4 = S. a. ^ ^ bO ^’ oozoo PRH os* £ONJ^ K>1J \INlC^ .l26 bbO Ol nSKI DNEVNIK Mostnina plačana » gotovini o/\ri I* Abb- Postale I gruppo Cdia oUU lir Leto XXXV. Št. 205 (10.424) TRST, četrtek, 6. septembra 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO VSEM SVETU GLOBOK ODMEV TITOVEGA GOVORA V HAVANI Trezno in modro opozorilo svetn na osnovna načela neuvrščenosti Generalni tajnik OZN Waldheim, katerega je včeraj sprejel Tito, je dejal, da izvajanje jugoslovanskega predsednika usmerja gibanje neuvrščenih po pravi poti v njegovi prihodnji dejavnosti in da predstavlja ta govor pomemben prispevek za realno preučevanje svetovnih vprašanj - Na vrhu neuvrščenih se nadaljuje splošna razprava - Posega Jaserja Arafata in Pham Van Donga HAVANA — Vrb neuvrščenih se nadaljuje. Tudi včeraj je bilo na 'frttedu več zanimivih posegov predstavnikov držav in gibanj, ki /Plujejo v Havani, vendar pa je zanimanje za zasedanje po govo-?Predsednika Tita precej upadlo in sedaj vlada pričakovanje pred-Vs*m 2a dokument, ki ga bodo sprejeli ob koncu konference. ^®d včerajšnjimi posegi naj o-pohno predvsem voditelja PLO ^serja Arafata, ki je obsodil spo-v Čamp Davidu, o katerem * dejal, da lahko privede do splošna spopada na Bližnjem vzhodu. a sporazum ocenjuje Arafat pred-^e® kot vojaški izraelsko-egiptov-dogovor, s katerim naj bi ZDA !®*ele nadomestiti pakt CENTO. ”*fctvo, da je Egipt podpisal ta J#ra*um pa je po Arafatovem "enju izrazita kršitev načel ue-lyščenosti. Voditelj PLO je še de-jd> da je sporazum v Čamp Davi-“ dejansko destabilizacija na Bliž-.jetn vzhodu, ker omogoča voja-Posege ZDA, ki s svojo morna-j*® obkrožajo to področje in o-^šajo arabske države. Sicer pa se je tudi polemika o bliž- njevzhcdnem vprašanju pomirila. Kot poroča maroška tiskovna agencija MAP naj bi namreč «islamske države* ne vztrajale pri zahtevi po izključitvi Egipta iz gibanja neuvrščenih. Spregovoril je tudi vietnamski voditelj Pham Van Dong, ki je dejansko predlagal, naj bi se gibanje neuvrščenih povezalo s «socialistič-nim svetom* in se je torej oddaljil od splošnih smernic neuvrščenosti, ki govore o nevezanju na bloke. Pham Van Dong je očital Jugoslaviji, da je razvirala razgovore med Vietnamom in Kampučijo. Poseči je moral tako jugoslovanski zunanji minister Vrhovec, ki je to trditev zanikal. Generalni sekretar OZN Kurt Waldheim je sinoči v izjavi za Ta- Predsednik Tito na zasedanju vrha neuvrščenih v Havani Razum, ogromna izkušnja dostojanstvo in jasen namen . (Poseben dopis) „ AVANA — Jugoslovanski pred-J°sip Broz Tito je v veliki havanske kongresne palače c,,/3‘ miselnim mejnikom svojega ^ še enega. fi fieQ°vem govoru ni bilo stra-1® prišel iz moža, ki je že kJ0 tega dokončno stopil v zre-lC*rel°st življenja in predvsem %°Bje neuvrščenosti. V tem g°~ ni bilo dramatično zvenečih ii ** hi v trenutku vnamejo srce, tg8®.tudi kmalu pustijo praznega, \mtne čar vnemajoče besede. V >11^ 0°roru je bilo vse drugo: ra-*t0j' °gromna izkušnja, veliko do-u nstva in jasen namen. loj!Luščeno gibanje je potrebova-\qfc. Oovor prav v trenutku, ko je kiji. treba jasno povedati, kaj ta h j® družina je in kaj ni in kakšni resnični cilji, vloga in j,. st v tem burnem svetu. govor je bil celovit in ne ^'%en Program. Samostojnost, ne-usmeritev, dosledno od-fid :anie vseh oblik tuje nadvlade, ju prihaja iz katerekoli strani n* kateremkoli imenu — to so bi-elementi. tudi globoko načelen in reli nj?’ denimo v besedah, da mora-\Zul’rščeni navznotrai med seboj Stepati tiste demokratične od-jih terjajo od drugih zunaj V V1'* to pogled, ki je segel da-k&f Sekakor daleč izven trenutnih 3. *n nesporazumov v gibanju. Ni\nXsel, da bi oslabitev gibanja \ Povzročila nemir in nestabil-»vetu, gre tista druga, da Krjavlja neuvrščenost vsebinske V Vsega človeštva in ne sa-ln ®e0a njegovega dela. roio^Pak so bila tu tudi svarila, Sel”0 ** dolge življenjske izkušnje ki je šel skozi mnoge bit Srji Se ognil številnim pastem. £e,/0> kakršno je, denimo, ugoto-da vsak spopad med neuvr-> j1* odpira vrata tujim intere-!Sli se je zato treba zoper-vsemu, kar neuvrščene raz-* zakaj le v enotnosti razlik za uspeli in upanje za trdnost \jjei dvorani bodo govorili še 1 Jiln todQ govor prvega državlja-\ 3?s[avije, s katerim se je za-'Plošrta razprava na šesti kon- ferenci predsednikov držav ali vlad neuvrščenih, je bil ekspoze državnika, ki se zaveda svoje odgovornosti, kot eden redkih živečih ustanoviteljev gibanja in moža, ki je trdno odločen, da se to njegovo in njegovih nekdanjih sodelavcev delo razvija naprej in ostane zvesto svoji prvi in edino možni ideji. Jugoslovanski predsednik je preprosto, toda odločno povedal, kako je to mogoče storiti. JANEZ ČUČEK njug, TV Ljubljana in Radio Jugoslavija poudaril, da je impresioni-ran nad izrednim govorom predsednika Tita na šesti konferenci v Havani. Generalni sekretar svetovne organizacije je še posebej poudaril, da izvajanje jugoslovanskega predsednika usmerja gibanja neuvrščenosti po pravi poti v njegovi prihodnji dejavnosti kot pomembnega mednarodnega partnerja. Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je sprejel sinoči v svoji rezidenci v Havani generalnega sekretarja OZN dr. Kurte Waldheima in se zadržal z njii v prisrčnem raz govoru. Dr. Waldheim J čestital predsedniku Titu za pomembni govor, ki ga je imel na konferenci in izrazil prepričanje, da bo ta govor pomemben prispevek • realno proučevanje vprašanj, ki so na dne 'nem redu konference. Predsednik Tif je med drugim poudaril, da predstavljajo neuvrščene države večino v OZN in da s svojim delovanjem biotveno vplivajo na proučevanje in iskanje rešitev za mednarodno probleme, s katerimi se srečuj, svetovna organizacija. Sinoči se je predsednik SFRJ Tito sestal v svoji rezidenci v Havani tudi s predstavnikom LR Alžirije Bendžedidom Sadlijem. Med diplomah v palači Združenih narodov je bilo slišati ocene, P: je ta Titov govor ponudil dragocene nasvete kako premagati težave s katerimi se sooča svet in tudi gibanje neuvrščenih. Bistvo reakcij na East Riverju je morda izražano Jv besedah nekega diplomska i?jA-zije: «Velike stvari izrečene enostavno in zadržano, na način, ki ne zmanjšuje dramatičnosti opozoril, vendar krepi samozaupanje in optimizem.* V stekleni palači še posebno pozdravljajo Titove besede, da so Združeni narodi prostor, kjer je treba razreševati vs. ključne • -oble-me sveta. Kitajska agencija Hsinhua v svojem prvem poročilu o govoru predsednika Tita poudarja njegove ocene, da morajo neuvrščeni ohraniti osnovne principe gibanja in proti-blokovski značaj. Posebno se zadržuje pri Titovih besedah o pomenu in vlogi neuvrščenih, pri načelih na katerih sloni gibanje in na poskusih njegove razdelitve. »Jugoslovanski predsednik je pozval vse članice neuvrščenega gibanja, da ne prevzamejo pečata nikogar in naj ne postanejo nikakršna rezerva* — to je vsebina prvih poročil vseh večjih ameriških radijskih in televizijskih postaj, ki dodajajo, da je predsednik Tito pozval neuvrščene naj se uprejo vsem poskusom vrivanja tujih interesov v njihove vrste in naj nasprotujejo politiki sile in tujega vmešavanja v kakršnikoli obliki. Sovjetska sredstva obveščanja pa so samo z nekaj besedami, največ z nekaj stavki, obvestila svoje bralce in poslušalce o Titovem nastopu v Havani, medtem ko osrednji dnev- nik Pravda o t. .1 sploh ne poroča. Nekaj več je o Titovem govoru sporočila samo sovjetska a-gencija TASS, in sicer je navedla Titove besede, da je neuvrščenost postala realna moč v boju za mir in varnost ter za oblikovanje novih pravičnejših mednarodnih odnosov. «Trezno sporočilo svetu, ki zagotavlja politično stabilnost in enotnost neuvrščenih pri njihovih nadaljnjih akcijah.* — To je bistvo večine komentarjev ob govoru jugoslovanskega predsednika Tita na konferenci voditeljev držav in vlad neuvrščenih v Havani. V sredstvih informiranja večine neuvrščenih držav so v naslovih poudarili, da je Tito pozval udeležence vrha. da ostanejo neodvisni od obeh blokov. Alžirski dnevnik »El mud žahid* poudarja Titove besede «da bi bil svet brez neuvrščenih močno drugač V Peruju pi- šejo, da so bile besede jugoslovanskega predsednika trezno, modro sporočilo v prid krepitve enotnosti neuvrščenih. Jugoslovanski predsednik je po njihovem mnenju dal osnove za trajno opredelitev ob sedanjih nesoglasjih in težavah, o katerih se bo v naslednjih treh dneh izjasnil vrh v Havani. Prav tako poudarjajo neodvisnost od blokov in samostojnost neuvrščenih, ki se jim v Latinski Ameriki pridružuje vse več držav. Podobno pišejo v Zambiji. Za Tajsko so bile najbolj zanimive Titove besede s katerimi se je zavzel za umik vseh čet z ozemelj drugih držav. Vsi libanonski časniki, radio in televizija so objavili besede predsednika Tita, da se mora za pravično rešitev bližnjevzhodnega problema Izrael umakniti z vseh okupiranih arabskih ozemelj in da morajo Palestinci dobiti neodvisno in suvereno državo. ZA TRIMESEČNO OBRAČUNAVANJE DRAGINJSKE DOKLADE Tri milijone javnih uslužbencev bo stopilo 13. L m. v splošno stavko Če vlada ne bo popustila, bo enotna zveza CGIL-CISL-UIL proglasila v naslednjem tednu še vrsto razčlenjenih stavk RIM — V četrtek, 13. t.m., bo približno 3 milijone javnih uslužbencev prekrižalo roke v podporo svoji dolgotrajni borbi za boljše delovne pogoje in ustreznejše plače. Splošno vsedržavno stavko je proglasilo sinoči enotno taništvo sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL. Organizacijski potek stavke bo obrazložilo sindikalno vodstvo v petek na tiskovni konferenci, na kateri bodo spregovorili generalni tajniki Lama, Carniti in Benvenuto. Zahteve, ki jih javni uslužbenci postavljajo vladi, zadevajo popolno izvajanje vseh določil delovne pogodbe 1976-1978 (ki je že zapadla, a se še ne izvaja v celoti), trimesečno obračunavanje draginjske doklade( kot velja za zasebne službe in je bilo pred kratkim priznano tudi osebju krajevnih uprav) z odškodnino za izgube, ki so jih utrpeli doslej (krajevne uprave so priznale osebju po 250.000 lir) in popravo vladnega odloka o javnem osebju. Zadovoljitev teh temeljnih zahtev je pogoj, poudarjajo sindikati, za začetek resnih pogajanj za novo delovno pogodbe za triletje 1979-1981. Zato so te zahteve neodpovedljive in neodložljive, zatrjuje zveza CG IL-CISL-UIL. Če bo torej vlada o-dlagala rešitev vprašanj javnega osebja, bodo sindikati sprožili vrsto razčlenjenih akcij od ponedeljika, 17. septembra dalje, 25. t.m., pa bodo sklicali skupščino vseh prizadetih strok, da pregledajo položaj in odločajo o morebitnih novih akcijah. Na sinočnji seji je enotno tajništvo razpravljalo tudi o vprašanju reforme pokojnin, ki jo pripravlja vlada. Problem bodo sicer še poglobili na naslednjih sejah, že včeraj so pa sindikati poudarili, da ne bedo sprejeli nobene reforme, ki ne bi bila povezana z resnim preustrojem javnih financ. Za splošno stavko se je odločil tudi avtonomni sindikat javnih uslužbencev CISAL, ki jo bo pa izvedel dan prej, s prehodnimi skupščinami na delovnih mestih v ponedeljek in torek. Zanimivo je, da sta se za nujno rešitev vprašanj javnega osebja včeraj izrekla tudi vplivna predstavnika strank, ki sestavljajo vlado. Podtajnik v ministrstvu za delo, socialdemokrat Belluscio, je priznal, da je treba čimprej izpopolniti izvajanje zapadle pogodbe in da ni mogoče odla- ZASEDANJE VSEDRŽAVNEGA SVETA KD Zaccagninijevi zavezniki v ofenzivi nasprotniki pa čakajo na kongres Bisaglia o «filokomunistih» in «filosocialistih», Misasi pa o uresničenju «nove demokracije» Danes na dnevnem redu posegi najvidnejših strankinih predstavnikov RIM — V pričakovanju posegov nekaterih uglednih voditeljev, kot so Andreotti, Forlani, Donat Cattin in De Mita, o katerih pa ni rečeno da bodo izzvali presenečenja, se je včeraj v Rimu nadaljevalo zasedanje vsedržavnega sveta KD. Jasno je prišlo do izraza, da je Zaccagni-nijeva poteza naletela na mnoge »nepripravljene* nasprotnike. Slednji so se namreč pripravljali na bitko o neposredni izvolitvi tajnika, da tako jasno izrečejo nezaupanje Zaccagniniju; zato so bili včeraj posebno napadalni zagovorniki linije narodne solidarnosti kot Tina Anselmi in Misasi, ki sta poudarila, da si je treba sedaj, ko se ne postavlja več vprašanje 0-seb, med seboj razjasniti politične izbire. Antonio Bisaglia je kot vedno i-gral svojo vlogo in ponovno v celoti predlagal, čeprav nekoliko previdno, tako imenovano linijo «pet-stranskarskega* levega centra, kar v bistvu pomeni, da predlaga Craxi-ja za ministrskega predsednika. Njegov poseg pa ni vseboval, morda zaradi slabo predvidene prekanjenosti, konkretnih razsežnosti in je izpadel le kot že znani predlog, ki v bistvu pomeni tole: komunisti se itak ne bodo strinjali z nami in za vladanje si je treba na vsak način ponovno pridobiti socialiste, ka- terim pa je v zameno za to le treba nuditi nekaj. Bisaglia je ponovil tradicionalno «ne vidim filoko-munistov v dvorani in upam, da si nihče ne želi videti filpsocialistov* in nato ponovno pozival svojo stranko na »identitetno gotovost*, zaradi katere ga je nato Misasi označil za «radikalca». Ponovno je poudaril nujnost po razločevanju vlog no ostro napadel Bisaglieva stališča ter menil, da obstaja nevarnost, da bo bližnji kongres KD dramatičen in celo brezploden, če ne bo medtem prišlo do politične razjasnitve kot zahteva Zaccagnini-jeva želja po odstopu. Stranka relativne večine, je poudaril Misasi, se je vedno zavzemala, da bi zbrala okoli sebe čimvečjo politično a- med večino in opozicijo ter dodal,1 jgjgjo ‘^^"nato^S kri- mmdstTna^ag^prSvja8 S predsednika ^vlade® pripadalo srcia- novne prisotnosti KPI in KD v 1 stom' medte™ ko mora po njego-„P ^ r . , ■ vem mnenju KD stremeti za »uresni- vladi. Za Bisagho je torej edini iz- g,nje nove demokracije ob sodelo- hod iz krize ponovno politično so- vanju vse levice* in ne prepustiti delovanje s socialisti, kar je tudi tega važnega mesta, za* po njegovem mnenju edina konkret- racjj katerega bi KD izgubila svojo na hipoteza trdnega vladanja in po- viOg0 v sedanji družbi Ulične stabilnosti. »Pretekb bo še precej časa* je Pred Bisaglio sta spregovorila E- nadaljeval Misasi «da bo v Italiji miUo Colombo ter Rumor, ki sta lahko prišlo do zamenjave oblasti v bistvu ponovila staro zahtevo po med KD in levico ker m to niso klasičnem levem centru, ki ga je še dozoreli časi in pa družbena država pozabila že pred desetimi leti in oba sta se glede na prejšnji kongres očitno premisUla, saj sta takrat nastopila kot zvesta pristaša tajnika 6tranke, kar dokazuje nove premike in novo vzdušje v sedanji KD. Najučinkovitejši poseg včerajšnjega zasedanja vsedržavnega sveta KD pa je imel gotovo De Mitov pristaš Riccardo Misasi, ki je izred- bi potrjevalo dejstvo, da se je vatikanski predstavnik na Formozi že pred mesecem dni vrnil «na počitnice* v ItaUjo, a da se ne pripravlja na povratek na Formozo. Vatikanskega apostolskega pronun-cija na Formozi msgr. Cassidvja pa so že pred časom premestili na drugo delovno mesto, tako da sedaj Vatikan nima predstavnikov na Formozi. iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiinfifiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiifiiiiiittiimiiiiHiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiittiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V OKVIRU ROMANJA VERNIKOV TRŽAŠKE ŠKOFIJE V RIM TRŽAŠKI SLOVENCI PRI JANEZU PA VLUII. Škof Bellomi o težavah graditve enotnosti v raznolikosti na stičišču dveh kultur - Papež pozdravil romarje v slovenščini - Počastitev spomina žrtev nacizma v Ardeatinskih jamah (Od našega poročevalca) RIM — Romanje tržaških vernikov, Slovencev in Italijanov, v Rim, se je zaključilo z avdienco pri Janezu Pavlu II. v njegovi poletni re zidenci v Castel Gandolfu. Že priprave na potovanje v Rim so bile dokaj težavne, saj ni šlo vse, kot bi hoteli, kar dokazuje, da še vedno obstaja gotova miselnost v ljudeh, ki včeraj in danes Slovencem niso bili naklonjeni. Slovenski verniki so imeli v torek popoldne ločeno mašo, katero je daroval škof Bellomi, ki je imel tudi daljšo ho-miUjo v slovenščini. Zapeli so tudi svoje slovenske pesmi, kar bi sicer baje motilo italijansko govoreče tržaške vernike. Kakorkoli že, avdienca pri Papežu Wojtyli je potekala v najlepšem redu, če izvzamemo žolčni izbruh histerične ženske zoper Slovence in zoper škofa Bellomija, ki se za razliko od svojega predhodnika, zelo dobro zaveda potrebe po čim boljšem sožitju med obema na-rodnostima, ki živita v naših krajih. Izliv je Bellomija močno prizadel, saj se je zaradi slabosti moral za nekaj časa oddaljiti iz velike dvorane. Papež Janez Pavel H. je bil de- ležen velikih dokazov simpatije s strani pribhžno 1200 itaUjanskih in 500 slovenskih vernikov, ki so že prej izročili darove, ki so jih pri-nesU iz Trsta. Med darovi je bilo vsega, od razpel do skulptur in knjig, od domačega vina in potic do medu. V imenu tržaških vernikov je Karola Wojtylo pozdravil škof Bellomi, ki je med drugim dejal, da je romanje v Rim pravzaprav zaključek vrste razprav s skupnim naslovom »Trst, kristjani iz oči v oči*, ki so obravnavale vprašanja evangelizacije. Bellomi je orisal težaven položaj našega mesta tako z zgodovinskega kot z zemljepisnega vidika. Ta posebni položaj, na stičišču dveh svetov in dveh kultur, nalaga cerkvi v Trstu zelo težavno nalogo, da bi zgradila e-notnost v raznolikosti, kot si pri-zaleva. V Trstu so ta prizadevanja naletela na posebno težavo, na neodpravljivo razlikost, ki izhaja iz različnih kultur in iz različnih tradicij tu živečih ljudstev, Italijanov in Slovencev. Prav v izvolitvi Karola Wojtyla za rimskega škofa, za izvolitev sinu slovanskega naroda za škofa glavnega italijanskega mesta Rima, je nadaljeval Lorenzo Bellomi, smo videli znamenje in spodbudo za tržaško cerkev in za tržaške vernike. V tej izvolitvi so videli poziv k premostitvi kulturnih razlik in k okrepitvi sožitja. V zaključku se je tržaški škof spomnil še na one, ki niso mogli priti v Rim, na starce, ki predstavljajo tretjino vsega tržaškega prebivalstva, na bolne, na delavce, ki se borijo za ohranitev svojih delovnih mest, na mladino, ki si komaj utira pot v življenju in s težavo išče zaposlitev. Zaprosil pa je, in to v slovenščini, papeža Wojtylo, naj pozdravi slovenske vernike v njihovem jeziku, kar je papež storil ob koncu nagovora v italijanščini, ko je dejal, da pomeni krščanstvo tudi odpravo vseh razlik v narodnosti, v spolu in v pripadnosti različnim družbenim plastem. Preden je naslovil svoj blagoslov na vse tržaške vernike, je Janez Pavel n. pozdravil slovenske romarje v slovenščini. »Zelo me veseli, da lahko pozdravim v njihovem jeziku slovenske romarje iz tržaške škofije,* je rekel, »pozdravljam vas posebej s prisrčno željo, da bi bila vaša izvirna kulturna identiteta vključena v. obseg druž- benega in cerkvenega življenja, kot resničen prispevek duhovnega bogastva.* Za blagoslovom se je avdienca pri papežu Wojtyli zaključila in množica vernikov se je spet usula iz kakih sto metrov dolge in dvajset metrov široke dvorane na svež zrak prijetnega mesteca Castel Gan-dolfo. Slovenski romarji so odpotovali iz Trsta v ponedeljek, spotoma so si ogledali tudi Firence. V Rimu pa so se poklonili med drugim tudi žrtvam nacifašističnega terorja, ki so pokopane v Ardeatinskih jamah, kjer je podpredsednik Kmečke zveze Alojz Debeliš imel kratek nagovor, v katerem je med drugim dejal, da je prav, da se Slovenci poklonijo žrtvam, ki so padle v odporniškem gibanju, saj prav zaradj njihovih žrtev lahko živimo sedaj v svobodi. Znamenja, kot so spomenik v Ardeatinskih jamah, so Slovencem dobro znana, saj jih je na Tržaškem v skoraj vsaki vasi, od Bazovice, do Zgonika, Doline in Nabrežine, kar priča o deležu malega slovenskega ljudstva v borbi proti nacističnemu okupatorju. IVAN FISCHER struktura*. V bistvu je torej ponovil stare argumente tajnika in njegovih pristašev, to je obrambo vodilne vloge KD v družbi v okviru narodne solidarnosti ter nasprotovanje socialističnemu ministrskemu predsedniku. To je torej sedaj položaj: Zaccagninijevi pristaši stalno napadajo, njihovi nasprotniki pa so za sedaj dokaj mirni in neučinkoviti Nihče pa ne dvomi, da potem ko bodo rešili vprašanje strankinega tajnika. bodo kongres za kulisami pripravile in vodile strankine struje na podlagi sporazumov med najuglednejšimi voditelji posameznih struj. Priznati je treba, da sta obe stališči, ki sta izšli iz tega zasedanja vsedržavnega sveta KD precej nejasni, kljub vsemu pa stranka, ki trdno nadzoruje vlado in se ne čuti preveč ogrožena s strani zunanjih nasprotnikov, mirno nadaljuje interno razpravo. Krožijo že govorice, da bo Cossigova vlada trajala najmanj še eno leto, sam kongres stranke relativne večine pa naj bi bil vsai mesec dni pozneje kot je predlagal Zaccagnini. P. P. Hua Guofeng obišče Italijo PEKING — Kitajski predsednik Hua Guofeng bo obiskal v Italijo. Vest, o kateri se širijo govorice že dalj časa. so včeraj uradno potrdili tako v Pekingu kot tudi v Rimu. Do obiska naj bi prišlo v drugi polovici oktobra ali v začetku novembra, po obiskih Huo Guofen-ga v Franciji, Zahodni Nemčiji in Veliki Britaniji, ki so že napovedani. To bo prvi obisk tako visokega kitajskega predstavnika v Italiji. V zadnjih letih pa beleži kronika vrsto izmenjav obiskov med obema državama, tako na diplomatski kot tudi na ministrski ravni. V zvezi z napovedjo o obisku Hua Guofenga so verjetne tudi vesti, ki so se včeraj razširile v Rimu in ki govore o možnosti navezave rednih diplomatskih odnosov med Kitajsko in Vatikanom. Pobudo naj bi sprejel Vatikan in govorice naj AFERA PIPERNO «Avanli» polemičen do rimskih sodnikov RIM — Tajnik socialistične stranke Bettino Craxi je povabil nekatere ugledne socialistično usmerjene juriste na srečanje, na katerem bodo razpravljali o novih zapletin takoi-menovane afere Piperno. Glasilo PSI »Avanti* pa bo danes objavilo komentar in izjave nekaterih pravnikov, ki kritično ocenjujejo vsebino nove zahteve po izročitvi voditelja takoimenovane delavske avtonomije ter izražajo dvome, da bo Francija kmalu izročila italijanskemu sodstvu Franca Pipema. Rimski sodniki, ki vodijo preiskavo o umoru in ugrabitvi Alda Mora, pa so včeraj izročili ministrstvu za pravosodje utemeljitev obtožb gati trimesečnega obračunavanja draginjske doklade. Dejal je trdi, da je treba čimprej izdelati nov okvirni zakon o javnih službah, kar naj prispeva k vzpostavljanju večje učinkovitosti državne uprave. Da je treba nujno urediti vprašanje draginjske doklade je zatrdil trdi odgovorni za vprašanja dela PLI Caffarena, ki je pa dodal, da ga je je treba reševati skupaj s problemi produktivnosti, odsotnosti in dvojnega dela pri javnih uslužbencih. Zagotoviti je namreč treba u-činkovitost javne uprave, ki ostaja temeljni problem države. Ta učinkovitost prav gotovo ne Protislovenski izpad carinika na Koroškem CELOVEC — Ponoven izpad proti Slovencu si je te dni na mejnem prehodu Ljubelj privoščil mlad avstrijski carinik. Tako po določilih člena 7 avstrijske državne pogodbe kot tudi po internih navodilih finančnega ministrstva imajo koroški Slovenci pravico do u-radnega postopka v materinščini. To pravico pa je mladi carinik teptal z vpitjem in psovanjem in je celo grozil z aretacijo, ker je koroški Slovenec zahteval uradni postopek v slovenščini. Na mejnem prehodu Ljubelj že nekaj časa ni prihajalo do tovrstnih težav in očitno gre tudi v tem primeru za spodrsljaj nacionalističnega carinika, saj je po funkciji najvišji u-radnik ob navzočnosti iz.padlji-vega carinika potrdil, da lahko vsak član slovenske narodne ^kupnosti zahteva postopek v slovenščini in da mora carinik to upoštevati. Vendar pa incident meče značilno luč na ’zo-braževanje mladih carinikov. Prizadeti je vložil na pristojnem mestu pritožbo in zahteva pojasnilo, kako lahko kljub nasprotnim službenim navodilom prihaja do takšnih incidentov. (Sindok) bo nič večja, če bo vlada še nadalje odlagala reševanje vprašanj javnega osebja, ki se vlečejo že desetletja, in ga s tem prisilila, da stopi v stavkovno gibanje. Tajnik UIL Benvenuto je sicer ob zaključku sinočnje sindikalne seje izjavil, da se je predsednik vlade Cossiga ze obvezal, da bo skhcal sindikate pred 20. septembrom, kar daje upati, da se spor ne bo zavlekel. PARIZ — V svojem nezadržnem vzponu je cena zlata v palicah in kovancih (»napoleoni* po 20 frankov) dosegla včeraj v francoski prestolnici na prostem trgu nov rekord: več kot 350 dolarjev za unčo. Nove poviške je cena zlate kovine dosegla tudi na uradnih trgih v Londonu in v Zuerichu, kjer se je približala 330 dolarjem za unčo. Neustavljiva podražitev zlata je posledica razvrednotenja dolarja in naraščajoče inflacije * v iliuiiiiiiiiiiiMuniiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiMimiHiHiniiiiiiiiiiiiiiMiiiMilitiiHiiiuiiimiiiiniiiiiiiiiiimuiiiMiiiliMl NA DANAŠNJI SEJI ODBORA ZA ENERGIJO Načrt ustanove ENEL o varčevanju z elektriko Porabnikom bodo odmerili čas, ko jim bodo lahko izklopili električni tok RIM — Na ministrstvu za industrijo bo danes tretja seja stalnega odbora za energijo, obenem prva, na kateri bodo razpravljali o konkretnih prelogih za kritje italijanskega energetskega primanjkljaja. Med drugim bodo razpravljali in skoraj gotovo tudi odobrili varčevalni načrt državne električne u-stanove ENEL. In prav ta načrt vzbuja precejšnje zanimanje saj je edini, kot bo prizadel vse ootrošni-ke, bo pa po zamisli ENEL preprečil hujše zaplete pri pomanjkanju električne energije. Po tem načrtu bodo vse porabnike električne energije (zasebna stanovanja, trgovine, rokodelske delavnice, mala industrija, urad:...) razdelili na dvajset skupin, vsaki pa bodo odmerili poldrugo uro na teden, ko bi lahko ENEL izklopila električni tok, izvzete bodo sobote in nedelje. Ko bo torej prišlo do izpadov električnega toka zaradi padca napetosti na omrežju, bodo izklopili tok porabnikom, ki bodo tedaj na seznamu. Samo po sebi umerilo to ne bo veljalo za bolnišnice, železnice, letališča, rudnike in za podobne dejavnosti. Elektri- ko bo lahko ENEL izklopila od 7. do 16. ure, ko je še svetlo, obenem pa bo vsak porabnik to vede! že v naprej. Za industrijo bo obdobje še daljše kar tri ure te-žensko. Predsednik ENEL Corbellim je na televiziji izjavil, da se bo lahko to pripetilo dvakrat ali trikrat v letošnji zimi. vsekakor pa bo ENEX včasih poskusno izklopila tok, vsaj v prvem obdobju. Kot rečeno bo vlada skoraj gotovo odobrila načrt, ki bi tako stopil v veljavo že prvega novembra. Do sedaj je to prvi ukrep, ki smotrno načenja problem italijanskega električnega primanjkljaja. Samo po sebi umevno ne bo v celoti preprečil električnih »mrkov*, a posledice izpadov bodo manjše, saj bodo lahko zvišali napetost z enostavnim izklopom »dežurnih porabnikov*. SOFIJA - Prvi tajnik CK KP Bolgarije in predsednik državnega sveta Todor Živkov bo vodil bolgarsko partijsko in državno delegacijo. ki bo obiskala Češkoslovaško v prvi polovici septembra. PRED SKORAJŠNJO OBNOVITVUO POLITIČNE DEJAVNOSTI PREOSNOVA INDUSTRIJSKIH OBRATOV Prosta cona, deželna enotnost in Slovenci Danes dopoldne na prefekturi vprašanja, ki so za KPI bistvenega pomena nov sestanek o zadevi SIRT Mnenja pokrajinskega tajnika KPI v včerajšnji številki strankinega glasila Unita ■ Prihodnji teden seji občinskega in pokrajinskega sveta Po poletnih počitnicah se bo s prihodnjim tednom obnovila politična dejavnost krajevnih uprav. V torek se bo sestal občinski svet, dan prej pa načelniki svetovalskih skupin, da bi določili program nadaljnjega dela. V četrtek se bo sestal pokrajinski svet, predsedstvo deželenega sveta pa bo danes odločalo o datumih zasedanja deželnega zakonodajnega organa. Tudi dejavnost političnih strank bo stopila s prihodnjim tednom v živahnejšo fazo. čaka jih namreč vrsta obveznosti, nekatere med temi so gotovo velikega pomena za mesto Trst. Te obveznosti se predvsem nanašajo na gospodarsko življenje mesta, ki v zadnjem času preživlja hudo krizo. Na deželni ravni pa je treba vsekakor omeniti bližnjo razpravo o deželnem razvojnem načrtu, na katerem se bodo stranke soočale s konkretnimi predlogi, da bi našle najprimernejšo pot za izhod iz krize in za družbeni. gospodarski in politični preporod dežele. Razprava o deželnem razvojnem načrtu bo tudi pokazala na razlike, ki obstajajo med konkretnimi in realnimi predlogi raznih strank in predlogi zgolj dema-goškega značaja, ki so prišli v zadnjem času iz vrst krajevne grupacije Liste za Trst. O vseh teh vprašanjih in o splo Snem političnem stanju v deželi se je v včerajšnji številki komunističnega glasila Unita zaustavil strankin pokrajinski tajnik Giorgio Ros-setti. Se podrobneje pa je analiziral tri politična vprašanja — industrijska prosta cona na Krasu, deželna enotnost in zakonska zaščita slovenske narodnostne skupnosti v Italiji — kj jih je treba čim prej rešiti, ker bi se sicer sedanje stanje še zaostrilo. Kar zadeva gospodarsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo, predvsem pa lokacijo industrijske cone. je pokrajinski tajnik KPI poudaril, da je nedopustno, da bi vlada še nadalje zavlačevala sprejetje dokončnega sklepa. Mešana italijansko-jugoslovanska komisija se ni sestala že od daljnega novembra 1977 in nič še ni znano o študijah o izvedljivosti proste industrijske cone. Vse to je gotovo prispevalo, da so tiste sile, ki nasprotujejo gospodarskemu sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo, še podpihovale nesporazume in nesoglasia z različnimi argumenti, nekaterimi realnimi, drugimi pa popolnoma strumentalnimi. Zato je treba na vsa ta vprašanja čimprej odgovoriti, je nadalje poudaril Rossetti, vse to pa bo gotovo sprožilo široko razpravo v mestu: različne politične sile se bodo soočale o tem vprašanju, razprava pa bo toliko bolj koristna, kolikor bi se odvijala na umerjeni in dostojni ravni in bi težila k iskanju enotne re iitve. Kar pa se tiče deželne enotnosti, je pokrajinski tajnik KPI na-g'asil, da smo pred razdiralnimi silami, ki hočejo na vsak način razdeliti deželo na dva dela. Rossetti je nadalje poudaril, da je treba bolje doumeti značaj teh gibanj in poglobiti spoznavanje različnih družbenih, gospodarskih in kulturnih realnosti naše dežele; bolje se je treba seznaniti z zgodovino teh družbenih razredov in s spremembami, ki so nastale v nii-hovih vrstah v teh zadnjih letih, posebno po velikih dogodkih kot sta katastrofalni potres iz leta 1976 in osimski sporazumi. Če bomo šli po tej poti, je o tem vorašaniu zaključil Rossetti. je verjetno, da se bo deželna enotnost še okrepila. Tretje veliko vprašanje, ki je treba neobhodno rešiti, je problem globalne zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Rossetti je dejal, da si je vlada prevzela točne obveznosti, ki pa jih je že kršila s tem, da ni v določenem roku še izdelala organskih normativov, ki bi zaščitili slovensko narodnostno skupnost. Tudi vladna komisija je že zaključila svoje delo, zato ni več alibija, da bi se celotna zadeva še zavlačevala, saj se je njeno delo že itak zavleklo. Tudi to vprašanje bo gotovo v Trstu sprožilo široko razpravo. Je pa ena velikih priložnosti, da celotna skupnosti pokaže in dvigne svojo kulturno zavest ter demokratično zrelost. Rossetti je poudaril, da bodo komunisti med protagonisti tega boja, saj sta prav bratstvo in prijateljstvov med Italijani in Slovenci v teh krajih ave osnovni značilnosti njihove zgodovine. Vsa ta vprašanja pa morajo vse tržaške demokratične in deželne sile reševati z novim in velikim čutom odgovornosti Rešitve ne bodo lahke, z vprašanji pa se je treba spoprijeti z enotno zavestjo na osnovi čim širšega in odortega soočanja. Kot cilj .je treba imeti blaginjo mesta in dežele, ne oa osebne in strankarske interese. Če bo mo na te probleme gledali iz ozke ga zornega kota, sektaško in vsak zase. je poudaril Rossetti, tvegamo da bi se okrepile tiste nazad n jaške sile, ki hočeio mesto Trst in njeno demokratične življenje po tisniti nazaj. Pri tem pa je treba skrbeti, da ne bi izgubili stika razočaranimi prebivalci, kj so jih nekatere kampanje Liste za Trst pritegnile v svoje vrste. To pa ne pomeni v nobenem primeru, da bi sledili demagoškim m objekivno konservativnim ter nazadnjaškim stališčem Zato je treba to prebivalstvo |>onovno pritegniti v svoje vrste, vendar na osnovi konkretnih ciljev Predvsem pa je treba z dejanji pokazati, je zaključil pokra jinaki tajnik KPI, resnično voljo po spremembah in odpraviti stare predsodke, začenši s protikomunističnimi in protislovenskimi. Gornji problemi, o katerih je v včerajšnji številki komunističnega glasila Unita pisal pokrajinski tajnik KPI Giorgio Rossetti, so gotovo med najvažnejšimi, ki jih bodo morale politične sile rešiti. tNa krajevni ravni pa obstaja še vrsta drugih političnih vprašanj, ki čaka na rešitev že dalj časa. Omenili bi predvsem stanje v konzorcialni ustanovi za prevoze (ACT) in v zdravstvenem konzorciju. Obe ustanovi sta že dalj časa brez vodstvenih organov, kar jima onemogoča redno delovanje. Posledice oa nosi v največji meri prebivalstvo samo, kakor se že stalno dogaja, ko nekatere politične sile gledajo predvsem na lastne strankarske interese. šele nato pa na interese prebivalstva. Deželni odbor je na včerajšnji seji namenil raznim posegom v gozdovih Furlanije - Julijske krajine vsoto 30 milijono lir. S torni sred- stvi bodo strokovnjaki posegli za odpravo škode, ki jo povzročajo fizični in biološki dejavniki. Nakazano vsoto bo deželna uprava porazdelila med gozdne inšpektorate iz Trsta, Vidma, Tolmeča in Pordenona. • V ponedeljek, 10. septembra, ob 19.30 se na izredni seji sestane sve-toivanski rajonski svet. Zahteva sen. Gerbčeve Slovenska senatorka Jelka Gerbec je naslovila na pod-tajnico za javno vzgojo sen. Falcuccijevo telegram, v katerem zahteva, d . pristojne oblasti čimprej izdajo dovoljenje za ustanovitev tečaja 150 ur za delavce tudi v slovenskem jeziku, kot že dolgo terjr vsa slovenska javnost v zamejstvu. Delavci bivše pivovarne Dreher bodo našli zaposlitev v novem obratu za montažo pohištva - Pobudo je sprožil furlanski industrijec Snaidero Člani tovarniškega sveta bivše steklarne Vetrobel (SIRT) in predstavniki sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL se bodo danes dopoldne ponovno sestali na prefekturi z dr. Marrosujem, da bi skupno obravnavali vprašanje preosnove starega obrata v žaveljski industrijski coni. Delavci so kakor znano postavili zahtevo po novem sestanku s prefektom, da bi jih slednji informiral o izidu pogovorov med indu-strijcem 1-andinjjem, lastnikom družbe SIRT, in glavnim ravnateljem na ministrstvu za industrijo Carbo-nejem; dr. Carbone je namreč po nalogu načelnika kabineta predsedstva ministrskega sveta Squillante-ja povabil lastnika tovarne v Rim, da bi mu predložil načrt za pre-osnovo stare steklarne, ki naj bi ga delno finansiral kreditni zavod ICIPU Kolikor se je dalo izvedeti, se je Landini v zadnjih dneh že večkrat srečal z dr. Carbone jem, niso pa znane nobene podrobnosti c omenjenem načrtu. V tržaških sindikalnih krogih vedo povedati samo to. da se načrt — za razliko od uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMNiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHia NA POSLEDICE NI BILO TREBA DOLGO ČAKATI Po odklonitvi otrok v slovenski vrtec so tri prepisali v italijansko sekcijo V openskem vrtcu odklonili 16 otrok zaradi pomanjkanja razpoložljivih mest - Vprašanje bi bilo treba pravočasno načeti Trenutna rešitev bi bila prevoz otrok s šolskimi avtobusi Ko so zaradi pomanjkanj* razpoložljivih mest in učnega osebja v državnem otroškem vrtcu na Opčinah v soboto odklonili šestnajst otrok, se je takoj pokazalo, da brez hudih posledic ne bo šlo. Kot smo poročali, so starši že takoj prvi dan dva otrok prepisali v italijanski vrtec, ki je v isti stavbi. Včeraj pa smo zvedeli, da so v italijanski vrtec prepisal še enega otroka. trije pa bodo obiskovali sloven- j? rnFitp Rektor De Ferra o odstopu prof. Zevija Med mnenji, ki smo jih zbrali na tržaški univerzi o od*to-pu profesorja Bruna Zevija s fakultete za arhitekturo na rimski univerzi ter o krizi italijanskega univerzitetnega sistema sploh, naj omenimo še mnenje rektorja Giampaola De Ferre. Hrup, ki ga povzroči določen problem, ko se javnost seznan z njim preko dnevnega tiska, utegne biti pozitiven, pravi prof. De Ferra, saj tako širši krog ljudi spozna, da ta problem sploh obstaja. Skoraj nemogoče je oceniti to dejanje, saj se vsak sedež vseučilišča v Italiji sooča s svojimi težavami. Problemi 130.000 študentov, kolikor jih je na rimski univerzi, se prav gotovo razlikujejo od problemov 12.000 tržaških študentov. Zato utegnejo biti rimske reakcije za tržaške razmere včasih nerazumljive ali nesprejemljive. Ne verjamem, da se probleme da kar tako posplošiti ali enako oceniti. Vsekakor je pozitivno in bistvene važnosti, da se širša javnost zaveda, da je treba nekaj storiti za univerzo. Osebno menim, da bi se dal problem rešiti tako, da bi vsakemu univerzitetnemu sedežu zagotovili večjo avtonomijo. S tem bi tudi omogočili hitrejše reševanje določenih proble- mov. ske vrtce v Barkovljah, v Trebčah in na Proseku z nevšečnostmi za starše, ki l'. jih ni težko predstavljati. Težave in škoda, ki jih je ukrep prizadejal staršem, in ne samo njim, ampak vsej naši skupnosti, so torej na dlani. Upoštevati je namreč treba, da so med zavrnjenimi prav otroki takšnih družin, kjer sta zaposlena oba zakonca, katerim bi o-trok v vrtcu pomenil veliko razbremenitev. Kaže, ua si nekateri niso mogli ali znali druga.j pomagati, kbt s prepišdtt btroku v italijansko sekcijo. Upamo, da je bil to le trenutni izhod, in '»'.a bodo o'. 1 ob morebitnem odprtju 'slovenske sekcije ali drugačni rešitvi vprašanja prepisali v slovenshi vrtec. Jasno je namreč, da je težko ali nemogoče nadoknaditi to, kar otrok v narodnostnem pogledu izgubi s tem, da večino dneva preživi v okolju, ki ni slovensko. Že v lanskem šolskem letu so odklonili petnajst otrok, ker niso odprli tretje sekcije. Zato menimo, da bi bilo treba vprašanje načeti pravočasno. Zanimivo je. da so letos odprli slovenski otroški vrtec v Ron-kah, kjer ni slovenske šole že polnih dvajset let. Če jim je tam u-spslo, zakaj ne i tudi pri nas, čeprav se ne moremo pohvc.’iti z naklonjenostjo občinske uprave. Pristojne oblasti so vsekakor dolžne zadevo čimprej in zadovoljivo rešiti. Začasna rešitev bi lahko bila prevoz otrok v sosednje vrtce s šolskimi avtobusi. Ta ukrep bi bilo treba takoj sprejeti, sicer bo že itak ogromna škoda postala nepo pravljiva. Dokončna rešitev pa bi morala biti odprtje tretje sekcije slovenskega vrtca, (db) Popravek k poročilu o repertoarju SSG ljuba pomota. Izpadla je namreč ena vrsta, zaradi česar je prišio do zamenjave režiserjev in izpustitve enega od programiranih del. Mrcžkovega Tanga ne bo režiral Mile Korun, kot smo napačno zapisali, pač pa Franci Križaj, Mile Korun pa bo režiral Cankarjevo Lepo Vido (gostovanje SLG Celje), ki je v našem poročilu izpadla. Zaradi te pomote je bilo tudi v podnaslovu glavnega naslova napačno zapisano, da bo v abonmaju t> del, katerih tri v lastni postavitvi. V resnici bo v abonmaju sezone 1979/30 7 dpi, od katerih 4 v lastni postavitvi. . . , Podrobneje bomo o repertoarju za sezono 1979/80 poročali na ne- glasov, ki so se v zadnjem času začele širiti v mestu, češ da se ICIPU ogreva za rešitev, ki naj bi predvidevala nadaljevanje proizvodnje ravnega stekla — dejansko nanaša na prehod k proizvodnji specialnih jekel. Po vsej verjetnosti tudi današnji sestanek s prefektom ne bo prinesel večje jasnosti okrog tega vprašanja, saj so tako iodu-strijec Landini kakor tudi vodilni organi ICIPU zahtevali nekaj časa za podrobno preučitev tehničnih in finančnih vprašanj, ki so povezana s preosnovo starega obrata. Zasedba steklarne se medtem nadaljuje. Za jutri je bila v obratu napovedana nova sindikalna skupščina prizadetih delavcev, vendar jo je pokrajinsko tajništvo CCIL, CISL, UIL preneslo na prihodnji teden. V tem času naj bi poleg točnejših podatkov o načrtu za preosnovo prispela iz Rima tudi vest o datumu sestanka med enotnim odposlanstvom iz Trsta in predsednikom ministrskega sveta Cossigo. Za drugo tovarno, ki že dolgo čaka na predvideno preosnovo. namreč za bivšo pivovarno Dreher v Ul. Bonomo, pa je bil v zadnjih dneh preciziran načrt za prehod k drugi industrijski dejavnosti, in sicer k montaži pohištva in proizvodnji stanovanjske opreme. Nekdanje načrte, po katerih naj bi tovarna nadaljevala proizvodnjo na področju prehrambene industrije (zadnja varianta je predvidevala proizvodnjo mesnih izdelkov), so opustili, namesto tega pa sprejeli ponudbo furlanskega industrijca R. Snaidera, ki namerava preurediti staro tovarno «Marco Polo* ob plovnem prekopu v žaveljski industrijski coni — tovarna je last družbe Siat — in jo usposobiti za montažo pohištva in proizvodnjo opreme. V ta namen je predvidena naložba 12 milijard lir. Za prehod k novi proizvodnji bodo ustanovili r>osebno družbo, pri kateri bosta poleg Snaidera soudeleženi družba Siat, ki pripada in-dustrijcu Cardarelliju (družba je svoj čas prevzela staro pivovarno od prejšnjih lastnikov) in deželna finančna družba Friulia, ki naj bi prispevala 30 od sto predvidene glavnice. V novi tovarni, ki bo delovala pretežno za izvoz in odprem-liala pohištvo predvsem na tržišče ZDA, naj bi našlo zaposlitev 150 do 200 delavcev. Glede na to, da je danes pri družbi Siat zaposlenih okrog 90 delavcev, bo novi obrat zagotovil dodatno zaposlitev 60 do 110 novih delovnih moči., nm.i.au Obrat, za katerega je pozneje predvidena razširitev na nekatera območja izven obsega sedanje to- varne cMarco Polo*, bo zagotavljal tudi določen razvoj pomorskega prometa v smeri proti Trstu, saj bo Snaidero za proizvodnjo o-preme potreboval tudi večje količine eksotičnega lesa. Na sestanku. ki je bil te dni na deželnem odborništvu za industrijo in katerega se .je udeležil tudi odbornik Rinaldi, je furlanski industrijec dejal. da bo zadnja odločitev o uresničitvi nove zamisli sprejeta v prvi polovici oktobra. V primeru pozitivne rešitve je možno, da bi nova tovarna začela obratovati še v tem letu. Dokončen sklep je med drugim odvisen od pogojev, ki jih bo postavilo vodstvo Krožnega sklada za podelitev potrebnega posojila. Tečaji «150 ur» v slovenščini za doseg« diplome nižje srednje šole Tečaji «150 ur* so pridobitev enotnega sindikata CGIL - CISL • UIL, ki naj zagotovi vsem pravico, da se izobrazijo in se kot osebek udeležijo bojev za bolj demokratično družbo. — Tečaji so dostopni vsem delavcem in odraslim, ki so dopolnili ali dopolnijo do 31. decembra 1979 16 let starosti (za tiste, .a,niso še dopolnili 23 let, je obvezna diploma osnovne šole). — Tečaji so brezplačni. — Trajajo eno leto, od 8. oktobra 1979 do 31. maja 1980, za skupno več kot 350 učnih ur — Učne načrte bodo udeleženci prediskutirali skupno s profesorji ob podpori sindikalnih organizacij in v luči najpomembnejših dosedanjih izkustev. — Komisijo, pred katero bo zaključni izpit, sestavljajo profesorji, ki poučujejo na tečaju. — Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu dobijo udeleženci diplomo nižje srednje šole. Sindikat slovenske šole meni, da je nujno zagotoviti te tečaje tudi v slovenščini. Zato je naslovil na ministrstvo za javno šolstvo ustrezno prošnjo, ki so jo podprli šolsko skrbništvo, sen. Gerbčeva in sindikalne organizacije CGIL - CISL - UIL. V prič' kovanju pozitivnega odgovora vabi vse interesente, da izpolnijo obrazec, ki ga dobijo na tajništvih občin Dolina, Repentabor, Zgonik, Devin - Nabrežina, na sedežih prosvetnih in športnih organizacij, v Tržaški knjigarni, na sedežu Sindikata slovenske šole in ga izročijo v tajništvih omenjenih občin ali na sedežu Sindikata slovenske šole v Ul. Fabio Filzi 8, tel. 61-193, vsak torek in petek med 16. in 18. uro, v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 732487. Tečaji, bodo na slovenskih nižjih srednjih šolah v popoldanskih ali večernih urah. Na obrazcu je razpredelnica za oznako najbolj ustrezne šole in urnika. Čim bo prišlo dovoljenje iz Rima, bodo interesenti obveščeni, da prinesejo še potrebne dokumente. Rok za vpis zapade 25. septembra. • Danes se bo pričelo vpisovanje v prvi letnik višje šole za socialne delavce. Pogoj za vpis je diploma višje srednje šole. Ostale informacije so na razpolago v tajništvu te šole, Ul. Battisti 17 od torka do petka, od 9. do 12. ure. Pouk se bo pričel 5. novembra. XX. MEDNARODNI TEČAJ NA UNIVERZI V prevozu določenih tovorov cevovodi izpodrivajo ladje Danes začetek četrtega ciklusa predavanj - Tečaj se bo zaključil v soboto V okviru XX. mednarodnega tečaja o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti, ki se odvija na tržaški univerzi, se je včeraj zaključil tretji ciklus predavanj, ki so se nanašala na okvirno temo «prometne politike*. Na vrsti sta bili dve predavanji, in sicer poseg o problemih osebja, zaposlenega na področju prevozov, in poseg o uporabi cevovodov kot prevoznega sredstva namesto ladje. O tem zanimivem vprašanju je govoril prof. Wilmes s Katoliške univerze v Louvainu. Predavatelj je poudaril, da se ta sodobna tehnika prevozov, ki se s pridom uporablja za številne vrste surovin in proizvodov v plinskem, tekočem in trdnem stanju (surovi pelrolej in derivati, premo", žitarice, gnojila, rude, itd.), čedalje bolj uveljavlja, in sicer iz- več razlogov: prevoz blaga je cenejši, tehnična naprave (cevi) trajajo neprimerna dalj kakor lad- ja, zadostuje maloštevilna delovna sila, nevarnost onesnaženja okolja je minimalna. Cevovodi zato prodirajo danes tudi v večja jezera in čez vse važnejše morske ožine, saj je sodobna tehnologija omogočila polaganje cevi tudi do 600 metrov globine. Govornik je v tej zvezi omenil tudi plinovod, ki bo v kratkem povezoval Alžirijo in Tunizijo s Sicilijo in ostalo Italijo. Danes se bo začel četrti in zadnji ciklus predavanj, in sicer na okvirno temo «pristaniške problematike*. V okviru tega ciklusa so na sporedu štiri predavanja. Mednarodni tečaj se bo zaključil v soboto. deljski kulturni strani. PRED SOBOTNIM PRAZNIKOM V REPNU Uvod v lovsko sezono na Tržaškem Kako so lovci organizirani v naših krajih • De lovorje Društva slovenskih lovcev Pred kratkim smo na goriški strani brali, kako so se tam pripravili na lovsko sezono, danes pa bomo pogledali, kako je s tem na Tržaškem. Začetek sezone bo Društvo slovenskih lovcev proslavilo tudi s praznikom, ki bo v soboto v Repnu. V Trstu je 13 lovskih družin, ki imajo urejen lov. Vsaka skupina lovcev mora bati organizirana v svojo družino s svojim ozemljem oziroma loviščem, v katerem lovi. Število lovcev, ki se lahko včlanijo v družino, je odvisno od razsežnosti tega lovišča, saj mora vsak lovec imeti na razpolago določen prostor. V Trstu je lovcev preveč, da bi jih lahko sprejeli v posamezne družine, zato je mnogo tržaških lovcev včlanjenih v furlanskih lovskih družinah. V drugih krajih Italije .je lov prost, kar pomeni, da lovci niso organizirani po družinah. Na območju, kjer je lov prost, lahko lovi zelo veliko lovcev, kar ima za logično posledico, da prihaja do pogostih nesreč. Že prvi dan lovske sezone sta bili v Italiji dve o-sebi ubiti, veliko je bilo tudi ranjenih. V organiziranih skupinah ne pride do tega. saj se točno zna. koliko lovcev bo v enem dnevu v določenem območju. Lovske družine si pred sezono zelo smotrno uredijo lov in točno določijo vrsto in količim divjadi, ki se sme loviti na tistem področju. V Trstu sme vsak lovec ustre iiti enega srnjaka in eno samico, seveda mora za to plačati določeno takso, število spačkov (slabo razvitih srnjakov) za strel pa je neomejeno, s tem se skuša doseči, da se razvijejo samo zdravj srnjaki. Trenutno so pri nas zaščitene lisice in šo.je. V lovskih družinah točno prera- V včerajšnjem poročilu o tiskovni konferenci predstavnikov Stalnega slovenskega gledališča v Trstu se nam je pri prepisovanju abon-___________________ majskega repertoarja vrinila ne- Obračun triletnega delovanja zavodskih svetov Razgovor s predsednikom zavodskega sveta šole «lgo Gruden» Evgenom Pahorjem vsakdo lovi, zato se večkrat doga-1 čunajo odstrel divjadi na določe-ja, da na zelo majhnem območju ! nem področju, s tem skušajo preprečiti, da bi se določena vrsta živali preveč razvila oziroma, da bi izumrla. Na prostih loviščih pa tega ni, saj zaradi neomejenega števila lovcev ne morejo voditi evidence strelov. Člani tržaških lovskih družin sami urejujejo svoje pravilnike, nato pa jih dajo v pregled deželi. V krajih, kjer je lov prost, tudi pravilnikov nimajo. Za svoje nove člane prirejajo iovske družine tudi tečaje, kjer jih izvežbajo za streljanje, saj le na ta način prihranijo živalim nepotrebno trpljenje. Srnjaka streljajo npr. samo s puško na kroglo in ne na šibre. Stovenski lovci v naši deželi so sicer člani različnih lovskih družin, vsi skupaj pa so ustanovili deželno Društvo slovenskih lovcev, ki se imenuje Doberdob. Društvo ima odlične stike z lovskimi družinami v Sloveniji in svoj pevski zbor. Kot že napovedano, bodo slovenski lovci praznovati začetek lova v Repnu, in sicer v soboto, 8., in nedeljo, 9. septembra, kjer bodo pripravili bogat kulturni spored, razstavo fotografij in trofej ter balinarsko srečanje, (zt) Pred tremi leti so bile volitve na osnovnih, nižjih in višjih šolah, šele takrat so uradno začeli veljati delegirani odloki, čeprav se je že več let govorilo o novem pomenu, ki ga mora imeti moderna šola, o vključitvi staršev v šolsko življenje itd. Cilji, ki si jih je takrat zastavilo šolsko ministrstvo, pa tudi somi profesorji, starši in dijaki, so bili zelo zahtevni, obenem pa so se šolski dejavniki zavedali, da je treba nujno rešiti pereče probleme, s katerimi so se dnevno srečevale državne šole vseh stopenj. Kljub začetnim težavam so začeli delovati na vseh slovenskih šolah zavodski sveti, ki so, kot predvidevajo delegirani odloki, najvišji svet na šoli. Na višjih šolah je zastopana tudi dijaška komponenta (trije dijaki. trije starši, šest profesorjev), na nižjih pa ne (šest staršev, šest profesorjev). Med prihodnjim šolskim letom bodo volitve: mandat za starše in profesorje traja namreč trj leta, za dijake pa eno leto. V zvezi z zavodskimi sveti je še veliko odprtih vprašanj. Redkokdaj pridejo v javnost njihovi sklepi, če izvzamemo seveda razne resolucije, ki jih izdajo ob izjemnih priložnostih. Če zdaj objektivna ocenimo položaj na slovenskih šolah, ne moremo mirne duše zreti v prihodnost. Zelo razširjeno mnenje je, da so delegirani odloki neizvedljiv načrt in da zavodski sveti niso veliko pripomogli, da bi se položaj na šolah izboljšal. Da bi se seznanili s problemi in ožjo stvarnostjo naših šol, smo se obrnili na predsednike zavodskih svetov, ki so v preteklih treh letih delovali na nižjih in višjih srednjih šolah. Najprej smo se srečali z Evgenom Pahorjem, predsednikom zavodskega sveta na nižji srednji šoli «lgo Gruden» v Nabrežini. Vprašali smo ga, katere so bile konkretne pobude zavodskega sveta. tNajvečja težava, ki smo jo s skupnim trudom premostili, so bili umiki. Nekateri učenci so prihajali v Nabrežino iz oddaljenih vasi. Avtobusni urniki so bili neprimerni, u Medjo vas na primer pa sploh niso vozili To je bilo seveda zelo neprijetno, saj so se nekateri otroci vračali iz šole v poznih popoldanskih urah. O tem problemu smo dolgo razpravljali in končno smo se domenili z Acegatom. Podjetje je spremenilo avtobusne urnike, tudi v šolskem urniku je prišlo do sprememb in zdaj našim otrokom ni treba več peš. Pereč problem je bilo tudi pomanjkanje prostora. V trinadstropnem šolskem poslopju smo imeli Slovenci na razpolago le eno nadstropje. Protestirali smo in zdaj imamo dve nadstropji. Uredili smo še več zadev: organizirali smo zimovanja, ki jih prej ni bilo, uvedli smo dopolnilni pouk za vse tiste učence, ki so i-meli težave pri učenju, organizirali smo popoldanski tečaj angleščine, ker je marsikdo želel, da bi se naučil poleg nemščine še en tuj jezik. No, pobud je bilo veliko, zdaj se ne spominjam vseh.* «Kateri so problemi, ki jih niste še rešili in s katerimi se bo moral ukvarjati novi zavodski svet?* ^Trenutno so finančna sredstva naš najhujši problem. Delno smo ga že rešili, za vse naše dejavnosti pa je denarja vedno premalo. Cilj, ki ga nismo še dosegli, je sodelovanje z ostalimi šolami. Nekaj skupnega dela smo že opravili a je še vedno premalo. Vsekakor pa smo premostili veliko težav. Dovolj je, če pomislimo, da se v začetku nismo sploh poznali. Mi starši, nismo pravzaprav vedeli, koga zastopamo. Večkrat smo sklicali vse starše m seje. Razpravljali smo o naj- različnejših problemih in tako smo spoznali mnenja in želje ostalih. V začetku je bilo zelo naporno. Zavodski svet se je pogostoma sestajal, tudi večkrat mesečno, ko smo odpravili najhujše težave, pa smo razredčili seje.* •sKakšni pa so bili odnosi med starši in profesorskim zborom?* «V začetku zelo slabi. Starši smo gledali na profesorje, kot da bi bili maliki. Zdelo se nam je, da ne spadamo v šolo, da nam je šolski ambient tuj. Počasi so se odnosi spremenili. Spoznali smo, da smo marsikaj zgrešiji, obenem pa, da šola ne bi mogla doseči vseh ciljev, ki jih je dosegla, brez naše pomoči.* «Kakšna je torej lahko ocena teh treh let dela?* «Ocena je zelo pozitivna. Naša šola se je vključila v stvarnost, ki jo obdaja. Na šoli so razne dejavnosti, otroci sodelujejo pri društvih, po razredih imajo revije in časopise: opažamo veliko razliko med nami in Italijani... Večjih problemov zdaj ni. Naša ravnateljica se zelo potrudi, razumela je nas starše in nam tako pomagala, da smo se vključili v šolsko življenje. Vse ga tega prej ni bilo.* (ez) Devinsko-nabrežinska občina odločno nasprotuje zaprtju urada ENEL Neuradne govorice o skorajšnji dokončni zapori krajevnega urada ENEL v Nabrežini, katerega se za razne usluge poslužujejo tudi prebivalci iz zgoniške in repentabrske občine, so izzvale veliko nezadovoljstvo med prizadetim prebivalstvom. O tem vprašanju je na izredni seji razpravljal tudi občinski odbor de-vinsko-nabrežinske občine in ponovno izrazil svoje nasprotovanje do te namere, ki bi oškodovala prebivalstvo zahodnokraške planote. Sklenil je tudi, da bo nastopil pri pokrajinskem ravnateljstvu ENEL ter pri pristojnih oblasteh, da bi to namero preklicale. V nasprotnem primeru bi se moralo prebivalstvo iz treh okoliških občin posluževati tržaških uradov pri čemer je treba predvsem upoštevati izgubo časa za prevoz v mesto in nazaj ter večje stroške pri uporabi tako zasebnih, kot javnih prevoznih sredstev. Zaradi vseh teh nevšečnosti se občinski odbor devinsko-nabrežinske občine obrača na pristojne oblasti. Uslužbenec tržaške občine aretiran v Portorožu O tesnem in še zlasti donosnem sodelovanju med 30-letnim Luciom Giassijem, uslužbencem tržaške občine ter 31-letnim Andrejem Horvatom iz Strunjana, krupjejem v portoroški igralnici, bo v kratkem razpravljalo piransko sodišče. Gias-si je bil vnet obiskovalec portoroške igralnice, kjer se je pred dvema letoma spoznal s Horvatom. Izmislila sta si enostavno, vendar zelo učinkovito sleparijo. . Kljub temu, da je kontrola v i-gralnici precejšnja, je Horvat kdaj pa kdaj le odrinil proti Giassiju kak žeton več. Postavil se je namreč med igralca in načelnika mize tako, da je zakrival žetone. Tržačan je nato žetone vnovčil. Dve tretjini denarja je odštel Horvatu, ostalo pa obdržal. Kot pravi ob-toženica, sta se s Horvatom dobivala v restavraciji »Jadran* ali celo v samem Trstu. Prisvojila naj bi si že dobrih 10 milijonov lir, ko se je zadeva zataknila. V noči med 14. in 15. aprilom je nekdo pri sosednji mizi o-pazil, da nekaj ni v redu: Giassi je namreč vnovčil nekaj žetonov kljub temu, da ni nič dobil. Inšpektor je Giassija povabil v pisarno, kjer je Tržačan po trdovratnem zanikanju vendar priznal. Skupaj s Horvatom pa še vedno vztraja, da si nista prisvojila toliko denarja, kot je rečeno v obtožnici. Povratek znanstvenikov z ekološkega križarjenja Znanstveniki tržaškega nega in vremenoslovnega zavoda te dni zaključili ekolo-ko jenje po Jadranskem morju na J8 ji «Barinock». Ladjo je dal t: as* mu zavodu na razpolago državni bor za raziskave. Ekološko kri*5, jenje tržaških znanstvenikov F ^ lo razdeljeno na dva delo, in cer: v hidrološke raziskave, Prl j terih so izmerili različno moč v nih tokov in v znrmrivrne raziš ve severnega dela Jadranskega nj“._ ja. Znanstveniki so vzeli več P“ ■ merkov vode, v kateri bodo se izmerili količino kisika in Pr'stH' nost hranljivih sno’ i. Naša dežela na dunajskem sejmu Uradno odposlanstvo naše ki ga bo vodil odbornik za indus jo Rinaldi, bo zastopalo Furlan K Julijsko krajino na slovesnem mednarodnega jesens^,t<> sejma na Dunaju, ki bo v su ■ dopoldne. Dežela bo na sejmuJ\j. šotna s paviljonom, ki ga je uf vj la tržaška trgovinska zbornica * ^ poudarja predvsem pristaniške ^ javnosti v Trstu. V ponedeljek' ^ septembra, bo na vrsti «Dan /uks. nije - Julijske krajine*, v okviru ^ terega se bodo člani deželnega ^ poslanstva srečali z nekateri®!. dilnimi gospodarstveniki z_ r in z raznih avstrijskih središč, r/hj. videna je tudi posebna tiskovna ferenca. • V okviru glasbenega sePte?a!i- bo danes, ob 20.30 nastopil v liki sv. Silvestra duo Zanini ' Nm chini. Flavtistka in harfistka PjvL izvajali dela Mozarta, Donize Debussyja in drugih. I V počastitev spomina Marije ®)o zavšček darujeta Angela in ** Gec 10.000 lir za SPDT. V zahvalo za organizacij? P* p da po vertikali darujeta Nau Tone Kocjan 19.000 lir za SPD*;a),i V spomin na Antona Kres ^ daruje Ljudmila Kreščak 20.0^ za Dijaško matico. V spomin na Marijo Breza ^ daruje Zora Fabjančič 5.000 0 $ spomenik štirim bazoviškim " v Bazovici. .V spomin na Marijo Brez®',q()0 darujeta Duša in Igor Kosmin8 lir za Dijaško matico. . gre V počastitev spomina Marij«,poO zavšček daruje Ema Kerševan m lir za SPDT. V isti namen Franc Brus 2.000 lir za SPDt' NA PROSEKU SO SE P0SL0W OD ŽUPNIKA FRANCA ŠIBENIK* V ponedeljek popoldne je na Proseku veliko ljudi pospremilo na zadnji poti domačega župnika Franca Šibenika, ki je po dolgi bolezni umrl v tržaški bolnišnici v petek, 31. avgusta. Pokojni župnik se je rodil pri Sv. Jakobu leta 1909. Pro-seško župnijo je vodil celih 21 let. Med drugo svetovno vojno je bil v Istri pri Bertokih, nato je prišel na Opčine in bil tudi nekaj let upravitelj tamkajšnjega Marijanišča. Lik pokojnika in njegovo delo je pri cerkvenem obredu, ki se ga je udeležil tudi bivši škof Santin, o-risal škofov vikar msgr. Škrlj. Po kojnika je označil kot žup>? in iraafnn el/rKnl 7Q CVfllO ’ • - d. je vestno skrbel za svojo iP Vrsto let, dokler mu je zdriTDVj, puščalo, je poučeval n8 S)8* šolah v Gabrovcu, pri Bris« pl« Proseku in v srednji šoli J1 ^ * seku. Pred odprtim grobom ^ je od pokojnika poslovil &. tf čin Emil Cibic, nakar Ptj kveni pevski zbor zapel mi. Pokojni Šibenik se pred kratkim, saj je 22. J jr tos prevzel trenutno uPr.fi.an seške župnije pater frančri JI židar Rupler, ki je po jerske, prihaja pa iz ->u NA POBUDO PRINCA TURN UND TAXISA V lepi kraški dolini pod Kohiščem Gledališki eksperimenti Devin 79» Avantgardni scenska zasnova in glasbena oprema ■ S skupino bavarskih gledaliških umetnikov sodeluje tudi nekaj mladih Tržačanov Ed, *®“Mbarski park - «Luči in zvoki« ®b 20.30 «11 sogno imperiale di "®ramare» (v italijanščini); ob “1-45 «San u Miramaru» (v srbohrvaščini). 21.15 «Cabaret». L. Minelli, M. Berson, M. York. Barvni film. 16.00-18.20—22.15 «L . poliziot-® della squadra del buoncostume«. Edvige Fenech. Barvni fil \ aan 18.00 «1 fantasmi«. Barvni Ijhlin za vsakogar. ^celsior 16.00-22.00 «Hair«. Barv-rn> film za vsakogar. "rattacielo 16.30—22.15 «1 guerrieri hslla notte«. Prepovedan mladini fPod 18. letom. 'lice 17.00 «Guerrieri delFinfer-Prepovedan mladini pod 14. letom. 'Snon 16.30—22 00 «Oggi a me. dodani a te». Bud Spencer. Barvni Jilm za vsakogar. 'lodrammatic 14 45 «Nei mirili« in *Blue movie». Prepovedana mladi .ai pod 18. letom. r,stallo 16.30 «La tarantola dal ven-■Te nero». Prepovedan mladini pod j, 4. letom. °derno 16.30 «La svignata«. Barv-film za vsakogar. Ilr°ra 16.30 «Autostop rosso san-■v!&Ue». Prepovedan mladini pod-14, P^tom. vaJ9itol 16.30 «1 39 scalini«. Barvni za vsakogar. ''ttorio Veneto 16.30 «Autopsia di un Sostro«. Prepovedan mladini pod *, letom. olta (Milje) Zaprto. Kot smo že poročali, poteka te v dolini pod Kohiščem zanimi-Vo srečanje umetnikov avantgardne stneri, »Gledališki eksperimenti De-V0 1979». Pobudo za omenjeno srebanje je dal devinski princ Turn Taxis, ki se je že večkrat iz-aazal v mecenskem podpiranju raz-ustvarjalcev in umetnikov. Tu-® omenjena pobuda je nedvomno Pomembna, saj prispeva k spoznanju in vrednotenju izkušenj iz mziskovanja sosednih narodov. U-jhotuiki, ki nastopajo na tem sre-Canju prihajajo v glavnem iz Ba-Varske. Nekaj pa je tudi Tržača-50v- Skupno 20 mladih je že prvi ®an začrtalo okviren program, ki Predvideva v jutranjih urah disku-hjo ria grajskem dvorišču o nastopu Prejšnjega večera in razporeditev , o-Poldanskega dela, v glavnem priprave koreografije in scenske zasnovo. za večerno predstavo. Glede mednje, velja pripomniti, da ni toč-jj® določena, saj imajo igralci samo okvirno zasnovo, ostalo pa je prepuščeno njihovi osebni iniciativi in ttnajdljivosti. Zanimivo je tudi, da Kino si pripomočke in scene pripravljajo iz dneva v dan kar sami in to po laboratorijskem sistemu. Dolina pod Kohiščem je tako v teh dneh nekoliko spremenila svojo tradicionalno podobo. Iz oaze miru in samote je kar čez noč postala živahno delovišče skupine mladih ustvarjalcev. Duša vsega delovanja in obenem koordinator posameznih predstav je bavarski umetnik Fritz Schranz, ki ima na gledališkem eksperimentalnem področju že veliko izkušenj. Njegovo eksistencialno gledališče, kot ga sam naziva, obravnava v glavnem ontološka vprašanja, ki se nanašajo na človeški obstoj. Gledališko ustvarjanje mu torej prvenstveno pomeni sintezo filozofije in izražanja v širokem pomenu besede. Predstave, ki jih njegova skupina pripravlja vsak večer, so osredotočene na temo — biti ne biti — z ozirom na eksistencialno filozofijo Croceja, Camusa in Sartra. Z ozirom na takšno usmeritev nas zato ne presenečajo naslovi posameznih prireditev, kot so integracija, individualnost in ko-lična, človek kot del narave in njegov odnos z vsemirjem. Udeleženci srečanja se vsak popoldan ubadajo s pripravo scene. To delo, ki ga sami nazivajo kot «workshop», je skupno in obsega gradnjo tako imenovane črne škatle visečega odra, skulptur iz aluminija in različnih scenskih ozadij. Navzlic kolektivizaciji dela, o-sebna iniciativa, ne trpi, saj kljub osnovnim smernicam dogajanja je v veliki meri izražanje prepuščeno posameznikom. Z ozirom na te nič kaj tradicionalne prijeme in filozofsko zasnovo, ki ponekod prehaja celo v fantastiko, sta seveda dopolnilna faktorja glasba kot tudi literatura, v katero sodi prebiranje tekstov posameznih udeležencev, zasnovana v luči avantgardnega izražanja. Za glasbeno onremo, ki je seveda originalna, skrbi znani komponist in direktor eksperimentalnega gledališča bavarske opere Walter Haupt, ki je pred leti že opravil Dodobne akustične eksperimente v dolini Sve-via pri Miinchnu in ima v bližnji prihodnosti na programu nekaj po dobnega tudi v Linzu ob slovesnosti otvoritve v «Ars electronica« s predvaianjem Brucknerjeve simfonije. Glasbe predvajajo s štirimi zvočniki in z odbijanjem, lokaliza- cijo in usmerjanjem glasov nudijo obiskovalcu vrsto zanimivih učinkov. Izvajalci gledališke avantgardne umetnosti bodo s svojim • delom nadaljevali do sobote. Na takratni predstavi, ki bo ob 22. uri, pa bodo obiskovalcem prikazali rezultate svojega dela. Podoben nastop bodo i-meli tudi v nedeljo ob 10. uri. Dolina pod Kohiščem bo torej do konca tedna odmevala v prepletanju zvočnih in svetlobnih učinkov. f Čestitke Danes praznuje 83. rojstni dan EGIDI.T KOŠUTA. Še na mnoga zdrava in srečna leta mn želijo vnuki Jadranka, Boris in Igor. ŠZ SLOGA prireja v soboto, 8. in v nedel|o, 9. septembra v BAZOVICI I. ŠPORTNI PRAZNIK SLOGE Na sporedu bodo športna srečanja in seveda tudi prosta zabava s plesom. Igral bo ŠALEŠKI INSTRUMENTALNI KVINTET IZ VELENJA VABLJENI! Cene na občinski tržnici na debelo (CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA) 5. SEPTEMBRA 1979 Povrtnina sesen 5*dič zelen ^'korija dolge , °hipir bea Adena Paprika Nhadižniki peteršilj Valena Min. Maks. Prevl Sadje Min Maks. Prevl 1300 2500 1500 Smokve 575 805 690 2300 3200 2700 Banane 858 880 880 400 800 400 'ke 690 920 805 460 575 518 Jabolka jonathan 460 575 575 690 863 8C5 Melone 2£1 ra 460 Breskve 207 345 288 (bele I) 633 863 805 22 350 300 Grenivke 990 1100 990 Limone 3'- 460 4„3 zelene 575 863 748 288 345 345 Lubenice n 140 120 500 800 600 Grozdje 300 ) 500 pansee I. 460 518 480 ....................................».................................................................. Včeraj - danes t "“Os, ČETRTEK, 6. septembra Sok. LJUBA Ih? vzide ob 6.31 in zatone ob ^ r~ Dolžina dneva 13.04 — Lu-žide ob 19.44 in zatone ob 6.13 JUtri, PETEK, 7. septembra ., MARKO Urj včeraj: temperatura ob 13. sf°Phij, zračni tlak 1020 mb 151° Pada, vlaga 34-odstotna, veter V« ha uro severozahodnik, nebo \ ,Hj. jasno, morje rahlo razgiba 1 "‘•hperaturr morja 21,5 stopinje L ROJSTVA IN SMRT' IM SO SE: Isabella Sagues. ^r. prašič, Riccardo Altea, Mar lr°bon Dennis Bartole. V’RJ.1 SO: 46-letn: Ermani Be • m° -letna T V ,ersa. 66 letni Luigi Ouaresi-‘6-letni Mario Pecchiari, 41- letni Vincenzo Palomba, 91-letna Rosa Policardi vd. Draghicevic, 69-letni Oliviero Cociancich, 59-letna Valeria Nemec por. Civillia. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Roma 15; JI. Ginnastica 44; Ul. F. Cevero 112: Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Oriani 2; Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 ..alie) Ul. Oriani 2: Trg Venezia 2. Odbor za proslavo bazoviških žrtev sporoča, da bo spominska svečanost ob 49. obletnici ustrelitve štirih junakov pri spomeniku na bivšem strelišču v Bazovici. V NEDELJO, 9. SEPTEMBRA, OB 15.30 Danes, 6. septembra, ob 12. uri bo polaganje vencev v šoli štirih bazoviških junakov v Rojanu, popoldne ob 17.30 pa polaganje vencev na grob štirih junakov na pokopališču pri Sv. Ani. ŠD BREG s sodelovanjem PD SLOVENEC iz Boršta i;i Zabrežca vabi NA PRAZNIK «BREGA» ki bo 8., 9. in 10. septembra v HRIBENCI - ZABREŽEC DAN NARODNE NOŠE Avtobus, ki bo v soboto, 8. septembra peljal ljudi v Kamnik, bo odpeljal ob 7.30 izpred Foro Ulpiano. Ustavil se bo tudi ob 7.45 pred Prosvetnim domom na Opčinah. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica tel 226 165; Opčine: tel 211 (MII; Prosek: tel 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596: Nabrežina: tel 200 121: Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: tel. 213137: Milje: tel. 271 124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: tele!, štev. 732-627. Šolske vesti PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE ZA JUNIJ Maloobmejna blagovna menjava izčrpala valutno razpoložljivost Jugoslovanskim obmejnim podjetjem preostalo le malo uvoznih dovoljenj - Kakšen je položaj v drugih sektorjih Podružnlica GM Prosek - Koutd- vel: vpisovanje“bo danes, 6. t.m.< od 17. do 19. ure V Soščevi hiši (samo za harmoniko in klavir). Podružnica GM Nabrežina: vpisovanje bo v ponedeljek, 10. t.m., od 17. do 19. ure v glasbeni šoli. Podružnica GM Boljunec: vpisovanje bo v torek, 11. t.m., od 17. do 19. ure v gledališču F. Prešeren. Šoia Clasbene matice — Trst obvešča svoje gojence, da 1 ponovno vpisovanje za šolsko leto 1979/80 do 10. septembru v tajništvu GM, tel. 418605. od 10. do 12. ure. Prijavijo se lahko tu<_ 1 n iiijuR Alojz Kralj iz Zalošč 34 pri Dornberku je ime! letos izredno dober pridelek krompirja. Iz 50 kg semenskega krompirja, ki ga je kupil v Vidmu, je pridelal okoli 600 kg krompirja. Med njimi je bilo ne- kaj gomoljev težjih od 1,20 kg, rekorder pa je bil prav gotovo krompir, ki je tehtal nič manj kot 1 kg in 24 dekagramiv. Sicer pa se v letošnjem letu tudi drugi pridelovalci krompirja v Zaloščah in okolici lahko pohvalijo s pridelkom, ki ga niso pričakovali. J. A. V soboto, 8. septembra bodo v Tržiču odprli nov sedež Vsedržavne zveze partizanov Italije (ANPI). Ob odprtju novega sedeža bo tudi krajša slovestnost, na kateri bodo prisotni deželni predstavniki VZPI-ANPI in predstavniki oblasti, med katerimi tudi predsednik deželnega odbora Colli. Nad Mabono ubili merjasca Člani pevmskega lovišča so pred dnevi nad Kcštabono ustrelili 75 kilogramov težkega merjasca. Kot se spodebi ob takšnem ulovu, so lovci priredili večerjo in povabili nanjo tudi kmete iz Pevme in z Oslav-ja. Ob okusni svinjetini in kapljici domačega vina so' se prisotni pogovarjali in s tem pripomogli k u-stvarjanju dobrega vzdušja med kmeti in lovci, kar je seveda koristno za vse. TOKRAT GRE ZA IZJEMO V, Sovraštvo med psom in mačko je nekaj tako močnega in izrazitega, da je prešlo že v pregovor in da tudi o dveh, ki se ne moreta, pravimo, da se gledata kot pes in mačka. Vsako pravilo pa pozna tudi izjeme. Tudi sovraštvo med psom in mačko. Tale mladi psiček, denimo, se prav dobro razume z ‘domačo mucko, do takšne mere, da si -lahko dovoli tudi kakšno grobost v igri. Idilo smo posneli v §tandrežu, na domu našega raznašalca OB KONCU DELOVNE AKCIJE Brigadirji MDB Simon Gregorac» so se v nedeljo vrnili iz Dolenjske Pogovor z brigadirjema Alenko Jeric z Opčin in Markom Komelom iz Gorice 2. septembra so se zaključile po vsej Jugoslaviji mladinske delovne akcije za leto 1979. V nedeljo zvečer torej, so se vrnili iz Dolenjske tudi novogoriški brigadirji mladinske delovne brigade (MDB) »Simon Gregorčič«, ki so sodelovali na MDA Suha krajina 79 na Prevolah. V novogoriški brigadi so bili . letos pona^jjp, prisotpj. tudi mla--di iz zamejstva, in sicer z Goriškega in Tržaškega*,;, '-juua Ob prihodu''brigadirjev se je na Kidričevi ulici v Novi Gorici, na prostoru pred OK ZSMS, zbralo precejšnje število ljudi in je bilo tam vse živo in veselo, pravo brigadirsko razpoloženje. Ob prihodu je MDB «Simon Gregorčič« pozdravil Andrej Kompara, ...................... IZ MAJHNEGA VSAKDANA V ŠIRNI POLETNI SVET Sporazumevanje ne dela težav dovolj je, da se znaš približati Goriški mladinci so se letos odpravljali na počitnice s šotorom - Spoznavanje novih ljudi je doživetje Letošnje poletje je pokazalo, da je v velikem razmahu mladinski turizem. Palec v zraku, trenirke, nahrbtnik . . . Taka je običajna slika mladega letoviščarja. Med našo mladino je teh internacionalnih »štoparjev« razmeroma malo. Veliko jih gre na počitnice s starši, večina pa se, posebno v zadnjih letih, odloča za teden ali dva s «klapo» v šotoru. Taka oblika letovanja ne zahteva prevelikih stroškov. Plačati moraš camping, za hrano poskrbiš sam, skratka, od tebe je odvisno, kolikor porabiš. Sicer pa se za poletno bivanje v šotoru, rulotki ali leseni hišici - bungalovvu pogosto odločajo tudi družine in celo starejši ljudje. Če gremo iz Fossalona proti Gradežu, naletimo kar na štiri cam-pinge, kar priča o priljubljenosti teh »turističnih parkov«. Življenje v šotoru ni tako udobno kot npr. v hotelu ali penzionu, ie pa bolj pustolovsko. «V kampingu Punta spin, kjer sem letos preživel s prijatelji teden dni,« je povedal Ivo, 17-letni delavec iz Rupe, »smo plačali približno 2500 lir na dan na osebo. Če greš z avtobusom v Gradež ter plačaš vstopnino na plažo, porabiš verjetno več. V kampingu pa imaš market, gostilno, sanitarne naprave, poleg tega pa še igrišče za tenis, mini golf ter bazen in »disko«. Marko, 18-letni dijak iz Gorice je bil v dolini Ferret pod Mont Blancom: «Camping Tronchey, kjer sem letos letoval, je nov. Cene so zato nižje kot sicer. Na splošno pa so v hribih cene nižje, ker je obisk nekoliko manjši. V kampingu je bilo precej pusto, čeprav je bil dobro organiziran.« Izleti Združenje Lnion priredi dvodnev-p' izlet dne 8. in 9. septembra na Plitvička jezer.,. 16. septembra pa v Avstrijo v Velden k Woerhtersee (Vrbskem jezeru). Informacije na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30 vsak dan od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30. V četrtkih od 17. do 19.30 in v soboto od 10.30 do 12. ure. Telefon 64459. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 OTROKA, tudi dojenčka sprejmem v dnevno oskrbo v lasten dom z vrtom na Proseku. Pišite na Primorski dnevnik pod šifro »skrbna mati«. KUPIM knjige za prvi razred klasičnega liceja. Telefon 416150. MILIČ Dušan — Zagradec 2 toči belo in črno vino. Prispevajte za DIJAŠKO MAJICO 1111111111 m mm 11 u umi mMiiiiMiiiniiii n iiuiiiiiniiiiuiiiii n 111111111111111111111 min iiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniMm JUTRI ZVEČER V DOMU A. BUDALA V Štandrežu sestanek o partizanskem spomeniku Ni važen obseg spomenika, ampak namen, čemu ga postavljamo Problem partizanskega spomenika v štandrežu je ponovno v ospredju. V petek namreč ob 20. uri bodo v Domu Andreja Budala domačini zborovali in obravnavali predlog predsedstva odbora o morebitni spremembi dosedanjih načrtov. Gre za razpoložljiva sredstva, ki ne zadostujejo za izpeljavo načrtov, ki jih je zasnoval priznani kiparski a-kademik Negovan Nemec. Domačini pa bi obeležje radi odkrili prihodnjo pomlad v okviru 35-letnice osvoboditve. Županstvo tudi ni izpolnilo večkrat danih obljub o finančni pomoči, kot so domačini zahtevali. V tem trenutku odbor lahko računa samo na prejete prispevke, ki jih sicer ni malo, vendarle ne zadostujejo za uresničepje objekta širšega obsega, kakršnega so štandrežci prvotno sprejeli. Sicer naj povemo, da obseg spomenika ni bistvenega pomena. Pomen je v vsebini in namenu obeležja, ki naj spominja na padle partizane, umrle v zaporih in taboriščih ter za vse žrtve bombardiranja. Z ureditvijo zemljišča na glavnem trgu z nasadom dreves naj bi začeli prihodnji mesec. Odbor se je prvič sestal 1970. leta. V takratni odbor so pristopili nekateri nekdaj aktivnejši partizani ter predstavniki prosvetnega društva «0. Župančič«, športnega društva «Juventina» in Kmečkega dru štva (Sekcije VZPI - ANPI takrat ni bilo v vasi). Naknadno so se nekdanji partizani organizirali v sekcijo in organizirano pristopili v odbor, Kasneje je pristopila mladina, prosvetno društvo »štandrež«, športno društvo «Velox» ter rajonski konzulta. DANILO NANUT «V Zeleni laguni pri Poreču je bilo precej živo,« je povedal Mauro, 19-letni dijak iz Gorice. «Za 3500 din na dan ti kamping mnogo nudi.« »Za tako obliko življenja moraš biti dobro organiziran,« je pripomnil Ivo. »Pomanjkanja spanja in redne hrane ne občutiš prvih par dni, kasneje pa.» Bivanje v kampingu je za tistega, ki nima možnosti, da bi potoval, izjemna priložnost, da spozna nove ljudi, da se seznani s tujci, z njihovim načinom življenja in mišljenja. »Najbolj številni so Nemci,« je povedal Mauro, »mnogo pa je tudi I-talijanov in, kjer sem bil jaz, tudi Slovencev.« »Spoznati nove ljudi je tu mnogo laže kot v mestu,« je dejal 17-letni dijak Denis. «Takoj dobiš družbo. To pa ne samo zato, ker je odnos nemških ali nizozemskih sovrstnikov do sočloveka različen kot pri nas; počitniško vzdušje ob morski obali pripomore k spoznavanju novih prijateljev. Tako se tudi Goričan izven matičnega mesta otrese značilne zaprtosti in otopelosti. Kar se zabave tiče, se severnjaki nekoliko razlikujejo od nas. Italijani so vsekakor bolj hrupni.« «Tuj jezik ni posebna težava,« je pritrdil Mauro. »Ljudje iz severnih držav mnogo potujejo In vsi obvladajo enega ali več tujih jezikov, predvsem angleščino. Italijanščino malokdo zna. Sicer pa se lahko spo-razumeš tudi s Kitajcem, dovolj je, da se znaš približati. V tem smislu so počitnice pravo doživetje. Pa še nekaj. Kaže, da je sicer hrupen lo-toviščarski Poreč primeren tudi za resno delo, saj se je jugoslovanska košarkarska reprezentanca tu pripravljala za vseučiliške igre...« sekretar OK ZSMS iz Nove Gorice, kateri je ugodno ocenil opravljeno delo brigade v Suhi krajini ter se zahvalil vsem brigadirjem za delavnost in resnost, ki so jo izkazali ob tej priložnosti. MDB «Simon Gregorčič« iz Nove Gorice je namreč na akciji prejela udamo priznanje in je bila !$ strani štBl!pj»MDALSuh^ krajina : 79 pohvaljena za opravljeno delo. ie^^V^ljd^tj^jan IrfTo še pred 2. septembrom. Vodovod je bil dograjen in voda je stekla do predvidevanih naselij. Nedelj-' ske svečanosti v Novi Gorici so se udeležili tudi predstavniki mladinskega odbora SKGZ ter nekateri zamejski brigadirji, ki so letos predčasno zapustili MDA v Suhi krajini. Ob prihodu v Novo Gorico smo vprašali za mnenje o življenju v brigadi oba zamejska brigadirja, ki sta se udeležila celotne izmene MDA Suha krajina 79. i Alenka Jerič z Opčin: »Navdušena sem. Prihodnje leto se bom ponovno vrnila, morda ne ravno v Suho krajino, raje kam drugam, žal mi je le, da se je že vse za ključilo.« Marko Komel iz Gorice: «V delov-j no brigado se bom prihodnje leto ponovno vrnil in to po možnosti v Posočje. V delovne brigade bi moral iti. po mojem mnenju, sleherni mladinec, saj je življenje v brigadi resnično prijetno, pestro in nepozabno; delo pa ni tako težavno, kot sem si pred odhodom predstavljal.« BREZ VODE DANES V SOVODNJAH Z županstva v Sovodnjah so nam sporočili, da zaradi napeljave vodovodnih cevi v novo občinsko telovadnico v spodnjih in gornjih Sovodnjah danes ne bo vode. Pipe bodo ostale zaprte od 10. do prvih popoldanskih ur. V sovodenjski podružnici glasbene šole bo vpisovanje samo danes, 6. septembra, od 16. do 19. ure, na^ sedežu v Kulturnem domu. Reden pouk se bo letos pričel v ponedeljek, 17. septembra, zato prosimo vse gojence, da se pravočasno vpišejo. Zaradi , poškodb, ki jih je zadobila pri prometni nesreči v bližini krajo San . Lorenzo Isontino, se bo petnajstletna Antonella Tonut morala zdraviti dvajset dni. Mlada Antonella se je vozila s kolesom, ko je vanjo trčil avtomobil z goriško registracijo, ki ga je upravljal 28-letni Gianni Bregagnini. Pri padcu se je kolesarka, ki stanuje v Koprivnem, udarila v glavo in si pretresla možgane. Razstave V obnovljenih prostorih gaierije za sodobno umetnost «11 Torchio« v Ul. Mameli razstavlja svoja dela Ago-stino Da Re (Reda) iz Trevisa. Razstavišče bo odprto vsak dan in ob praznikih do 14. septembra Kino Izleti Slovensko planinsko c ruš' v Go rici priredi v nedeljo, 23 septembra, družinski avtobusni izlet na Notranjsko z obiskom Predjamskega gradu, Rakovega Škocjana in Cerkniškega jezera. Prijave sprejemajo 4 sedežu društva, kjer nudijo tudi p drob nejše infor—acij ŠOLA GLASBENE MATICE GORICA Vpisovanje v glasbeno šolo v Go rici se zaključi v petek, 14. septembra. Vpisujejo na sedežu v Ul. Malta 2, vsak dan, med 8.30 in 12.30 ter 14.30 in 18.30. Gorica VERDI 17.00—22.00 »Vai killer«. L. Daniels in L. Bavvman. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00- -22.00 «L’uomo ragno colpisce ancora«. N. Hammond in R. Simon. Barvni iilm. VITTORIA 17.30—22.00 «L’osceno de-siderio: le pene nel ventre«. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELS10R 18.00-22.00 «L’infede-le«. PRINCIPE «11 bocconcino«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ^ .o< je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 21-24. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40-49T llllllimilllrilllllltHtlHIIIIIimilllllllHIUIIIIIIIIIIIIIHHfUlllllllltlllllllllltlllllllllMIIMIIIIIIMIMIIIIUIIllltllltll V OKVIRU 4. PARTIZANSKEM MINCA V NEDELJO POJE V SELCAH PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR Bogat program, ki bo štiri dneve privabljal občinstvo v ta kraj pod doberdobskim Krasom Vsedržavna zveza partizanov Italije (ANPI) prireja od petka do ponedeljka četrti partizanski miting v Selcah, majhnem zaselku občine Ronke, kjer je bila v času 0-svobodilnega gibanja zelo močna partizanska postojanka. Prireditev bodo posvetili mednarodnemu letu 0-troka ter skrbi, da bi mladi rodovi v bodoče živeli v miru. Osrednji dogodek bo koncert Tržaškega partizanskega zbora, ki je na sporedu v nedeljo, 9. septembra, ob 20.30. Sicer pa bo vse štiri dneve, kolikor Časa bo praznovanje trajalo, dovolj prireditev, prikrojenih za vse okuse. Jutri zvečer bo, denimo, baklada, nastopil bo pihalni orkester iz Ronk, predvajali pa bodo film o odkritju partizanskega spo- menika pred ladjedelnico Italcan-tieri. V soboto popoldne bodo otrokom namenjene prireditve (lutkovno gledališče, tekmovanje v risanju). Ob 18.30 bodo odprli sedež VZPI - ANPI v Ronkah. Zvečer bo ples ob spremljavi ansambla »Me-lody», nastopili pa bodo plesalci kluba «Diamante» iz Turjaka. V nedeljo ob 10. uri se bodo odpeljali udeleženci prvega turističnega kolesarjenja, pol ure kasneje se bodo sešli obiskovalci tečaja slovenskega jezika. Kmalu po povratku kolesarjev (predviden je za 13. uro) se bodo srečale partizanske delegacije iz Ferrare, Modene. Vit-toria Veneta in Alessandrie. Kot smo že napovedali, bo ob 20.30 nastopil Tržaški partizanski zbor, ZADNJA POT VELIKEGA PARTIZANSKEGA BORCA V nedeljo so v Hrpeljah pokopali podpolkovnika JLA Milana Benčiča Benčič je bil za zasluge v NOB odlikovan tudi z redom bratstva in enotnosti s srebrnim vencem in redom ljudske armade z zlato zvezdo ' V nedeljo so na domačem pokopališču v Hrpeljah pokopali z ■vsemi vojaškimi častmi podpolkovnika JLA Milana Benčiča, udeleženca NOV Jugoslavija in vojaškega vojnega invalida NOB. Milan Benčič, je bil rojen pred 53 leti v Hrpeljah v napredni kmečko - delavski družini. Dogodki druge svetovne vojne in razvoj narodnoosvobodilnega gibanja na Primorskem in še zlasti v do-.mači vasi, so odločno vplivali na njegovo opredelitev, saj se je od vsega začetka znašel v skupini naprednih mladincev in se akt v-no vključil v realizacijo programi osvobodilne fronte slovenskega- naroda, ?ozimi 1942 na 1943 so ga are-ti ali in odpeljali na karabinjersko postajo na Kozini. Šele tam je zvedel, da so italijanske fašistične oblasti aretirale tudi druge mladoletnike iz bližnjih slovenskih vasi z namenom, da jim preprečijo odhod v partizane. Nato so ga močno zastraženega odpeljali v hleve topniškega polka v Trst in od tam na grad sv. Justa. Po nekaj dneh so ga odpeljali v živinskih vagonih in pod stražo v Aauilo v Abruzze, kjer je bilo veliko taborišče naših internirancev in zavezniških vojnih ujetnikov. Tam so ga vtaknili v posebno kazensko enoto za mladoletnike, saj je. bil ob aretaciji star natanko 16 let. Sledila je premestitev v taborišče Casermetfe, ki je bilo zgrajeno v periferiji A-qu'ile. V tem taborišču je Milan Benčič zaradi svoje dejavnosti postal član odbora v 6. kazenski Skupini. Zaradi sodelovanja v pripravah na demonstracije 1. maja 143, so ga pregpali v Čelanu v 230. kazensko skupino. Tu je poslej živel v nekem zapuščenem samostanu in delal na prisilnem delu na poljih, ki so bila last grofa Wlndi:chgratza. Nato se je vključil v 87 člansko partizansko četo, ki je bila oblikovana v ilegali in že 3. septembra 1943 s to partizansko enoto odšel na pot in se z velikimi težavami prebijal skozi hribovje Kalabrije ter dospel do Morana Ca-labra, kjer so ga zavezniki aretirali in poslali v prehodno taborišče v Catanzaro. Tu je dobil stike z vodstvom NOG in je postal član taboriščnega odbora ter zadolžen za delo z mladinsko skupino. Uspešno je sodeloval v akciji za vključitev sonarodnjakov v NOVJ. V jeseni 1943 mu je u-spelo priti v partizansko taborišče Gravina in je bil dodeljen v 1. bataljon NOVJ, ki je bil nato vključen v 3. prekomorsko brigado. Udeležil se je borb za osvoboditev srednjedalmatinskih otokov in tako pripadal tisti enoti, ki je štiri tedne okrepila partizanski odred na otoku Korčuli in sodeloval v številnih borbah. Ob napadu na Vš NOVJ v Drvarju se je udeležil bojev na otoku Braču. Kmalu nato je bil tudi ranjen in je postal vojaški vojni invalid. Kot partizana - invalida, ga je naša ljudska oblast usmerila v 4-letno strokovno šolo. Službene vojaške grad, Skopje, Zagreb in naposled v Ljubljano, kjer je bil šef vojaške delegacije pri železniški direkciji Slovenije. Za zasluge v NOB in v povojni graditvi socializma je bil odlikovan s številnimi odlikovanji, med njimi z redom bratstva in enotnosti s srebrnim vencem in redom ljudske armade z zlato zvezdo. Ženi Slavici (prav tako udeleženki NOB), sinovom žarkotu in Igorju, kakor tudi ostalim sorodnikom in tovarišem, izrekamo izraze globokega sožalja in spoštovanja. Ohranili ga bomo v trajnem spominu kot zvestega sina slovenskega naroda, ki je v času NOB prispeval svoj delež, da bi se pod fašizmom poteptana Primorska in Istra za vedno združili z matično domovino. Sošolec in soborec ALBERT KLUN V PRIREDBI DOLINSKE SEKCIJE SSk Nadvse uspela tridnevna prireditev tradicionalnega «Našega praznika» V nedeljo bogat kulturni spored in govor Alojza Tula, ki je orisal sedanje stanje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji Občinstvo se je v velikem števi lu zbralo na prireditvenem prostoru v Dolini, kjer sc je odvijal že tradicionalni «Naš praznik* in pazljivo prisluhnilo nedeljskemu kulturnemu programu. Na sliki: pogled na množico, kr je izkoristila tudi prijeten popoldan za izlet v Dolino dolžnosti so ga nato vodile v Beo- .................................................................................................................................Hiiiiiimiiiiimuuii.................uimiimnmniimimii S POTI PO BLIŽNJI ISTRI Nenavadne metode zdravljenja bolnikov: strupena zelišča, pajčevina in dobro žganje Pri- Tako so se še pred par desetletji zdravili prebivalci iz okolice Buj povedovanja starejših ljudi - Danes je položaj popolnoma spremenjen Danes imajo tudi kmetovalci Gornjega Bujskega zdravstvesio zavarovanje in so glede zdravstvenih uslug na isti stopnji kot meščani, ki so v stalnem delovnem razmerju. Vsak kmetovalec se lahko odpravi v ambulanto v Buje na zdravniški pregled, poleg te v a pa mu je na voljo tudi specialistični pregled. Lahko se zdravi v bolnišnicah, če pa nujno rabi zdravniško pomoč, lahko pokliče zdravnika iz Buj, ki pride na dem cb vsaki uri, ponoči in podnevi, ob slabem in boljšem vremenu. Tudi medicinske sestre so bolnikom na razpolago, pa še o-troci so pod stalno zdravniško kontrolo od svojega rojstnega dneva naprej. Nobena ženska ne rodi več doma,, temveč ji>,ginekoloških klinikah. r Samo nekaj desetletij od’ tega pa se je z zdravniško oškfbd godilo drugače in še veliko je takih, starejših ljudi, ki se spominjajo kako je bilo nekoč težko priti do zdravnika in se pravzaprav zdraviti. Tako bomo poskušali pobrskati v spomin teh ljudi in opisati nekaj značilnih anekdot v zvezi z zdravljenjem in rabo domačih zdravil, katerih so se posamezniki posluževali v primeru bolezni ali druge neprilike. Kaj je napravil kmet, ki si je ob kosanju trave ali žetju žita s koso ali srpom posekal nogo o-ziroma roko in je rana močno krvavela. Na rano je takoj vrgel pajčevino, pri tem pa je moral zelo paziti, da ni bila pajčevina iz hleva ali hiše, kajti pravili so, da je bila ta umazana, Na rano si je meral nadeti posebno pajčevino, ki jo je pobral z žita ali čiste trave, saj naj bi. bila ta najbolj primerna za tako zdravljenje. Seveda, prav gotovo ne moremo reči, ali ugibati, da je bila ena pajčevina boljša od druge, vendar dejstvo je. da je ta teraoi'a odrešila ranjenca vseh bolečin in tegob. To je veljalo predvsem za hujše. rane- če pa je šlo za manjšo rano so uporabljali kar list1 od «trput-ca», če se lahko po domače iz-raziihdi 'l 's. DUI3 Tudi termometra takrat seveda niso poznali in ga tudi nihče ni imel, vendar se tudi danes da brez tega pripomočka ugotoviti vročino. Vročina je kajpada zelo neprijetna stvar in da bi bolnika čimprej ozdravili so mu skuhali v vodi ječmen in mu to dali piti, medtem ko pa so kašelj zdravili z mlekom in «žalfiio». Revmatizem so zdravili na či- Koroški zadružniki pred Hranilnico in posojilnico na Opčinah (slika zgoraj) ter pred spomenikom padlim v NOB v Dolini (slika spodaj), kjer jih je pozdravil župan Edvm Švab sto poseben način, saj so obolele dele telesa masirali z domačim žganjem, v katerem se je dvajset dni močil pretolčem česen. Posebno komplicirana terapija pa je bila za zdravljenje sinuzitisa. Najprej je bilo treba najti čisto poseben kamen, ki je moral biti zelo trden, ni se smel krušiti ali popokati, tako da je bilo iška nje tega «zdravila» zelo težko. Ko pa so kamen našli, so ga na ognjišču ali štedilniku močno segreli, položili nekam na tla, poleg tega kamna (ki pa ni bil kamen v pravem pomenu besede, ampak čisto navadla skala) se je vlegel bolnik, ki so ga prekrili z rjuhami, kamen pa polili z morsko vodo. šlo je torej za nekakšno savno in inhalaoijo-jstočasno. - Še bolj drastično so zdravili i-šias. Za to so uporabljali listje nekega strupenega zelišča, ki je raslo samo v bližini izvirov vode in na hladnih prostorih. To je zelo visoka rastlina, ki pogosto dosega višino odraslega človeka. No, to strupeno zelišče so na drobno sesekljali in zavili v cunjico, postavili na peto obolele noge, čeprav zelo daleč od mesta, kjer se je bolezen pokazala. Na peti, kjer je bil čudežni obliž je nastal velik vodeni mehur, podoben tistemu, ki nastane ob hujših opeklinah. Ko je mehur počil je nastala velika in globoka rana, katere znamenja so bila vidna še dvajset in več let. Ali je ta «kura» zares pomagala, močno dvomimo, vendar tisti ki so se na tak način zdravili, se dobro spominjajo, da jih je nastala rana na peti tako močno bolela, da so pri tem pozabili na svoj išias. Kako pa je bilo takrat z zdravniško oskrbo? V Bujah je bil navadno samo en zdravnik, ki pa ni utegnil do vseh bolnikov, večkrat pa se mu to niti ni ljubilo, posebno takrat ne, če mu družina bolnika ni mogla preskrbeti prevoza in če je bila vas daleč. Pa še nekaj je odvračalo zdravnika od opravljanja njegove službe: treba ga je bilo plačati pa ni bilo denarja. Zato so zdravnika klicali samo v zelo resnih primerih. Neka starejša ženska nam je pripovedovala prav zanimivo zgodbo. Bila je vdova in mati samo enega otroka, ta pa je v tretjem letu starosti zbolel za difteritisom. Ženska je poslala po zdravnika v Buje, ta je po dolgem času vendarle prišel pregledat otroka in dejal, da bo šele naslednjega dne povedal, kako ga je treba zdraviti. Otroku je bilo čez noč vedno slabše, tako da je bila mati prisiljena poklicati svojega brata in ga prositi naj jo odpelje z otrokom v Trst do bolnice. Pot do Trsta je bila seveda dolga, najprej so prehodili do Puč, potem so pešačili polne štiri ure do Kopra in od tu se prepeljali z ladjo do Trsta. Otroka so v bolnici sprejeli na oddelek za nalezljive bolezni in tu se je zdravil, dokler ni ozdravil. Kako pa je mati plačala bolniške stroške? Prodala je lep zlati nakit, ki je je bila edina dragocenost, s katero je razpolagala. Čeprav je bila pot do Trsta dolga in težka, se je veliko bolnikov napotilo k tržaškim zdravnikom, saj je ob tem obstajala tudi druga plat znova — v Trstu so lahko prodali svoje pridelke: jajca, perutnino in podobno ter tako prišli do denarja, s katerim so lahko izplačali zdravljenje. V Bujah seveda niso imeli kaj prodati, ker so bili tam vsi prebivalci večinoma kmetje in preskrb ljeni s kmetijskimi pridelki. k Mladi iz teh krajev, ki že od mladih nog gredo k zdravniku, če je le kaj narobe z njihovim zdravjem, ne vedo, kako so se mučili njihovi predniki. Pa tudi starejši občani ne mislijo več na tiste čase, ko so po pašnikih iskali zdravilna zelišča, jih sušili in pospravljali ter tako imeli doma svojo lekarno, ki mogoče ni bila učinkovita, a je bila zastonj. T. F. Pomembna slikarska razstava v Ptuju V razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju je bila pred kratkim slovesno odprta razstava del, ki so jih ustvarili udeleženci lanske slikarske kolonije Poetovio -Ptuj. Sadove lanskega jubilejnega desetega delovnega srečanja slikarjev v Halozah in m širšem območju ptujske občine razstavlja 20 umetnikov, ki preo stavila jo skupaj nad 80 li^fd^-dei,Razstavo, ki bo na bglea do 15. septembra, je odprl in pri tem poudaril pomen tovrstne likovne manifestacije predsednik upravnep.; odbora slikarske koloni je Poetovio -Ptuj dr. Vladimir Bračič, V tem. času ustvarjajo v Halozah udeleženci letošnje 11. slikarske kolonije. Njihova dela bodo razstavljena prihodnje leto, ko bodo izročili u-stvarjalno likovno štafeto udeležencem 12. slikarske kolonije. Tako slikarji iz leta v leto trgajo pozabi izginjajoče motive haloških bregač s starimi kočami in živVs-nja ljudi sredi goric, ki jim trdo delo reže na rokah in obrazih globoke brazde. Razpis natečaja za karikaturo Japonski dnevnik «Jomiuri Šim-bun», eden izmed največjih časnikov na svetu z dnevno naklado 13 milijonov izvodov, je objavil mednarodni natečaj za karikaturo. Sodelujejo lahko karikaturisti iz vseh držav na svetu. Razpisani sta dve temi: prva ima naslov »Energija*, druga pa prepuščena prostemu izboru vsakega posameznega karikaturista. Glavna nagrada znaša milijon jenov in jo bo orejel tisti, ki bo imel najboljši karikaturi v obeh skupinah. Nagrade po 500, 300 in 200 tisoč jenov so predvidene za najboljše karikature iz posamezne skupine. Velikost karikatur je o-mejena na 29x42 cm, redakcija lista pa jih mora prejeti do 5. decembra. V ponedeljek zvečer se je v Dolini zaključil Naš praznik, ki ga je v dneh L, 2. in 3. septembra priredila tamkajšnja sekcija Slovenske skupnosti. Praznik je postal že tradicionalna prireditev te vrste poleg festivala komunističnega in socialističnega tiska in vsako leto privabi številne u-deležence. Po napovedanem programu je v soboto zvečer nastopil mešani pevski zbor Marii Kogoj cd Sv. Ivana v Trstu pod vodstvom Nade Žerjal - Zaghet. Kljub nekoliko o-krnjeni sestavi je solidno zapel vrsto narodnih in umetnih pesmi. Ostali del večera pa je igral narodnozabavni ansambel Lojze Hlede iz Števerjana. Pozdrav v imenu organizatorjev je izrekel tajnik sekcije Zorko Jurjevič, ki je poudaril, da je namen praznika nuditi domače družabno okolje, ki ga naši ljudje pogrešajo, posebno Usti, ki delajo v tovarnah in drugih podjetjih. Osrednji del programa je bil na sporedu v nedeljo popoldne. Pričel se je s pestrim koncertom številnega ansambla godbe na pihala iz Ricmanj pod mojstrskim vodstvom dirigenta Krizanovskega. Številno občinstvo je pozorno sledilo izvajanju tega godbenega ansambla, ki si uspešno utira pot na svojem področju. Sledil je nastop mešanega pevskega zbora iz Milj in Korošcev, ki se je prijazno odzval vabilu in pod vodstvom neutrudnega Cveta Marca izvedel pester spored pesmi iz svojega repertoarja. Za prosto zabavo v ostalem delu večera so poskrbeli že znani števerjanski fantje L. Hledeta. Med drugimi so se praznika u-deležili, poleg pokrajinskega tajnika Hareja in deželnega svetovalca Štoke, tudi tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Filip Warasch, ki je udeležencem prinesel solidarnostni nezdrav koroških rojakov, ki še vedno bijejo trdi boj za svoje pravice, ki jim jih odrekata obe glavni avstrijski stranki, socialistična in ljudska, Priložnostni nagovor je imel občinski svetovalec in član pokrajinskega odbora Alojz Tul, ki je orisal trenutno stanje slovenske narodne manjšine s posebnim ozirom na toliko obljubljeni globalni zaščitni zakon ter glavne cilje, ki jih zasleduje Slovenska skupnost kot samostojna politična sila manjšine. Kijub vsem zagotovilom mednarodnega in notranjega značaja — je dejal govornik — ne moremo še enakopravno in neovirano uporabljati svojega jezika v javni]) odnosih. Iz nekaterih javnih in poljavn'h ustanov pa smo Slovenci popolnoma izključeni, tako da o kakem enakopravnem zaposlovanju naših delavcev in diplomirancev pri le-teh ustanovah sploh ni mogoče govoriti. Omenil je nadalje, da se že čutijo škodljive posledice znane prot slovenske gonje, ki se kažejo v tem, da tudi demokratične stranke o manjšinski problematiki vedno manj govorijo in se zanjo vedno manj prepričevalno zavzemajo. Novi ministiski predsednik vlade poslanec Cossiga pa je ob glasovanju zaupnice v parlamentu izjavil. da ima vlada poravnane vse račune do manjšin. Glede slovenske manjšine ta trditev odločno ne drži in zato jo Slovenska skupnost odklanja, dokler država do nas ne poravna vseh računov. Zato — je zaključil govornik — bom) še bolj odločno in dosledno zahtevali zaščito naših pravic, našega jezika, naše zemlje, našega dela in gospodarstva, zato da bomo lahko še naprej na teh tleh živeli kot enakopravni ljudje in državljani. To, kar imamo ali smo si uspeli priboriti, moramo znati tudi obdržati na vseh področjih zlasti javnega življenja, kjer nam nasprotniki z najrazličnejšimi izgovori odrekajo osnovne pravice, med katere spada zlasti raba slovenskega jezika v javnih odnosih. Letošnji tridnevni Naš praznik v Dolini se je zaključil v ponedeljek zvečer ob prijetnih zvokih Veselih godcev iz Boljunca. Vse tri dni je posamezne točke programa povezoval in napovedoval Boris Gombač. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni baletni maraton: Romeo in Julija, 1. del 13.30 DNEVNIK 18.15 Vsakdanja pravljica: Intervju z Gedeoneom 18.20 Daffy Duck — risanka 18.25 Giococitta — nagradno tekmovanje za mladino 19.20 Furia: Lovec na uran — TV film 19.45 Almanah in Vre menska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Valentina — glasbena komedija, 1. del Nastopajo: Elisabetta Vivia-ni, Leo Colonna, Mariolina Cannuli, Eliana Colli, Rafa-elle Pišu, Marisa Del Frate Zgodba je sestavljena iz dveh delov. Prvi del, ki bo na sporedu danes, nam prikazuje leto 1953, Valentina in Michele sta zaročenca, ki bi se rada čimprej poročila. Toda Michele mora končati šolanje in postati zdravnik. Valentina se boji, kaj se bo zgodilo v teh sedmih letih čakanja. Na svoj dvajseti rojstni dan sreča moža, skrivnostnega Satur-ni.ia in ga prosi, naj jima pomaga iz težav. Saturnin ji obljubi, da bo storil vse, kar bo v njegovih močeh. Zaročencema ukaže naj zatisneta oči — in čudo — Mi-chele in Valentina se prebudita sedem let pozneje v prekrasni hiši. Seveda se onadva v začetku tega ne zavedata in šele s časom ooazita, da živita v letu 1960. 22.05 DNEVNIK 1 — Posebna oddaja Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.15 Morska biologija — 15. del Meja 17.30 Siracusa: Vaterpolo Program za mladino 18.15 V Popeyevem baru — lutke 18.40 La grande corrida, risanka 18.50 DNEVNIK 2 — Šport 19.10 Srečanje z . . . mladimi Titani in Super-manom Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 Pri Lawrencevih: Porotnik, 2. del nanizanke 21.35 Chung Kuo Cina 3. in zadnji del dokumentar ne oddaje, ki jo je pripravil Michelangelo Antoniom. 22.30 88 tipk in en glas Glasbena oddaja z Brunom Martinom in Enricom Simo nettijem Ob koncu DNEVNIK, 2,-Zadnie vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 17.00 Svetovno veslaško prvenstvo — reportaža z Bleda 17.20 Poročila 17.25 Nogomet: Velež - Rijeka 19.15 Risanka rj 19.20 Mala čebelica — otroška oddaja 19.35 Obzornik 19.45 Nadobudneži 20.15 Risanka 20.30 TV DNEVNIK 21.20 Film tedna: Gospod Toshi, japonski f*1® 23.20 Majhne skrivnosti velik® kuharskih mojstrov 23.25 Poje Arsen Dedič 24.00 TV DNEVNIK Koper 17.25 Nogomet: Velež - Rijeka 20.50 Stičišče 21.00, Risanke 21.15 TV DNEVNIK 21.30 Glasovi bobnov — film, Režija: Delmer Da ves: ir* jo: Alan Lad. Andrevv Dai-ton, Marisa Pavan . .. 23.05 Dokumentarna oddaja 23.35 Jazz na ekranu: Helen Humes Zagreb 17.25 Nogomet 19.15 Kapetan Mikula Mali 19.45 Kviz 20.30 TV DNEVNIK 21.20 Trije topoli — TV drama 22.45 Akcije 22.50 Baletna oddaja švica 19.00 Pravljice gozda in vile A' malie 19.05 Mikeseh in hruška 19.10 Pojdimo v veleblagovnico 20.05 Razsodba — film 21.45 Strah na odru — film TRST A 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00 19.G0 Poročila; 7.20 Glasba za dobro jutro; 8.05 Z novim dnem; 9.30 Otroci se i-grajo; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Roman v nadaljevanjih: «Jamnica*; 11.35 Počitniški vrtiljak; 13.15 Glasba po željah; 14.10 Za prijetno popoldne; 14.45 Roža mogeta; 15.35 Vodič po glasbeni umetnosti; 16.30 Rezervirano za...; ...... 17.05 Skladateljirjn tevajaMj, .lKOft , .^noRr?,^u£J®-Kulturna kronika; 18.05 Kulturni Kal prostor; 18.20 Glasbeni drobiž. j KOPER (Italijanski prugram) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30. 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.00 Dobro jutro z glasbo; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Knjiga na radiu; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.45 Fe-savalbar; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Hitz International; 14.33 Izbrani za vas; 14.45 Solisti, zbor in orkester Chuch Valdes; 15.00 Italijanski zbori; 15.33 Discora-ma; 16.00 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 16.55 Knjige v izložbi; 17:15 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Crash; 18.00 Klasična kitara; 18.32 ■Jugoslovanska pop scena; 19.15 Poje Carry Simon; 19.32 Orkestri klasične glasbe; 20.00 Opera, poezija, glasba in ples. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.00, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Prenos RL; 14.05 Po domače z ansamblom Andreja Blu-maverja; 14.37 Popevke se vrstijo; 15.00 Mali koncert lahkih not; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema; 17.35 Znane melodije; od 18.00 dalje prenos RL. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 7.20 Jutranje prebujanje; 8.40 Glasbeni odmor; 9.00 Radio anch'io: 11.00 Kuore s črko «K»; 11.30 Glasbe- ni program z Ornello Vanoni. 12.03 - 13.15 Vi in jaz; 14.03 Glasba; 14.44 «Ubogi Bertolt Brecht* v Olimpu klasikov; 15.03 15.35 Popoldansko srečanje; 1'*™ Love mušic; 17.30 Globetrotter-18.00 Vabilo k kritičnemu Pisanju kitare: 18.30 Glasba; l®-1 Prisluhni, večeri se; 19.30 Cliia®8 ta generale; 20.00 Opera - kv*z' 20.30 Zdaj in vedno; 21.11 Tra*®; leri in druge pesmi; 21.37 G*aS' RADIO 2 7,30, 8 30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.3®; im, «lfe.30, 17.30, 18.30, 19-30 Poročila; 6.00 - 8.45 Nekega drugega dne; 9.20 Vprašanja Ra(r. 2; 9.32 Storia di Genji, il Pr®; cipe splendente; 10.12 Luna v v°u niaku; 11.32 Petdesetletniki; lf-Alto gradimento; 13.40 Belle eP° que; 15.00 - 19.00 Radio 2 -letje; 16.00 Thrilling; 17.55 Ka® tavtorji včeraj in danes; "(L Glasbeni arhiv: 20.20 Spazio N Formula 2; 21.00 Igrati se ognjem in Močnejša, radiJslu drami. LJUBLJANA 7.00. 8.00, 9.00. 10.00, 11.00. 12®“' 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 20.00 ročila; 7.50 Dobro jutro, otro®V 8.20 Rekreacija; 8.30 Iz naših sP? redov; 9.08 Z glasbo v dober daj 9.30 Mladina poje; 10.05 Z rad®1', na noti; 11.05 Rezervirano za 13.10 Znane melodije; 13.30 K111, tijski nasveti; 13.40 Od vasi . vasi; 13.00 Iz naših krajev; Obvestila in zabavna glasba; N-Priporočajo vam . . .; 15.05 A hurčki; 15.20 Koncert m tol3 poslušalce; 15.40 Jezikovni fkm. vori; 16.30 Zabavna glasba: *‘j,. »Vrtiljak*; 18.00 Studio ob 1 19.00 «Vsa zemlja bo z nami .j pela . . .»; 19.15 Lokalne ra8lJ,«[. postaje se vključujejo; 19.55 nute za EP; 20.25 Obvestila V zabavna glasba; 20.35 Lahko 8 š otroci!; 20.45 Minute z blom Slavka Žnidaršiča; 21-00 ^ trtkov večer domačih pesm* ^ napevov; 22.05 Literarni vec. 22.45 Lepe melodije; 23.20 glasba iz jugoslovanskih študij 00.05 Lirični utrinki. iifiiiiiiniliilllllllliiillllfiiiiiliiiiliiilill111111'1*1 Patronat KZ - INAC svetuje Postopek upokojitve po konvenciji zamudnejši Vpr.: «S hitrimi koraki se bliža trenutek moje upokojitve, ki bo, napočil novembra, ko bom star 60 let. Zato že nekaj časa razmišljam o svoji bodočnosti in kakšno pokojnino bom imel. Ta dvom i-mam zaradi tega, ker sem nekaj let delal tudi v Jugoslaviji in priznano imam tudi dobo parti-zanščine, seveda poleg 30 let dela v Italiji, Zanima me, če mi bodo res priznali na italijanski pokojnini štiri leta in pol dobe, ki mi je priznala Jugoslavija. S skupno skoraj 35. leti s0 mi rekli, da bom dobil 70 odstotkov zadnje plače. Zanima .me tudi, koliko časa bom moral čakati, da mi izplačajo pokojnino, ker ne mislim več delati in bom tako ostal brez rednih dohodkov.» S. T. V pokojninsko dobo vam bodo šteli vseh 35 let, ki jih Uveljavljate. Vendar pa pri tem ne sme te imeti napačne predstave: kar zadeva skupno zavarovalno dobo, se upoštevata delovni obdobji v obeh državah, vendar pa ob likvidaciji in določitvi finančnih bremen si vsaka izmed dveh držav prevzame svoj sorazmerni del pokojnine, ki se nanaša na odgovarjajoči del pokojninske dobe. Tako namreč določa italijansko - jugoslovanska konvencija na področju socialnega varstva in skrbstva. Zato ni res, kot vi trdite in kar misli veliko zavarovancev, da bo vsa pokojninska doba koncentrirana v Italiji. Prenos zavarovalnih prispevkov iz Jugoslavije v Italijo ni namreč mogoč, zato vam bo INPS likvidiral pokojnino v višini 60 odstotko (za »italijanskih* 30 let) poprečnega mesečnega zneska najugodnejših treh let v zadnjem desetletju. Jugoslaviju pa vam bo posebej likvidirala svoj sorazmerni del, katerega višina odvisi od kvalifikacije vaše zaposlitve v Jugoslaviji (če bi uveljavljali le partizanščmo, bi upoštevali zadnjo zaposlitev). Ker pa jugoslovanska doba ni odločilna za uveljavitev pokojnine, vam svetujemo, da takoj vložite na INPS prošnjo za starostno upokojitev na osnovi italijanske dobe (pokojnino vam bodo priznali od decembra dalje). Ko boste dobili številko pokojnine, pa boste preko INPS vložili prošnjo na jugoslovanski pokojninski zavod SPIZ, da vam odmeri sorazmerni del. Taka rešitev je najboljša zaradi dejstva, ker pokojninski postopki na osnovi konvencije so precej daljši in zamudnejši, ker prošnja »roma* od INPS v Trstu v Videm, kjer je središče za konvencijo, nato jo predajo v Ljubljano, po priznanju pa opravi še isto pot nazaj. Pri tem pa velja naglasiti, da sploh ne izgubite ničesar zaradi zakasnele predstavitve prošnje, ker Jugoslavija likvidira pokojnine tudi retroaktivno od dneva, ko je upokojenec dopolnil 60. leto starosti in ni več v rednem delovnem razmerju. Za priznanje italijanske pokojnine boste čakali le nekaj me- secev, postopek po konvencij1^, se bo zavlekel več kot let0 PLAČEVANJE PRISPEVKOV NA OBROKE „„ Vpr.; «Letos sem zavar. te že šesto leto kot kmetica dni sem prejela davčno šjRk0 s katero moram plačati zavarovanje. Lani ste mi ^ ,0{n> vali, da takoj poravnam Jj* jr znesek, ker šem nato vlozij* ^,■ cembra prošnjo za invalid^ kojnino. Moram vse plačati letos?* Z. G. ,a{r Letos se lahko poslužite P vrivanja kmečkih zavarovalni8 spevkov v štirih obrokih, 8 j,jia predvideva zakon. Lani P8 L gg izjemoma treba plačati celoti i sek pred koncem leta, ker kj-sprotnem primeru bi stavitvi prošnje za invalida*,,urij kojnino (decembra) uveker pet let zavarovalne 'dobe.'J, (ff morali plačati še dva obrok bruar in april). VESLANJE NA OSMEM SVETOVNEM PRVENSTVU NA BLEDU Včeraj brez večjih presenečenj Vrhunec včerajšnjega tekmovanja nastop skifistov - Jugoslovan Milorad Stanulov odličen BLED — Včeraj so se na 8. svetovnem prvenstvu v veslanju na Blejk na jezerski gladini zvrstili tu-vi vsi vrhunski veslači. Skupaj jih J® bilo kar 509 v 144 čolnih, oprali Pa so predtekmovanja v vseh tornih kategorijah. Po pričakovanju večjih presene-pn.i ni bilo; neposredno v polfina-ie’ ki bo na vrsti v soboto, pa so se to uvrstila dva jugoslovanska čol-p. in sicer skifist Milorad Stanu-°v, ter dvojni četverec, v katerem toslajo Arežina, Obradovič, Pančič ln Stefanovič. Vsi ostali jugoslo-yanski čolni, vključno tudi štirje i-tolijanski in seveda drugi, ki niso ^Peli včeraj, pa bodo poskusili *točo danes, ko bodo na vrst ponovitvene vožnje, ali kot jim ve-s|ači pravijo repesaži. Po včerajšnjih predtekmovanjih to nobeni reprezentanci niti velesilama, kot sta NDR in Sovjetska zve-to' ni posrečilo, da bi vseh osem njunih čolnov prišlo že v polfina-f- Tako NDR kot Sovjetska zveza Sjata v polfinalu že po šest čolnov, “°A in ČSSR po štiri, ZRN tri ter “agoslavija, Bolgarija in Avstralija Po dva. . Vrhunec včerajšnjega tekmovanja j® bil prav gotovo nastop skifistov. j ® startu se jih je zbralo kar 21 v »tirih skupinah, vendar je žreb do-tobjl. da so se nekateri favoriti po-toeriii že med seboj. Naš jugoslo-anski reprezentant Milorad Stanu-lanski dobitnik bronaste kolaj-7® svetovnega prvenstva na Novi jtolandiji, je veslal v lažji skupini ® suvereno opravil nalogo enega kandidatov za veliki finale. Ne-jtohno je bil v vodstvu in na koncu tofli brez posebn.h težav zmagal. Zato pa so bili toliko zanimivejši računi v ostalih skupinah pred-|®kmovanj skifistov. Svetovni prvak y lanskega leta, zahodni Nemec ^.be je s;cer vodil od starta do j*ia, vendar je imel obilo težav z ^Sentincem Ibarrom. Odlični Fi-J®® Karppinen je s težavo prema-*?1 vzhodnega Nemca Reicha, so-Jatskj veslač pa je računal na l®kolik° večji odpor Bol ga f a 'Miko-,va, vendar sta se tudi Anglež in '-®hos!ovak odlično držala. ^Presenetljivo je v dvojnih četver-'b v svoji skupini zmagala jugoslo-3uska posadka, potem k0 se ni prašila silovitega nasprotnika iz Jtofjetske zveze, vendar velja orne-cia so iz te skupine odšli nepolno v polfinale, kar trije čolni. J[ub temu pa velja Jugoslovane , bvalitj za dobro vožnjo in s tem 5 s> tudi prihranili dan počitka več. (?®r pa so vsi ostali jugoslovanski |toi veslali po pričakovanjih; nji-ij®v načrt je namreč bil, če se jim t?. bo posrečilo uvrstiti se na prvo j to, potem bodo seveda veslali Jtol moči in jo ohranili za današnji -bovni start. To je bilo najbolj ,. no v dvojcu s krmarjem, kjer ,T Splitčana Mrduljaš in Celent Krmarjem Reičem na polovici pro-VauCe'° vodila pred svetovnima pr-JjKoma iz NDR, 500 metrov pred (r lem sta bila le slabe pol sekun-ijKa njima, vendar sta v finišu žat°vila. da zmagati ne moreta in k,1.0 sta tako popustila, da sta na zaostala kar dobrih 13 sekund. J dvojcu s krmarjem sta dokaj 1)0 nastopila tudi italijanska Itjtoača Dell’Aquila in Abbagnale, it.sta v svoji skupini osvojila 3. melj ' vendar bosta kljub temu mora-, uanes še enkrat na start. Priložil1 Za neposredno uvrstitev se je k; ® Ja la tudi v disciplini osmercev, lJ" tudi v tej kategoriji so se tf^fredno izpred tekmovanja u-Sj l!*i v polfinale po trije najbolj-lij’ toda tako Jugoslovani kot Ita-ilj.b* Priložnost niso izkoristili. Ve-so skupaj v isti skuDini, toda Vi,,,1. Nove Zelandije, Angh.je in So-lj,lske zveze so bili hitrejši; celo bitri, da so izdatno izboljšali i%°rd blejske proge. Seveda pa so haL .toed .osmerci po pričakovanju ki^trejši vendarle veslači iz NDR, lj ,*° rekord blejske proge postavi-to kar na 5’50”04. IZIDI PREDTEKMOVANJ Četverec s krmarjem 1. skupina ll' NDR 6’24"91; 2. ZRN 6'29”69; »V^garija 6'34”28; 4. Anglija L '6; 5. Jugoslavija 6'45"29; 6. jM?Tl"29. skupina *ks ^vjetska zveza 6’33”50; 2. Polj-1 * ®'37"43; 3. Francija 6’37"93; t. ltska r,-4H”92; 5. Italija 6'50”32; ^®nada 6'59”35, j . Dvojni dvojec j' skupina ' Svica 6'37’’GO; 2. ZDA 6’43”05; ^Slovan jo ZSŠDI sklicuje naslednje nogo-kl®Sc za mladinsko prijateljsko HC" z NK Ilirija iz Ljubljane, v h, J°, 8. 9. 1979; Vldali, L. Gre-’ Gašperlin, Kostnapfel, S. J. Milkovič, A. Sedmak, '1, t?r' F. Žerjal, Lovi a, Toniet-dii 'bessi, Kalc, K. Kralj In Salvi. %®*l*če vseh sklicanih i.sgome->“r0 v bo v soboto, 8. 9. 1979, pred-domom na Opčinah V*Zainteresirani sc lah o-»t v)0 "a urade ZSŠDI (tel. 767304) s* Podrobnejše informacije. 3. Kanada 6'48’’]5; 4. Avstrija 6’51”20; 5. Jugoslavija 6’57”51. Dvojec brez krmarja 1. skupina 1. Sovjetska zveza 6’52”11; 2. Švica 6'54”27; 3. Finska 7’15”32; 4. Jugoslavija 7'17”17; 5 Avstrija 7’21”14; 6. Španija 7’24’'85. Skif 1. skupina 1. Stanulov (Jug.) 7’15”94; 2. 0-dor (Madž.) 7T9”37; 3. Gallet (Fr.) 7'22’49; 4. Monckton (Kan.) 7,24”52; 5. El Afif (Eg.) 7’46”20; 6. Nobuju-ki (Jap.) 7’52”28. Dvojec s krmarjem 2. skupina 1. ZDA 7’25”01; 2. Sovjetska zveza 7’36"49; 3 Italija 7’37”74; 4. ZRN 7'55”22; 5. Brazilija 8’04”29; 6. Egipt 10’42” 76. 3. skupina 1. NDR 7'18”31; 2. Romunija 7’23”06; 3. Jugoslavija 7’32”45; 4. Španija 7'40”65; 5. Belgija 7'51”86. Četverec brez krmarja 1. skupina 1. ČSSR 6’23”79; 2. Norveška 6’25”42; 3. Irska 6'26”54; 4. ZDA 6’31”99; 5. Italija 6'35”50; 6. Avstrija 6’39"87. 3. skupina 1. Sovjetska zveza 6'22”35; 2. Francija 6'25”11; 3. Avstralija 6’26”65; 4. Poljska 6’29”19; 5. Nizozemska 6’31”95; 6. Italija 6’50”96. Dvojni četverec 2. skupina 1. Jugoslavija 6’H"33; 2. Sovjetska zveza 6T3”P3; 3. Poljska 6’14”13; 4. Danska 6'16”42. Osmerci 2. skupina 1. Nova Zelandija 5’51”17; 2. Velika Britanija 5'52”67; 3. Sovjetska zveza 5'53”52; 4 Jugoslavija 6'05”57; 5. Italija 6’07"42. Neposredno v polfinale so se v vseh predtekmovalnih skupinah u-vrstili samo zmagovalci razen v kategoriji dvojnih četvercev in osmercev in osmercev, kjer so pravico neposrednega nastopa v polfinalu dobili po trije najboljši iz vsake skupine. JOŽE POGAČNIK NOGOMET ITALIJANSKI POKAL Tesna zmaga Videmčanov VIDEM — V tekmi za italijanski nogometni pokal je Udinese s tesnim rezultatom 1:0 premagal Brescio. Edini, gol za Videmčane je dosegef ‘brani leč 'Eki je spret-no vratarja. Domačim so imeli z De Bernar-dijem zelo dobro priložnost, da bi vodstvo podvojili, a tokrat je bil vratar Bros :ie na svojem mestu in tako preprečil zadetek. Drugi izid te skupine: Pistoiese - Matera 2:0 Ostali izidi: Skupina 1: Ascoli - Perugia 0:0; Roma - Sampdoria 2:1. Skupina 2: Parma - Palermo 0:0; Torino - Catar-aro 1:0. Skupina 3: Avellino - Fiorentina 3:1; Verona - Como 0:0. Skupina 4: Bologna - Atalanta 2:0; Inter - Sambenedettese 3:1. Skupina 6: Genoa - Monza 1:1; Pescara - Milan 1:1. Skupina 7: Vicenza - Napoli 1:1; Taranto - Cagliari 1:2. »RACETOV MEMORIAL* KRIŠKA VESNA PRVI FINALIST V sinočnji polfinalni tekmi «Race-tovega memoriaIa» je kriška Vesna premagala proseško Primorje z 1:0 (1:0) in se je tako uvrstila v finale tega turnirja. Edini zadetek je padel v 14. minuti po avtogolu, ki ga je zakrivil Bezin. Drevi bo ob 20. uri še drugo polfinalno srečanje med San Marcom in Fortitudom. Bližnje delovanje SPDT V nedeljo, 16. septembra, ob 12. uri, bo odkritje bronaste plošče članu Petru Štoki, ki se je lanskega novembra ponesrečil na Mangartu. Spominsko obeležje bo stalo nekaj pod vrhom (15 minut) Mangarta na italijanski stezi. Zbirališče planincev (z osebnimi vozili) bo ob 6. uri na Trgu Ulpiano ali pa ob 9.30 na Mangartskem sedlu, kjer se bomo skupaj odpravili k spominskemu obeležju. Program izletov predvideva še konec septembra avtobusni izlet v Karnijske Alpe (gora Tinissa), ter v začetku oktobra že tradicionalni dan planincev SPDT. VČERAJ V SIRAKUZAH Italijan Liistro svetovni rekorder SIRAKUZE — Enzo Liistro, dvaindvajsetletni študent medicine in član Maiorcovega društva, je včeraj postavil nov svetovni rekord v potapljanju. Mladi Italijan je dosegel globino 55 metrov in je izboljšal za 4 metre rekord, ki so ga postavili lani Maiorca in brata Mario in Nuccio Imbesi. Mogoče pa ne bo novi rekord dolgo zdržal, saj se Maiorca, njegovi hčerki in Nuccio Imbesi pripravljajo, da bi že 15. in 16. septembra postavili še boljšo znamko. TENIS PRVENSTVO ZDA ••‘•'V'......• /v | AMERIČANI V OSPREDJU Dupre presenetljivo premagal rojaka SoJomona FLUSHING MEADOWS — Američan Jimmy Connors se je moral dokaj potruditi, da je premagal rojaka Briana Gottfrieda. S to zmago se je uvrstil v četrtfinale. Po prvem setu, ki ga je Connors brez težav osvojil, je. v drugem setu popustil, v ostalih dveh pa je moral napeti sile, da ju je izbojeval. Izid srečanja je bil tako 6:2, 1:6, 6:4, 7:5 za Connorsa. Dokaj nepričakovano pa je Američan Pat Dupre premagal rojaka Solomona. Uspelo mu je, da je v zadnjem in odločilnem setu kar štirikrat zaporedoma osvojil igro, potem ko je izgubljal z 2:4. Končni izid je bil 3:6, 6:3, 6:2, 4:6, 6:4. V zadnjem kvalifikacijskem srečanju John McEnroe ni imel nobenih težav, da je premagal rojaka Toma Gormana s 6:2, 6:4, 6:1. V ženski konkurenci je devetnajstletna Sylvia Hanika osvojila srečanje proti Avstralki Dianne From-holtz. V četrtfinalu bo torej nastopilo največ Američanov, poleg njih pa še Šved Bjom Borg in južnoafriški tekmovalec Kriek. MOŠKI Borg (Šve.) - Tanner (ZDA); Ge-rulaitis (ZDA) - Kriek (J. Afrika); Dibbs (ZDA) - McEnroe (ZDA); Dupre (ZDA) - Connors (ZDA). ..."""""''"'h..............................Hlinili,.. VČERAJ NA UNIVERZIADI V CIUDAD MEXICU ZDA IN SZ LEVJI DELEŽ KOLAJN Rekordna zmaga jugoslovanskih košarkarjev (152:20) - Italijanski odbojkarji že polfinalisti - Cinzia Rampazzo in Angelo Scuri četrta CIUDAD MEXICO — Ta letošnja največja svetovna športna prireditev je stekla's polno paro. Stadioni, bazeni, telovadnice so neprenehoma zasedeni, na tisoče športnikov iz vseh koncey sveta pa še vsaki trenutek tekmuje v najrazličnejših disciplinah. ,)Z .organizacijo pa ni vse najbolje in- zaradi tega je negodovanje dokajšnje predvsem v i-talijanskem taboru. Nejevolja Italijanov pa je po eni strani tudi o-pravičljiva, saj prav zaradi okvare pri električnem merjenju niso priznali Mennei evropskega rekorda v teku na 200 metrov. Čas so izmerili ročno in zaradi tega, kot določajo pravila, rekorda niso mogli priznati. Slabo voljo v italijanskem taboru pa je že naslednji dan prekrilo neverjetno veselje, ko je zopet Men-nea na razdalji 100 metrov s časom 10”01 postavil nov evropski re- •iiiiiiiiiliiiiiiiiiliiliililiniiiiiiliiilllliiiiiiiiiirNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,ii,||,iu,,„ NOGOMET 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Nepričakovan poraz ljubljanske Olimpije Derbi 10. kola v Splitu brez zmagovalca V včerajšnji tekmi 10. kola prve jugoslovanske nogometne lige je ljubljanska Olimpija za Bežigradom nepričakovano izgubila z Napredkom. Ljubljančani, ki so doslej doma premagali bolj renomirane nasprotnike. so tako morali prepustiti obe točki prisebnejšim gostom, ki so dosegli oba gola z Dragolju-bom Kostičem. Derbi tega kola pa je bil v Splitu, kjer sta se spoprijela domači Hajduk in zagrebški Dinamo. Srečanje se je končalo brez zmagovalca. Prvi so prešli v vodstvo domačini s Krsitčevičem, izenačujoči zadetek za Dinamo pa je dosegel Čalasan. Partizan se še ni izvlekel iz krize in je ostal praznih rok tudi v Tuzli, kjer ga je zasluženo premagala domača Sloboda. Prvi prvenstveni poraz pa je zabeležil Radnič-ki, ki je moral v Beogradu priznati premoč Crvene zvezde. Edini zadetek srečanja pa je dosegel Radomir Savič. Za lep podvig je poskrbelo tudi Sarajevo, ki je zanesljivo v gosteh premagalo Borca. IZIDI 10. KOLA Hajduk - Dinamo Olimpija - Napredak C. zvezda - Radnički Sloboda - Partizan Borac - Sarajevo Zeljezničar - Vardar Budučnost - Osijek Vojvodina - Čelik Danes bo še zadnje srečanje tega kola, ko se bosta v Mostarju ob 17.25 pred TV kamerami spopri jela domači Velež in Rijeka. KOLESARSTVO Farad 2. etapa AOSTA — Na drugi 146 kilometrov dolgi etapi dirke po Aosti za amaterje je prvi privozil skozi cilj Giuseppe Faraca, medtem ko si je pr vo mesto na skupni lestvici priboril Luciano Godio. Faraca in z njim Montella, Godio in Vanetti so se že po prvih kilometrih odtrgali od glavnine. Potem jih je dohitel še Biatta, ki je osvojil veliko gorsko nagrado, nato pa je popustil, tako da je četverica sama nadaljevala dirko. Vrstni red druge etape 1. Faraca 3.49’05” 2. Godio po 7" 3. Montella 20” OBVESTILO Odbojkarski odsek ŠZ Bor obvešča, da bo danes, 6. t.m., ob 19. uri na stadionu <1. maju v Trstu informativni se?*'---’: prve in drug z moške odbojkarske ekipe. Prisotnost igralcev je obvezna. kord. Prejšnji je pripadal Valeriju Borzovu, ki ga je dosegel leta 1972 v Miinchnu na olimpijskih igrah, takrat je bil Sovjet za šest stotink počasnejši od sedanjega novega rekorda. Tokrat so v glavnem mestu Mehike električne naprave za merjenje časa delovale, to pa obenem pomeni, da je Mennea tudi uradno najhitrejši človek v Evropi in tretji na svetu. Radost Italijanov sta dopolnila še dva «azzurra», to sta: Cinzia Rampazzo. ki je v plavanju na 200 m metuljček zasedla četrto mesto in Angelo Scuri, ki je bil v floretu prav tako odličen četrti. Pravo bero zlatih, srebrnih in bronastih odličij sta osvojila oba tradicionalna športna velikana: SZ in ZDA. P^hv ti dve reprezentanci sta namreč pospravil; skoraj vse koT/ijHČ./th šo bile ta dan razpoložljive. ZDA 'šo se uveljavile predvsem v plavanju, saj so osvojile doslej že 4 zlate, 3 bronaste in 3 srebrne kolajne. Nekoliko slabša je SZ, ki pa je od Američanov dosti bolj homogena, saj so Sovjeti dobri v skoraj vseh disciplinah. Izidi: PLAVANJE Na 100 m prsno je zmagal Vladimir Fliont (SZ) s časom r05”45, drugi je bil Američan Lundberg, tretji pa zopet Sovjet Tarasov. S to zmago in s tretjim mestom pa so Sovjeti še enkrat potrdili svojo premoč v prsnem slogu. William 0’Brien (ZDA) pa je bil prvi na 200 m prosto s časom 1’54”00. Drugi je bil Sovjet Roussine, tretji pa še en Američan Dickson. Pri ženskah je na 200 m metuljček zmagala Elizabeth Rapp (ZDA) s časom 2’15’Tl, druga je bila Sovjetinja Gritčenkova, tretja Američanka A-lexander, četrta pa je bila, kot rečeno, Italijanka Rampazzo, njen čas 2’20”84. Med drugim se je končalo tudi tekmovanje v skokih s trimetrske deske za ženske. Tudi v tej disciplini je prišla do izraza premoč Sovjetinj, saj je prav njihova tekmovalka Irina Kalinina osvojila zlato kolajno s 461,55 točkami. Se eno zlato dličje je Sovjetska zveza osvojila v floretu, pri čimer je zmagal svetovni prvak Romankov. Drugi je bil prav tako predstavnik SZ Smimov, tretji pa vzhodni Nemec Hartter, četrti Italijan Scuri. V ekipnih športih so italijanski odbojkarji dosegli svojo drugo zmago. Z gladkim 3:0 so premagali reprezentanco Izraela in so tako že polfinalisti. V moški košarki pa so Jugoslovani premagali Tanzanijo z astronomskim rezultatom 152:20. David še v Innsbrucku INNSBRUCK - Zdravniki nevrološke univerzitetne klinike v Innsbrucku so odločili, da bo italijanski smučar Leonardo David, ki je že šest mesecev v nezavesti, ostal v kliniki še vsaj tri mesece. Po vidnem izboljšanju namreč uDajo, da mu bodo lahko še vnaprej po- magali, tako da bi David popolnoma ozdravel. KOLESARSTVO «TOUR BODOČNOSTI* Sovjeti najhitrejši CHALON SUR SAONE — Ekipa Sovjetske zveze je zmagala na drugi 73,600 kilometra dolgi ekipni e-tapi na kronometer. Uvrstila se je pred reprezentancama Belgije in Francije, medtem ko je Italija dosegla šesto mesto. S to zmago si je Sovjet Jurij Kačirin priboril prvo mesto na skupni lestvici posameznikov. Vrstni red druge etape (Dole — Chalon Sur.-SaoneLmuu i. . k ažr.r* 3. Francija SKUPNA LESTVICA 1.32'47” 1. Kačirin (SZ) 4.28’39 2. Gusejnov (SZ) 4.28'48 3. Morozov (SZ) 4.28’52 SITGES (Barcelona) — Italijan ŽENSKE Evert Lloyd (ZDA) - Goolagong (Avstral.); Wade (VB) - King (Avstralija); Hanika (ZDA) - Austin (ZDA); Reid (Avstral.) - Navratilova. JADRANJE POKAL PRIJATELJSTVA Uspešen nastop Dimitrija Regenta V soboto in nedeljo je bila v se-sljanskem zalivu predzadnja regata Pokala prijateljstva v razredu «optimist». Udeležili so se je tudi kadeti Sirene, ki so tokrat prvič u-radno jadrali za svoje barve, saj je vpis v jadralno zvezo le vprašanje časa. Tokrat je vetra bilo premalo, tako da je ena regata odpadla in so udeleženci jadrali le v dveh od treh predvidenih regat. Tekmovalo je 56 »optimistov* iz naše dežele in iz Slovenije. Zmago sta skupno osvojila Komljanec (Burja iz Dole) in Tržičan Lucio (YC Hannibal). Komljanec se je moral tokrat močno potruditi in zmagati v drugi regati, saj je v prvi jadral pod svojimi zmožnostmi. Zaneslivejši je bil Karaš (Jadro Koper), ki se je uvrstil na tretje mesto. Poleg Burje iz Izole in koprskega Jadra so tokrat slavili jadralci tržiških klubov, ki so uvrstili pet tekmovalcev med prvo deseterico. Dobro je jadral član Sirene Dimitrij Regent, če pomislimo, da je bil to njegov prvi nastop. Zelo u-spešen je bil v drugi regati, čeprav na končni lestvici ni dosegel vidnejše uvrstitve. Glede na močno konkurenco pa ni razočaral niti Bogateč, saj se je kot običajno uvrstil na sredino lestvice, škoda le, da v drugi regati nista mogla startati Aleksander in Davorin Starc, saj je Aleksander v prvi regati že dosegel odlično 19. mesto. Kaže, da gre kontovelskim in kriškim fantom jadranje kar dobro od rok, lepo pa bi bilo. da bi si tudi barkovljanski naraščajniki v večji meri prizadevali, saj imajo vse možnosti za uspešno tekmovanje. m.p. NOGOMET Pordenone - Triestina 0:0 FONTANAFREDDA - V včerajšnji tekmi italijanskega nogometnega pokala za polprofesionalce sta Pordenone in Trie^ igral^, neodločeno 0:0. »V> QA V NEDELJO NA PROSEKU ■ Prijateljska tekma med starimi in mladimi nedeljo. 9. septembra, bo na Giuseppe Saronni je zmagal na j Proseku (igrišče Velika rouna) tra-4,190 kilometrov dolgi predetapi dir- dicionalna prijateljska nogometna ke po Kataloniji. Saronni je pre- tekma med poročenimi in neporo-vozil progo v 5’15”5 s poprečno | čendmi ali bolje med starimi in hitrostjo 47,734 kilometrov na uro. ! mladimi. VRSTNI RED i Tekma se bo pričela ob 17. uri 1. Saronni (It.) 5T6" in naj omenimo, da se je lani to 2. Shuiten (Niz.) 3. Garcia (špa.) 5’25” srečanje končalo brez zmagovalca (1:1). Tudi naši košarkarji so začeli s pripravami za bližnja prvenstva iiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiniiiiiliiiiiifiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiilllllt NA TRADICIONALNI SKAVTSKI PRIREDITVI Velika udeležba Nastopilo je kar 200 skavtov in skavtinj Letos, ko se ,po vsem svetu odvijajo «jambareejl*, so tudi zamejski skavti in skavtinje priredili svo-iega, na katerem so se srečali fantje in dekleta iz Koroške, Goriške in Tržaške. Na sporedu je bil tudi dan športa, ki je zaradi čudovitega vremena popolnoma uspel. Skavti in skavtinje so se pomerili v številnih disciplinah. UVRSTITEV FANTJE 3, 2; STS 2. 3, 2; SGS SKS 5, 0, 1, 3. DEKLETA 4, 5; STS 0, 1, 2; SKS SGS 8, 0, 1, 0. Na športnem dnevu .je sodelovalo 200 skavtov in skavtinj. Tekmovali so vsi, ki so dopolnili 15 let. IZIDI (posamezniki) 100 m -iFANTJE: .©eter Kuk (Gamsopar-di Trst) 14''73; 2. Novak (Medvedje Koroška): 3; Andrej Kostnapfel (Gamsopardi). ŠD PRIMORJE priredi v soboto, 8., in v nedeljo, 9. septembra ŠPORTNI PRAZNIK v prostorih Kultui iega doma na Proseku < i_ Balan i>. Od 20. ure dalje ples z ansambloma Supergroup in The Lords. Delovali bodo dobro založeni kioski MiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiMiiiiiliiKMiiifiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiifiiiiiiHiiiiiiiimii NOGOMETAŠI KRIŠKE VESNE ZA BLIŽNJE PRVENSTVO 2. AL «Nadaljevati po tej poti» Tega mnenja je trener Finotto, ki nosi velike zasluge, da je moštvo (kot edino nepremagano) napredovalo v višjo ligo - Končno slačilnice Nova sezona, novo življenje. Kriški Vesni se sreča v teh mrzličnih predprvenstvenih pripravah zopet nasmiha ob skritem upanju navijačev, da bi enajsterica njihovega srca spet postala to, kar je bila nekoč in mogoče že več. Za to lahko poskrbi danes enajsterica, ki je že dokazala svoje zmožnosti, zanj lahko poskrbi tudi v prvi vrsti trener, ki bo ekipo vodil. V Križu je to ime dobro znano: Fausto Finotto bo namreč tudi letos vodil Vesno v boljše zarje. Pogovor z njim je bil zato ob uradni predstavitvi e-kipe, ki bo letos branila kriške barve, neizogiben. *Finotto, kar od začetka: kakšna je vaša ocena lanskega nastopa Vesne v prvenstvu 3. amaterske lige?* Finotto: »Obračuni in ocene, po mojem, niso potrebni. Z iskrico ponosa lahko dodam le to: v lanski nogometni sezoni smo bili edina ne- 1. Enajsterica Gaje, ki se Je udeležila uogouietue«a turnirja za »Racetov memorial* premagana ekipa v Furlaniji - Julijski krajini. Z lanskim nastopom fantov sem torej povsem zadovoljen.* »Kaj pa letos?* «Skušali bomo nadaljevati po tej poti. Velikih dosežkov res ne gre obljubljati. Igrali bomo, kot smo to vedno storili: pošteno in požrtvovalno. Upam, da bomo odigrali dobro prvenstvo, čeprav se zavedam, da prihajamo iz 3. amaterske lige in bo zato to razmeroma težko. E-kipa pa se je v letošnji sezoni nekoliko ojačila, zato bo, upam. igra boljša, obenem pa borbenejša.* »No, prav glede tega: katera so nova imena kriške Vesne?* »Novosti je v naših vrstah letos še precej. V Križ se je začasno vrnil Tullio Bubnich, domačin, ki je igral lani pri Triestini kot vratar. Ojačili smo tudi vrste branilcev, saj bo letos med «plavimi» tudi domačin Livio Perissutti, ki smo ga prevzeli iz Aurisine. Sem sodi tudi za vas novo ime. To je Franco Acquavita, ki je lani igral za Pro Gorizio in ki nam bo v letošnji sezoni lahko velik, pomenil. V prvo ekipo pa sem letos vključil tudi mladega Fabia Candottija, ki je lani igral z najmlajšimi nogometaši Vesne, vendar je v zadnjem času tako napredoval, da bo lahko v veliko pomoč. Novost bo tudi nogometaš Giovanni Massimi, ki prihaja iz napadalskih vrst e-kipe Artigiani in ki smo ga letos odkupili. Novih igralcev je torej še precej in takoj v začetku so se v ekipo kar dobro vključili. Z novo sezono bi morala postati tako predvsem obramba naše najmočnejše o-rožje, Lani smo bili tu nekoliko šib 'ri. Letos pa ,..» ’ «V teh zadnjih predprvenstvenih ttripih pa je Vesna svojo moč že dokazala. Mislim na memorial tžar-'ca Raceta*, kjer ,so se vaši fantje doslej odlično odrezali,..» «Res je. Premagali smo ekipi kot Breg, ki je lani igral zelo dobro v prvenstvu 2. amaterske lige in Portuale, ki nastopa letos v promocijski ligi. V drugem polčasu smo ga na Proseku popolnoma nadigrali... S telesno irt tehnično pripravo svojih nogometašev sem zadovoljen. T0 pa ne pomeni, da ie tu vsega konec. Garati bo treba še naprej.* Govor je bil še o novi nogometni sezoni v kateri bo Finotto razpolagal s perspektivnimi močmi. Vesna 1979/80 VRATARJI: 24-letni Dario Košuta iz Križa; 19-letni Tullio Bubnich iz Križa; 29-letni Boris Tretjak iz Križa. BRANILCI: 23-letni Dario Košuta iz Križa; 28-letni Livio Perissutti iz Križa; 31-letni Boris Tence iz Križa; 24-letni Franco Acquavita iz Gorice; 23-letni Eda Pribaz iz Trsta. VEZNI IGRALCI: 19-letni Lucio Degrassi iz Križa; 23-letni Teddy Vecchio iz Trsta; 16-letni Fabio Can-dotti iz Križa; 19-letni Walter Pi pan iz Samatorce; 28-letni Elio Bortolotti iz Križa. NAPADALCI: 29-letni Liliano Querci iz Starancana; 28-letni Franco Giacchin iz Starancana; 27-letni Giovanni Massimi iz Trsta. Vesna bo torej v tem prvenstvu 2. amaterske lige razmeroma mlada enajsterica. Novi nakupi pa niso edino, kar je organizacijski kader ustvaril konstruktivnega v zadnjem času. Tu je namreč še ureditev igrišča z novo ograditvijo, predvsem pa že skoraj dokončana gradnja novih slačilnic. «Vselitev» Vesne v nove prostore je predviden* okrog 20. septembra, torej razmeroma kmalu. Vesna bo tako lahko v novi sezoni, razen nepredvidljivih zastojev, lahko razpolagala s prepotrebnim športnim objektom. Ko pa smo se od Finotta poslavljali in je mrak preganjal igralce v slačilnice, so »plavi* kot vedno zavili mimo nove zgradbe v trhlo in razpadajočo barako ... Miran Košuta DEKLETA: 1. Elizabeta Maraž (Grlice Gorica) 17”70; 2. Marjana Polzer (Lisice Koroška); 3. Marta Ferletič (Tinke Gorica). Tek v vreči FANTJE: 1. Novak (Medvedje); 2. Mandeljc (Sloni Koroška); 3. Kunčič (Polži Koroška). DEKLETA: 1. Rosana Vescovi (Tinke); 2. Elizabeta Maraž (Grlice); 3. Vida Doktorič (Sove Gorica). Met krogle FANTJE: Novak (Medvedje) 10,60 m (rekord «jamboreeja»); 2. Mauro Sgubin (Gamsopardi); 3. Edi Flo-renin (Leopardi Gorica). DEKLETA: 1. Elizabeta Maraž (Grlice) 5,60 m; 2. Solange De-genhart (Pume Gorica); 3. Astrid Košuta (Kobre Trst). Tek s tremi nogami FANTJE: 1. Novak - Kreuz (Medvedje); 2. Kostnapfel - Kuk (Gam-sopardi); 3. Krpan - Brajnik (Panterji Geriča). DEKLETA: 1. Peteani - Tomšič (Labodi Gorica); 2. Stoper V. -Stoper S. (Levinjaki Trst) 3. Maraž - Kovic (Grlice). Skok v višino FANTJE: 1. Kreuz (Medvedje) 1,50 m (rekord »jamboreeja*); 2. Andrej Kostnapfel (Gamsopardi); Gabrijel Wutti (Bidri Koroška). DEKLETA: 1. Erika Mažgon (Pume) 1,35 m (rekord «:amboreeja»); 2. Darja Lavrenčič (Tinke); 3. Pavla Gregori (Kebre) in Emilija Carli (Labodi). Ciljanje V finalu so nastopile samo skavtinje: 1. Mirjam Klanjšček (Pume), Štafeta 4x100 m FANTJE: 1, Gamsopardi; 2, Medvedje; 3. Tigri (Gorica). DEKLETA: 1. SGS. »Girokana* FANTJE: 1. Medvedje; 2. Gamsi (Gorica); 3. Tigri (Trst). DEKLETA: 1. Grlice; 2. Tinke; 3. Pume. Najboljši športnik: Novak (Medvedi Koroška). Najboljša športnica: Erika Maraž (Grlice Gorica). Naboljši vod (skavti); Medvedja Koroška. Najboljši vod (skavtinje); Grlice Gorica. AVTOMOBILIZEM ZA VN ITALIJE V Monzi vse nared , MONZA — V nedeljo bo v -tem mestu avtomobilska dirka formule 1 za 50. veliko nagrado Italije. Kljub temu da je bilo v zvezi s te dirkališčem dokaj polemik, pa so se vseeno organizatorji odločili prav za Moazo. Polemike so pfišle na dan predvsem po nesreči, ki se je prav lani pripetila na tem dirkališču in v kateri je izgubil življenje švedski pilot Ron Peterson, Italijan Vittorio Brambilla pa je bil težje ranjem. Po nesreči, kot vedno v takih primerih so pripisal največ odgovc-nostj neustreznosti tega dirkališča, češ da ni primerno za taka tekmovanja. Da bi bijo dirkališče čimbolj primerno in sigurno tako zg oilpte kot tudi za gledalce, so organizatorji letos Vlažili veliko naporov. V Monzi je torej že vse napdd‘ za to VN in kako Judi naj ne bi bilo, saj se bodo že jutri začete prve uradne preizkušnje. OB V USTILO jr «MEMORIAL LEBAN - ( RGIČ» Balinarski sekciji ŠZ Gaja In ŠD Zarja bosta tudi letos priredili tekmovanje za dvojice za (Memorial Leban - Grgič*. Izločilna srečanja bodo na balinarskih stezah v Gropadi, na Pa-drlčah ln v Razoviet. Vpisovanje , je do danes, 6. septembra, v baru Guštin na Padrtčah in v baru v Bazovici. Vpisnina za dvojico znaša 5.000 lir. Finalni del (Memoriala* bo na balinarski stezi Gospodarske zadruge v Bazovici. Tekmovanje se bo pričelo v soboto, zaključilo pa se bo v nedeljo, 9. t.m. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek. TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letno naročnino zo inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 3.50 din, ob nedeljah 4,00 din. za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din. zo organizacije in oodjetja mesečno 65.00. letno 650.00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS • 61000 Ljubljana Oglasi 400 lir za mm višine v onim ■ oiui^u. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Jursko krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih ae« v Italiji pri SPI. H Žiro račun 50101-603-45361 »ADIT* Gradišče 10/II. nad., telefon 22207 ■ Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mtn) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. sozaiia mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 6. septembra 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj: In tiska j tZTT I Trst član italijanske zveze časopisnih založnikov Flr KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK Odmevi na govor Tita v Havani Italijanski tisk obširno komentira govor jugoslovanskega predsednika Tita na vrhu neuvrščenih v Havani. Veliki naslovi na prvih straneh vsedržavnih dnevnikov so si precej podobni in vsi poudarjajo načelo, da je Tito v svojem govoru še zlasti naglasil, da mora ohraniti gibanje neuvrščenih neodvisnost od blokov. LA STAMPA Tako turinski dnevnik «La Štampar v članku z naslovom «Odio-čen Titov odgovor Castru: nismo rezervat nikogar* ugotavlja, da je bilo razliko med Castrom in Titom opaziti še zlasti v tonu govora in v drugačnem gledanju na načela in na zgodovinsko vizijo gibanja neuvrščenih. Dnevnik poudarja, da je Tito v svojem govoru jasno dejal, da se je gibanje neuvrščenih že od vsega začetka zavzelo proti blokovski politiki. S temi besedami, piše La Stam-pa, je Tito začrtal razliko med dvema načinoma gledanja in delovanja neuvrščenih. To je njegov odgovor na vprašanje, ki je postalo že odločujoče: ali ima gibanje neuvrščenih med obema blokoma in velesilama nekega ^naravnega zaveznika?* Castro je odgovoril pozitivno, pa četudi je tokrat spremenil izrazoslovje in ni govoril o naravnem zavezniku, ki naj bi bila Sovjetska zveza (kot je to rekel nekajkrat prej), ampak je v ZDA uvidel naravnega sovražnika. Tito pa se ni spuščal v neDosredno polemiko in je osredotočil svoj poseg na zgodovinsko pričevanje o kontinuiteti gibanja, ki jo je poudaril s stalno, pa čeprav nemirno rastjo. V tem okviru je hotel Tito opozoriti na nevarnost, da se gibanje oddalji od svoje matrice na stran pota*. to navaja nekaj odlomkov Titovega govora in ugotavlja, da sre za «maloštevilne stavke, o vsakem vprašanju, izrečene z jasnim naglasom, ki pa vedno opozarjajo na tista načela, ki so za Tita osnova pravilnega pojmovanja neuvrščenosti, ki morajo biti vodilo vseh tistih, ki se sklicujejo na ta prapor in ki sedaj sestavljajo osnovni dejavnik stabilnosti v svetu. Naraščanje razlik zaradi neenakosti energetskih virov in bogastva danes ogroža to stabilnost in le nova mednarodna ureditev, osnovana tudi na dogovoru o iz koriščanju energije, bi lahko te razlike najprej omiliia in potem odpravila.* C0BBIEBE BELLA SEBA La Repubblica Naslov članka dnevnika »La repubblica* 'se glasi: Tito odgovarja Castru: neodvisnost od blokov. Posebni dopisnik rimskega dnevnika izrecno poudarja, da Tito ni hotel na enak način odgovoriti ostremu in neposrednemu Castrovemu govoru. »Zanj so pomembna le velika načela neuvrščenosti, njen izvor, obramba neodvisnosti, odporništvo in boj proti vsakršnemu tujem vmešavanju, boj proti imperiabzmu. proti novemu in staremu koloniahzmu. Skrbijo ga le konflikti med neuvrščenimi državami, ki odpirajo vrata tujemu vmešavanju,* piše «La repubblica* in nadaljuje: »Tito govori o preteklosti in se spominja zasedanja izpred osemnajstih let. ko so bili neuvrščeni skupinica petindvajsetih držav, ki so v Beogradu dvignili prapor, ki danes predstavlja tako obsit-no zastopstvo. Prišel sem od daleč, pravi zato, da opozori, da njegova oseba nima prednosti pred političnim smotrom njegovega življenja — zato, ker je to, kar smo zatrdili pred 18 leti v Beogradu še vedno veljavno in ima pomen, ki ne pozna konca ter se mora zato nadaljevati, v vsej svoji izvirnosti, če nočemo, da bi tolikšen del človeštva tvegal polom.* »La repubbbca* na- Milanski dnevnik »Corriere del-la sera* objavlja članek z naslovom »Titov protinapad v Havani na sovjetsko linijo Caštra* v katerem je uvodoma rečeno, da je Tito popravil usmeritev, ki jo je dal Castro vrhu neuvrščenih in ga privedel nazaj k tradicionalnim smernicam. Milanski dnevnik tudi ugotavlja, da je bila celotna jugoslovanska delegacija izredno aktivna na vseh ravneh. Tito sam pa je privedel razpravo na klasična načela neuvrščenosti*. S tem se njegov poseg ni ločil le od vsebine, ampak tudi od tona uvodnega govora Fidela Castra. Castrov govor sicer ni bil povsem neuspešen, bil pa je močna polemičen, kar je dajalo gibanju neuvrščenih novo fiziono-mijo. Tito je dejansko iz vseh zornih kotov zavrnil polemično postavitev problemov in se je skliceval le na osnovna načela. Ko je govoril, je zadobival njegov govor globok filozofski in moralni ton, tako da so ga mnogi označili kot duhovno izročilo mednarodne politike gibanja neuvrščenih. Osrednja poanta njegovega govora je, da se mora neuvrščenost izogibati polemičnih in trenutnih strumentalizacij, predvsem pa mora preprečiti, da bi ga strumentalizirali veliki bloki* ILi GIORNO Milanski «D giorno* prav tako že v naslovu ugotavlja, da je Tito poudaril, da gibanje neuvrščenih ne sme biti »inštrument* za nikogar. »V krogu jugoslovanske delegacije so baje dolgo razpravljali. kakšno nai bo zadržanje do Castrove provokacije Jasno je, da bi odkrit napad igral v korist kubanskega voditelja, ki hoče postati (in bo morda tudi postal) Titov naslednik pri vodstvu gibanja neuvrščenih in ki bo vsekakor kot določa statut, vodil gibanje do prihodnje konference leta 1982. Vendar pa to še ne pomeni, da se je Tito izognil nasprotovanju nove usmeritve, kot si jo je zamislil Castro, tako v dvostranskih pogovorih, ki potekajo v Havani v zakulisju konference. kot tudi v zadnjih mesecih, ko je postala Fidelova ak tivnost mrzlična.* «11 giorno* tu opozarja na zadnji dve Titovi potovanji na Bližnji vzhod in po Sredozemlju ter na potovanje v Moskvo, »kjer se je sestal z Brežnjevom, da bi ga prepričal, naj zaustavi Fidela. a zaman* VČERAJ PONOČI, DESET DNI PO ZAGONETNI UGRABITVI Na Sardiniji izpustiti inženirja Rolfa Schilda Zena in hčerka še v rokah ugrabiteljske tolpe Banditi zahtevali kar 25 milijard lir odkupnine - Prevratniška organizacija ponovno prevzela odgovornost za ugrabitev Fabrizia De Andreja in Dori Ghezzi SASSARI — Afera Schild, ki je v teh dneh pritegnila nase pozornost italijanskega in mednarodnega javnega mnenja, se je včeraj nepričakovano razpletla. Ugrabitelji so namreč v zgodnjih jutranjih urah v bližini vasice Bono v pokrajini Sassari osvobodili angleškega elektronskega inženirja Rolfa Schilda in dejstvo, da sta njegova žena Dafne in hčerka Anabelle o-stalj v rokah zločinske tolpe, jasno dokazuje, da je bila družina ugrabljena, Vse domneve o tem, da je angleški inženir skupaj z ženo in hčerko zaradi finančnega škandala, v katerega je bil vpleten, krat-komalo zbežal iz Sardinije, so se torej izkazale kot neresnične. Ugrabitelji so Rolfa Schilda osvobodili nedaleč od vile v Palau, kjer je bila v noči 22. avgusta družina ugrabljena: moški je bil vidno u-trujen in v slabem zdravstvenem ' # , - * Inženir Rolf Schild stanju, oblečen je bil kot v noči ko so ga ugrabili in je prvim karabinjerjem, ki so mu priskočili na pomoč in pospremili v njegovo vilo, v slabi 'jtalijflnščini povedal, da so ugrabitelji z njim ravnali zelo grobo, Podrobnosti 0 ugrabitvi pa je Schild posredoval preiskovalcem v popoldanskih urah in izjavil, da so zločinci zahtevali za izpustitev žene in hčerke kar 25 (!) milijard lir, to je velikansko vsoto, ki jo bodo gotovo v naslednjih dneh u-grabitelji nedvomno zmanjšali. Vsekakor pa je zelo čudno, da je tolpa takoj zahtevala tako visoko odkupnino in obstaja tudi možnost, da Anglež ni hotel preiskovalcem razkriti’, koliko so v resnici zahtevali ugrabitelji in to zaradi finančnega škandala, v katerem je bil pred časom vpleten v Londonu; Takoj po ugrabitvi so Schildovi, katerim so medtem banditi zvezali oči, hodili več dni po goratem področju in večkrat so se celo peljali na konjih vse do jame, kjer naj bi bili sedaj banditi z ugrabljenima Dafne in Anabelle Schild. Drugih podrobnosti angleški inženir ni znal povedati, tudi zato, ker razume le malo italijanščine in se je zelo malo pogovarjal z ugrabitelji, ki so tako vzdrževali stike skoraj izključno z ženo, ki bolje obvlada italijanski jezik. Dejstvo, da banditi niso takoj izpustili enega izmed članov angleške družine si lahko razlagamo s tem, da je bila v tistih dneh Sardinija pod hudim «pritiskom» sil javnega reda, kar je lahko prestrašilo ugrabitelje, ki so nato nalašč zažgali Schildov avtomobil in tako zbrisali vsako sled za seboj. To, da je u-grabiteljska tolpa izpustila inženirja na severu otoka ni še dokaz, da je v tistem predelu Sardinije lahko tudi skrivališče zločincev in bolj verjetno je, da se to nahaja nekje v sredini otoka, kjer je pokrajina zelo gorata in v nekaterih predelih tudi zelo težko dostopna. Vsota 25 milijard lir, ki so jo u-grabitelji zahtevali za izpustitev Schildove žene in hčere, je brez dvoma pretirana in vprašanje je sedaj, kaj se skriva za to nezaslišano zahtevo banditov. Zanimivo je dejstvo, da Rolf Schild v prisotnosti karabinjerjev sploh ni komentiral to zahtevo po odkupnini in šele v naslednjih dneh se bo celotna zadeva morda nekoliko razjasnila. Po osvoboditvi angleškega inženirja pa so tako padle v nič vse domneve nekaterih italijanskih časopisov, po katerih naj bi Schild zbežal ali hlinil ugrabitev in tega mnenja so bili v ponedeljek tudi nekateri karabinjerski častniki, ki so neposredno sodelovali v tej preiskavi. Mnogi so namreč povezali dogodek s finančnim škandalom, v katerem je bil vpleten Schild in zaradi katerega se bo moral verjetno zagovarjati pred sodiščem. Medtem pa ni še nobene vesti o usodi ostalih ugrabljencev na Sardiniji, okrog katerih se vpletajo le različne domneve in ugibanja. Morebitna pogajanja med ugrabitelji in njihovimi sorodniki potekajo v strogi tajnosti, tako, da o tem večkrat sami preiskovalci sploh niso obveščeni. V tej zvezi pa je treba omeniti, da je tudi včeraj neka prevratniška organizacija prevzela odgovornost za ugrabitev Fabrizia De Andreja in Dori Ghezzi, preiskovalci pa zelo dvomijo o tem in so mnenja, da je popevkarja in njegovo zaročenko ugrabila dobro organizirana zločinska tolpa, (st) čali predstavniki italijanskega mesteca Eboli, ki so zbrali 26 točk. Finalno tekmovanje Iger brez meja bo čez štirinajst dni v Bor-deauxu. Jugoslavijo bo zastopala e-kipa iz Zrenjanina, Italijo pa ekipa iz Chioggie. Zagovornik Valpredc vložil priziv CATANZARO - Zagovornik Pie-tra Valprede, ki je bil na procesu o pokolu na Trgu Fontana v Milanu obsojen na štiri leta in šest mesecev zapora, je včeraj vložil utemeljitev priziva proti tej nezaslišani razsodbi, ki je, kot znano, u- lemik in neodobravanj. Odvetnik je v prizivu navedel vrsto protislovij omenjene razsodbe in dejstvo, da je Valpreda deloval v anarhistični organizaciji «22. oktober*, ki jo je pravno priznalo milansko sodišče. BENETKE — Brazilski filmski producent Cesar Memolo je odločno nastopil proti organizatorjem beneškega festivala, ker niso v celoti predvajali njegovega filma »Erotične pripovedi*. Film je namreč sestavljen iz štirih delov, občinstvu pa so prikazali le zadnjega. Po tem protestu so bili organizatorji prisiljeni, da so predvajali film v celoti. Izjavili pa so, da so imeli namena cenzurirati brazilskega filma, bila je samo »umetnostna izbira*. NA POGOVORIH 1 IZRAELSKIM PREMIER0M Sadat zahteva uresničitev zakonitih pravic Palestincev Na njegovo prošnjo bodo izpustili določeno število palestinskih političnih jetnikov TEL AVIV — Pred začetkom drugega dneva uradnih pogovorov med egiptovskim predsednikom Sadatom in izraelskim premierom v Haif je telavivski radio sporočil, da bo Izrael na Sadatovo prošnjo izpustil na svobodo določeno število palestinskih političnih jetnikov in bo vrnil Egiptu pred predvidenim rokom 25. novembra samostan sv. Katarine na Sinaju, da bo lahko v njem Sadat slovesno praznoval drugo obletnico svojega »zgodovinskega* potovanja v Jeruzalem. Gesti «dobre volje* pa ne rešujeta najbolj perečih problemov v mirovnem procesu med Egiptom in Izraelom. Še vedno je glavna ovira palestinsko vprašanje, saj imata državi popolnoma nasprotno stališče. Tel Aviv pristaja le na tako obliko avtonomije, ki bi dejansko pravičeno sprožila v javnosti val po Peto mesto Novogoričanov na Igrah brez meja CASCAIS — Novogoriška ekipa, ki je včeraj nastopila v portugalskem mestu Cascais na Igrah brez meja, je osvojila končno peto mesto. Proti sredini tekmovanja je že kazalo, da bodo novogoriški predstavniki ponovili uspeh, ki so ga na tem tekmovanju že dosegle nekatere j; joslovanske ekipe (tri zmage in dve drugi mesti), vendar se jim je nekaj spotaknilo in z drugega mesta so zdrknili na peto, ki so ga ohranili do konca. Pač pa so se predstavniki Nove Gorice še posebej izkazali v dveh tekmovanjih, kjer so zbrali največ možnih točk, dobro so se obnesli tudi v tekmovanju Fil Rouge, kjer so zasedli drugo me Zmagovalka včerajšnjega tekmovanja je ekipa iz angleškega mesteca Bury, ki je zbrala 43 točk, sledijo pa ji Rochefort (F) in Por-schach Samson (Šv.) z 41 točkami, Aichach (ZRN) 38 točk. Nova Gorica (Jug.) 35 točk, Eupen (Bel.) in Cascais (Port.) po 32 točk, na osmem in zadnjem mestu pa so obti- Srečanje Brežnjev-Berlinguer MOSKVA - Agencija TASS sporoča, da sta se včeraj sestala v Kremlju državni poglavar in generalni tajnik KP SZ Leonid Brežnjev in sekretar KPI Enrico Berlinguer, ki se mudi na kratkih počitnicah v SZ. Srečanja se je udeležil tudi član politbiroja in tajništva KP SZ Mihajl Suslov. Med srečanjem z Berlinguerjem ga je Brežnjev seznanil z napredovanjem desete petletke in z izvajanjem dolgoročnih načrtov za okrepitev temeljnih gospodarskih sektorjev. Naglasil je nato napore sovjetske partije, da se poveča vloga delovnih množic pri upravljanju države in javnih poslov, in je potrdil intemacionalistič, no solidarnost KP SZ s komunisti in delovnim ljudstvom v Italiji. S svoje strani je Berlinguer govoril, nadaljuje TASS, o borbah i-talijanskih komunistov za pravice in življenjske koristi delovnih množic, za demokratično in pozitivno rešitev problemov italijanske družbe. Ugotovil je z zadovoljstvom uspehe, ki jih je sovjetski narod dosegel ...............................................................OTmmtim..............•»>».....n............................................h............. REALIZACIJA ITALIJANSKE TELEVIZIJE SLOVO OD LORDA MOUNTBATTENA LONDON — Velika Britanija se je včeraj poslovila od lorda Mount-battena, enega od britanskih herojev v drugi svetovni vojni, velikega stratega in državnika ter sorodnika britanske kraljeve družine. Lordu Mountbattenu, ki je umrl pri 79 letih v najhujšem atentatu irskih teroristov, se je Velika Britanija oddolžila z državnim pogrebom, ki ga lahko primerjamo pogrebu Winstona Churchilla. Žalni maši v westminsterski katedrali je prisostvovala kraljica Elizabeta, člani kraljevske družine, predstavniki večine evropskega plemstva in predstavniki številnih držav sveta. Odsotni so bili le Ja- ponci, ki jim bivši kraljev namestnik v Indiji ni mogel odpustiti dru- ge svetovne vojne. Med udeleženci je bil tudi predsednik irske vlade Lynch, ki se je med drugim sestal tudi s premie- rom Margaret Thatcher, s katero je razpravljal o skupnih naporih proti terorizmu. Vsekakor pa včerajšnje srečanje ni odpravilo napetosti med državama, saj Irska republika ne more sprejeti britanskih zahtev o ekstradiciji severnoirskih teroristov. Na sliki (telefoto ANSA - UPI) krsta na lopovski lafeti po londonskih ulicah. Osem ur nadaljevanke o procesu v Catanzaru RIM — Od 25. septembra dalje bo italijanska televizija v nadaljevanjih predvajala film »D proces-so». Film, ki sta ga pripravili Wan-da Amodei in Maria Bosio, prikazuje potek procesa v Catanzaru. V približno osmih urah oddajanj bomo prisostvovali razvijanju dveletne sodne obravnave. Poleg tega, da je to prvi primer, ko so bile televizijske kamere nameščene v neki sodni dvorani, je to edinstveni dogodek, s katerim bo italijanska televizija posredovala neposredno dogajanje procesa, ki obravnava dogodke iz najmračnjaške italijanske povojne zgodovine, Film bodo predvajali v petih nadaljevanjih, v katerih bomo prisostvovali zasliševanju obtožencev, političnih prič, vojaških osebnosti in dveh bivših voditeljev SID. Da bi gledalci bolje razumeli nekatere manj dostopne prizore, sta Mario Campanella in Piero Ottone pripravila komentar v studiu. Poleg tega pa bomo pred predvajanjem »Procesa* prisostvovali oddaji »Napad na demokracijo: od Trga Fontane do Catanzara*. V tej televizijski oddaji bo govor o poteku nadaljnjih preiskav v zvezi z umorom sodnika Alessandrinija in kako je prišlo do aretacije Frede in Ven-ture. (us) NEAPELJ — Ni novosti o zdravstvenem stanju dvojčic Anne in Sil- vane Chianese, ki sta edini preživeli izmed osmerčkov. Zdravniki neapeljske bolnišnice »San Paolo* bodo lahko izjavili, da sta izven življenjske nevarnosti, šele ko bosta tehtali približno 1,80 kg. Dvajset življenj za ženske prsi DŽAKARTA — Pohotna gesta mladega Indonezijca, dotaknil se je prsi neke mladenke, je v neki vasi severne Sumatre sprožila pravo vojno med sorodniki in prijatelji *žrtve» in pohotneža. Po pisanju dža-kartskih časopisov je do prihoda policije obležalo v krvi 20 oseb, število ranjencev je še večje, vas pa je skoraj v celoti pogorela. Agencijska vest ne pove, kateremu plemenu so pripadali in ne kateri religiji. Trdi le, da je taka morilska blaznost značilna za Malajce. Mi lahko pripomnimo, da tako blaznost lahko zasledimo povsod, kot zasledim> povsod nasilje nad žensko. Morda je bila reakcija na pohotno gesto pretirana, a ko ne poznamo pravega ozadja tragedije, je sodba nemogoča. na gospodarskem, znanstvenem, kulturnem in socialnem področju, ki krepijo ugled SZ in močno prispevajo k borbi vseh protiimperialistič-nih in miroljubnih sil na svetu. Brežnjev in Berlinguer sta nato izrazila prepričanje obeh partij, da je treba okrepiti borbo za mednarodno popuščanje napetosti, za konec oboroževalne tekme in za zašči-to neodvisnosti vseh narodov, pri čemer vzbuja izvajanje sporazuma S ALT 2 upanje v utrditev mednarodne varnosti. Obe strani pripisujeta posebno važnost nadaljnjemu razvoju miroljubnih odnosov med državami z drugačnimi družbenimi ureditvami, pri čemer pripada zelo pomembna vloga neuvrščenim, katerih voditelji so v teh dneh zbrani v Havanf, Poudarila sta tudi, da je utrditev miru in sodelovanja med evropskimi državami v dobršni meri odvisna od delovanja in pobud komunističnih in delavskih strank ter vseh demokratičnih organizacij. Naglasila sta nato potrebo, da se odločno zavrnejo vsi poskusi za zaostritev nasprot-stev med narodi, kot tudi vsi izrazi protikomunizma in obrekovalne kampanje proti socialističnim državam in narodnoosvobodilnim gibanjem. Srečanje Berlinguer • Brežnjev je potekalo, zaključuje TASS, v ozračju prijateljstva in medsebojnega razumevanja. (Iv) Začetek osrednjega festivala «Hlnita» MILAN - Od danes do 16. t.m. bo ' v središčnem parku Sempione vsedržavni praznik komunističnega _1_M. nklnlmimloA ro glasila «l’Unita». Za obiskovalce so pripravili 90 razstavnih prostorov, 17 restavracij (obrok bo stal le 3.500 lir), 7 okrepčevalnic in razstavo vin. Spored prireditev je zelo pester in zanimiv. Med razpravami velja omeniti naslednje teme: Evropa danes, Vietnam včeraj in danes, Kulturne korenine terorizma ter okrogli mizi o energetskih vprašanjih in o emancipaciji žena. Priredili bodo tudi nekaj razstav, med katerimi tudi o ženskem gibanju in o upravljanju javnih u-stanov. Bogat spored predstav ob sega 9 predvajanj klasične in 8 lah ke glasbe, jazzovski večer, nastop baleta milanske Scale, 5 gledaliških predstav ter še okrog 30 raznih prireditev. Prisotnih bo 105 tujih delegacij, festival bo pa zaključil tajnik KPI Berlinguer z govorom, Odprt jesenski zagrebški velesejem ZAGREB - Letošnji 50. jesenski mednarodni velesejem, ki bo od 14. do 23. septembra, bo do zdaj največja velesejemska prireditev v Jugoslaviji. Zbralo se bo 6.535 raz- stavljavcev iz 58 držav. Jugoslovanski razstavljavci bodo tisoč kvadratnih metrih razstavnega prostora. Letos bodo številne države predstavile svoje izdelke v okviru kolektivnih uradnih nastopov. Tako bo na primer, prvič na zagrebškem velesejmu navzoča tu di Evropska gospodarska skupnost. Letošnji velesejem bo potekal v znamenju visokega jubileja te najstarejše sejemske organizacije v SFRJ - 70 letnica dela in delovanja zagrebškega velesejma v službi mednarodnega gospodarskega sodelovanja. V znamenju jubileja bo tudi nastop dežel v razvoju, ki bodo tokrat sodelovale že dvajsetič. Za 50. jesenski velesejem bo značilno tudi veliko število srečanj strokovnjakov, znanstvenikov in gospodarstvenikov na številnih strokovnih srečanjih, tribunah in seminarjih. Posebno pozornost vzbuja letošnja okrogla miza dežel v razvoju o sodelovanju na področju kmetijstva in proizvodnje živil, (dd) pomenila nadaljevanje izraelske lnmnrMip Oisiordanije in Gaze. Fr60 ima iz dneva kupacije Cisjordanije in Gaze. sednik Sadat pa ima iz dne dan za Palestince sprejemljiv6!' zahteve, saj je v Haifi v javnos izjavil, da je nadaljevanje mirovne ga procesa tesno povezano z ores ničitvijo zakonitih pravic pa!fstrjj skega ljudstva, še bolj jasen je Sadat na sinočnji tiskovni kom renči, ko je izjavil, da je treba e ti avtonomijo tudi arabskemu delo Jeruzalema. Samo po sebi um6V,. je Begin zagovarjal že staro s -3' šče. «da je Jeruzalem eden to ”, deljiv ter bo za večne čase o? židovski*. Ključni problemi ostaj* jo torej nerešeni, Sadatova P°te. pa je že obrodila prvi rezultat. • rabski župan mesta Gaze Kaše« Šava je v nekem intervjuju izjav’’ da so Sadatove pobude Lzboljs81, položaj PLO v Združenih država Amerike. Obenem pa je župan ve vrnil nadaljevanje pogajanj o 8 tonomiji za zasedena arabska 026 lja, o Sadatovih mirovnih P°sli sili pa je dejal, da je sodba 2 sedaj nemogoča, saj ni še obrod*^ nobenih sadov. Župana Nablusa Hebrona pa sta obtožila zunanje*. ministra Dajana, da skuša -— razih8” vodstvo PLO, ko išče stikov z nimi predstavniki Palestincev, ®’ živijo na zasedenih ozemljih. Odnos do palestinskega vprašani8 se je torej v dveh letih od Sa* tovega obiska v Jeruzalemu bistv6 no spremenil. Večina zahodnih žav ne istoveti več palestinske svobodilne organizacije s terori*8 nimi skupinami in zahteve Pfa' no rešitev palestinskega vprašani ’ Celo ZDA spreminjajo svoje sta šče v veliko nejevoljo Izraela, radno Washington nasprotuje ka remukoli stiku s PLO, zaradi ’6r je žrtvoval svojega veleposlan* pn OZN Andrevva Younga, & .L. v Ameriki sprožilo neustavljivi P . ces zbliževanja naprednih 31116 ških organizacij, ki se končno 8 znanjajo s trpljenjem palestrii ga ljudstva in zahtevajo uresm tev zakonitih pravic. Obenem Je L, lavivska «histerija* ob Young°' primeru spravila v zagato sam mogpčpe,,,..ameriške židovske b1-^ nizacije, ki so s preodkrito ’tor° u. z nezaslišanim vmešavanjem p bile podporo precejšnjega dela meriške javnosti. ■ , Če so v Tel Avivu zaskrblPjj ni nič boljše v drugih araDs kj Izraelsko - egipt°' teža'd, dr”' drž8' prestolnicah, mirovni proces se kljub ge prelivati egiptovske krvi. va se po tridesetih letih V°J” stanja končno spoprijema z z družbenimi težavami. Egiptovski končno gleda z zaupanjem v nost, saj njegovih sinov ne p L&P-j* oblekli v vojaško suknjo in jto slali v klavnico. Fronta zavrac- ^ dogovora v Čamp Davidu čut’. . se mednarodni položaj sprem' , da je rešitev palestinskega^vP13 ^ nja le časovni problem. bodo rešili to vprašanje je 73 s? daj glavna neznanka. V svoje**, "i r8 nfV*£ desetletnem trpljenju so bil’ stinci izkoriščani od vseh, trpljenje .je služilo političnim hinacijam. Danes pa obstaja u” v. vicem sum, da jih bodo P°' jj hinacijam. Danes no žrtvovali zaradi egiptovski!’ izraelskih interesov, (voc) Polica «4R»: z leti se pomladi Od nei dober zaveznik avtomobilista kdoi MAKSIMALI: 100/30/10 milijonov. Vključujejo tudi sopotnike. FRANŠIZA 50% letne premije, po dveh letih brez nesreč se zniža na 40% In na 25% po nadaljnjih dveh zaporednih letih brez nesreč. EVIDENČNE TABLICE: GO - TS Tip FISKALNE KM Police do 10 10-12 12-14 14-18 4R Bonus 53.300 79.300 84.100 111.300 l U o Malus 67.410 100.473 106.465 140.919 1« 141 179.332 Lloyd Adriatico l izvozno ponudbo na približno 190 UKUaiUVUir , predstavili bližno 1901 POLICA AVTO Poiščite v rubriki »PAGINE GIALLE* agencijo Lloyd Adriatico, ki vam je najbližja