LUBLANSKE
N O V I Z E
MARIE THERESIE EGERZE.
Sabbota, ig. d.	Kosaperfka, igoo.
Semkaj je blo perfhlo 132 Jakobinar-jov is Lafhkiga, leti fo im?li na Ogerfko jiti, inu fo sh? do krafhne perfhli: al na-vezher ta 6 letega m?fza je na naglo dote-klo vikfhi povele, de morjo nasaj pridti, inu po eni drugi poti na Ogerfko gnani biti. tedaj fo zhes Sagreb v' Petervvardain pelani.
Pren?h od boja je gvifhno fhlenen na 45 dni > inu kdor ta pervi ozhe supet boj
Nro.
42»

L u b l a n a,
pozh^ti, ta jima i? dni ^poprej mir gori dati. Kaj sa eni sgovori fosraven narejeni, fe na tanko ne v§: vtinder dobro is Lafh-kiga kok?r is Nemfhkiga pifma pravijo, de tčku dobro nafha armada, koker tudi Fran-zofka povfod le nasaj potegujeta. Is Lafh-fkigp flifhimo , de franzofki vikfhi general le Brune je sapovedal , vfo bafagovo, inu vfe kar je Franzofkiga is Papeshoveh deshel v' mefto inu deshelo Piazenza nasaj sprauiti. To pomeni, de FrauzOsi Papesho ozhjo to njegovo nasaj dati. Is Nemfkiga fe od vfih krajov piflie, deobadvoje armade v' fvoj odkasan mejnik fe vganajo.* Ena Jasha je tedej, kar fo nekatere Nemfke Novize vun snefle, ravne koker bi bil Franzofki General le Courb v' Tyrol mahnil, na iq letega mefza per mejfti Reuti en boj p^zhel, inu Sharniz noter-vseli' ta nar blishnifhi deshela sraven Tyrola je Graubinden, in tam nizh od tega ne-vedo, ampak pod 2 tega mefza is m^jfta Chur pi-fhejo, de, koker je sgovorjen mejnik vfe je mirno, inu tam ni vezh koker 5 trum » al kompam' Franzosov, inu fhe zel6 sraven perftavijo de bi v'perhodnim miri Graubinden belso pod Tyrol padel. Ja en pifmo is Innsbruka od 30 tega pretezheni-ga mefza nam pravi: de Tyrolzi, kat?ri fo fe v' ftrelne trume fternili, debi fovrashniku s' ferzhnofljo pod vzhl flopili , fo po vele dobili, sdej supet fak febi gr?fti snajo, kir savol fkleneniga preneha od boja jih ni pocr^ba.
jfI * L a I h k o.
Ts Rima pifhejo pod 10. vuniga tnef-7a, de ofredik Malta je is Franzofkih rok js-tergana. Leto novizo je kje en Anglej-j ki tekar pernefel. On je pravil, de ta 4 tiftiga melza fo Franzosi , inu ti , kateri (o snjimi dershali s' vfo tnozhjo is m?fta Valeta vun vdarili, al taku po herbtu dobili, de je skori vfe pomorjeno. Ti , ka-t?ri fo fhe zhes oftali, fo ta 5 tiftiga mef-za fe na befedo zhes dali, inu ta 7 dan fo sh? Angiejzi, inu Neapolitauzi v7 m?j-fto perderli, inu verh gradov Anglejfko, inu Neapolitanfko beudero vun poftavili. Franzosain je njekaj toku hudo fhlo, de fo mifhi lovili, le de fo en zhaf kaj j?fti jim?li*
Is Florenza fo pifjna od 23 poprejfhni-ga mefza, de Franzosi fo Lucca, inu zelo deshelo sapuftili, inu nafhim , inu Floren-tiufkim sholnerjam is - prasnili; kir fo Franzosi vun fhli, fo vfi mgftnjane inu kmetje na tihim , kir fo pa nafhi , inu Florentin-zi na kojnih, inu k'nogam fe notri poka-sali , na vuf glaf vukali , inu od vefela pofkakuvali, de fo enkrat od njih goltov odrefheni. Pvavno to je blo v" Vernio. Pov-fod fo.nafhi k'perdershanju tiga miru go-fpodfko poftavili, inu foldafhino ras - fta-vili. Is Ancona tudi nlekej foldatov jima kje pridti. Koker je sdej Tofcana al Flo-renz vftavlena, fi ne more nobeden mifli-
ti, s' kaj sa enim vefelam, ferzhnoftjo, inu dobro - volnoftje fo vii ludj§, m^ftnanr je, inu kmetje perpravleni, zhe bo potreba sa v?ro, sa to fvoje, inu sa fvojga Vaj-voda fovrashniku fe v' bran poftaviti.
Sardinfki kraji bo poflal v'Papeshovo deshelo fheftdef^t tavshene rubiov shita naprodaj. En rubio vaga 640 rimfkeh li-ber, zena bo devgt fhkudi sa en rubio pfhenize,
Neapolfki kral bo fp§t v'Neapel nasaj perfhal, sa njegovo ftrasho bo n?kaj Kofsov n?kaj domazhih savuplivih foldatov sbranih.
Franzoski general je prepovedal v* Piemonti, domazhim lud^m oroshje nofiti. Kirkol bo po dnevi per febi im?l fhtil?t ali en nosh, pride v' zuhthaus, kir pa po-nozhi y sapade glavo?
Q g * r j k
De fo Ogri fhe sdej ti pervi Ogri kateri fe ne bojf, j)remoshenje , kri inu shivlenje sa njih krajla dati; fe vidi sdej, kir je potreba Nafhimo, Zefarju al en pofh-ten mir fkleniti, al fvojga fovrashnika k' miru perfiliti. Po želim Ogerfkim kra leftvi je 52 Shupanji, al Komitatov. Kadar fovrasknik njih krajlu, to je: nafhimu fedajnimu zefarju shuga, toku more vfaki komitat eno fhtivilo jenakov al na kojnih, al pefhzovsabftojnna na vojfko poftaviti; led
pa ne grejo zhes mejo , ampak tam branijo, de fovrashnik v'desheJo ne mor?; jcadar pak fam kraji, al zefar na vojfko gr? toku morjo sa njim, kamer je potreba £avno sa to fe je nafh prefvetli Zefar sdaj fam na vojfko podal, de bodo Ogri vidili de njih kraji fam febi ne sanefe, inu k* pregananju tiga Sovrashnika to fvoje fturf. Sdej fe ne more dofti popifati, s'kaj sa eno ferzhnoftjo, s' kaj sa eno shelo vfe na vojfko hiti Vfaki komitat je v'fvojim sboru pervolil eno grosno filno kojnikov inu pefhzov k5 armadi, katero jimenujejo Iusur-rekzion - armada, poftaviti, nekateri po dva, al fhe vezh Escadronov kojnikov, po 16, al 17 kompanji Pefhzov: oni she jima-jo fvoje laftne generale; inu vfe je per-pravleno fe gori vsdignit ;tedaj od teh $2 komitatov je to nar mejn ena armada od 100000, jenakov perpravlena. Nizh fe tedaj ne bojmo: v'eni taku pravizhni rezhi je Bog s'nami, toliku dobrovolnih ferzhnih Ogrov per nafs, inu nafhih filnih foldatov dobra volja inu ferzhnoft tudi ni kaj mali-ga: slafti kir tudi (e kashe, de (e vunani Potentati it sa uafs pomikniti shugajo; Rufsi jimajo dve filne armade sa naf per-pravlene; Preils inu Anglia tudi ne bo mirno sraven gledala.
Anglia. Sa to, kir fo Anglejzi en Denfko barko
nasaj dershali, inu prejifkali, al nima nizh prepovedaniga na febi, je fkori med An-glio, inu Danjo ena vojfka vftala; sraven je shvezia inu Rufia fe vrnef mefhala ; vfe tri savol tega, kir let? tri potenze skus podpihvanje teh drugeh fo menile, de po potretji Franzofkiga Svoj - bodftva Anglia bo toku na vfih morjih gofpoduvala, de vfe druge potenzie Angleizam bodo na flushbo flr^zhi mogle. Denfki kraji je she k' brambi fe napravlal. tudi Shvedfki je j?l s' Denfkim ene mifli jim?(i, inu Rufov-fki z^far je zelo na vfe Anglejfka barke po fvojh deshelah prepoved vdaril, sa fhko-do , aku bi Rufovfka kupzhija sa tega vo-lo kaj fhkode t£rp?la.
Kir fo Anglejzi to vidili , fo fvojmu Admiralo Dikfon povele dali , barke teh treh potšnz na dalje s' m?ram puftiti, inu jim nizh na pot ne biti, naj gred6, kamer ozhjo: inu toku fe je vfe porovnalo brss vojfke.
De fi ravno shito povfod je ratalo, je vunder povfod dragina, de vfe jamra. V' Angliji je zelo fein ter kje velik hrup med Judmi sa tega voljo vftal; na koger je na-tozvanje padlo, de fo per dragini sapopa-deni, tim fo okna pobili; ja skoru shivlen-je vs?li. BOG v$, kaj bo sat^ga voljo tudi Drugej ? sakaj dragina je povfod velika; inu skoraj ne sa prenefti.
Po vlih novizah v'Holandi, Franzie . inu Anglie fe bere 0$ ene gvifhne arzni-
:e zhes mozheh al FauJfieber> inu fe pravi: vsemi vfako vuro, al dve vuri en shlizo droshja v'en malo vola, al vode inu skus 48 vur, toku bofh sdrav. Osdravlivzi leto arznijo sa sar?f dobro dersh^. En dober, inu dober- kup mitel je leto, zhe ref pomaga.
Bonaparte je sa r?f na mir ponudil* jtfiniftri anglejfki fo fv^t iin?li, potle kraja fv?t povedali, odgovor dali. Bonapartu. prugiga fe ni sv?delo, sunaj t? befede: an-glejfko kral?ftvo sheli narpr?d eno podfta-vo oftanoviti, na katiro bi fe glihanje sa mir poftavlalo, de ludje nebili s'prašnim, vpanjam sa nof vodeni.
1.	S h v a j z.
Ena pof^bna perkasen je ta, de uefm? nobeden fe od fvoje gofpofke v' Shvajzi fe odkupiti, nobeden odkupiti gofpofke davke inu defedne. Ta r?zh je sh? bila pervolena, fdaj pa je fp?t prepovedana.
P o r t o g a l.
Franzos je Portogalzam eno mehkejfhi ponudbo na mir fturil, nezhe im^ti odfhko-dvanje v' denarib, temuzh de mu Portogal da kupzhifko terdnavo Goa v5Indii, proti tim mffti pa bo franzos kaj drugiga drugej dal. Dalaj ima Portogal fe fperjasniti franzosam inu Shpatiio. Nobeni mu nepu-ftiti s'vezh ku fh^ft barkami pridti v' fvo- , je brode.
Portegal je odgovoril, de mir iizer šheli, vuner nedovoli nizh, kar glihanjes' Angljo super. Tudi je Portogal p re vezji febi persadel fe v'dober bran poftaviti, ta perprava je dofti kofhtala, tedaj nezhe franzosu nizh dati sa njegovo fhkodo.
Shitna zgna v'Lubi#ai iia tergi
51. d. Kosaperfka.
	fl.	kr.	C	r	a. jkr |	
Pfheniza 1. mernik	*	ČO	2	43	2	27
Turfhiza - - -	_■			_		-
I\6sh . - - -	2-	61	2	7	f	4
Jezhmen - - r.	JL .	50	-	—	—-	—
Profo > - * -	2	30	tr	—	—	—
Ajda ....	2	4	—	—	—	—
Ovef = - - -	I	20	—	—	—	-j
		- H				1
L o t te r 1 a, il. Kosaperfka fo v' Lublani vsdignene
29. 20. 82. 54.
iS, Kosaperfka bo v' Gradzi vsdigvanc«