov kot bi pregledoval njih vezi, pridem tudi mimo Velikih Uct. Ko pregledam tudi njegove vezi, me skoro z jeznim glasom vpraša: ' "Zakaj si napadel moje voj-nifce?"
"Ker so naši sovražniki " "Toda zakaj napadaš, ker moraš držati svojo obljubo in nas vse oprostiti/'
"Vzeti sem moral uropano fcredo in jo vrniti hacienderu." "Don Timoteju Pručilu?" 41 Da."	' 1
"Saj ni on več haciendero!" se smeje -Kdo pa?" •
"Bledoličnik, ki se imenuje Ptfelton."
"Melton* Kako je pa on Izostal haciendero?" f "Kupil je haciendo od lastnika. Ali hočeš njemu izročiti čredo?"
^•'Nikakor ne! Jaz jo izročim Pručilu.''
"Tega ne dobiš. On je šel iz dežele.''
"Kje si pA to zvedel I "Od Meltona, ki je sklenil *$ko t Wellerjein."
"Torej jc Melton sedaj kot pastnik v haciende na svojem
||0iestvu?"t 1 "
I "Kjt paf". "•. ,
"V - - V - -•• f/M p Glavar obmolkne: hotel ml Mf«>%ovonti, pa se je premis-^^Btkai hipoma reče: prfju ne vem." Hriirprav krti* si hotel pove-
dati! Povej mi kaj se je zgo-dilo z belimi naseljenci?"
"Oni morajo — — oni so »»
Zopet umolkne.
"Torej govori vendar!" mu rečem.
"Ne veni ničesar."
"Toda poznani ti na obrazu da ti je znano."
"Vsi možje in ljudje, o katerih govoriš so bili moji ujetniki. Tebi je znano, tla sem jih pozneje oprostil. Kako naj vem. kam so jih pozneje peljali. in kaj z njimi namerava-jo."
"Ti moraš vedeti, ker so ti znani Meltonovi načrti. 'On ti je naročil, da napadeš haciendo.'i
"Kdo ti je pa to laž povedal?"
"To ni laž, pač pa resnica. Ko je bil Melton z naseljenci j na potu, si ga ti obiskal in vse potrebno dogovoril z njim."
"Tudi to je laž "
"Ne taji! Jaz sam sem vas opazoval!"
"Torej so te tvoje oči varale."
"Moje oči me nikdar ne varajo, Tajenje ti ničesar ne koristi. Jaz moram na vsak nabiti vedeti, kaj se je po napadu na haciendo zgodilo z naseljenci,"
"In jaz ti ne morem povedati. ker sam ne vem."
"Ti ves in obljubil si nii, da mi razddeneš resnico.'
"In ti obljubil, da nas oprostiš; mesto, da bi spoltiil svojo obljubo, si pa se več J umov ulovil."
"Jaz spolnem svojo obljtvl>o !če ti spphieš svojo,"
"faž sem držal' svojo besedo ill, vse. povedal, kar mi je znano. " . V
"T.aga1 si, vendar ne prepiraj va se o fenif Midva hi bila
odvezana od svojih obljub, če bi vsak držal svojo besedo; sesaj sva pa tudij odvezana, ker nihče ne drži svoje obljube. Danes sem poslednjo noč pri va«. Jutri se ločim od Močnega Bhrola, ki vas pelje v svoje vigvame, kjer umrjete na mu-/čeniških kolih."
Naredim kot bi hotel oditi. To pomaga, hitri že proč od tukaj! Glavar je upal, da ga oprostim. In jaz sem samo danes zvečer še tukaj! Od Močnega Bivola pa ni pričakoval nobene milosti.
"Cakai nekoliko!" zakliče, ko sem se že oddaljil za nekaj korakov.
"No?" rečem in se zopet obrnem proti njemu.
''Ali me res oprostiš, če ti vse povem?"
"Da. Toda ti ničesar ne veš."
"Jaz vem. Melton mi je zapovedal, da moram molčati."
"Torej odpri usta. Kaj se jc zgodilo z naselniki?"
"Najprvo drži ti tvojo besedo. Ali veš, kaj sem ti re- j kel, (ko si nas ujel? Da bom odgovarjal samo kot prost j mož."
"In jaz sem obljubil, da te oprostim prej, dokler nisem vsega zvedel."
"Jaz obstojiin pri svoji obljubi. torej se moraš drugače premisliti."
"Jaz svojega sklepa ne spre-, minjam; naj ostane pri tem, kar sem rekel' Močni Bivol vas jutri odpelje."	,
Zopet se obrnem, da grem, toda Velika Usta me pokliče še enkrat nazaj.
"Old Shaterhand naj pride še enkrat k meni."
Grem k njemu in rečeni z odločnim glasom:
"To je zadnja beseda, ki jo govorim s teboj: Najprvo po- , vej ti vse. potem te jaz i z pus j titn. Odloči se ta'koj1 Hočeš govoriti?"	:
/'Da, vendar -upam, da tudi 1 ti takoj držiš svojo besedo.'' i
"Kar rečem, to velja. 1'orej ali ti je naročil Melton, da na* : padeš haciendo
"Ne."
"Alt je kupil Melton hacicn-
. do?"
"Kaj namerava naseljen-i ci ?"
Glavar pomiŠlja nekaj časa : kot bi se hotel izmisliti novo ■ laž, nakar reče:,
"Prodati jih hoče." "Prodati? Kaj? l.judi pro-I dajati! Saj to ni mogoče "
"Mogoče. To moraš ti bo-i I je vedeti kot jaz, ker le ble-(loličiiiki prodajajo in 'kupujejo ljudi. Slišal sem, da je mnogo kapitanov, ki nimajo mornarjev, torej ljudi kupujejo."
"Aha,! Hm! Morda misliš, da bodo beli naseljenci prodani kaJkemu kapitanu r" "Da."
"In kdo jih prckla ?" "Melton. Naseljenci so njegovi. torej naredi z njimi kar hoče. Dobil jih je sam in plačal veliko denarja za nje "
"To ni bil njegov denar, pač pa liacienderov."
"Haciendero pa je prodal farmo in tudi naseljence. Ker I !pa Melton potrebuje denar, je I prodal ljudi kapitanu.*' "Kje si pa to zvedel?" "Melton mi je povedal. Pred-no sem ga spustil, mi je povedal, da hoče hledoličnike prodati."
"Kje pa je ta kapitan ?" "V Lobosu. Sedaj sem ti j povedal vse, kar sem vedel in j zahtevam, da me takoj op ros- j 'tis!" s
"Res*, Tako! Tako! Ti J , si pameteir mož; toda toliko le ne veš, da je še mnogo Iju- j dij, ki so še bolj pametni." | "Kaj meniš s temi beseda-j mi? Jaz jih ne razummi." j< I "Kdor hoče koga nalagati, I mora prej premisliti vsako besedo. ki jo izgovori. Zapomni si to! Kdor tega ne stori, goljufa sam sebe. Povest, ki si mi jo povedal, je zlagana od i kraja do konca. Kapitan la-dije biva samo v tvoji glavi Sicer pa moraš vedeti, da noben kapitan ne kupuje niožke j in ženske za mornarje "
"Torej ti mi ne vrjameš? fMcodji za vsako besedo, 'ki sem jo govoril. Kar sem ti povedal, sem zvedel od Meltona.
„...... , ,
Moja obljubi k torej spolnena
m ti moras držati svojo.
"Na vsak način. Dal sem ti besedo, da te oprostim, če mi poveš vse po resnici; torej jaz drži in svojo besedo in te ne o-prostim, ker ti si me nalagal."
"Kaj? Ti me nočeš oprostiti?" "Ne."
Če bi mogel, bi planil glavar nad mene: toda kljub svojim vezeni se nekoliko vzravna in zasopiha proti meni:
"Imenoval si me lažnika, vendar si sam največji, najne-sramnejši lažmk, Da imam proste roke, tee takoj zadavim/,
"Lopov kot si ti, me ne mo-j re preslepiti."
"Ti sam si lopov---"
"Molči!" ga prekinem. "S teboj ne bom več govoril. l*c eno ti še povem; da v svojih besedah nisi bil dovolj previden, in si se dovolj izdal. Jaz vem, kaj je resnica; ti pa od-ifleš jutri z Močnim Hi volom ( kot jetnik."
' "Ti ne veš ničesar, prav ni* (česar in tudi zvedel ne boš nik-'dar ničesar!" se glavar zadere nad menoj.
se "glavar zadere nad menoj.
Nato pa glavarja zapustim, in obstanem blizu njega, ker sem za bljižnjim grmom opazil premikanje. Nekdo mora biti za grmom; sumil sem, kdo je 'tam; in ko pogledam proti me-■stil, kjer je prej sedel Močni Bivol ga ne vidim tam. In ko 'ostreje pogledam proti grmu, opazim tam postavo, ki se je | sikrČeno skujšala oddaljiti, In i fce sem mislil, da ima ostre oči 'sem pozabil, da ima nekdo še 'ostrejše: ko se namreč takoj potem vsedem poleg Winneto-na, mi slednji reče z malim nasmehom:
"Moj bei brat je govoril z. Velikimi Ust mi. Ali je videl grm, pred katerim je ležal glavar?"
"Da."
"In tudi onega, ki je tičal za grmom
"Da."
"Močni Bivol še vedno sumi tebe, sedaj jc pa sprevidel, da ni ravnal prav."
Tako ostro je \\ innelou mi
■	f ■ ■ ■ ■ t / - •< ■ ..-i''1.	t t slil. Videl je samo, da sem go,
voril z Junioni, a slišal ni nit*
i besedice, vendar je bil pre
i pričan, da sem Velikim Ustom
: odklonil rešitev, ker mi ni po.
■	veda! resnice. V razdalj dvaj-' set »korakov bas zapazim Močnega Bivola, kako koraka med svojimi ljudmi; ko hoče mimo naju, ga pozove Winnetou:
"Moj rudeči brat naj se vse-• de k nama, ker imamo važen
■	pogovor."
"Pripravljen sem, da slišim , važno stvar/' odvrne Mimbren-- jo, ko se v sede poleg \\ inne-i tona.
i "Moj beli brat Old Sliater-!hand," nadaljuje Winnetou," je izvedel od Velikih Ust mnogo, o čenlur se moramo takoj posvetovati. Močni Bivol ni bil tekom tega pogovora na svojem mestu. On je šel, da vdi, če je v bližini kak grm."
"Jaz ne razumem glavarja Apače v," odvrne Močni Bivol v vidni zadregi.	*
"Kjer se lahko skrije in sliši, kaj govori Old Shaterhand z Velikimi Usti," nadaljuje Winnetou.
"Uff! Torej me je Winne- , ton videl?"
"Videl sem Močnega Bivola, kako je najprvo sem, potem pa zopet nazaj lezel. Sedaj pa mora biti prepričan, da je mojega brata Shaterhanda po nedolžnem obdolžil. Old Shaterhand ni izdajalec, pač pa pošten mož. Kdor pa obdolži moža po krivičnem, da je nepošten, je sam ne-pošttn in mora vedeti, kaj mu je storiti." Močni Bivol postane radi te opazke še bolj vznemirjen. Nekaj časa se bojuje s svojimi notranjimi čuii, konečno pa veipdar premaga prijateljstvo , do mene, da prizna:	(
"Da, mojega brata Sliater- i \ handa sem hudo razžalil. I- i imenoval sem ga izdajalca. To je najhujša razžalitev, ki more \ zadeti navadnega vojnika; ka- \ ko bolj pa jo je moral občutiti ] Old Shaterhand, to razžaljen-je se sploh ne more odpustiti." ,
"laz ti oproščam." rečeni. "Imaš sicer jezno glavo, toda i dobro srce. le priznaš svojo i krivico, se ne moren: jeziti." <
J "Da. pfmiav^ jo in hočen^
t povedati vsem, ki me hočejo J
-	poslušati. Nikdar več ne bom j i dvomil o tebi."
"Torej je jeza prešla, sc^^
raštvo se je umaknilo; ne
-	vorinio več o tem. Vendar*
1 nisem več stvarij razumel, k« * » sta jih govorila z Velikimi Us-sti. Pripovesti o kapitanu t» ;
-	ne veruješ?" i "Ne."
"Torej naseljenci niso fcift > prodani."
"Ne. Prodani niso bili, toda J
■	oguijufani, nesramno oguljufa^, ni od Meltona."
Winnetou po teh mojih be^J sedali premišljuje nekaj časa* | nakar me vpraša, i "Kdo je pripeljal tuje bledo-i ličnike sem, haciendero ali \ , i Melton?" i "Haciendero."
"Torej je tudi on za nje plačal?" "Da."
"Misliš, da je pošteno name- | raval z njimi?"
"Prepričan sem. Haciende^ * ra so samega ogoljufali."
"Jn Melton je kupil od nje- J ga haciendo?"
"To mislim. Poprej pa jo y je dal napasti, oropati in pož-gati, da bi ceneje prišel do£H|
■	nje."
"AH je kupil tudi bledolični- | ke?"
"Vsaj mislim tako, ker v po- i godbi je bil stavek, ki se glasi. | da morajo naseljenci tudi nas- j ledniku haciendera delati, I o M ravno to je, kar me navdaja s. 1 skrbjo. Če postane Meltou njih gospodar, tedaj se jim bo 4 slaba godila."
"Nečesa še ne morem razu- M meti. Melton je ukazal hacien-do opustošitj, nakar jo je kupil. . dasi ni bila vredna dosti. Hacienda pa mora kljub opitsto- > , Senju biti še vredna, sicer bi jo. : j Melton ne kupil. To vrednost JH pa pozna samo Melton; prejš- jB nii lastnik ni poznal te vrednosti."
(Dalje prihodnjič.)
— Ni vam treba hoditi v vf| mesto po moderne čevlje, ker J jih dobite pri Fr. Btttalu na St. Clair ave.
(The Collins N. Y. Medical Institute. 140 W. 34th Street - Hew York.
/-Frank Severi.'tti, CWUud.Mius.,	/6~Lud\vik Solek,174 W. Kinuy Str.
V treh tednih oalravljtiu boleaui	Newark.N. J. — Osdnkvljftu,vnetja
fcel<xlcA, prs in vrat a.	pljufi i«lotWue«» katarja in vnetja
J — Juslo H«*ruwndes Hautinfftou ,	o^i.
Ark. — Ozdravljen, Glavobola in	17 — Luoija Turi, Box 13«, Meadow
laloilfue nuiiake.	Lauda, Pa. — OadraTljoua Srtue
4 — Franci« Livrjiudowaki 416 So.	napake. *
JadtMHi Htr., So. Bend, lud. —	IS — Don Sline Gulan Zadar Dal-
Oxilravljeua, odprtin, hrast iu tspa-	maoija — Ozdravljen kostnega ren-
tlauja I an.	matizma.
J—Jot. Mioulka K. P. D., 1 East	— Krištio Jordiinoff, Box 397, Je-
Beniard Tex. — Oadmrl^n Nerro-	rome, Ariz. — Ozdravljen, boleani
rite te in onemoglosti 1 slabost i)	ielodca, knftlja, in bolezni pre.
9	— Auabren Lnkrio,Tonopac, New.,	iS — Mariia OlBon, Wilkiuabarg, Pa. Osdrevljen >illlisati6nih zuakovl	Ozdravljena, revuuatiznia.
10	— Antanlo Lo Outro 150 Troop	iff — Nikola Haky, 344 East ti Str., Aw. Brooklyn, N. Y - V dveh	New York City - Ozdravljen ge-tednlh ozdravljen reumutizma.	neralne telesmi slabosti.
11	- J, Jakobeon, Spermatorelux*,	SO — Miss. J. A. J. — Los Angeles, Neb. — Ozdravljen generalne sla-	Oal. — Ozdravljena re ti ma ti zna z ,
I boa ti.	telesne slabosti in bolezni ielodca.
I IS —i. Jacobson, Sperma tore h oca,	Si — Petar Smith 8308 Bay An.,
I Nebraska - Ozdravljen generalne	Hoqniam, Wash. — Ozdravljen ,
telesne oslabelosti.	^matiama v nogah in hrbtn.
S \ Svotovnoznani slavni proft*sor /.dravil, ustanovitelj The Collins New York If MM 1! Medical Institute iu pisatelj zuamenite knjige Človek, njegovo življenje in K M ^^r I! sdravje.	1 V
SL/ NI BOLJŠIH DOKAZOV NA SVETLI. \ J
WZelo lnhko seje poviševati in slovitegn delati, z izmišljenimi zahvalnicami, n vse ^ - drugače je dajati dokaze in resnico svojega delovanja. Med tem, ko se drugi zdravi ► niki z lepimi oglusi polne samohvale in izmišljenimi zahvalnicami ponujajo, je ravnatelj THE COLLINS NEW YORK MEEICAL INSTITUTE uposljen, * zdravljenjem stoterih Slovencev nad katerimi so drugi zdravniki obupali, ker jih z svojimi navadnimi zdravili niso mogli ozdraviti.
Ml OGLAŠUJEMO RESNICO
ako mi refomo, <la ravnatelj THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE czdravi v jeduem tednu veS bolnikov kot jih drugi zdravniki vidijo v oelem življenju, iu to
DOKAŽEMO
z tem, da navedemo nekoliko imen In naslovov ozdravljenih bolnikov kateri Bo bili srojetesno ravno tako IkjIiiI kakor ste vi daues. Pookusili so prej vse druge zdravnike, ne da bi jim isti zamogli kaj lratuavati, akoravno so pri njih ves svoj denar potrosili. Danes pa Boga hvalijo, da so navsezadnjo nalili ZDRAVJE, MOC, ZADOVOLJNOST IN SREČO po fiudapolnih zdiaviUh, naših modernih in iskuSenih zdravnikih.
NOBEDEN DRUZIH ZDRAVNIKOV
ua svetn ne more oglasiti, tega kakor mi. Ker ie niso bolnika ozdravili in ker Be tiste dve zahvalnioe katere tiskajo niso prave, ampak izmišljene in neresnične.
Ne veriamite iu ne dajte se zapeljavati od taoih zdravnikov kateri so pričeli v tem letmen časa, malo trgovino s ničvrednimi zdravili, ker dobro vedo, da je v tem letnem času največ bolezni 4n da je Hodaj 6as, uboge slovenske bolnika izkoriščati, kateri se ne vejo na pravo mesto obrniti Taki oRlafte-valoi gredo tako dale5, da si najamejo kakega neiskuienega zdravnika, kateri jim po oeni sluibo opravlja, ga oblefejo v novo suknjo, tako da ▼ resnici izgleda podoben pravemu zdravniku in to Bamo radi tega, da zamondo tembolj Slovence iskorilčati.
Verjemite tem ako hočete biti zapeljani in izkoriščani, pišite jim in se bodete o tem prepričali.
TJRADNE URE SO
PIŠITE TAKOJ DANES PO	Vsaki dan od 9 ure predpoldan do 1 popoldan in
znamenito knjigo inprilošite 16 centov v znamkah od a ure do 6 ure popoldan. Vsaki torek in petek »PO.^0. Viki Movoneo bi Jo moral Imeti.
Ako toraj bolJnjMe n« kikortai koU bole.nl, piiite >U p> pridit« weboo r
The Collins M.Y. Medical Institute
m. mmm li^M m	f* "V Cfc	"l"*	SI E1!!!
140 W* 34-th STnLt I - lltw Tv/PfIV« I
glavni xavnetslj I^r. 8. B. Hjnimn.
H0 — John Ferschman, 174 East 8 St
5 - Miss. Anie Lukais, 37 Berry St.,	New York City - Ozdravljen
Brooklyn, N. Y. - Ozdravljena,	Krčm, namke iu teikega dihanja,
renmatizma v rokah ui nogah.	j, _ MrH- ^ Abbie, Neb. - Ozdra-
ff — Ida Johnson Cloquut, Minn. —	\ijeim kroničnega reumatiwna.
Ozdravljena glavobola Ui Želodčne	gJ Z Mr. Roh, Abbie, Neb. — <)zdi»-
prebave.	vijen kroničnega renmatizma.
7	— J. Rebjak Swedesboro, N. J. —	Frane Antullk, 1340 Washington Ozdravljen boleznfplju«.	Ave. Columbus, Ohio. — Njegov
8	— Mrs. Marije Dobos 640 Grand St.	otrok ozdravljen Od telesne slabosti Brookly, N. Y, - Ozdravljena bo-	aelodrfne bolezni ^.td.
lesni maternice in neredne peri jode.	& — Miss. Angelica Frankovi<5,
i5—Mrs. John Onrka, East Rehway	M8 Eagle Avc. New York City --
N.J. - Oadravljena, kroničnega	Ozdravljena, srčne napake in be-
zaprtja in šelodčns bolezni.	leznl pljuč R. 13--7tr. JohnQurka, ButRehwny,
vcrfmiaT vrtogla v t» t i ^ m" ^ i Izb* i	^^
^^"^^bSKi p!i	I