Vaška znamenja in kapelice France Štele Znamenja in kapelice predstavljajo v alpskih deželah, katerim pripada tudi ve- lik del Slovenije, lepotno obogatitev, kate- ro popotnik, potujoč po naši zemlji, ohrani v najlepšem spominu. Vselej so v okras kraju, najsi že stoje ob vhodu ali izhodu vasi, na križiščih cest sredi vasi ali na križpotjih sredi polj, na prelazih v gorah, na mostovih ali na samotnih mestih sredi »Krvavo znamenje« pri Kamniku. polja. Enoličnost pokrajine je z njimi ubla- žena, misel popotnikova se pri njih odpo- čije in oživi. Njihova mreža je razpredena preko vse slovenske zemlje in kaže nešteto različnih oblik. Glavni osnovni obliki sta spominski steber in odprta ka- pelica. škoda je za naše samospoznanje, da vsega tega bogastva še nihče ni celotno opisal, ker bi s tem močno obogatil naše narodopisje in kulturno zgodovino. Zname- nja bi nam namreč vedela veliko povedati o krajevni zgodovini, o duševnih razpolo- ženjih in težavah ljudstva, ki jih je sto- letja in stoletja postavljalo. Po veliki ve- čini spadajo v čisto ljudski življenjski krog in se uvrščajo v kulturno skupino, kjer je narodna pesem, pravljica in razno ljudsko izročilo. Predvsem imamo v njih enega naj- prisrčnejših izrazov verskega čustvovanja — življenja ljudskih množic in posamez- nikov. Namen in pomen teh spomenikov ljud- ske kulture je prav različen: mogli so na- stati kot spomin na zgodovinske dogodke ali iz najosebnejših povodov. So pa kljub temu tudi neki splošni, celo zunanji povo- di, ki so pospeševali postavljanje znamenj in kapelic. Znamenja in kapelice so nam- reč deloma tudi ljudska orientacijska sred- stva, kažipoti. Stavili so jih na križpotjih, posebno tudi na razpotjih, da so označili pot, ki je vodila od glavnih cest k božje- potnim cerkvam. Okolica Brezij ali Sve- tega Primoža nad Kamnikom, sv. Višarij in Bleda je polna takih kažipotov. Že v ti zvezi so znamenja in kapelice s svojimi podobami, napisi in slikami izpodbuda k pobožnemu razmišljanju in molitvi. Še bolj velja to za premišljeno postavljene skupine kapelic, ki vodijo od večjih krajev k tako imenovanim Kalvarijam, božjim grobom itd. Omenjam n. pr. pokrajinsko in umet- nostno nepozabni hrib Sv. Roka nad Šmar- jem pri Jelšah, Kalvarijo v Celju, Kalva- rijo v Kamniku, vrsto znamenj od Višnje gore do Dednega dola in nekdaj v Ljub- ljani zelo češčeno, sedaj po večini že raz- padlo vrsto kapelic od Sv. Petra v Ljub- ljani do Device Marije v Polju. Druga skupina, ki obsega lesene križe in kamnitne stebre s Križanim, je nastala Znamenje pri Sv. Jobu na Koroškem. samo iz notranje potrebe, postaviti spome- nik Odrešeniku, da bi ljudi stalno spomi- njal na njegovo trpljenje in odrešilno smrt. Lesenih križev je po Sloveniji nešteto; lepi kamnitni stebri so bolj redki in zato večje pozornosti vredni, posebno ker so pogosto tudi starejši. Kamnitni križi in stebri so posebno razširjeni na Krasu, lep primer imamo v znamenju škofa Hrena na Ambroževem trgu v Ljubljani. Leseni križi s svojimi preprostimi, včasih pa tudi umet- niško izrazitejšimi upodobitvami Kristuso- ve muke so nam zrcalo preprostega ljud- skega umetniškega snovanja. Posebno po- zornost vzbujajo po svoji velikosti in raz- ličnosti n. pr. križi v Slovenskih goricah. Velik del stebrnih spomenikov, ki stoje pogosto v poljih izven vasi, označuje me- sta, kjer so pokopavali mrliče ob velikih kužnih nadlogah v prejšnjih stoletjih, po- sebno v XVII. stoletju. Ti spomeniki nosijo še danes pogosto ime »kužna znamenja« in so okrašeni razen s križem navadno s po- dobami patronov zoper kugo, s sv. Rokom in sv. Boštjanom na čelu. V ptujski oko- lici imajo ta znamenja tudi narodnozgodo- vinski pomen, ker imajo po večini sloven- ske napise, tako n. pr. steber v Stogovcih iz 1. 1642 in steber v Bukovcih iz 1. 1668. Velik del obstoječih kapelic je nastal v zvezi z vsakoletnimi procesijami v okolici farne vasi (n. pr. o sv. Rešnjem Telesu); pri njih naj bi pred nalašč za take prilike narejenimi oltarji postajale procesije in se podeljeval blagoslov. Posebno bogata je v tem oziru okolica Horjulja. Sicer pa je najnavadnejši povod za po- stanek križev, znamenj in kapelic kaka osebna ali splošna zaobljuba. Posebna vr- sta so križi s tablicami, kjer napisi in slike spominjajo na kake nesreče. Glede starosti v splošnem lahko reče- mo, da so znamenja v obliki kamnitnega stebra starejša kakor znamenja v obliki kapelice. Ohranilo se nam jih je več iz gotske dobe, kakor »krvavo znamenje« pri Kamniku iz 1. 1510 in iz istega leta steber v Komendi; renesančne oblike pa ima zna- menje v Gornji Radgoni. Ta vrsta stebrnih znamenj, ki obstoje iz nizkega podstavka, okroglega stebra in razširjenega masivnega ali odprtega vrha s piramidasto streho, spominjajo na tako imenovane svetilni- ške stebre, katere so postavljali na pokopališčih. Eden stoji še poleg stolnice v Mariboru, po sliki ga poznamo tudi s pokopališča pri Sv. Petru v Ljubljani. Znamenje z dolbinami pri Grabštajnu na Koroškem. Baročna kapelica pri Zasipu nad Bledom. S to prvotno obliko v zvezi je mlajši, posebno v XVII. stoletju razširjeni tip ma- sivnega zidanega spominskega znamenja. Ta se je ohranil deloma do naših dni, ven- dar je nad njim že v XVIII. veku prevla- dala in prevladuje še danes zidana, odprta kapelica. Krasilna in podobarska oprema teh znamenj in kapelic je slikarska ali ki- parska. V obeh načinih imamo prav lepe primere, posebno na Gorenjskem, kjer je v škofjeloški okolici in nazadnje v Poljanah cvetela poljudna umetnost in kjer je delo- val poleg znane rodbine šubicev tudi najza- nimivejši poljudni slikar novejše dobe Go- sar iz Dupelj. Znamenja, kakršno je v Že- leznikih, številna v okolici škofje Loke, Kamne gorice in Dupelj, nam nudijo lepe primere te nabožne krasilne stroke. V novejši dobi je te vrste spomenikom posvetil posebno pozornost arh. J. Plečnik. Njegova šola je izdelala svojčas celo vrsto načrtov, katerih eden je bil pri Horjulju tudi izvršen. Več jih je naredil sam za razne kraje in naročnike in za razne na- mene. Omenjamo samo Marijino znamenje na Bledu, kapelico v bližini Preske in spo- menik vojnim žrtvam na Breznici. Kar se lepotne strani teh spomenikov tiče, je pri kamnitnih stebrnih znamenjih bolj ali manj skrbna ali bogata oblika ob- delanega kamna sama nosilka estetskega učinka. Pri lesenih križih je poglavitno večja ali manjša ekspresivnost preproste rezbarije Križanega in bolj ali manj sli- kovita streha. Važno vlogo ima pri teh spomenikih njih naslon na skupine dreves. Križ in drevo sta na Slovenskem skoraj nerazdružna; pogosto križ pritrdijo kar na drevesno deblo; na Štajerskem in posebno v Slovenskih goricah pa spremlja zname- nja in kapelice monumentalni jagned in na daljavo označuje njih mesto. Zidani stebri se oblikovno bogatijo zla- sti z dolbinami, s slikovitim obrisom gmote stebra in z igračkasto ali mogočno streho. Odličen primer lepega baročnega znamenja se nam je ohranil na Suhi pri Šk. Loki. Pri zidanih kapelicah se osnovna oblika, ki predstavlja dolbino za kip ali majhen oltar, razširi spredaj s pogosto tristrano ali vsaj na spredaj odprto ločno, na stebre oprto lopo. Lepi primeri so ob potu z Bleda na Zasip in pod cerkvijo v Tunjicah. Poleg zidane ali kamnoseške oblike pa je najvažnejša pri teh spomenikih zveza z naravo, tako da si okolice slovenske vasi ne moremo misliti brez znamenj kapelic. Mnoga izmed teh znamenj pa imajo še po- Znamenje v Biški vasi pri Mirni peči iz leta 1837. seben pomen; tako posebno Kristusovemu trpljenju na razpotju pri kolodvoru v Stič- ni postavljeni steber, ki je v krščansko znamenje predelani rimski obcestni milj- nik; kapelica v gozdu pri Crngrobu pa ima umetniško dragocene slike. Znamenja in kapelice so del kmečke kulturne miselnosti, ki je v svoji osnovi verska. Po njih dobiva tudi vsakdanji živ- ljenjski prostor naše vasi svoj posvečeni pomen, ki se prav pri znamenjih ob času procesij in pogrebnih sprevodov lahko spremeni kar v obrednega. Zaradi zanimivosti in privlačnosti na- šega podeželja moramo te spomenike ohra- njevati in obnavljati, saj hranijo toliko dragocenih spominov na življenje naših prednikov. Posebno krajevna verska dru- štva, kolikor ne občine same, so poklicana, da skrbe, da ne razpadejo. Kadar jih ob- navljajo, naj bi veljalo načelo, da jih je treba obnavljati v starih oblikah in tudi v starem gradivu. Posebno cement in eter- nit bi morala biti izključena pri takih de- lih, ker sta po naravi nelepa in starini popolnoma tuja. Križ na potu iz škofje Loke v Medvode. Marija in brodnik N arodna Marija z Ogrskega gre, oj gre do Žalostne gore. Za njo priteče pobič mlad, nazaj priklical bi jo rad: »Nazaj, nazaj, Marija ti, Marija sedem žalosti! Cerkva ti ni zadosti še, Ti svetih maš premalo je?« »Cerkva mi je zadosti že, mi svetih maš premalo je! Možje do cerkve pridejo, na konjih t je prijezdijo; z oltarjev konji zobljejo, iz kamnov se napi ja jo. Žene do cerkve pridejo, nemarno se zgovarjajo.« Marija šla do jezera in je brodarja klicala: »Prepelji me za božji Ion, prepelji za nebeški tron!« »Ne vozim jaz za božji Ion, ne vozim za nebeški tron: za same bele krajcarje in pa za stare reparje.«• Marija krilce vzdignila, naravnost gre čez jezerce. Pri kraj voda do členka bla, po sredi je po suhem šla. Marija še na sredi ni, brodarju hiša že gori. Brodar zavpije na vso moč, Marijo kliče na pomoč: »Nazaj poglej, Marija ti, Marija sedem žalosti!« Marija pa odgovori: »Pomagajo naj krajcarji!« Brodar spet vpije na vso moč, Marijo kliče na pomoč: »Marija, če ne rešiš me, vsaj reši mlado detece! Sred izbe zibka tam stoji in mlado dete v njej leži.« Marija vtrne solze tri, precej se ogenj pogasi.