365
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja, — Obravnave zbornice poslancev utegnejo zdaj čedalje bolj interesantne prihajati. Federalisti in centralisti dobili so pretekle dni mnogo gradiva, da vsak po svoje stopijo v akcijo proti minister-stvu, se ve da, če bodo le hoteli. Na stran pustivši za zdaj proračun za prihodnje leto, po katerem se kaže priman j kave okoli 25 milijonov gld., omenimo le dr. Wildauerjev šolsko nadzorstvo zadevajoči in proti Poljakom obrnjeni predlog, ki je centralistom ves na srce priraščen, minister stvo pa mu je že nekako pot prestriglo s tem, da je krona 23. oktobra neposredno (brez rajhsrata) izdala regulativ za šole v Galiciji. To ni ustavo ver c em po godu, pa tudi Poljaki niso zadovoljni, da se jim je vzela avtonomija v šolskih zadevah, ki jim jo je Beust za plačilo naklonil zato, da so ostali v državnem zboru; govori se zato, da Poljski minister Zemialkovski hoče odstopiti. — Druga stvar, o kateri se bodo glasile nasprotne misli, je predlog vladni o železnicah, ki najbise začele delati prihodnje leto. (Da med temi ni Kranjske Dolenske, kdo se bode Čudil?) — Neizmerne važnosti pa je to, kar je minister Lasser odgovoril na interpelacijo Moravskega poslanca dr. Fanderlika in 24 družnikov njegovih (med katerimi tudi grof Hohenwart, Herman, grof Barbo), v kateri se pritožujejo, da politične gosposke nagibajo s o d n i j e. In kaj je minister odgovoril na to pritožbo? — Rekel je, da popolnoma odobruje to ravnanje!! ™ Desno (državopravno) Stranje zelo osupnil ta odgovor, levica (ustavoverska) pa je ministru klicala: ,, dobro, dobro"! — No, zdaj smo po teh odkritosrčnih besedah ministrovih vsaj očitno zvedeli, v kako ozki zvezi smejo s o dni je biti s politiko. — Ker nam dr. Fanderlikova interpelacija razsvetluje marsikaj, kar se dandanes godi, prineso „Novice" drugi pot celo to interpelacijo. Državnopravni stranki v dr- \ žavnem zboru pa so besede ministrove dragoceno gra-J divo za daljno obravnavo te zadeve.
— V seji zbornice poslancev 27. oktobra je načrt žandarmerijske postave, kakor ga je zbornica gosposka vkreniia, bil na vrsti. V splošni debati je tudi poslanec Herman poprijel besedo. Najprej je dokazal, da tudi ta obravnava ne spada v področje državnega zbora, temveč da pripada deželnim zborom, katerim gre postavodajstvo o zadevah lokalne policije; če je pa — je rekel — to postavodajstvo o krajnih policijskih zadevah v rokah deželnih zborov, tedaj spadajo tudi določila, kako in kdo izvršuje policijo, v njihovo, ne pa državnega zbora področje;
med izvrševalce policije pa spadajo tudi za n d ar j i , ki po takem ne morejo podložni biti političnim gosposkam, ampak policijskim gosposkam, te gosposke pa so županije.    Predložena  postava pa žandarje podstavlja političnim   gosposkam    (okrajnim   glavarstvom),    katere   s krajno policijo nič opraviti nimajo. Iz tega je jasno, da obravnava te postave ne gre državnemu zboru ,   ampak deželnim zborom;   po   tej postavi   ravno tiste   gosposke (županije) ,   ki imajo za varnost,   mir in red v vsakem kraji skrbeti, nimajo žandarjem nič zapovedovati ter si morajo svojih ljudi   iskati za to opravilstvo ,   k večemu če jim okrajna   glavarstva   iz   posebne   milosti   kakega žandarja na   pomoč   dado.    Tak stan   pa je nenaraven, nikakor ne more dalje   obstati   in ne more na najvišem mestu potrjen biti.    Ta stan je bil do zdaj,  bil je bistven vzrok slabih  našib  varnostnih   razmer.    Skrb za javno   varnost v deželi je   najprvo  deželna   briga,  notranja zadeva   dežel,  tedaj   deželna   reč  in  država  po mojih mislih nima pravice po deželah napravljati policijskih uradov.   Spolnovaje to dolžnost vzdržujejo občine z velikimi stroški civilne straže,   eksekutivno osobje in zapore, dežela  pa  posilne  delavnice.    Ce je   pa ven-dar-le  zarad   varnosti  še   marsikaj  želeti,  je  temu ne malo krivo to,   da  se država nepoklicano   vtika tudi v te notranje zadeve dežel, ker potem deželam ni mogoče, deželno varnostno stražo s policijo srenjsko na pameten način združiti.
Ker dežele plačujejo stroške vkvartiranja žandarje v — Stajarska vsako leto po 20.000 do 30.000 gld. — bi bilo vsaj treba jih vprašati zavoljo te postave. Deželni zbor z dotičnim vladarjem vred je gospodar in lastnik dežele, ne more torej biti dobro, če se država preveč v deželo pomika, pravega lastnika spodriva in brez vednosti deželnemu zboru za hrbtom na deželne stroške v deželi ravna, organizuje in reorganizuje. Ce dva gospoda v deželi gospodarita, ne more biti brez prepira o tem, kdo ima pravico.
Čeravno sem tudi jaz te misli, da se žandarmerija, kakoršna je zdaj, ne da staviti pod srenjsko oblast, imam vendar za-se drug pripomoček, in ta je, da se naj krajna policija izroči političnim gosposkam, zato naj se pa politični okraji izdatno manjši narede. — Da pa se samouprava dežel ne skrči, naj bi bile politične instance samoupravni deželni vladi podvrženi uradi; ta vlada ima po mojih mislih biti postavljena po dotič-nem vladarji, samostojna, zato pa dotičnemu deželnemu , zboru odgovorna, ne razdeljena.
Deželnim zadevam prištevam tudi politično upravo, organizacijo uradov in varnostne deželne straže. Po tem edino se da razmotati zmedena naša ustavna in upravna štrena. Korist bi bila že ta, da bi se sedanje deželne vlade, katerih je 34, za polovico zmanjšale, da bi na mesto nepripravnih in dragih dvojnih vlad, ki so si druga drugi na poti, prišle enotne, trdne deželne vlade, da bi državi bilo odvzeto breme mnogo opravil, katera bi dežele same bolje oskrbovale, ne bilo bi treba za notranje zadeve posebnega ministerstva (nemir) ? nam ne bi bilo treba hoditi z dežele in pripuščati da o naših zadevah razsoja tuja skupščina, ki ne pozna naših razmer. Vladar svoje oblasti ne bi prav nič zgubil, kajti kar zgubi cesar, to pridobi kralj, vojvoda itd. Dotični deželni vladar bil bi deželi in ljudstvu bolj milostljiv gospodar, kakor more cesar biti. Da se vladar približa dotičnim deželam, tega je res treba, ako se to ne zgodi, bi utegnila oboja drug drugemu popolnoma tuja postati. — Govornik končno predlaga, naj se obravnava postave odloži do tje, ko bo prašanje o premembi ustave in uprave rešeno.
Ogersko. IzBudapešta. — Magjari imajo tedai zdaj ministra na čelu, ki je naj h uji nasprotnik one pogodbe, ki se je leta 1867 pod Beustom sklenila med Avstrijo in Ogersko ter stvari! sedanji dvalizem. Ko-loman Tisza, kruti Magjarski magjar, kakor ga „Obzor" imenuje, je botel Ogersko samostojno, Je cesar Avstrijski naj je tudi kralij Ogerski. Zdaj se bode pokazalo, kaj bodo „tigri" počeli, da svoje namene do^ sežejo. Težilo jih bode menda l<e onih 17 milijonov gld. ki jim jih bode zmanjkalo do konca 1876. leta v Magjarski kasi.
Iz Turškega bojišča. — Novice o bitvah in praskah med ustajniki in Turki prihajajo vedno redkejše, zlasti z Bosne, kjer upor pod pepelom tli. Pop Žarko je zginil od svoje čete, tudi drugii prostovoljci, ki so bili načelniki posamesnim oddelkomi, so se umaknili zimi. S tem pa tudi v Bosni ustaje še ni konec, marveč spala bo čez zimo, spomladi se pa vnovič zopet oživela. V H e r c e g o v i n i je bil zadnje dni hud boj med ustajniki in 1500 mož močno Turško četo, katera je hotela Trebinje preskrbeti z živežem. Zmagali iso ustajniki. Turški poveljnik skuša zbrati vse Turške čete v Trebinji, kjer se je posadka po vojski in drugi h nadlogah zelo stopila. Od tam se poroča celo, da so se pokazale sem ter tje že črne koze. Ker živinska, kuga ondi že razsaja, bodo menda Evropske vlade vendar kaj storile, da se obvaruje Evropa te divje pošastti. Poslanci teh vlad v Mostaru so vendar spoznali in spojim vladam naznanili, da Turčija ni več v stanu upora zadušiti, da bo tedaj na vsak način treba, da one vzamejo to reč v roke. —. Turki divjajo in razsajajo slej ko prej. Z obeh krajev, s Hercegovine in Bosne, se poroča, da so ustajnikej ki so se podvrgli sami, in one begunce, ki so se po prigovarjanji in obetanji vrnili z Avstrije domu, polovili in jim glave odsekali. Taka poročila prihajajo celo s Carigrada, tedaj so gotovo resnična. Kaj je tedaj Turkom upati! —
Tako je na  bojišči,  kako  pa drugje,  kar  se tega tiče?
Ruski „Vladin Viestnik" povdarja, da Rusija, čeravno  je vseskozi  za mir,   vendar   ne  pušča v nemar dolžne simpatije za jugoslovanske kristijane. Prepričavši se, da raji na Turškem ni drugače pomagati, ko če se tuje vlade za-njo potegnejo,   odločila se je za to, da z Nemčijo in Avstrijo vred zsahteva od Turške vlade, naj se z ustajniki pogodi.    Ruslka vlada, katera ve, da v Turčiji nobena reforma, no>beno predrugačenje vladanja proti kristijanom  ni   mogoče,   s   temi  besedami menda  nič  druzega  ne  namerava,   nego   to,  da   svoj lastni sklep   še   nekoliko   čaisa odlaša in   sicer tako dolgo, da nameni Prusije in Avstrije postanejo jasnejši.— Srbija   se   čedalje  bolj   oboro>žuje,  v  Crnigori navdušenost za vojsko čedalje bollj raste. — Konečno povemo še to, da so slovenski prostovoljci čez zimo vrnili se z bojišča domii,  tudi  Hubmayer  pride,   ker  po zimi ni pravega posla.
366