BOJ PROTI ALKOHOLU. SESTAVILA NADA. TRST. Hvaležni moramo biti Slovenlcam, obra- nim okrog našega lista, da so si poleg boja proti prostituciji zapisali na prapor tudi boj proti alkoholu. Prva in poslednji sta med seboj v ozki, vzročni zvezi, in tudi alkoholizem je utemeljen v nezdravih so- cijalnih razmerah. Seveda se pa moramo na drugi strani bati, da si je »Slovenka« s tem sklepom nakopala na glavo še več hudih sovraž- nikov, nego jih je izzval na pozorišče njen boj — žal samo z »lepimi« besedami — proti prostituciji. Moški svet je pač tak, da nasprotuje vsakemu, ki se drzne lotiti njegovih navadic ... 190 Vendar smemo po okoliščinah soditi, da najde antialkoholizem v vSlovencih ra- zmetno manj sovražnikov nego drugod, n. pr. na Gališkem. O tej blaženi domovini »žlahte« in poljskih Židov je povedal zastopnik av- strijske vlade, ministerski predsednik dr. pl. K o erb er, na 8. mednarodnem kon- gresu proti alkohDlizmu, ki se je vršil aprila meseca t. 1. na Dunaju, mično do- godbico. Pred dvema letoma je namreč spal neki gališki kmet tri dni v svoji rakvi — kataleptiško spanje : bil je navidezno mrtev. Ko se je prebudil, je zatrjeval, da je bil v tem času v nebesih ter si tam iz- prosil podaljšanje življenja, a pod pogojem, da nastopi med rojaki kot misijonar proti pijančevanju. Uspehi priprostega seljaka so bili velikanski. V nekoliko mesecih je imel večkrat desettisoč pristašev, ki so se odrekli žganju. Vsled tega je nastala groza med žlahto, t. j. med veleposestniki, ki izdelujejo žganje in ga prodajajo na drobno, sami ali po vaških Židih, in ki svoje de- lavce, namesto z denarjem, plačujejo z žganjem. Kdor pozna upliv, ki ga ima poljsko viteštvo že mnogo let na vlado, se ne bode čudil, če mu povemo, da se je žlahti posrečilo, vtakniti omenjenega apo- stola zdržnosti v ječo, kjer še menda danes vzdihuje ... Več in trajnejših uspehov je pač imel drug propovednik antialholizma, Mohamed. Še dandanes se vzdržuje okolo 200 milijonov njegovih vernikov opojnih pijač. Da so že pred Mohamedom stari sve- topisemski preroki rohneli proti pijanče- vanju, je znano. Zlasti preroka Amos in Jezaijas sta si prizadevala prepričati izvo- ljeno ljudstvo, kako škodljivje upliv opojnih pijač. Poslednji nam svedoči, da je bilo pijančevanje celo strast'duhovnikov. Z ne- kega mesta v istem preroku pa bi se dalo tudi sklepati, da so bile i bogate Židinje in njih brezskrbne hčerke udane pijan- čevanju, ; Ce se spomnimo še, da si je že očak Noa zasadil svoj »hribček« ter se opijanil, prepričali smo se, da je pijančevanje skoro tako staro kakor človeški rod sam. Za to imamo svedoka tudi v Homerju, ki na mnogih mestih govori o vinu, katero pa so Grki izvečine pili pomešano z vodo. Stari Egipčani, Rimci, Galci in Germani so si delali pivo iz žita. Slovani posebej, če se ne motim, iz prosa (prim. Davorin Trstenjak: »Panonica«), a med — medica — je bila znana starim Slovanom in skan- dinavskim narodom. Zlasti stari Nemci so se odlikovali po svoji ljubezni do opojnih pijač; še danes se Nemci v veselih družbah radi pohvalijo, da so njih pradedje »še vedno enkrat pili«, ko so odhajali. V srednjem veku pa so si pridobili pred vsem nemški študenti »zaslug« na tem polju; ustanovili so cele opravil- nike, kdaj in kako se naj pije. Vsak praznik, vsak oseben dogodek jim je dal povoda, da SU pili. Tako so se izcimili določeni običaji o pijančevanju, ki so v veljavi še dandanes pri nemškem in nenemškem di- jaštvu, a tudi v meščanstvu in v višjih krogih. A dosedaj ni nastopil drug Mohamed, da-si bi bil zapadnemu svetu istotako po- treben, kakor nekdaj orijentalcem ! Se-le leta 1803. se je v Bostonu, v Zjedinjenih državah severne Amerike, usta- novilo prvo društvo temperenclarjev, kate- remu je sledila cela vrsta podobnih društev v Ameriki, odkoder je prešlo gibanje proti pijančevanju okoli leta 1830. tudi v Evropo, pred vsem na Angležko. Toda ta društva niso imela zaželjenega uspeha, ker se niso zavedala, da je alkoholizem izvečine posledica socijalne bede ter da ni trajnega zboljšanja na tem polju brez socijalne reforme. Ameriška društva zdržnosti so se le osmešila, da-si so dosegla n. pr. leta 1851. V državi Maine prepoved prodajanja opojnih , 191 pijač, kajti Amerikanci so odsilidob do- bivali alkohol iz lekarne. Naravnost blazno pa je počenjanje gospe Kanie Nation, o kateri večkrat poroča amerikanska »Nova domovina«. Ta dobra gospa ni ostala pri »lepih« besedah, ampak je šla alkoholizmu krepkejše do živega ; začela je /, nahujs- kanimi tolpami rušiti krčme, pivovarne in žganjarje. V Evropi si je ohranilo to gibanje vsekako vrednejše in primernejše oblike ter je tudi bolj koristilo. Tako je pater Teobald Mathev v 3. in 4. desetletju mi- nolega veka zbral na Irskem milijone so- mišljenikov krog sebe, ki so se vsi z obljubo zavezali, da se več ne dotaknejo žganje. Tudi pruski baron Seid, ki je v 40. letih romal od mesta v mesto ter pri- digoval proti pijančevanju, je storil mnogo dobrega. V Ženevi je 1. 1877. ustanovil župnik Röchet društvo »modri križ«, ki ima isti namen ter šteje že nad 200 po- družnic. Zlasti blagonosno pa deluje leta 1883. v Casselu ustanovljeno »društvo proti zlo- rabi opojnih pijač«. Isto stoji na stališču, da je opravičen le boj proti nezmernemu pitju, ter dela zlasti na to, da se zbol)š=)jo družabne razmere, ki sedaj silijo delavca in kmeta, da iščeta tolažbe v alkoholu. Važen korak naprej pa je storilo to gibanje zadnji čas, kar se prirejajo med- narodni shodi zdravnikov, socijologov in drugih učenjakov proti alkoholizmu. Na minolem dunajskem kongresu so bile po svojih odposlancih zastopane vse važnejše države, kar nam priča, da so vlade začele spoznavati nevarnost, ki preti narodom od alkohola, ter da so državniki pripravljeni, storiti kaj pozitivnega proti proti tej bo- lezni človeške družbe. V boju proti alkoholizmu prednjači Rusija, ki je uvedla monopol na žganje ; isti ji nese 350 milijonov rubljev dobička, od katerega porablja en del v svrhe društev proti alkoholizmu. Listi baš pišejo o nekem statističnem delu Stanislava Pro- perja, ki je došel, na podlagi vestnega proučavanja, do naslednjih zaključkov:Vsled monopola na žganje se je na Ruskem vse- kako zmanjšalo pijančevanje. Zl?sti zapi- ranje žganjarij ob nedeljah je zelo koristno. Prodajalec žganja, ki mora sedaj biti dr- žavni uradnik, ne sme dajati žganja na upanje, potrošači si nabavljajo svoje po- trebe za nedeljo že v soboto, ko so še trezni, ter kupujejo manj nego prej ob nedeljah. Da ima monopol dobre posledice, dokazujejo tudi zapisniki ruskih ječ, ka- zenskih in eksekucijskih sodišč. Je - li tudi v Avstriji gibanje proti alkoholizmu opravičeno ? V odgovor naj sledi nekaj statistike. Avstrijski minister za uk in bogočastje Härtel je na omenjenem kongresu poročal, da je leta 1897. v enem samem industrijskem okraju potrošilo 25.000 prebivalcev za dva milijona kron alkohola, torej povprečno vsaka oseba za 80 K. — V celi Avstriji pa se je minolega leta iz- pilo opojnih pijač za 1600 milijonov kron ! Povprečno je potrošil vsak prebivalec v enem letu 9 litrov žganja, 19 litrov vina in 65 litrov piva. Na Češkem je bilo zadnja leta 25.000 policiji znanih pijancev, na ka- tere smemo računiti 75.000 otrok, ki so zaradi strasti svojih roditeljev izpostavljeni največji duševni in telesni bedi . . . Na Dunaju pije polovica šolskih otrok! To je strašno, kajti baš mladina do 16. leta bi naj ne poznala alkohola. Zlasti »obsojati je starše in zdravnike, ki dajejo deci konjak in podobne stvari v — okrepčanje. Do- kazano je, da alkokol škoduje telesnemu razvoju, pa tudi na živčevje upliva po- gubno. Prof. Kassowitz je poročal, da se taki učenci vidno slabejše uče nego vzdržni. Isti minister za uk je rekel, da se v Avstriji polovica blaznih rekrutira iz bivših alkoholikov; istotako je pripisati 60 —80 surovih zločinov in 30—40 samomorov akutnemu zastrupljenju po alkoholu. 192 Nesreča pijančevanje se prenaša na potomstvo. Bournville je poročal, da so našli pri looo idijotih (bebcih) 471 krat kronjčni alkoholizem očeta, 84 krat ma- tere, a v 65 slučajih sta bila pijanca oče in mati. Tudi božjast otrok je navadna posledica pijančevanja roditeljev. Zanimiva je izjava nekega učitelja v vi- norodnih krajih na Spodnjem Avstrijskem. Isti pravi, če so katerikrat učni uspehi prvega letnika posebno slabi, da je to go- tovo znamenje — dobre vinske letine pred šestimi leti. Dr. Wlassak z Dunaja je dokazal, da pojema sposobnost za seštevanje že, kadar izpijemo 7-2 'itra piva. Po večjih količinah piva (2—3 1.) pojema ta sposobnost ra- pidno. Škodljivi upliv na razum se kaže 24 ur in dalje... Ze pri ^j^ litrih piva začnemo, ko čitamo, delati pogreške, iz- puščati besede itd. Posledice pijanosti je opažati več dni. « H koncu dodajmo še znanstveno opre- delbo (definicijo) pijanca. Kdor je pijanec ? Vsakdor, pri komur je opažati upliv alko- hola, izvirajoč iz ene pijanosti, ko nastopa že upliv druge. Kdor pa samo včasih, v večjih presledkih, razveseli svoje srce s primerno količino dobrega vina ali svežega piva, ta še ni pijanec, tudi ne, če bi sem- tertje gdoblje pogledal v kozarec. A taki atentati na telesno in duševno ravnotežje ne smejo slediti pogostoma drug za drugim. Obsojati je torej zlorabo alkohola, dočim je raba istega kot povžitnine — predmeta uživnnja —¦ opravičena. 193