Božidar Premrl Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici Božidar Premrl Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici Božidar Premrl Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici Recenzentki: dr. Ingrid Slavec Gradišnik in dr. Marjeta Pisk Uredili: dr. Alenka Jelovšek in dr. Monika Kropej Telban Jezikovni pregled: dr. Alenka Jelovšek Oblikovanje in prelom: mag. Jernej J. Kropej Kartografija: Arhiv Republike Slovenije Fotografije: Benjamin Černe, Boža Hvala, Simon Kerševan, Edo Kozorog, Miljko Lesjak, Iztok Lušina, Pavel Pavlin, Rafael Podobnik, Rafael Terpin; arhiv KTD Lokovec (Franc Mlekuž); fototeke Odseka za zgodovino in etnografijo pri Narodni in študijski knjižnici Trst, Slovenskega etnografskega muzeja (Milko Matičetov, Fran Šijanec), Tolminskega muzeja (album Gerharda Putza) in ZVKDS, območna enota Nova Gorica (Pavel Medvešček, Andrejka Ščukovt); Pokrajinski arhiv Nova Gorica, zbirka razglednic krajev (Atelje Weiss, V. Baldassi); zbirka razglednic Kristjana in Magde Maver v Novi Gorici (V. Baldassi - V. Bavdaž, Anton Jerkič, Franc Kunc) Kjer fotograf ali nahajališče fotografije nista navedena, je avtor in/ali lastnik praviloma Božidar Premrl. Fotografija na naslovnici: Kamnoseško orodje kot simbol kamnoseškega poklica na nagrobniku goriškega kamnoseka Carla Culota, ki ga je sklesal goriški kamnosek Peter Valantič Fotografija na hrbtni strani knjige: Možnar iz Grgarja Tehnične risbe: Teja Mržek Izdajatelj: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje Zanj: Saša Babič Založnik: Založba ZRC, ZRC SAZU Zanj: Oto Luthar Glavni urednik: Aleš Pogačnik Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Naklada: 400 izvodov Prva izdaja, prvi natis. / Prva e-izdaja. Ljubljana 2024 Izid knjige so podprli Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije s sredstvi za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2024, Mestna občina Nova Gorica, Občina Kanal ob Soči, Občina Tolmin in Kamnoseštvo Brezavšček d. o. o. Prva e-izdaja je pod pogoji licence Creative Commons CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789610509066 Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani ISBN 978-961-05-0905-9 COBISS.SI-ID 211519235 ISBN 978-961-05-0906-6 (PDF) COBISS.SI-ID 211584003 Božidar Premrl Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici Iz vsakega koščka kamna me gleda taka lepota in tak mir in moč, da sem pogosto srečen in ponosen, ker se je moglo v človekovi zavesti roditi toliko lepote in je imela človeška roka takih moči, da ji je dala toliko oblik. Ivo Andrić, pismo iz Rima v začetku 20. stoletja Ljubljana 2024 Vsebina G Skalnici - Sveti gori ...................................... 88 eoGrafsko - Geološki oris T rnovske in B anjške Napis iz prve svetovne vojne na skali na Uvod ......................................................................... 7 Italijanski spominski napisi na skalah na planoTe Ter z njima povezanih krajev ..................... 9 Kamen, njegova nahajališča in Kamnolomi ........... 15 Mavzolej italijanskega generala Gonzage Vodicah ........................................................ 88 nahajališča sKril na BanjšKi planoti in njihovo na Vodicah .................................................... 89 pridoBivanje ............................................................. 20 Italijanski spominski steber pri zaselku sTavBarsTvo Sveto ............................................................. 90 ............................................................ 24 Hiše in gospodarska poslopja .............................. 24 Gozdarski napis v Stari Krnici v Trnovskem Prostori v hiši ................................................... 27 gozdu ............................................................ 90 Spomenik na Kobilniku nad Trnovim ......... 91 Kamnoseški stavbni členi .................................... 42 Napisi na cerkvenih objektih in v njih ............. 92 Skrilnate in slamnate strehe ................................ 28 Vogali, vogelniki, odbijači .............................. 42 Bazilika Svetogorske Matere božje na Skalnici - Sveti gori ...................................... 92 Razni napisni kamni na domačijah ................. 46 Župnijska cerkev sv. Martina v Grgarju ...... 93 Slopi, stebri, kolone ......................................... 49 Cerkev sv. Marjete, zdaj cerkev sv. Mohorja Portali in portoni .............................................. 50 in Fortunata v Ravnici .................................. 94 Anonimni mojster okrašenih portalov ............ 58 Cerkev Marije Snežne na Trnovem .............. 94 Okna, okenca in line ........................................ 59 Samostojni zvonik pri cerkvi sv. Križa v Kamniti balkoni in balkoni na kamnitih Batah ............................................................. 95 konzolah ........................................................... 60 Cerkev Svetega duha na Banjšicah .............. 97 Kamnite stopnice in stopnišča ......................... 62 Cerkev sv. Janeza Krstnika v Čepovanu ...... 97 Zunanja in notranja Kamnita oprema KmečKih Cerkev sv. Jurija v Kalu nad Kanalom ......... 99 domačij .................................................................... 63 Cerkev sv. Štefana v Levpi ........................ 103 Vodnjaki ............................................................. 65 Najstarejši kamen s slovenskim napisom na Zajetja izvirne vode in kali .................................. 73 Banjški planoti .................................................. 104 Korita in Mejniki .............................................................. 106 fontane ................................................. 73 Kapelice in druga nabožna znamenja ................. 75 KAMNOSEKI IN ZIDARJI NA TRNOVSKI IN Razna javna znamenja in napisi ......................... 84 BANJŠKI PLANOTI TER V OKOLICI . . . . . . . 108 Obcestna znamenja .......................................... 84 GrGar – vas kamnarjev in zidarjev ...................... 108 Solkanske Furlan Luigi Vetoraz – gostujoči kamnosek v kalonce ....................................... 84 Spominska plošča Josipu Kollerju Grgarju .............................................................. 108 iz leta 1875 ob cesti Solkan–Trnovo ............ 85 Kamnosek in samouški kipar Blaž Bitežnik iz Kamniti kažipot v Batah .............................. 86 Grgarja v Gorici ................................................ 109 Kamniti kažipot pred križiščem cest Goriški ornamentist Peter Valantič z grgarskimi »korenikami« .................................. 112 Predmeja–Nova Gorica–Čepovan na Kamniti kažipot pri Nemcih ......................... 87 Kipar Anton Bitežnik v Gorici .......................... 111 Lokvah ......................................................... 87 kamnoseki v GrGarjU .......................................... 114 Italijanski napisni kamni iz prve svetovne Kamnosek, mlinar in kmet Janez Bitežnik - vojne in po njej ............................................... 88 Tlakarjev v Slatni .............................................. 114 4 Kamnosek Peter Bitežnik - Tlakarjev v Slatni .. 115 Domnevni špičkarji pri Belinu .......................... 175 Kamnosek in zidar Valentin Bitežnik v Bitežu . 122 pokopališču pri Sv. Petru .............................. 117 Kamnoseka Jakob in Štefan Gorjup ................. 175 Nagrobniki Petra Bitežnika na grgarskem voGlarji ............................................................... 175 Kamnosek Jožef Plesničar od Belača Za Vrhom .. 178 Špičkar Trnovo .................................................................. 179 Kamnosek Alojz Černe - Brajdarjev ................. 122 , zidar in čentomeštjeri Jožef Černe - Kamnoseki in zidarji Kogoji - Zorčevi in pri Joževih ......................................................... 179 Skrivnostni kamnosek Anton Volk ................... 181 Pepo Gousov ..................................................... 123 Zidarska in kamnoseška rodovina Volk Trdinovi ............................................................. 125 Špičkarja Kamnosek in košan Vincenc Čuk ..................... 182 Ivan Bastjančič in Avguštin Miljavec pri Petakovih ..................................................... 131 GrGarske ravne ................................................... 182 Kamnosek Janez Černe ..................................... 132 Štancar in zidar Franc Petrevčič ...................... 182 Kamnosek Anton Pavšič ................................... 133 BaTe ...................................................................... 187 Kamnosek Jožef Budin ..................................... 133 Klesarja in zidarja Franc in Janez Lasič - Kamnosek Andrej Miljavec pri Pičnovih .......... 133 Furlanski zidar Andrej Goja - Dreja Lah .......... 184 zidarji v GrGarjU ................................................. 134 Laščeva v Bitežu .............................................. 187 vojni ................................................................... 135 Banjšice ................................................................ 191 Zidar Jožef Bitežnik - Pepo Matjolov .............. 137 Grgarska stavbna zadruga po prvi svetovni Drugi kamnoseki in zidarji iz Bat ..................... 188 Zidar Roman Valantič - Romano Mohoretov ... 138 Skrt iz Mrcinj .................................................... 191 Priložnostna kamnoseka Jožef Čargo in Janez Zidar in kamnosek Jožef Jevšček - Terezen v okovec l ............................................................... 192 Bitežu ............................................................... 140 Štancar Zidar Filip Ivan Gadnik ..................................... 139 Samouk Jožef Testen pri Blajščih v Krvavcu ... 191 Zidarski mojster Anton Pavlin - Vreskov in zidar Šmonov Luiž .......................... 192 na Kalu .............................................................. 140 Anton Kuštrin pri Gamzinu, ki je delal krniže .. 194 s Lokovca ............................................................. 195 eznam osTalih GrGarskih zidarjev ..................... 142 Zidarja pri Mraku v Srednjem Lokovcu ............ 196 Zidar Ivan Filipič - Nute Malonov .................... 140 Kamnosek Anton Šavli - Šuljetov iz Gorenjega sveTa Gora ............................................................ 145 Štancar in vseznal Franc Mokrin - Pajer .......... 197 Avtorizirani kamnoseški mojster Franc Še nekaj kamnarjev iz novejšega časa ........... 197 Podberšič ........................................................... 145 Kip avstro-ogrskega vojaka iz prve svetovne ravnica ................................................................. 146 vojne v Lokovcu ................................................ 198 Kamnoseki Podškolevci v Sedovcu .................. 146 čepovan ................................................................. 200 Domačija Pod Školjem ................................. 156 Špičkar in zidar Anton Trušnovec pri Ščurarju pri Voglarjih in Danijel Šušmelj pri Kamnoseški mojster Franc Štolfa z Volčjega Danelotovih v Sedovcu ..................................... 160 Špičkarja Štefan Šušmelj mlajši Za Koritom v Puštalah .......................................................... 200 Kamnoseki Perinovi iz Sedovca ....................... 165 Kamnosek Vittorio Veronese iz Gorice ............ 203 Grada na Krasu .................................................. 202 Kamnosek in zidar Andrej Pavlin pri Pulinovih Mirko Brezavšček z Vrat pri Čepovanu ............ 204 v Ravnici ........................................................... 169 Kamnosek Jožef Trpin pri Mikulčevih kal nad kanalom ................................................ 208 v Ravnici .......................................................... 173 Kamnosek in zidar Štefan Pertovt iz Pertovtov ... 208 Kamnosek Štefan Cej s Trjevega ...................... 174 Jožef Jug pri Klemenu v Cvetrežu .................... 208 5 levpa in seniški BreG ........................................... 209 Rodovina zidarjev in kamnosekov Špičkarji Valentinčičev ..................................................... 222 Levpuščki pri Klemenu v Levpi ........ 209 Špičkarji Klesar Andrej Zidarič iz Kanala ...................... 223 Špički v Levpi .................................... 210 Brata Peter in Štefan Šuligoj pri Bulču v Senici .. 211 Klesar Janez Brezigar iz Morskega ................... 223 Klesar Martin Pavšič - Marjančev iz Mešnjaka 213 Italijanski potujoči kamnosek Giovanni Maria Zidar in kamnosek Anton Markič Bianchi .............................................................. 224 ter kamnosek Anton Jakopič iz Markičev ......... 213 solkan .................................................................. 225 Kamnosek Franc Gorjup v Avščku ................... 214 Kamnosek Peter Leban v Solkanu ................... 225 Kamnosek Anton Pirih v Modrzelih ................. 214 Kamnosek in kovač Evstahij Devetak ............... 225 kanalski lom ....................................................... 215 TUji kamnoseki, zidarji in drUGi GradBeni delavci, Samouški kamnosek, kovač in ljudski umetnik Ki so gradili želeZnišKo progo v sošKi dolini v Andrej Murovec ................................................ 215 leTih 1903–1906 ................................................... 227 Murovčevi nagrobniki .................................... 216 sklepna Beseda o kamnosekih in zidarjih Oblikovne in stilne značilnosti Murovčevih s planoTe ............................................................... 233 nagrobnikov ter napisov na njih ..................... 217 slovar narečnih, žargonsKih in drugih manj Zidar Toni Kafol - Tojnšč iz Dolgega Laza ...... 220 in angelu varuhu ............................................. 219 razlaGe sTrokovnih in drUGih izrazov ................ 243 Kapelica V Logu, posvečena Jezusu, Mariji znanih Besed .......................................................... 235 SOŠKA DOLINA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 221 Viri .................................................................... 248 viri in liTeraTUra ................................................. 248 avče ...................................................................... 221 Spletni viri ......................................................... 250 Klesar Miha Ipavec pri Trpinovih v Avčah ...... 221 Literatura ........................................................... 250 Kanal oB soči ....................................................... 221 Pripovedovalci ................................................... 255 Anonimni mojster kamnitega mosta Strokovni svetovalci .......................................... 258 v Kanalu ob Soči ............................................... 221 Znaki, kratice in krajšave .................................. 259 Kamnoseški in zidarski mojster Štefan Budin v 18. stoletju ...................................................... 221 6 Uvod Potem ko sem v zadnjih letih v svojih knjigah predstavil kulturo kamna in njegove mojstre na Krasu in v svoji rodni Vipavski dolini, kjer je v preteklosti cvetela ta dejavnost, so me zamikali še malo znani ali povsem neznani mojstri kamnoseškega dleta in zidarske žlice v gorski pokrajini nad mojo dolino. Tej pokrajini, ki zaobjema Trnovsko in Banjško planoto ter je s treh strani zamejena z rekami Vipavo, Sočo in Idrijco, so nekdaj preprosto rekli Gore.1 Prebivalci teh planot še danes povejo, da živijo v Gorah, in se štejejo za Gorjane, čeprav ima to ime iz ust okoličanov slabšalen zven. Že Rado Bednarik je leta 1932 pisal, da je ime Gorjan »v ustih mestnega paglavca« včasih zvenelo zaničljivo,2 sam pa je Gorjane hvalil, ker so »ohranili še najbolj trdne vezi z zemljo, ki jih redi, in z Bogom, ki jih svari«.3 Po gostoljubnosti in dobroti slovijo zlasti prebivalci Lokovca, kjer »ne greš prazen od hiše«, kar hvaležno potrjujem iz lastne izkušnje. Ustno izročilo o kamnosekih in zidarjih iz teh krajev sem začel zbirati pri starejših domačinih že pred tremi desetletji. Takrat sem imel srečo, da sem pri terenskem delu nekajkrat dobil informacije tako rekoč iz prve roke. Pri Trdinovih v Grgarju mi je stari špičkar in zidar Rudi Kogoj pripovedoval o svojem delu in delih svojih prednikov iz kamnarske rodovine Zorčevih. V Sedovcu, zaselku Ravnice, sem dosti zanimivih podrobnosti o delih tamkajšnjih kamnosekov zvedel iz ust Pavle Šušmelj, potomke kamnoseške rodovine Podškolevcev, ter iz bogatega listinskega in fotografskega gradiva v njihovem družinskem arhivu. V Ravnici mi je bil za vodnika po kamnoseških znamenitostih v domačem kraju in okolici Ančko Pulinov, duhovit in zabaven pripovedovalec kamnarskega izročila Pulinovih. Pod-školevce in Pulinove omenjam še posebej, ker so poleg bogatega ustnega in pisnega izročila ustvarili in zapustili tudi imenitno ter zelo zanimivo stavbno in kamnoseško dediščino na svojih domačijah, ki se je v dokaj dobrem stanju ohranila do današnjih dni. Precej imen kamnosekov in zidarjev sem našel v objavljenih pisnih virih, kot so Koledarji Družbe sv. Mohorja iz Celovca4 in Ročni kažipoti po Goriškem,5 ki so izhajali v zadnjih desetletjih 19. in prvih desetletjih 20. stoletja. Podatke o imenih, poklicih in času delovanja teh obrtnikov in rokodelcev sem potem dopolnjeval z osnovnimi osebnimi podatki iz matičnih in družinskih knjig v nadškofijskem arhivu v Gorici, škofijskem arhivu v Kopru in v župnijskih arhivih; nekaj takih podatkov, zlasti iz mlajšega časa, sem prepisal tudi z nagrobnih kamnov. Z dodatnim sistematičnim pregledovanjem matičnih in družinskih knjig ter spisovnega gradiva župnij na celotnem območju planote in bližnje okolice sem odkril še številna neznana imena teh obrtnikov in rokodelcev. V tem pogledu je zelo povedna ravniška župnijska kronika, v kateri je najti zelo zanimive podatke o cerkvenih delih krajevnih kamnosekov in zidarjev, ki so tudi poimensko navedeni. Največ jih je iz desetletij okrog preloma iz 19. v 20. stoletje, ko se je kamnoseška dejavnost 1 Bednarik sicer v svojem opisu Goriške pokrajine z imenom Gore poimenuje širšo gorato pokrajino na obeh straneh spodnjega toka reke Soče: »Gore pravijo dolinci vsej deželi zadaj za Sv. goro in S. Valentinom.« Bednarik, Rado, Goriška in Tržaška pokrajina v besedi in podobi, Gorica 1932, str. 175 (dalje: Bednarik, Goriška in Tržaška pokrajina v besedi in podobi). V nadaljevanju bom za obravnavano pokrajino, ki obsega dve planoti, zaradi enostavnosti tu in tam uporabil kar skupni izraz planota. 2 Kot pričata izjavi dveh Gorjanov, nekaterim tako zveni še danes. Po besedah Pavla Pavlina iz Bat, ki zdaj živi v Ozeljanu 66D v Vipavski dolini ali Deželi, kakor ji pravijo Gorjani, je Górjan v Deželi zaničevalno ime; Ivan Močnik pri Piškovih, Kal nad Kanalom 92, pa je povedal, da jih imajo v dolini za »preklete Gorjane«. 3 ednarik B, Goriška in Tržaška pokrajina v besedi in podobi, str. 175. 4 Objavljeni so v letnih seznamih članov in naročnikov koledarja te družbe. 5 Ročne kažipote po Goriškem, v katerih so bile občasno zaobsežene tudi nekatere druge avstrijske dežele in mesto Trst, je izdajal in tiskal Andrej Gabršček v Gorici. V njih so po posameznih krajih objavljena imena predstavnikov politične in sodne oblasti, davkarije, žandarmerije, raznih organizacij in društev ter obrtnikov. 7 na Primorskem najbolj razmahnila. Poleg njih sem, razumljivo, upošteval tudi tuje mojstre kamna, ki so delovali na obravnavanem območju. Objave o tej tematiki v časopisju in strokovni literaturi so zelo redke. Izjema je tehten članek etnologa Milka Matičetovega o samouškem kamnoseku in ljudskem umetniku Andreju Murovcu iz Kanalskega Loma, ki povzema zanimivo ustno izročilo o njem in njegovih delih. Zelo uporaben vir podatkov o kamniti dediščini, ki so jo mojstri kamnoseškega dleta in zidarske žlice zapustili na obravnavanem območju, so popisi in fotografije posameznih domačij in objektov, ki jih hranijo na novogoriški območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in v katerih sem našel še marsikatero informacijo o kamnitih stvaritvah, ki jih je že uničil zob časa ali človeška malomarnost. Na tem mestu bi se rad zahvalil vsem pripovedovalcem, vodnikom in voznikom za vsestransko pomoč pri terenskih raziskavah, pri zbiranju množine podatkov, informacij in fotografij ter pri njihovem pojasnjevanju in preverjanju, ko je bilo treba ločevati zrnje od plev. Večina jih je naštetih v seznamu na koncu knjige – nekaterih žal že dolgo ni več med nami. Še posebej sem hvaležen tistim, ki so v mojo popotno torbo prispevali največ védenja in starega izročila, s katerim so obogatili in popestrili vsebino te knjige, ter tistim, ki so mi z razumevanjem za moje delo, vsakovrstno praktično pomočjo in gostoljubnostjo še polepšali dneve, ki sem jih z njimi preživel na terenu. V zadnjem obdobju so mi pri zbiranju, dopolnjevanju in preverjanju podatkov o Grgarju ter grgarskih kamnosekih in zidarjih največ pomagali tamkajšnji domoznanec Benjamin Černe, zbiralec Aleksander Boltar in Ivan Pavlin, skrbni varuh družinskega kamnarskega izročila. Angela Pavlina - Ančkota iz Ravnice sem že omenil, a naj se mu še posebej zahvalim za vso radodarno pomoč in dobro voljo, s katero je začinil najine raziskovalne pohode in druženja. Pri Voglarjih mi je z izročili o tamkajšnjih kamnosekih bogato postregel Jožef Šušmelj, ki prav tako izvira iz kamnoseške rodovine, na Trno-vem pa mi je s koristnimi informacijami in pojasnili o domači vasi, njenih kamnitih zanimivostih in kamnarjih pomagala domoznanka Boža Hvala. V Batah sem dolžen zahvalo zlasti Silveriju Fabjanu, Milivoju Valentinu Staniču in Pavlu Pavlinu, ki so me tudi na lastno pobudo obveščali o zanimivih domačijah in nekdanjih zidarskih mojstrih, me gostili ter vozili po raztresenih zaselkih Bat in okoliških vasi. Prostrani Lokovec s številnimi zaselki in samotnimi domačiji mi je že pred desetletji in v zadnjih letih ponovno po dolgem in počez rade volje razkazoval Lokovčan Zdravko Bremec, tolminski konec Banjške planote pa gimnazijski sošolec in prijatelj Leon Barbič s Kozmeric. Z dragocenimi informaci-jami in pojasnili o tistih krajih ter o tamkajšnjem kamnoseku Andreju Murovcu mi je pogosto in hitro priskočil na pomoč domoznanec Matjaž Žbogar iz Kanalskega Loma, ki mi je marsikatero dilemo rešil kar po elektronski pošti. Dragocena mi je bila tudi pomoč mnogih strokovnjakov in poznavalcev različnih področij, od geo-logov, zgodovinarjev, umetnostnih zgodovinarjev, etnologov, arhivarjev in knjižničarjev do prevajalcev ter konservatorke Andrejke Ščukovt v Novi Gorici, ki mi je prijazno omogočila vpogled v obširno pisno in fotografsko dokumentacijo zgoraj omenjenega zavoda o vaseh na planoti. Tudi njim prisrčna hvala. Na koncu bi se rad zahvalil še predstojnici Inštituta za slovensko narodopisje dr. Saši Babič, ki je omogočila njen izid z uvrstitvijo v letošnji program inštituta, ter urednicama knjige dr. Moniki Kropej Telban in dr. Alenki Jelovšek, ki je opravila tudi odlično lektorsko delo. Naj še prav na kratko predstavim vsebino knjige. Sprva sem nameraval pisati le o kamnarjih in njihovih delih,6 a sem kmalu uvidel, da jih moram umestiti v geografski in arhitekturni kontekst, v katerem so vtkana tudi številna imenitna dela anonimnih zidarskih in kamnoseških mojstrov ter nadar-jenih samoukov. Na podlagi svojih terenskih raziskav in zbranega ustnega izročila, arhivskega gradiva 6 Med kamnarske poklice sodi tudi apneničarska dejavnost, ki je bila zlasti na območju Trnovega in Lokovca zelo razvita in bi za primerno predstavitev terjala posebno monografijo. V tej knjigi so samo na kratko orisane njene razsežnosti na območju Trnovega. 8 ter domoznanske in strokovne literature orisujem v krajevnem zaporedju od juga proti severu planote pomembnejše zemljepisne značilnosti tega območja, nato pa podrobneje popisujem različne kamnine, kamnolome ter nahajališča plastnatega in ploščastega kamna, ki bi lahko imela zelo pomembno vlogo pri ohranjanju skrilnatih streh spomeniških stavb na Krasu in v Vipavski dolini. V nadaljnjih poglavjih analitično obravnavam značilnosti kmečkega stavbarstva in raznovrstne kamnite kulturne dediščine s poudarkom na starinskih objektih, ki so kriti s skrilami ali s slamo ter opremljeni z napisi in letnicami. Tako opisanemu naravnemu in kulturnemu okolju sledijo delovne biografije kamnarjev in zidarjev po posameznih krajih, ki so vsebinsko jedro te knjige, s sklepno besedo na koncu. Geografsko-geološki oris Trnovske in Banjške planote ter z njima povezanih krajev Območje, ki ga obravnavam v tej knjigi, se začenja na jugu s Skalnico ali Sveto goro ter zaobjema Grgarsko kotlino, zahodni del Trnovske planote, Čepovanski dol, Banjško planoto in levi breg spodnjega toka Soče. Zahodni del Trnovske planote, imenovan tudi Voglarska planota, je brezvodna kraška pokrajina, zgrajena predvsem iz jurskih, na skrajnem jugozahodu pa iz krednih apnencev. V Čepovanskem dolu in na Banjški planoti prevladujejo karbonatne kamnine: kredni in jurski apnenci ter dolomit. Iz teh kamnin je ves vzhodni in severovzhodni del Banjške planote. Del planote prekriva paleocenski fliš, v katerem je dosti lapornatega apnenca, apnenčevega konglomerata, breče, laporovcev in peščenjaka. Najobsežnejši del flišnega površja je v osrednjem delu planote, v okolici naselja Banjšice. Od tam se razprostira do skrajnega severozahodnega dela planote in proti dolini Soče. Flišne kamnine prekrivajo tudi njen južni del, to je obrobje Grgarske kotline in pobočja proti dolini Soče pri Desklah. Na apnenčasti podlagi je nastalo kraško skalnato površje s kraškimi reliefnimi oblikami, na flišu pa bolj gladko površje.7 Na planoti so različni tipi poselitve: strnjeno pozidane vasi, vasi, ki jih sestavljajo manjši zaselki, in vasi, ki združujejo razpršene posamične domačije. Skalnica ali Sveta gora je znana predvsem po božjepotni baziliki Svetogorske Matere božje, ki je bila zgrajena na mestu poznogotske Marijine cerkve, porušene v prvi svetovni vojni.8 Ob njej je frančiškanski samostan, v novejšem času je tam zraslo tudi manjše naselje Sveta Gora. Z našega zornega kota je Sveta gora zanimiva in pomembna zaradi nekdanjih kamnolomov, ki so delovali na njenih pobočjih, in ker so pri gradnji nove cerkve ter obnovi drugih stavb na njej po prvi svetovni vojni sodelovali številni kamnoseki in zidarji iz Grgarja. 7 Povzeto po pavlin, Branko, Kambreško in Banjšice, v: Slovenija. Pokrajine in ljudje (ur. Drago Perko in Milan Orožen Adamič), Ljubljana 1998, str. 314–315, 318–319, 324, in haBič, Peter, Kraški svet med Idrijco in Vipavo. Prispevek k poznavanju razvoja kraškega reliefa, Ljubljana 1968, str. 92. – Podrobna geološka sestava tega območja je prikazana na Osnovni geološki karti 1:100.000, na listu Tolmin in Videm. BUser, Stanko, Osnovna geološka karta SFRJ, lista Tolmin in Videm, Beograd 1975, in pripadajoči tolmač Osnovna geološka karta SFRJ. L 33-64. L 33-63, Tolmač listov Tolmin in Videm (Udine), Beograd 1986. 8 Prvo cerkev so sezidali, potem ko se je pastirici Urški Ferligoj iz Grgarja leta 1539 prikazala Marija in ji naročila: »Povej ljudstvu, naj mi tukaj postavi hišo in me prosi milosti.« Nova triladijska bazilika po načrtih arhitekta Silvana Baresija (1884–1958) je bila sezidana v letih 1924–1928, posvečena pa leta 1932. höfler, Janez, Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Primorska (Oglejski patriarhat, Tržaška škofija), Ljubljana 2016, str. 64; Primorski slovenski biografski leksikon (dalje: PSBL), 18. snopič, dodatek A–B, Gorica 1992, str. 444–445: Marko Vuk, geslo Baresi (Barich) Silvano, arhitekt. 9 Razglednica Svete gore z novo baziliko in samostanom. Iz zbirke Božidarja Premrla Grgar je velika vas pod Sveto goro, ki je v Krajevnem leksikonu Slovenije leta 1968 opisana kot »kmečko proletarsko naselje v plodni Grgarski kotlini«, znano po svojih zidarjih. Njegovi večji sestavni deli so Dol na začetku vasi, Britof s cerkvijo sv. Martina, Gorenja vas ali na kratko Vas ter oddaljeni zaselki Slatna, Bitež, Fobca, Fobški Kal (Fovški Kal) in Zagorje. Med prvo svetovno vojno je bila vas hudo porušena. V njeni okolici je bilo več kamnolomov, ki so jih izkoriščali domači kamnarji. Grgar je tudi izhodišče za planotarske vasi: v njem se cesta razcepi levo proti Batam in Banjšicam, desno proti Čepovanu, po odcepu skozi Zagorje pa tudi proti Ravnici in Trnovemu. Ravnica je gručasta vas v manjši kotlini pod južnim robom Trnovske planote, ki jo obdajajo Se-dovški hrib, Sv. Gabrijel, po domače Škabrijel, in Sv. Danijel ali Štanjel. Okoli sklenjenega vaškega jedra s cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata so raztreseni zaselki Pri Peči, Most, Sleme (Na Slemnem), Sedovec, Draga, Žleb in Trjevo. Nekdaj sta v Ravnico spadala tudi zaselka Podgozd in V Pečini, zdaj pa tvorita novo naselje Podgozd. Ravničani so bili znani kot furmani, ki so z volovsko vprego vozili les v Gorico, zaselek Sedovec pa je slovel predvsem po kamnosekih in kamnu, ki so ga lomili v njem. Pod Ravnico je pomembnejši izvir Na vodi, v okolici pa je še nekaj manjših studencev. Med prvo svetovno vojno, ko je bila vas s cerkvijo vred zelo porušena,9 so morali Ravničani v begunstvo, po vojni pa so sezidali novo cerkev ter obnovili vaške hiše in jih pokrili s korci. Iz Ravnice nadaljujemo pot do Trnovega po cesti, ki je bila od Solkana do Trnovega zgrajena v letih 1855–1860 pod vodstvom gozdarskega inženirja Josefa Kollerja, o katerem bo še govor v nada-ljevanju. Trnovo je sklenjeno gručasto naselje na robu kraške planote Trnovskega gozda s cerkvijo ter skupinami hiš Soline, Batkíči, Volčíči in Na mostu, vanj pa spadajo še zaselki Globoko, Mrzla Rupa, Rezija, Rijávci in Trpinovšče ter samotne domačije. Prebivalci so bili pretežno zaposleni kot gozdni delavci in vozniki lesa, pomembna dejavnost pa je bilo tudi apneničarstvo, s katerim so se ukvarjali še nekaj časa po drugi svetovni vojni. 9 Ko je duhovnik Josip Godnič za božič leta 1920 prišel maševat v Ravnico, jo je našel v takem stanju: »V Ravnici sami pa ne najdem nikjer cele hiše, tu pa tam štrli navpik par sten, glasnic nekdanjih boljših, lepših dni; ob podrtih hišnih voglih čepe podprte barake, za silo sestavljene, ki predstavljajo sedaj najnovejši stavbarski slog, goriški ali soški slog.« I. G., Prvi Božič pod Škabrijelom – po vrnitvi, Bogoljub, 1920, letnik 18, št. 1–2, str. 23. 10 Razglednica Ravnice iz časa med obema vojnama. Hrani jo Angel Pavlin v Ravnici. Nedaleč od Trnovega so še Voglarji z raztresenimi in razloženimi zaselki Cvetrež,10 Laz in Zavrh. Kot pove že ime, so se tamkajšnji prebivalci v preteklosti pretežno ukvarjali z oglarstvom, bilo pa je tudi nekaj kamnosekov. V obeh vaseh so s korci krite hiše, zgrajene ali obnovljene po rušenjih v prvi svetovni vojni. Ker na tamkajšnjem kraškem svetu ni tekočih voda, so bile v preteklosti vse domačije opremljene z vodnjaki s kapnico. Naselje Nemci sestoji samo iz samotnih kmetij, Lokve pa imajo gručasto jedro vasi s cerkvijo ter posamične hiše. Apnenice na območju Trnovega Na območju Trnovega je bilo menda v preteklosti kar enajst stalnih apnenic ali frnaž. Iz obdobja med obema vojnama so take frnaže izpričane pri Povšíčevih (Pušičevi), na Koncu, Pod Školjem, na Hribu in v Ogradenci, v zaselku Rijavci pa še frnaži Ta guranjih in Drejčkovih. Drejčkovi so imeli tudi frnažo na Tišleršču, a je bila opuščena že ob koncu prve svetovne vojne. Pri Voglarjih je bila stalna apnenica na Belačevi domačiji. Še nekaj časa po drugi svetovni vojni je delovala apnenica pri Povšičevih, v kateri so žgali apno do leta 1960. Stari Leopold Rijavec Z Mlake, Trnovo 25, pa je približno v letih 1970–1975 dvakrat delal apnenico na svoji senožeti v Šklepovcu jugovzhodno od Trnovega. Še ena apnenica je delovala tudi na bližnjih Lokvah.11 Poljskim apnenicam so na Trnovem rekli frnaže na kouce. Iz povojnega časa so znane še apnenice v Čepovanu, na Banjšicah in v Lokovcu, kjer so stalnim rekli lonci, poljskim pa frnaže na stoge. Delo so vodili apneničarski mojstri s Trnovega.12 10 Krajevno ime Cvetrež je nastalo iz prvotne oblike *Čretvež, izpričane v drugih delih Slovenije in zlasti v historičnih virih, s pomenom ‘trebež, krčevina’. Torkar, Silvo, Izvor priimka »Cvetrežnik«, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/svetovalnica/izvor-priimka-cvetreznik. 11 ijavec Glej r, Ana Marija, v sodelovanju z matežič, Denis, Trnovska čitanka, Lokve 2016, str. 27, 92–94, 111–112 (dalje: rijavec v sodelovanju z matežič, Trnovska čitanka); rijavec, Mara, Na robu, Koper 2013, str. 114 (dalje: rijavec, Na robu); šUšmelj, Jože, Voglarji, Nova Gorica 2011, str. 59 (dalje: šUšmelj, Voglarji); pripovedovalec Jože Rijavec - Pepi Povšičev, Trnovo 20. 12 O njih so pripovedovali Albert in Jožica Povšič, pri Grbunču, Lokovec 214; Štefan Šuligoj, pri Petru Na štengah, Lokovec 12; Zdravko Bremec, pri Lukovih, Lokovec 181; Rihard Gruden, pri Kmetu, Čepovan 39; Cvetka Strgar, pri Šoulčih v Podleščah, Banjšice 71. 11 Če v Grgarju krenemo na levo proti Banjški planoti, pridemo mimo grgarskega civilnega pokopa-lišča z gotsko cerkvijo sv. Petra in vojaškega pokopališča iz prve svetovne vojne najprej do Grgarskih Raven. To je gručasta vas v južnem delu spodnje Banjške planote z okoliškimi zaselki Baske, Vodíce, Kuk, Škrlji in Zabrdo. K Ravnam je spadala tudi Dragovíca, a je leta 2004 postala samostojno naselje.13 Med prvo svetovno vojno je bilo mnogo hiš v vasi porušenih in nato po vojni obnovljenih. Na območju vasi je nekaj izvirov in je že pred leti imela tudi vodovod. Nekoliko višje, v večji kraški kotanji, ležijo Bate z osrednjim delom pri cerkvi sv. Križa. Pripadajo jim še zaselki Bre- ščaki, Čefarini, Humarji, Sveto in Ježe- vec ter predel Podlaka s cerkvijo Marije Vnebovzete, ki obsega manjše zaselke Madoni, Jelaršče, Pičulini, Sedevčiči in Čeferinovšče (Čefarinšče).14 Tudi tukaj so bile hiše med prvo svetovno vojno porušene in po njej obnovljene. Vas ima izvire dobre pitne vode. Na južnem delu Banjške planote se razprostirajo Banjšice. Ta zelo razsežna Razglednica Bat, odposlana leta 1907, foto Anton Jerkič. Iz zbirke razložena vas na valoviti travniški planoti na povprečni nadmorski višini 700 metrov z razgledi proti jugu, severu in zahodu Kristjana in Magde Maver v Novi Gorici šteje kar dvajset zaselkov, ki ležijo vrh manjših vzpetin ali na pobočjih blizu gozdov. Glavni zaselek so Trušnje s cerkvijo Svetega duha, po kateri so nekdaj vas imenovali Sv. Duh na Banjšicah ali Banjšice Svetega Duha,15 od ostalih zaselkov pa naj omenim Breg, Humarje, Krvavec, Lohke, Mokrine, Mrcinje, Ošlakarje, Podlešče, Raven in Rob. S korci krite stavbe mediteranskega tipa so bile po razdejanju med prvo svetovno vojno v veliki meri zgrajene na novo. Pri vseh hišah so bili zbiralniki kapnice. V zakraselem Čepovanskem dolu, ki se vleče šestnajst kilometrov daleč od Fobškega Kala nad Grgarjem do Špehovega brda nad Slapom ob Idrijci in ločuje Banjško planoto na zahodu od Trnovske-ga gozda na vzhodu, leži razpotegnjena vas Čepovan z osrednjim delom v osrčju doline in večinoma razloženimi zaselki. Med njimi je treba omeniti Puštale z raztresenimi domovi v južnem delu doline, Lazno, Dol z gručasto skupino hiš, Podčepovan, Vrata in Grudnico, ki je zdaj samostojno naselje. Skozi Čepovan teče stalni potok, ki izvira na Močilah in nižje v vasi ponikne. V osrednjem delu vasi so napeljali vodovod iz zajetja Na studencih, v zaselkih pa so večinoma imeli vodnjake s kapnico. Po Čepovanskem dolu poteka cesta Solkan–Most na Soči, od katere se v Čepovanu odcepi cesta v Lokovec in na Lokve. Lokovec je zelo razloženo naselje, ki se razprostira na deset kilometrov dolgem in od dva do tri kilometre širokem ozemlju. S številnimi zaselki z eno ali nekaj domačijami je verjetno med najbolj razpr-šenimi vasmi v Sloveniji. Deli se na Dolenji Lokovec, Srednji Lokovec s cerkvijo in Gorenji Lokovec.16 Od zaselkov naj omenim Lipušček, Gorico, Staje, Novo mesto, Dolino, Senebik, Vrše, Podgozd, Špilnico 13 V vasi in okolici je praviloma slišati množinsko obliko Dragovíce. 14 V vasi in okolici je večinoma slišati množinsko obliko Podlake. 15 Sv. Duh na Banjšicah ali Banjšice Svetega Duha, nemško Bainsizza Heiligengeist in italijansko Bainsizza Santo Spirito. Glej Spe-zialortsrepertorium für das Österreichisch-Illyrische Küstenland, Wien 1918, str. 7. Glej tudi pavlin, Martin, Banjšice, Banjšice 2001, str. 7 (dalje: pavlin, Banjšice). 16 Še po drugi svetovni vojni so bile v Lokovcu tri gostilne, tri trgovine in tri šole. Sporočil Zdravko Bremec, Lokovec 181. 12 in Lazno. Tukajšnji brezvodni kraški svet s skopo zemljo, ki je v glavnem poraščen z listavci, je reliefno močno razgiban s hribi, številnimi vrtačami, doli, jamami in brezni ter v primeri z razgledno krajino na Banjši- cah manj pregleden. Prepreden je s suhimi zidovi in podpornimi zidovi, laštami, ter po- sejan z grobljami, ki so nastale pri čiščenju kamnitega kraškega sveta in pridobivanju dodatnih, terasastih obdelovalnih površin.17 Ker v Lokovcu ni površinskih tekočih voda, so imele vse domačije vodnjake s kapnico. Lokovčani so se od nekdaj ukvarjali z oglar- stvom in apnarstvom, najbolj pa so znani Dvodelna razglednica Lokovca iz časa med obema svetovnima po kovaštvu, ki je vrhunec doseglo sredi 20. vojnama. Nadškofijski arhiv v Gorici, mapa Lokovec stoletja in s katerim se je ukvarjala skoraj vsaka lokovška družina.18 »Bili so majstri za vse,« tako da so iznajdljivega človeka, ki je znal sam narediti, kar je potreboval, v Batah pohvalili: »Sej si tak ku Lokovčan.« Na zahodni strani Banjške planote sta s kamnarskega vidika zelo zanimivi vasi Levpa in od nje odcepljeni Seniški Breg.19 Precejšen del Levpe je razpotegnjen ob cesti Avče–Kal nad Kanalom, višje, ob cerkvi sv. Štefana, pa leži gruča hiš, imenovana po njej. V Levpo spadajo še raztreseni zaselki Bizjaki, Hojé, Mešnjak, Modrzeli, Robi, Seniški Breg sestavljajo zaselki Senica, Značilna lokovška kulturna krajina z dolinami, suhimi zidovi Avšje, Markiči, Ravne, Široka Njiva, Škod-Sukavec, Testeni in Zavrh. Razloženo vas in laštami niki in Zatrebež. Obe naselji ležita pretežno na kraškem svetu brez voda, nekaj skromnih studencev izvira tam, kjer je podlaga opoka. Kjer ni bil napeljan vodovod, se domačije oskrbujejo s kapnico iz vodnjakov. V zadnjih desetletjih 19. in v prvi polovici 20. stoletja so iz teh krajev izšli številni kamnoseki in zidarji. 17 Z laserskim skeniranjem površja in metodo vzorčenja je bilo izračunano, da je na površini Lokovca, ki meri 19,88 kvadratnega kilometra, povprečno 81,2 metra suhih zidov in 70,8 metra lašt ali podpornih zidov na hektar. V seštevku je 161,44 kilometra suhih zidov in 141,45 kilometra podpornih zidov, skupno torej kar 302,89 kilometra, kolikor znaša na primer zračna razdalja od Lokovca do Münchna. Na podlagi terenskih meritev so bile ugotovljene tudi povprečna višina suhih zidov 66 centimetrov in debelina 60 centimetrov ter povprečna višina podpornih zidov 110 centimetrov in debelina 38,5 centimetrov. Skupna prostornina suhih in podpornih zidov je 103.733 kubičnih metrov. Glej rekanje, Blaž, Lokovški suhozidi in uporaba laserskega skeniranja površja (LiDAR), Pro loko Lokovec, Lokovec 2018, str. 24–25. Primerjaj tudi Lokovec, https://sl.wikipedia.org/wiki/Lokovec. 18 Povedal Pavel Pavlin - Paulo, Ozeljan 66D. 19 Novo naselje Seniški Breg, ki je nastalo iz dela naselja Levpa, je bilo razglašeno leta 1953, sočasno z naseljem Nova Gorica. Glej publikacijo Zavoda RS za statistiko z naslovom Pregled sprememb naselij RS od leta 1948 do 1990 (Preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve), Ljubljana 1992 (dalje: Pregled sprememb naselij). 13 Nekaj zidarjev je bilo tudi v Kalu nad Kanalom v osrednjem delu planote, ki ima gručasto vaško jedro s cerkvijo sv. Križa in množico raztresenih zaselkov, med njimi Koprivšče (Koprušče), Breg, Dol, Cvétrež, Lipce, Okroglo, Zabrdo, Hum, Žablje, Trščake, Murovce, Per- tovte, Ilovco in Podgozd. Na območju te vasi so razsežna nahajališča ploščastega kamna, ki so ga uporabljali za zidavo in kritje hiš, videti pa ga je tudi v laštah in grobljah, s katerimi so izboljševali bregovih. Razglednica Kala na Kanalom, natisnjena in odposlana leta 1939, Na severni strani Banjške planote kmetijska zemljišča v strmih rebreh in ležita nad suho dolino Lom močno razlo-foto V. Baldassi (V. Bavdaž) iz Kanala. Nadškofijski arhiv Gorica, mapa Lokovec ženi naselji Tolminski in Kanalski Lom. V Tolminski Lom, ki leži prav na robu planote, pripelje cesta z Mosta na Soči, ki se nato nadaljuje v Kanalski Lom. Poleg gručastega vaškega jedra so še zaselki Kremence, Kal in Široko, od koder je lep razgled po dolinah Soče in Idrijce ter na Julijske Alpe. Za preskrbo z vodo so domačije imele vodnjake s kapnico. Kanalski Lom s cerkvijo sv. Primoža in Felicijana obsega zaselke Lom, Dol, Manfredi, Ravne, Selo, Strana in Za- grič, ki večinoma ležijo na prisojnem pobočju. Dokler ni postal samostojno čina hiš vodnjake s kapnico. Cerkev in Božidarja Premrla nekdanji faruž v Dolu, ki zdaj pripada Arnejevi domačiji, sta še ohranila kamniti strehi iz krajevnih skril. Kanalski Lom je tudi edina vas na obravnavanem območju in daleč naokoli, v kateri Dolgi Laz. Tudi v tej vasi je imela ve-Razglednica Kanalskega Loma iz časa po prvi svetovni vojni; levo je zaselek Manfredi, desno pa sta cerkev in zaselek Dol. Iz zbirke naselje, je v Kanalski Lom spadal tudi Krajevni leksikon Slovenije poimensko omenja krajevnega kiparja samouka Andreja Murovca ter navaja celo letnici njegovega rojstva in smrti. Nad sotesko Soče, vrh konglomeratne terase, ki se razširi v široko polico, leži razpotegnjena va-sica Gorenji Log, do katere se pride po odcepu s ceste Most na Soči–Tolminski Lom. Vanjo spadajo zaselki Na Robu, V Rupah in Na Polici ter nekaj samotnih hiš. Tukaj se je ohranilo nekaj zelo starih datiranih portalov ali njihovih delov z napisi, ki pričajo o nekdanjih mojstrih kamna iz teh krajev. V strmem pobočju soteske pod vasjo je skozi predore speljana bohinjska železniška proga, ki je v času gradnje v letih 1903–1906 dajala kruh številnim gradbenim delavcem.20 20 Opisi vasi so povzeti po Krajevnem leksikonu Slovenije. I. knjiga. Zahodni del Slovenije, Ljubljana 1968, str. 195–197, 200, 205–208, 212–213, 223, 225, 230, 232, 403, 406, 427 (dalje: Krajevni leksikon Slovenije, I). 14 V spodnji Soški dolini naj zgolj omenim nekaj krajev, kjer so bila večja delovišča in začasna naselja graditeljev železniške proge. Taka delovišča s številčno tujo in domačo delovno silo so bila pri Sv. Luciji, današnjem Mostu na Soči, v Avčah, Kanalu ob Soči in Solkanu. V Kanalu in njegovi okolici, kjer so bili zgrajeni železniška postaja in več velikih kamnitih železniških objektov, ter zra-ven Solkana, kjer je bil sezidan most z največjim kamnitim lokom na svetu, je bilo v tistem času za potrebe železnice odprtih več kamnolomov, v katerih so dobili delo in zaslužek domači kamnarji in pomožni delavci. Kamen, njegova nahajališča in kamnolomi O kamnu in kamnolomih na obravnavanem območju je v poglavju Rudninski proizvodi v knjigi Slo-venska zemlja pisal že Simon Rutar leta 1892. V njem je najprej navedel apnenec iz Skalnice, »ki je zelo trpežen in mramorju podoben« ter se največ uporablja za zidanje stavb v Gorici, kot drugi najbolj uporabljani kamen za zidavo pa črni »ribonosni« bituminozni skriljevec, ki se lomi pri Solkanu. Mimo-grede je omenil še krednati apnenec iz Kromberka. Za kamnoseška dela ali za »spomeniške nakraske«, kot jih je imenoval Rutar, pa se uporabljata svetli krednati apnenec iz Ravnice in rdeča breča iz Bat.21 Samo nekaj let kasneje je o »ribonosnem« skriljevcu pisal znani hrvaški paleontolog Dragutin Gorjanović-Kramberger. Natančneje ga je umestil v kamnolom v Mrzleku pod Skalnico ali Sveto goro, v katerem se nahajajo bituminozni laminirani do tenkoplastnati apnenci kredne starosti, ki se lahko koljejo v tanjše ali de- belejše plošče in v katerih se najdejo fosilne ribe.22 V predelu, imenovanem Božji trn, so Solkanci pod Avstrijo kopali škrle raznih debelin za tlakovanje hiš v Gorici, ki pa so bile slabo obstojne, ker so bile krhke.23 V Grgarju še vejo povedati, da je bil pod Prévalom v Skalnici pod Avstrijo velik kamnolom črnega kamna ali črna java, ki so ji Grgarci rekli tudi java Pod kopíco.24 oba pristopna viadukta solkanskega mosta, prtju; skrajno desno je videti kamnolom. Zasebni arhiv Gorazda 25 se pravi dela mosta, ki stojita na suhem. S kamnom iz tega kamnoloma so sezidali Razglednica solkanskega mosta, posneta takoj po njegovem od-Humarja iz Šempetra 21 rUTar, Simon, Slovenska zemlja. Opis slovenskih pokrajin v prirodoznanskem, statistiškem, kulturnem in zgodovinskem obziru. I. del. Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska, Ljubljana 1892, str. 86. 22 orjanović g-KramBerger, Dragutin, Fosilne ribe Komena, Mrzleka, Hvara i M. Libanona, Djela Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, 16, Zagreb 1895. O novejših najdbah fosilnih rib v Mrzleku pa glej Križnar, Matija, žalohar, Jure, hiTij, Tomaž, Nove najdbe krednih rib izpod Svete gore, Proteus, 2008, letnik 71, št. 4, str. 177–180. 23 Povedal Jožef Čubej, Cesta IX. korpusa 42, Solkan. 24 Povedala Rudolf Kogoj - Rudi, pri Trdinovih, Grgar 36, in Benjamin Černe, Grgar 21. 25 peTronio, Paolo, Transalpina. Bohinjska proga, Ljubljana 2000, str. 93; informacija Gorazda Humarja iz Šempetra, strokovnjaka za mostove in njihovo zgodovino. – Solkanski most je v letih 1904–1905 zgradilo dunajsko podjetje Brüder Redlich & Berger. hUmar, Gorazd, Kamniti velikan na Soči, Nova Gorica 1996, str. 132 (dalje: hUmar, Kamniti velikan na Soči). 15 Pod Italijo so v njem minirali in drobili kamen ter ga z dvokolesnimi karamati vozili v Gorico.26 Še ena java je bila kakšnih dvesto metrov pod vrhom Skalnice, kjer so Italijani leta 1938 lomili apnenec za spomenik italijanskim vojakom, padlim na Sveti gori v prvi svetovni vojni.27 Pri gradnji železnice v spodnji Soški dolini so potrebovali velike količine kamna za železniške škarpe, predore, galerije, viadukte, mostove, postajne stavbe in čuvajnice. Iz dnevnika občinskega tajnika Antona Bajta v Kanalu zvemo, da so na območju Kanala ob Soči, kjer se je na polju pod Gorenjo vasjo v Kanalu 20. julija 1903 začela gradnja nove železnice Gorica–Jesenice, v letih 1903–1904 v ta namen odprli kar pet kamnolomov. 17. junija 1903 si je komisija ogledala prvo lokacijo za predvideni kamnolom pri Majdi na območju Ajbe, v marcu in maju 1904 pa so sledili še ogledi kamnolomskih lokacij nad Gorenjo vasjo v Kanalu, v Bódrežu, Logu in pri Škalabonu.28 Kamnoloma v Bodrežu in Logu sta na levem bregu reke, ostali pa so na njenem desnem bregu.29 Precej informacij in podatkov o vrstah gradbenega in naravnega kamna,30 njihovih nahajališčih ter kamnolomih na območju Trnovske in Banjške planote je bilo mogoče zvedeti od starejših pripove-dovalcev v posameznih krajih. Z njihovimi pripovedmi začenjamo, tako kot Rutar, na območju Svete gore oziroma v Grgarski kotlini pod njo. V neposredni okolici Grgarja je bilo več kamnolomov. Najbolj znana je java v Čevcah blizu zaselka Fobca v lasti grgarske kamnarske družine Zorčevih, v kateri so Zorčevi lomili in obdelovali siv apnenec do druge svetovne vojne.31 Pod Fobškim Kalom desno ob cesti proti Čepovanu je bila velika java, ki je delovala že pod Avstrijo in še po drugi svetovni vojni.32 Dva kamnoloma, v katerih je sivo-rožnat apnenec, sta bila V Brdcu (Brce), grebenu med Gorenjo vasjo in potokom kaže, da so ga med prvo svetovno vojno upo-Zaraščeni kamnolom V Brdcu pri Grgarju. Foto Simon rabljali tudi za vojaške namene. Slatna. V večjem je izkopanih več kavern, kar 33 V Trepetlikah nad Zagorjem se najdejo Kerševan iz Oseka samorastniki zelo trdega »ajdovca, ki se ne ubiva«, iz katerega so klesali mlinske kamne.34 V domoznanski literaturi se omenjajo še nahajališče ajdovca, primernega za izdelavo mlinskih kamnov, v Slatni in kamnolomi v Grstišču (Hrstišče) v pobočju Skalnice ter v Smeti, predelu nad Fobco in cesto proti Čepovanu.35 26 Povedal NN s Prevala. 27 Povedal Rudolf Kogoj, Grgar 36. 28 Kanal ob Soči. Dnevnik občinskega tajnika Antona Bajta iz Kanala ob Soči 9. junij 1902 – 8. avgust 1915, Berila, zvezek 9, Kromberk 2006, str. 6–7 (dalje: Dnevnik občinskega tajnika Antona Bajta iz Kanala ob Soči). 29 Majda je tudi ime tamkajšnjega potoka; Log je zaselek Bodreža ob cesti proti Avčam, domačija pri Škalabonu je blizu jeza hidro-elektrarne na Soči pri Ajbi. Lokacije kamnolomov je pojasnil domoznanec Vili Zimic, Staničeva 11, Kanal. 30 Izraz naravni kamen je tukaj mišljen kot kamnarski strokovni izraz, ki označuje vse kamnine naravnega izvora, primerne za obdelavo in vgradnjo, ter nadomešča prejšnja izraza okrasni kamen in arhitektonsko-gradbeni kamen. 31 Povedal Rudolf Kogoj, Grgar 36. 32 Povedala Rudolf Kogoj, Grgar 36, in Izidor Černe, pri Tončetovih ali pri Črnetovih, Grgar 30, rojen leta 1911. 33 Povedala Ivan Filipič - Nute Malonov, Grgar 132, in arhitekt Simon Kerševan iz Oseka. 34 Povedal Angel Pavlin - Ančko Pulinov, Ravnica 30. 35 Glej Voda skozi čas v Grgarju in zaselkih (ur. Vlasta Vidič), Grgar – Nova Gorica 2014, str. 19 (dalje: Voda skozi čas v Grgarju in zaselkih); Ljudem. Ljudska dediščina za muzeje na Banjški in Trnovski planoti (ur. Miroslav Šuligoj Bremec), Grgarske Ravne 2009, str. 221 (dalje: Ljudem. Ljudska dediščina za muzeje na Banjški in Trnovski planoti), in pojasnila Benjamina Černeta, Grgar 21. 16 Na območju Ravnice, kjer je v 19. in prvi polovici 20. stoletja delovala pomembna kamnarska družina Pod-školevcev v Sedovcu, je bilo več kamnolomov apnenca ali belega kamna. Na svoji gmajni za Sedovcem so imeli kar tri jave, ki so zdaj zaraščene, podoben kamen pa so lomili tudi na Hribu sv. Danijela.36 Pri Belem kamnu (Beu kǝmǝn) v Sedovcu je bil tudi mlajši kamnolom belega apnenca, ki so ga mleli za marmorin ali graniljo, je pa tudi najboljši kamen za žganje apna.37 Poleg belega apnenca se najde pri Ravnici tudi plavc, ploščast kamen, ki so ga uporabljali za tlakovanje. Skrilje plavca so kopali v javah na Slemnem in nad Vodicami pri Ravnici.38 Siv ali sivomoder kamen, iz katerega so zidane ravniške hiše, so kopali v Matevževi in Cekovi javi blizu ceste za Trnovo.39 V Trnovskem gozdu so pridobivali plastovit apnenec v javi V Žgalinah, na vzpetini tri kilometre vzhodno od Trnovega. V 19. stoletju so V Žgalinah lomili kvaliteten ploščast kamen za tlak trnovske cerkve Marije Snežne, v 20. stoletju pa so iz tamkajšnjega kamna zidali spome-niški kompleks z grobnico na Kobilniku nad Trnovim.40 Iz druge polovice 19. stoletja je znano izročilo, da so kamen gmajni Na Golem, oddaljene »pol ure za h nogam«. Tam Nedokončani mlinski kamen v gozdu nad so kamen lomili še pred drugo svetovno vojno. za zidanje hiš v trnovskem zaselku Rijavci vozili iz jave v Pri Voglarjih zraven Trnovega pomni ustno izročilo Pavlin - Ančko in njegov sin Janez 41 Zagorjem, na katerem stojita moj vodnik Angel javo Pod drsǝlco na voglarski gmajni Na Dečli ali Pod Dečlo. To je velika, zdaj zaraščena pašniška parcela, kjer so v 19. stoletju lomili siv apnenec. Izpričano je, da so iz njega klesali oklepe vodnjakov in par velikih monolitnih stebrov, ki podpirata pevski kor v trnovski cerkvi.42 Kamen so lomili tako, da so ročno zavrtali luknje v steno, vanje zabili lesene zagozde in jih polili z vodo; ko so se te v vodi napele, so povzročile, da je kamen počil.43 V Grgarskih Ravnah je bila java V Bregu zraven vaških hiš, v kateri so v prvi polovici 20. stoletja lomili tudi kamen za zidanje tamkajšnje šole.44 Bodinovi (Bǝdinovi) 36 Povedala Pavla Šušmelj, Pod Školjem, Ravnica 51. 37 Povedali Venceslav Rijavec - Venčko, pri Mihovih, Ravnica 37; Angel Pavlin, Ravnica 30, in Henrik Srebrnič - Riko, Plenčičev trg 6, Solkan, rojen leta 1909. 38 Povedala Angel Pavlin, Ravnica 30, in Venceslav Rijavec, Ravnica 37. 39 Povedal Angel Pavlin, Ravnica 30. 40 Povedal Alfred Gruden, pri Lurovih, Nemci 6. 41 Povedala Helena Rijavec in Aleksander Rijavec, pri Ta srednjih, Rijavci, Trnovo 82. 42 Pripovedovali so Jožef Šušmelj, V Ogradi, Voglarji 26; Franc Hvala, Na Solinah, Trnovo 6, rojen 1912, in Justina Šušmelj, Za Koritom, Voglarji 27, rojena 1906. Glej tudi rijavec, Na robu, str. 150. 43 Povedal Jožef Šušmelj, Voglarji 26. 44 Povedala Marica Šuligoj, pri Zajcih, Grgarske Ravne 37, in Cvetko Fabjan, pri Jožetu, Grgarske Ravne 38. 17 na številki 71 so zidali hišo z okrilom in šta- lo s kamnom s svoje parcele v gmajni blizu vasi. V zaselku Vodice, ki spada pod Ravne, je zelo zanimiv bel kamen vodičar z značilnimi školjkami ali poušči. Grgarski kamnosek Peter Bitežnik je ta kamen, ki je dober za kamnoseško obdelavo, kopal na svetu Tince Vodičar.45 V Batah, kjer Rutar omenja rdečo bre- čo, njeno nahajališče ni znano, kot posreden dokaz zanj pa morda lahko štejemo stopnico prezbiterija v tamkajšnji cerkvi, ki je sklesana iz grobozrnate rdeče breče. O tamkajšnjih sem največ zvedel od Alberta Humarja, ki se Šmitov iz Voglarjev, Danilo Šušmelj mlajši od Danelotovih in mi je šaljivo predstavil kot »kmet zabit«. 46 Ferdo Plesničar iz Drage v Sedovcu, kamenje pa je z burelo Ko so delali kataster, je povedal, so zemljišča z volovsko vprego vozil Milko Pavlin - Jakmov iz Podgozda. z uporabnim kamnom določili kot občinska, da krajih okoli Bat, ter o rabi različnih vrst kamna svetovni vojni kopali bel apnenec za apnenico v Solkanu in za graniljo za SGP Gorica. V njem so delali Jožef Volk - Pepi nahajališčih kamna in Kamnolom pri Belem kamnu v Sedovcu, v katerem so po drugi javah , ki so bile v več Fotografija, posneta kmalu po drugi svetovni vojni, iz zbirke so jih lahko izkoriščali vsi vaščani. Ta zem-Benjamina Černeta v Grgarju ljišča s parcelnimi številkami 342/11, 357/12 in 363 se nahajajo V gmajni vzhodno od vasi. Velike bloke kamna, iz kakršnih so na primer korita za fontano v Batah, so sjǝkli nad vasjo V lešču, kjer rase sama leska. To so delali tako, da so v kamen na roke navrtali jame, potem so jih krojili s klini, ki so jim dokladali plehe. Takemu načinu lomljenja kamna so rekli ku- niranje. Skrle so kopali V potoku nad vasjo. Pod Slemno, ob cesti na Banjško planoto, pa je bila java opoke, ki so jo uporabljali za posipanje cest. Opoko so nakopali pred zimo, jo zmetali na kup in do pomladi se je kar raz- sula. Za posipanje cest so po drugi svetovni dokler niso v apnenici v Solkanu približno Manjši odkop kamna ob cesti iz zaselka Vodice proti Paljevemu v letih 1955–1960 začeli drobiti gramoz. vojni tudi na roke tukli šudǝr iz apnenca, Od krajevnih vrst kamna je Albert omenil predvsem apnenec, ki je primeren za obdelavo,47 in zelenc (zeljenc) siv ali zelen lapornat kamen, ki se dá lepo krojit in ubivat. Zid iz tega kamna je bil lep, »a se je rad potil, se je uščival«, zato ni bil primeren za hiše. »Rabili pa so vse, samo da je bil kamen.« Okoli Bat se najde v majhnih količinah tudi bolj droben in trd kamen krémen ter jejdovc, 45 Povedal Anton Bitežnik, Na Tlaki, Slatna, Grgar 138, rojen leta 1923. – Vodice so zaselek dveh hiš, ki spada v naselje Grgarske Ravne in v katastrsko občino Deskle. Po mnenju geologa Bogdana Jurkovška je tamkajšnji kamen zgornjekredni apnenec z debelolu-pinastimi rudistnimi školjkami sabinijami. 46 Albert Humar, pri Mokrinih, Bate 15, rojen leta 1913. 47 Izvirni krajevni izraz za apnenec je aplenc (apljǝnc), rečejo pa mu tudi bel kamen (bjǝu kǝmǝn). Povedal Poldo Štrukelj, pri Kolčevih v Podlaki, Bate 66. 18 ki je bolj grbast.48 Zemlje pa imajo v Batah tri vrste: težko ilovno, ugodno za pridelovanje žita, rahlo črno puhlíco, na kateri sadijo krompir, in »rjavo zemljo, ki je kot kremen«. Nekaj izročila o kamnu so dodali še v batovških zaselkih, kjer je bilo nekaj manjših jav. V Lašti na svetu Zajčevih v Podlaki, sto metrov za njihovo hišo, so Zajčevi v dvajsetih letih 20. stoletja kopali apnenec za zidanje svoje štale in hiše.49 V bošku Vrh Vogla pri Sedevčičih pa je bila še ena java, o kateri je bilo rečeno, da so v njej na debelo obdelovali kamen.50 Na Banjšicah je še pred tremi desetletji deloval manjši odkop ploščastega kamna pod domačijo pri Ličarju na Ravnu, Banjšice 88. Gospodinja Zorka Humar je leta 1993 povedala, da so oni začeli kopati kamen za prodajo pred kakšnimi petindvajsetimi leti, kopalo pa se ga je že prej. Vsega skupaj so oni nakopali kakšnih 2.000 kubikov – prodajali so ga namreč po kubiku. Spominjala se je, da je nekaj njihovega kamna šlo v Vrtovin, nekaj za gostilno Snica v Ajdovščini, precej za dvorec Zemono pri Vipavi … Skrile so bile primerne za tlake in stenske obloge, debelejše plasti pa za zidavo.51 Izkazala se je tudi kot poznavalka krajevnih vrst kamna. Naštela je kamen jeplenc; jejduc, ki je trd, okrogel, kosmat, z zrnci povrhu – kot beton; zelenc v plasteh sive barve in plavc. Žila plavca poteka po njihovem svetu in dalje v širini desetih do dvajsetih metrov, obdaja pa jo opoka. V plavcu so skrle do debeline petih centimetrov in debelejše plasti, med njimi pa pridejo tudi tenke ali debele žile zemlje. Opoke sta dve sorti: ena ima obliko cegla, je ceglasta, mehka in bolj temna; druga je bolj svetla, strašno trda, gosta in ima dosti žilic.52 Omenila je še Skladovnica skril pri Ličarju na Ravnu leta 1993 kamen kapnik, ki so ga kopali v neki jami na Bregu in iz njega naredili spomenik pri cerkvi na Banjšicah. Za pridobivanje kamna so uporabljali raz- lično ročno orodje. Za vrtanje min so imeli puolǝr – sveder z držajem okroglega prereza, dolg 111,5 centimetra. Eden ga je držal in sukal, drugi je po njem tolkel z macolo. Poleg njega so imeli še dva daljša osmerooglata puolǝrja z dletom na oba kraja za kopanje kavern med prvo svetovno vojno, ki sta dolga 200 in debela 2,5 centimetra. (Ko so kopali kaverno, so najprej minirali, potem pa so s takimi svedri ročno tolkli izmenoma levo in desno.) Žilo kamna so Orodje, ki so ga pri Ličarju uporabljali za kopanje skril: klin, odpirali s krampom, nato so uporabljali majhne škrpel, kramp, puolər, štajnga s taco, bat, maca in manjši bat 48 Poldo Štrukelj, Bate 66, je jejdovc opisal kot trd kamen, »ki ga hudič ne razbije, pride pa vmes drugih kamnov«. 49 Povedali Edvard, Bruna in David Sedevčič, Zajčevi, Podlaka, Bate 76. 50 Povedal Florijan Madon, pri Preku, zaselek Čefarinšče v Podlaki, Bate 82. 51 Sin Radovan Humar je k temu dodal, da so na tej parceli, na kateri je bila potem sezidana nova hiša, najprej kopali sivo in plavo kamenje za zidavo stare štale Blajščevih v Krvavcu. 52 Po besedah Poldota Štruklja, Bate 66, je ena trda, druga pa mǝhna, ki se na soncu sama raztopi. 19 in velike jeklene škrpele ter zagozde ali kline, po katerih so tolkli z macolo ali z maco, ki ima na en kraj glavo, na drugi kraj pa klin ali sekiro.53 Zraven škrpelov in zagozd so stavili v luknje tudi plehče od kakšnega rinka ali od kose, da je pri nabijanju bolj vleklo. Pri privzdigovanju kamna so si pomagali s štajngo s taco, dolgo 117 centimetrov, in s krajšim štǝngulinom. Težke kamne so valili s koucem nǝ zuǝt, se pravi na vzvod. Na Ravnu je kamenje kopal tudi Anton Humar, po domače Tone Šaronov, na številki 90. Večjo količino kamenja je nakopal v odkopu Na robu nad vasjo, ki je zdaj zasut in poravnan.54 V Puštalah so med Čargom in Šušmeljem lomili kamen za povojno obnovo Čepovana.55 Že nekajkrat omenjeni ajdovc v govornih različicah ajduc, jajdovc, jejdovc, jejduc, ki nastopa v obliki konglomerata ali breče, se kot gradbeni ali čisto navaden kamen omenja tudi v Kanalskem Lomu in Seniškem Bregu. Nahajališča skril na Banjški planoti in njihovo pridobivanje Posebno poglavje si zasluži ploščasti in plastnati kamen na območju Banjške planote, ki je bil vse-stransko uporaben pri gradnji tamkajšnjih kmečkih in cerkvenih stavb. Leta 2002, ko sem bil svetovalec za področje kamnite dediščine v Upravi RS za kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo, sem bil povabljen k sodelovanju v projektni nalogi Restavratorskega centra v sklopu Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije z naslovom Kamen kot strešna kritina in pri-dobivanje kamna za kritje, ki je bila razpisana zaradi pereče problematike spomeniških stavb s kamnito kritino na Primorskem.56 Že v naslednjem letu sem rezultate svoje terenske in arhivske raziskave strnil v obsežnem raziskovalnem prispevku z naslovom Kamnita strešna kritina na Primorskem in izvor gra-diva zanjo, ki vsebuje popis stavb s skrilnato kritino od Istre preko Krasa do Posočja, opise različnih vrst skril in načine njihove uporabe ter pregled kamnolomov, odkopov in nahajališč ploščastega in plastnatega kamna na tem območju. V tem pogledu se je kot najbolj zanimiva in obetavna pokazala Banjška planota z obrobjem, kjer je še nekaj cerkva in vaških hiš s skrilnato kritino v Kanalskem Lomu in Kalu nad Kanalom, lep plastnat kamen pa je videti tudi v številnih škarpah in suhih zidovih na območju Kala nad Kanalom in Tolminskega Loma. V Kalu nad Kanalom sem evidentiral tudi manjša odkopa temno sivega flišnega apnenčevega peščenjaka za krajevne potrebe Na robu nad Govejo drago, med zaselkoma Cvetrež in Dol, in v hribu Podstraženci pri zaselku Dol, kjer so nekaj let prej nakopali nekaj sivozelenega skrilja za obnovo strehe cerkve sv. Tomaža nad Koprivščem. Ploščasta kamninska podlaga se od tam razteza proti severu do vasi Dolgi Laz, Kanalski Lom in Tolminski Lom. Najbolj vidna je v zaselku Kremence, ki spada deloma pod Dolgi Laz, deloma pod Tolminski Lom, razmejuje pa ju potok Vogršček.57 Na tamkajšnjih praznih domačijah pri Humarju, pri 53 Banjškarji rečejo macoli tudi macol, maci pa mac. 54 Sporočila Kristina Humar Čefarin, pri Kolčevih, Bate 66. 55 Sporočil Zdravko Bremec, Lokovec 181. 56 Največje in najnujnejše potrebe po nadomestnih strešnih skrilah so na Krasu, kjer je največ spomeniških stavb z bolj ali manj dotra-jano skrilnato kritino, medtem ko so nekdanji kraški skrilolomi bolj ali manj izčrpani, nekatera potencialna nahajališča strešnih skril pa so zaradi varstva narave ali arheološke dediščine za njihovo pridobivanje nedostopna. 57 Julij Štrukelj, pri Andrjaču, Tolminski Lom 7, je povedal, da je v Kremencah »sama skril od dveh do deset centimetrov debeline«. Največ skrelí je v hribu pri Malénču, Tolminski Lom 2, od koder jih je on že dosti odpeljal. 20 Malenču in V Osredku so vse stavbe in škarpe zidane iz drobnozrnatega plošča- stega apnenca s plastmi rdečega laporja, ki so ga lomili na kraju samem, posebni odkopi tega kamna pa niso znani. Tudi v okolici Kanalskega Loma, kjer je videti različke sivega ploščastega ali plastna- tega apnenca s plastmi temnega roženca oziroma kremena, ni več vidnih odkopov ali kamnolomov, po ustnem izročilu pa so skrili kopali na parceli Pri ta stari cerkvi ob cesti proti Lokovcu. Sklade drobnozrnatega ploščastega apnenca je cesti Kanalski Lom–Cvetrež. Izjemna skladnost dela narave in človeka: most iz skril na skrilnatih V Čepovanskem dolu, kjer je bilo videti tudi nekoliko višje Pri koritu ob pred leti skrile videti samo na zatrepnih skladih v Kremencah na območju Tolminskega Loma zidovih redkih ohranjenih slamnatih streh, so še vedeli povedati, da so jih kopali v manjšem kamnolomu Na Kozjiku ob cesti v Dolenji Lokovec. V Lokovcu so skrelí kopali v okolici Velikega vrha, v predelu proti Kanalskemu Lomu in Grudnici ter v Beznícah, veliki dolini zahodno od domačije pri Hilarju.58 Na podlagi rezultatov te raziskave je ministrstvo za kulturo v naslednjih letih financiralo aplikativne raziskave skrilavih vrst naravnega kamna za obnovo kamnitih kritin v zahodni Sloveniji. Izvajal jih je Restavratorski center, kjer sem se takrat zaposlil,59 v sodelovanju z Geološkim zavodom Slovenije, ki ga je zastopal inženir Jože Vesel. Na Banjški planoti smo nato v letih 2006 in 2007 opravili konkretni raziskavi v Kalu nad Kanalom in v Kanalskem Lomu.60 Najbolj perspektivna lokacija je bila na travniku Česalo med zaselkoma Cvetrež in Dol v Kalu nad Kanalom, približno dvesto metrov zahodno od Cvetreža. Travnik, ki je v zasebni lasti, leži na pobočju z blagim nagibom okrog 20° na višini 750–780 metrov nad morjem ter je na severni in vzhodni strani deloma zaraščen z grmičevjem in slabšim gozdom. Na površini so bili vidni številni izdanki tenkoplo-ščatega sivega kalkarenitnega apnenca v plasteh, ki so skoraj vzporedne z nagibom pobočja, ter manjši opuščeni izkopi, obdani s kupi odpadnega kamnitega drobirja, suhi zidovi in škarpe iz ploščatega kamna.61 Na podlagi programa predhodnih geoloških raziskav sta bili na tej lokaciji najprej narejeni dve plitvi vrtini do globine petih metrov,62 potem pa so delavci Gradbeništva Perčič iz Sežane, specializiranega za kritje skrilnatih streh, napravili manjši poskusni izkop okrog osemdesetih kubičnih metrov materi-ala v raščenem stanju. Pri tem je s kopačem in traktorjem sodelovala firma Prevozi Pirih iz Bodreža. Perčičevi delavci so skrile pretežno izkopavali z ročnim orodjem, jih na kraju samem sortirali, dodatno klali in v grobem obdelali. Na ta način so pridobili dvaindvajset kubičnih metrov skril, s katerimi je mogoče pokriti več kot sto kvadratnih metrov strehe. Večji del so jih uporabili za prekritje dotrajane skrilnate strehe cerkve sv. Jurija v Dutovljah na Krasu. 58 Povedal Zdravko Bremec, Lokovec 181. 59 V Restavratorskem centru sem nato izdelal še elaborat z naslovom Kamnita strešna kritina stavb na Primorskem – II. Aplikativna raziskava, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski center, Ljubljana 2005. 60 Za izvedbo predhodnih geoloških raziskav je Restavratorski center v skladu z Zakonom o rudarstvu pridobil dovoljenja lastnikov, lokacijske informacije in soglasja občin ter dovoljenja pristojnih upravnih enot. 61 To je na parceli št. 478/1, katastrska občina Kal nad Kanalom, ki ni ne v varstvenem območju Nature 2000 ne v ekološko pomemb-nem območju (EPO). 62 Vrtini je naredila firma Krona, Feliks Zamuda s. p. 21 V poročilu o opravljenem delu je grad- beni podjetnik Viljem Perčič ugotovil, da je struktura kamna za pridobivanje strešnih skril zelo dobra, bistveno boljša pa je tam, kjer zemljišče ni poraščeno z drevjem in grmičevjem. Ker so plasti v kamnu do- kaj vzporedne in se zato zlahka kolje, je bil tudi izkoristek plošč dober. Kvaliteta kamna se je pokazala tudi pri ročni obde- lavi in dodelavi plošč v strešne skrile, saj se lepo oblikuje. Prostorninska teža skril je približno 2.700 kg/m3. Pri prekrivanju cerkvene strehe v Dutovljah so ugotovili, da z enim kubičnim metrom teh skril po približno pet kvadratnih metrov strehe, Ročno pridobivanje skril s krampom in lomilnim drogom v po-podobno kot pri prekrivanju strehe s še končni obdelavi na gradbišču pokrijejo uporabnimi demontiranimi starimi skrilami, skusnem izkopu na Česalu jeseni 2006 ki jih pred ponovno uporabo dodatno obdelajo. S pravilno izbiro in dodelavo na gradbišču se nove skrile tudi lepo skladajo s starimi. Perčič je poročilo zaključil s sklepom, da je kamen za strešne skrile na tej lokaciji v primerjavi s kamnom iz opravljenih izkopov na kraških lokacijah najboljši in izkoristek daleč največji; s praktičnimi izkušnjami pri nadaljnjih izkopih, s primerno tehniko kopanja in uporabo opti-malne lahke gradbene mehanizacije pa bi bil izkoristek še dosti ugodnejši in ekonomsko bolj upravičen. Takratno vodstvo občine Kanal ob Soči je na pobudo Restavratorskega centra lokacijo Česalo vključilo kot potencialni kamnolom Cvetrež v občinski prostorski načrt, ki se je ravno takrat pripravljal, čeprav je del vaščanov Kala nad Kanalom zaradi dezinformacij, ki so jih širili nekateri posamezniki, temu nasprotoval. V tem prostorskem načrtu, ki je bil potem tudi sprejet in leta 2012 objavljen v Uradnem listu RS, se med usmeritvami za izdelavo podrobnih prostorskih načrtov v 84. členu na na-hajališču izredno kakovostnega kamna skrilavca načrtuje aktiviranje kamnoloma za potrebe obnavlja-nja objektov, grajenih z materiali avtohtonega izvora, zlasti zavarovanih objektov kulturne dediščine. Zložene strešne skrile na Česalu, pripravljene za odvoz 22 Pri tem naj se upoštevajo predpisi s področja rudarstva in varstva okolja, v čim večji možni meri naj se ohranja obstoječa drevesna in grmovna vegetacija, po končanih delih pa naj se kamnolom sanira tako, da se na površinah zaključenega kopa vzpostavi prvotna raba prostora.63 Zaradi ugodne lege je bilo zanimivo tudi nahajališče tenkoplastnatega volčanskega apnenca Pri koritu v Kanalskem Lomu ob cesti proti Cvetrežu na zemljišču tamkajšnje agrarne skupnosti. Perspektivnost je nakazoval lep odprt profil izdanka v useku ceste, visok do štiri metre in dolg okrog dvajset metrov, v katerem je lepo vidna plastovitost, opazna pa je tudi neenakomerna nagubanost. Med posameznimi plastmi kamna so glinasto-lapornate plasti, predvsem v debelejših plasteh pa so vidne tenke, pogosto rdeče obarvane žile. Ob ugodni priložnosti, ko je Cestno podjetje Nova Gorica širilo tisti odsek ceste, so delavci Gradbeništva Perčič tudi tam opravili poskusni izkop, a so zaradi diskontinuitet in neugodne nagubanosti tamkajšnjih plasti apnenca že kmalu ugotovili, da je izkoristek plošč, primernih za kritino, premajhen. Iz petindvajsetih kubičnih metrov izkopane hribine so pridobili le približno en kubični meter uporabnih plošč, namenili pa so jih za obnovo skrilnate strehe spomeniško zaščitene hiše v Štanjelu. Lep profil skrilnatega izdanka v useku ceste Pri koritu v Kanalskem Lomu Pri iskanju potencialnih nahajališč strešnih skril je bila opravljena pregledna geološka prospek-cija še na dveh zanimivih lokacijah. Na območju Tolminskega Loma so bile pregledane Kremence, izrazita erozijska dolina z lepo vidnimi izdanki tenkoplastnatega apnenca ob presihajočem potoku. Kamnina ima tam ugodno geološko lego in zlog (strukturo in teksturo), a je za morebitno pridobivanje skril težko dostopna. Poleg tega je treba upoštevati tudi okoljevarstveni vidik, saj gre tam za kvalitetno kulturno krajino in tudi zanimivo geološko dediščino. Več izdankov tenkoplastnatega apnenca je bilo pregledanih tudi v useku gozdne ceste, ki si sledijo na odcepu s ceste Morsko–Kanalski Vrh proti jugu skoraj do zaselka Baske. Tam je na razdalji približno štirih kilometrov in pol razkrit tipičen, izrazito plastovit siv volčanski apnenec z debelinami plasti od pol centimetra do dvanajstih centimetrov, povprečno okrog štiri do šest centimetrov. Nobeno od teh dveh nahajališč pa ne ustreza geološkim in regulativnim pogojem za morebitno pridobivanje. 63 Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Kanal ob Soči (OPN Kanal), str. 10062–10184, https://www.uradni-list.si/glasilo--uradni-list-rs/vsebina/110894/#(OPPN%C2%A0se%C2%A0pripravijo%C2%A0za%C2%A0naslednja%C2%A0obmo%C4%8Dja). 23 Stavbarstvo Hiše in gospodarska poslopja Na južnem in zahodnem obrobju Trnovske in Banjške planote, kjer je opazen vpliv mediteranskega podnebja, se na kmečkih domačijah stavbe po načelu adicije držijo druga druge. V tlorisu imajo te raščene domačije pogosto obliko črke L ali podkve, v strnjenih vaških jedrih pa je videti še številne druge različice, prilagojene oblikovitosti zemljišča in razpoložljivemu prostoru. Stavbe imajo zdaj večinoma položne strehe, krite s korci ali podobno kritino, v preteklosti pa je bilo na planoti še precej hiš in gospodarskih poslopij s strmimi skrilnatimi ali slamnatimi strehami. Tipična domačija je še do druge polovice 20. stoletja obsegala nadstropno stanovanjsko hišo, štalo s senikom v nadstropju, okril ali okrov za spravilo vozov in kmečkega orodja, ki so ga lahko uporabljali tudi kot skedenj za mlatenje žita, prostor pod streho pa za senik, ter svinjak ali hlev za prašiče. Številne domačije so imele svoj vodnjak, navadno na brjaču ali berjaču, v nekaterih primerih tudi v hiši. Zidano ali leseno stranišče, lajbǝn, je navadno stalo na koncu dvorišča. Dvorišča so bila ograjena z nizkim kamnitim zidom ali kakšno drugačno ograjo, nekatera pa sploh niso bila ograjena. V Ravnici in Batah je za stavbe in poslopja na domačiji še slišati skupni izraz shote (shuǝte). Zgledi za opisano prostorsko organiziranost so na domačiji pri Hubjanih v Batah ter na domačijah Pulinovih in Pod Školjem v Ravnici, ki bosta podrobneje predstavljeni v poglavjih o tamkajšnjih kamnosekih. Imenitna hiša pri Hubjanih, Bate 5, spada z letnico 1768, vklesano na vogalu zatrepne fasa- de iz grobo obdelanih vogelnikov, med najstarejše datirane hiše na planoti. Njeno dvoriščno pročelje, ki gleda na jugozahod, se ponaša z gejnkom na elegantnih profilira- nih kamnitih konzolah, ki mu daje zavetje globoka linda v podaljšku dvokapne korčne strehe. V ostreš- ju linde so podaljšani strešni tra- movi, podprti s krajšimi tramovi, ki jim rečejo fanti, oboji pa ima- jo lepo profilirane glave. Na tra- Na nekaterih planete. gejnk na kamnitih konzolah in na desni s slamo krito štalo. Fotografijo planetah v lindi je hrani Silverij Fabjan pri Hubjanih v Batah. še videti sledi rombaste poslikave. V pritličju sta zdaj dva preprosta portala z ravno preklado, prvotno pa je bil samo eden, skozi kate- so prečno pritrjeni rimlni, nanje Hiša pri Hubjanih v Batah med prvo svetovno vojno, ko je imela še lesen pa so položene opečne move celotnega hišnega ostrešja rega si stopil v vežo. Levo je bila s skalami tlakovana hiša s špargetom, desno izba s krušno pečjo. Na koncu veže so bile lesene stopnice na pod, kjer so bile sobe. Na podu je še en preprost portal pri vratih na gejnk. Nad podom je visoko podstrešje ali kašča, kamor so shranjevali fižol, sirk, žita in moko, rabilo pa je tudi za spravilo raznih stvari, ki so jih uporabljali samo občasno. Med njimi je bil tudi kolovrat, 24 ki se je vrtel le v zimskem času. V glavni in za- trepni fasadi so številna okna s klesanimi okvirji in v pritličju zavarovana z železnimi križi. Na koncu hiše stoji pravokotno nanjo še sta- rejša štala. Ta ima v zatrepni fasadi na hrbtni strani vzidan kamen z letnico 1754, ki priča, da je bila hiša prizidana k njej. Na dvoriščni strani je k štali prislonjen novejši odprt okril. Na domačiji ni vodnjaka, ker so že pred prvo svetovno vojno imeli vodo napeljano v hišo, kjer so imeli pipo in kamnito korito pod oknom na zahodni strani. Drugače so organizirane domačije v raztre- senih naseljih višje na planoti, najbolj izrazito v Lokovcu, kjer so sami majhni zaselki in samotne kmetije. Za Dolenji Lokovec, kjer se še čuti sredo- zemski vpliv, je značilen pritlični stegnjeni dom, v katerem se hiša nadaljuje s hlevom in ima vhod na vzdolžni južni strani. Za domačije v Gorenjem Lokovcu, ki večinoma ležijo v bregu in se jim že Hiša pri Hubjanih, obnovljena leta 2000. Med obnovo pozna vpliv idrijsko-cerkljanskega arhitekturnega je bila na vogalu odkrita letnica zidave 1768, ki je bila tipa, je značilno, da sta poleg hiše skrita pod ometom. štala in kašča, ki ji rečejo klet, kot samostojni stavbni enoti. Hiša in klet sta pogosto vkopani v breg in podkleteni. Hiše so imele v obokanih kletnih prostorih štalo za govejo živino ali hram za krompir, repo, peso, kolerabo, korenje in zelje, nekatere tudi kovačijo. V kleti, ki je prav tako spodaj imela hram za spra-vilo poljskih pridelkov, so zgoraj spali strici in tete,64 kasneje pa so jo uporabljali tudi kot delavnico in shrambo za orodje.65 V štalah je bila spodaj goveja živina, na visokem podstrešju, ki je imelo vhod višje v bregu, pa senik. Nekatere domačije imajo tudi enojne ali dvojne hrame za krompir in repo,66 na senožetih pa senike, ki so bili na suho zidani iz kamenja in kriti s slamo. Obvezen je bil vodnjak, nekatere domačije so imele tudi po dva. Starejši vodnjaki so bili na vago, mlajši na vreteno. V Lokovcu in Čepovanu imajo mnoge stavbe strme strehe, ki so bile nekdaj krite s slamo, zdaj pa je ta večinoma nadomeščena z valovitimi salonitnimi ploščami ali ponekod z objǝšǝnki, opečnimi zarezniki. Nekatere kleti so imele tudi slamnat ali lesen zatrep. Odličen zgled domačije s samostojnimi stavbami je pri Hilarju, Lokovec 225, ki datira v sredo 19. stoletja.67 V bregu nad dolino stojijo druga za drugo klet, hiša in štala, ki so bolj ali manj vkopane v breg, pred hišo pa rase še visoka košata lipa za senco in zavetje pred vetrom. Vse tri stavbe imajo strme strehe, ki so bile verjetno prvotno krite s slamo. Mogočna vrhkletna hiša, ki je vkopana pravokotno v breg, ima obokan hram za krompir in druge poljske pridelke,68 bivalno pritličje, nadstropje s sobami in visoko kaščo, kamor so spravljali seno. Hišni vogali so zidani iz velikih lepo špičenih vogelnikov, streha je prekrita z novejšo pločevinasto kritino. Hram ima vhod v prednji zatrepni fasadi, ki ga uokvirja preprost portal z ravno preklado, nad katero je še skrilnat nastrešek. Glavno fasado, ki gleda na zahod, 64 Mišljeni so starejši neporočeni družinski člani. 65 UliGoj Primerjaj š Bremec, Miroslav, Lokovška hiša, Pro loko Lokovec, december 2002, str. 4–5 (dalje: šUliGoj Bremec, Lokovška hiša). 66 Tako jim rečejo tudi v Kanalskem Lomu. 67 Po starem se je domačiji reklo pri Škuljanu, sedanje hišno ime pa je verjetno dobila po nekdanjem gospodarju Hilariju Erjavcu. 68 Oboku, oprtemu na zidane pete, kakršen je pri Hilarju, rečejo uelb s koreninami. 25 krasi izjemen ločni portal s simsom, sklepnim kamnom z reliefno moško gla- vo in letnico 1846, vklesano v nadločjih. Ta portal vodi v hodnik, po domače salo, ki je imel izhod tudi na drugi strani hiše. Tlakovan je bil z obdelanimi kamnitimi ploščami, ki so bile že sijoče zglajene od hoje po njih. Pred portalom sta kamnita stopnica in podest, desno od njega pa je velika kamnita klada, ki služi za klop. Prvot- no so verjetno vsa okna imela klesane kamnite okvirje, zdaj imajo nekatera po- večana okna v pritličju okvirje iz ometa. V nadstropju so okna manjša, v trikotnih Pogled na Hilarjevo domačijo, na kateri si od leve sledijo samostojna svislih pa še manjša. Tista v svislih imajo klet, hiša in štala; pod domačijo in nad njo je svet melioriran z laštami. rustikalne okvirje in skrilnate nastreške, v vrhu svisli pa je še trikotna lina iz treh ploščatih kamnov, značilna za te kraje. O nekdanji imenitnosti hiše priča tudi žlebasto spodrezani klesani strešni venec na obeh dolgih fasadah, pokrit z eno plastjo skril, ki se kot preprost skrilnat venec nadaljuje tudi po vsej širini zatrepne fasade. Iz grive za hišo se dviga samostojni kamin, speljan v tleh iz hiše, da se ne bi po nesreči vnelo seno na kašči. Na drugi strani hiše je še vodnjak s pravokotnim obodom, sestavljenim iz štirih pokončnih kamnitih plošč, v tleh pred njim pa je še polkrožna pohodna kamnita plošča. Nasproti hiše je na enak način v breg vkopana klet, ki ima tudi enako oblikovan strešni in zatrepni venec kot hiša, njena strma streha pa je krita z opečnimi zarezniki. V zatrepni fasadi je spodaj rustikalno zidan vhod v hram, zaključen s segmentnim lokom, v vrhu zatrepa pa je tri-kotna lina s skrilnatim nastreškom. V stranski fasadi, ki gleda proti hiši, je višje v bregu vhod v pritličje, uokvirjen s portalom. Ta portal je na bazah okrašen z nekakšnima reliefnima rozetama, ki spominjata na tako imenovani desno od njega sta prav majhni okenci z železnimi križi, Izjemni portal Hilarjeve hiše iz leta 1846 nad njim pa je nizka pravokotna niša, morda namenjena jabolkasti križ, in zaključen s preklado s simsom. Levo in za svetniško podobo. Na hrbtni strani kleti je večja pravokotna lina za spravilo sena z zanimivo obli-kovanim kamnitim okvirjem. Na drugi strani hiše stoji vzporedno z bregom oziroma s plastnicami skromnejša štala. Proti hiši gleda z zatrepno fasado, v kateri sta dva zidana vhoda, zaključena s segmentnima lokoma. Pritlični vodi v štalo, oni višje v bregu pa na štalo, kamor so spravljali seno. Poslopje ima majhna okna v dol-gi fasadi in še eno v zatrepni fasadi, kjer je tudi trikotna lina. Strma streha štale je krita z valovitimi salonitnimi ploščami. 26 V sklopu domačij v Lokovcu, Čepovanu, na Banj- šicah in v Podlaki je videti še nekaj velbanih jam za krompir in druge pridelke, tako imenovanih repnikov, repnic (repǝnca) ali zasipǝnc, obsutih z zemljo in ob- raščenih s travno rušo. Lepa primera takih repnic za hrambo repe in krompirja, vkopanih v breg, sta pri Kro- garju v Lokovcu 36 in na parceli Bodinovih iz Grgarskih Raven v batovškem zaselku Ježevec. Repnik v Ježevcu, ki je vkopan v brežini pod poljsko potjo, ima v prednji steni vhod s kamnitim okvirjem, v zidu levo od njega pa sta dva zračnika. Znotraj meri v tlorisu približno pet krat štiri metre, tla pa so iz zbite zemlje. Vse stene so zidane na suho, obok iz grobo obdelanih kamnov pa z malto; spredaj je videti, da je pokrit s skrilami, sicer Repnik v batovškem zaselku Ježevec, ki je nek-pa je v celoti obsut z zemljo in poraščen s travno rušo. daj pripadal tamkajšnji domačiji Fortovih, nato Še en podoben repnik je tudi pri Tončku v Podlaki. Bodinovim iz Grgarskih Raven Prostori v hiši Hiše v Ravnici so imele po starem v pritličju vežo, kuhinjo, ki so ji rekli hiša ali v hiši, in dnevni prostor, imenovan jǝzba. Pri Pulinovih so imeli še jǝzbíco, majhno klet za krompir, kljǝt za korenje in podobno ter majhno kletíco za vino. V nadstropju so bili spalni prostori ali poduǝvi: nǝduǝgni puod, uočov puod, tjetin puod, pod streho pa sta bili dve kašči: ena za sirk in žito, ki so ga hranili v velikem kasonu, druga za nerabno šaro.69 Podobno je bilo tudi v Batah, kjer so imeli v pritličju hišo ali kuhnjo, ki je bila navadno tlakovana s skrljami; v njej je bil šparget, v starejših časih pa ognjišče. Tam so imeli tudi kamnite vjǝdrnike s koritom in policami za škafe z vodo. Iz hiše se je šlo v izbo, v kateri je bila krušna peč.70 Pozimi se je tam na toplem zbirala vsa družina, možovi pa so pletli koše, delali grablje in podobno. Zgoraj so bili podovi, pod streho pa kašča za žito in sirk. Redke hiše so imele vežo in/ali klet. Klet je bila navadno vkopana pod izbo, vhod vanjo pa je bil pokrit z vavtaro.71 V Lokovcu, kjer je bila do druge svetovne vojne večina hiš pritličnih in so bile mnoge brez dimnikov, so imeli ponekod še črne kuhinje z ognjiščem in ještrihom po tleh.72 Na obnovljeni domačiji na Gorenjem Humu v Lokovcu 55 je še mogoče videti tako nedotaknjeno črno kuhinjo s kamnitim tlakom, nizkim kamnitim ognjiščem, ki je le za dva prsta dvignjeno od tal, obokano pečjo s kamnito polico v steni, ostanki zidanega oboda svinjskega kotla in parom glisti pod obokom.73 Največji in naj-toplejši prostor v hiši, kjer so opravljali razne domače obrti in se družili, je bila izba (jezba) z lesenim podom in pečjo v kotu za vrati, v kateri so pekli kruh ter kuhali krompir, repo in podobno, v kotu pod 69 Povedala Marjana Pavlin, dopolnil jo je njen mlajši brat Angel Pavlin, Ravnica 30. 70 Krušna peč, ki jo je imela vsaka hiša, je bila oprta na stol v obliki nekakšne kolone. Povedal Albert Humar, Bate 15. 71 Povedala Albert Humar, Bate 15, in Pavel Pavlin, Ozeljan 66D. 72 Danica Šuligoj, pri Kolencu, Lokovec 16, je ještrih opisala kot »malo peska in zatučena zemlja«, običajno pa je to talna obloga iz apna in peska. Za primerjavo: na Vojskem so prav tako imeli ještǝrh iz apna in peska, v Zadlogu pri Črnem Vrhu pa ještrenk iz apna, peska in soli. Slovenski etnografski muzej, dokumentacija, šarf, Fanči, Ljudsko stavbarstvo in notranja oprema, Teren XVI – Črni Vrh - Vojsko 1959, tek. št. 5, str. 33 in 134 (dalje: šarf, Ljudsko stavbarstvo in notranja oprema). 73 Pri Garjupčevih v Lokovcu 210 je bila izjemna visoka črna kuhinja z visokim križnim obokom, ki ima zdaj vlogo podaljška enako obokane veže ali sale. V zadnji steni je še ohranjena široka stenska niša, v levi steni je majhna stenska omarica, na prehodu med vežo in nekdanjo kuhinjo pa je nekakšen visok »porton« iz klesanega kamna. 27 okni pa je stala miza s klopmi. Peč je bila duša izbe, miza pa njeno srce.74 V vsaki hiši je bila zraven izbe kambra, nekatere so imele še veliko kambro v svislih. Takratni jogi je bila plevnica (pljǝvǝnca), napolnjena s sirščem; otroci pa so večinoma spali kar v listju in slami v štali.75 V Kanalskem Lomu so v hiši našteli naslednje prostore: kuhinja, izba – dnevna soba, špajza – shramba, sala – hodnik, kambra – soba, kašt – podstrešje za spravilo fižola, orehov ipd.76 Še nekaj drugačnih izrazov za prostore v hišah v drugih krajih na zahodni Banjški planoti je objavljenih v strokovni literaturi.77 Skrilnate in slamnate strehe Stavbe s skrilnatimi in slamnatimi strehami na obravnavanem območju, ki so danes velika redkost, si kot prežitki nekdanjega stavbarstva zaslužijo še posebno pozornost. Čeprav sta si obe kritini tako različni, da bolj ne moreta biti – skrile so trde, težke in trajne, slama je mehka, lahka in kratkega veka –, sta se na strmih strehah kmečkih domačij lepo dopolnjevali. Velike in težke skrile so pokrivale predvsem zatrepne zidove, kjer bi bila lahka slamnata kritina najbolj izpostavljena škodljivemu delovanju vetrov. Skrilnate strehe so na širšem območju Banjške planote izpričane v Grgarju, Kalu nad Kanalom in Kanalskem Lomu, kjer se jih je nekaj ohranilo tudi do današnjih dni. Kot je videti na fotografijah porušenega Grgarja med prvo svetovno vojno, je bila dotlej s skrilami krita cerkev sv. Petra na pokopa-lišču zunaj naselja. V naselju, kjer so prevladovale položne korčne strehe, je bilo še nekaj hiš s strmimi skrilnatimi strehami in nekaj gospodarskih poslopij s slamnatimi strehami, ki so imela s škrlami krite povišane svisli, v Britofu in Dolu. Nekaj posebnega je bila skrilnata streha nekdanje Kuljadove hiše v Dolu Skrilnate in slamnate strehe v grgarskem zaselku Dol, posnete med prvo svetovno vojno. Iz zbirke Egona Valantiča v Novi Gorici 74 šUliGoj Bremec, Lokovška hiša, str. 6–7. 75 Povedala Danica Šuligoj, Lokovec 16. 76 Povedala Vera Gruden, pri Urbanču, Kanalski Lom 17. 77 zUljan kUmar, Danila, Govori zahodne Banjške planote, v: Zahodna Banjška planota skozi čas. O geografiji in botaniki, arheologiji, stavbarstvu cerkvà, zgodovini, ljudeh in etnološki dediščini ter jeziku zahodne Banjške planote (ur. Danila Zuljan Kumar in Mojca Perkon Kofol), Koper 2018, str. 339–341 (dalje: Zahodna Banjška planota skozi čas). 28 s slemenom iz debelejših podolgovatih plošč, ki so bile na stikih prekrite z zaobljenimi krovnimi ploščami. Zadnja skrilnata streha je bila na razpadajoči štali Potrebovih v Fobci, Grgar 190, ki je bila dokumentirana leta 1978.78 Po fotografiji je mogoče sklepati, da je imela ostrešje iz škarjastih povezij, na katera so bile vzdolžno položene in pritrjene obtesane okroglice, prečno nanje pa obtesane letve z medsebojnimi razmiki, na katere so bile položene skrile. Danes je z njimi krita samo še enokapna pritiklina v kotu zaprtega 1917 je videti štirikapno skrilnato streho zvo-Na fotografiji porušene Ravnice iz leta Fotografija porušene Ravnice leta 1917; na zvoniku stare cerkve dvorišča Žbončevih v Fobci, Grgar 188. nika tamkajšnje stare cerkve, ki je bila sezida- je videti skrilnato streho. Iz zbirke Benjamina Černeta v Grgarju na leta 1771.79 Nekaj skrilnatih in slamnatih streh v vasi je videti tudi na starih razgledni- cah Ravnice. S fotografijo iz časa prve sve- tovne vojne so izpričane tudi slamnate strehe s skrilami na povišanih zatrepnih zidovih hiš in gospodarskih poslopij pri Voglarjih.80 V Grgarskih Ravnah je skrilnata kritina izpričana na domačiji Kanclirjevih s hišno številko 55, kjer je bila hiša do prve svetov- ne vojne krita s skrlami, potem s slamo in nazadnje s korci. Na njihovem skednju pa so bile skrlí na povišanih zatrepnih zidovih, da so ščitile slamnato streho pred sunki burje.81 Voglarji leta 1917, ko so bile vaške stavbe še krite s slamo in Po pripovedovanju domačina Alojza Humarja skrilami. Fotografijo hrani Društvo Soška fronta. so bile mnoge stavbe v vasi, ki so zdaj krite s korci, prej krite s slamo, skrilnatih streh pa on ni pomnil.82 V Batah sta na fotografiji iz časa prve svetovne vojne izpričani slamnati strehi Kapčeve in Hubjanove hiše; Hubjanova je imela svisli prizidka krite s skrlami. Na stari razglednici Bat je videti slamnate strehe tudi pri Krnelovih, Šavlovih, Sóvanovih in Končevih ter še tri v bližnjem zaselku Breščaki.83 Davorin Sedevčič iz Podlake je vedel povedati, da je med prvo svetovno vojno zgorel cel zaselek Sedevčiči, kjer so bile vse štiri hiše krite s slamo.84 Po drugi svetovni vojni pa se spomnijo samo slamnatih streh na štali Lemonovih in hišici Janezovih v Podlaki.85 78 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Nova Gorica (dalje: ZVKDS, OE Nova Gorica): mapa Grgar, foto-grafiral konservator Pavel Medvešček. 79 Župnijski arhiv (dalje: ŽA) Ravnica / ŽA Grgar, Kronika župnije Ravnica, 1941, rokopis, str. 8 (dalje: Kronika župnije Ravnica). 80 Glej hvala, Boža, 100 let od priključitve Voglarjev in Zavrha h kuraciji Trnovo, Trnovo 2024, s. p. (dalje: Hvala, 100 let od pri-ključitve Voglarjev in Zavrha h kuraciji Trnovo). 81 Povedala Hilarija Koren od Kanclirjevih, stanujoča v Novi Gorici, Ulica Ivana Regenta 2. 82 Alojz Humar, pri Buflnih, Grgarske Ravne 57. 83 Povedal Silverij Fabjan, pri Hubjanih, Bate 2A. 84 Davorin Sedevčič, rojen leta 1933 pri Šoštarjevih v Podlaki, zdaj pri Maticih, Kanalski Vrh 27. 85 Povedal Pavel Pavlin, Ozeljan 66D. 29 V čepovanskem zaselku Puštale se je Edvard Hojak, ki je v svoji delovni dobi delal kot zidar in cestar,86 spominjal slamnatih streh s kamnǝstimi skrlami po svislih pri Pičulinu na hišni številki 8 in pri Murovcu na številki 25.87 Ocenjeval je, da so bile te skrle velike približno 60 × 50 cm, debele 4 do 6 cm in najbrž po- ložene na tenko plast malte. Na slemenu je bil navadno nastavek v obliki piramide, bili pa so tudi okrogli nastavki, ki so imeli na vrhu okras »kakor pol lune ali v obliki lipovega lista«. Takemu nastavku so po starem rekli mož. Skrle so kopali v pod Puštalami, kjer je odcep za Dolenji Na fotografiji, posneti v Batah med prvo svetovno vojno, so desno Lokovec. V tem kamnolomu, velikem pri-manjšem kamnolomu Na Kozjiku ob cesti bližno 15 × 15 metrov, so Hubjanova hiša, levo Hubjanov okril in v ozadju Kapčeva hiša s skrlí iz sivega slamnatima strehama. Hrani Silverij Fabjan pri Hubjanih v Batah. kamna (podobnega kamnu, iz katerega delajo cement), ki visijo proti Anhove- mu. Ondi jih je še on kopal in tolkel za gramoz; ker so bile tenke do centimetra, je šlo delo hitro od rok. V Lokovcu je s fotografijo iz vojnega leta 1917 izpričana štirikapna skrilnata streha na cerkvenem zvoniku, sezidanem leta 1813. Na vrhu je imela visok kegljast kamnit nastavek z vsajenim vrtljivim kri- žem iz kovanega železa in petelinom, ki je kazal smer vetra. Slamnata streha še ostaja na kleti pri Šuletu, Lokovec 50. Klet pri Grgurju, Lokovec 220, je pred nekaj ho s Srednji Lokovec s cerkvijo med prvo svetovno vojno, ko je zvonik skrlémi na svislih in pod strešnim še imel skrilnato streho. Iz zbirke Benjamina Černeta v Grgarju kapom; potem so dotrajano slamo na- desetletji še imela rebrasto slamnato stre- domestili z valovitimi salonitnimi ploščami, prevrtane skrlí, ki so pribite s posebnimi zakrivljenimi kovanimi žeblji, pa so še na svojem mestu.88 Takrat je bilo v Lokovcu še nekaj samostojnih senikov s slamnatimi strehami, ki so kazale rebra. Prav v Lokovcu je bilo sicer evidentiranih največ slamnatih streh. V fototeki območne enote ZVKDS v Novi Gorici so pisno in deloma tudi fotografsko dokumentirane slamnate strehe na domačijah: 86 Edvard Hojak, pri Hójaku, Puštale, Čepovan 21, rojen leta 1929. 87 O nekdanjih slamnatih strehah v Čepovanu in Lokovcu posredno zvemo iz pisnih virov o tamkajšnjih požarih v prvih treh desetletjih 20. stoletja, ki so upepelili številne hiše. Glej ŽA Čepovan, Kronika župnije Čepovan 1876–1942, rokopis, str. 92; s. a., Čepovan, Goriška straža, 15. februarja 1928, letnik 11, št. 13, str. 3; Bolčina, Rado, Bolčina, Mara, Čepovan skozi stoletja. Ob 110-letnici gasilstva, dopolnjen ponatis, Čepovan 2013, str. 78. 88 Povedal Zdravko Bremec, Lokovec 181. 30 - pri Pepovih in Bričevih, Lokovec 2 in 3; - pri Tončkovih, Lokovec 37 (hiša, zidana po prvi svetovni vojni, s slamo krita do leta 1964); - pri Žagrčevih, Lokovec 41 (klet); - pri Tonovih v meji, Lokovec 101 (leta 2006); - pri Čargovknih v Novem mestu, Lokovec 120 (leta 1956); - Na hribu, Lokovec 143 (leta 1955); - pri Matijevih, Vrše, Lokovec 162 (skedenj); - pri Drejčku na Rutu, Lokovec 168 (klet in okril); - pri Prevalskih, Na Prévali, Lokovec 172 (klet);89 - pri Bežnelu, Lokovec 173 (slamnat zatrep na štali oziroma skednju); - pri Ležinarskih, Na Ložinah, Lokovec 175 (dvojni kozolec s slamnato streho do leta 1972); - pri Štefovih, Gorenji Podšpik, Lokovec 180 (slamnat zatrep); - pri Cingalških, Na cingalci, Lokovec 182 (hiša sezidana leta 1882, s slamnato streho do leta 1972); - pri Matevžu, Lokovec 200 (klet, krita s slamo do leta 1974); - pri Gorjupčevih, Podgozd,90 Lokovec 210 (stegnjeni dom s slamnato streho do leta 1961); - pri Klančerskih, V klancih, Lokovec 212 (senik); - pri Grgurju, Lokovec 220 (hiša in klet); - pri Samosevcu, Gorenji rut, Lokovec 226 (hiša). Klet pri Grgurju v Lokovcu, ki je prvotno imela slamnato streho s skrilami na svislih in strešnem kapu. Slamnata kritina je sčasoma propadala, nato je bila deloma in nazadnje v celoti nadomeščena z valovitimi salonitnimi ploščami. Fototeka ZVKDS, območna enota Nova Gorica Leta 1975 je idrijski slikar in domoznanec Rafael Terpin fotografiral slamnati strehi na hiši in kleti pri Šebrejlencu v Lokovcu 208. Hiša je bila v celoti krita s slamo, klet pa je imela skrile na svislih in kapu. Leto kasneje je Terpinov soimenjak fotograf Rafael Podobnik z odlično fotografijo ovekovečil domačijo pri Lovrču v Novem mestu, Lokovec 116, kjer so bile s slamo krite hiša, klet in štala.91 Izdelava slamnate strehe v Lokovcu Za slamnato streho so uporabljali rženo in pšenično slamo. Pšenica zrase do enega metra, rž pa 120–130 centimetrov visoko, zato je za pokrivanje streh najboljša. Ko so žito poželi, so ga pove- zali v približno tri kilograme težke manjše snope in jih dali za dva do tri tedne sušit v kozolec. 89 Slamnato kritino so nadomestili z betonskimi špičaki, zdaj pa so na strehi opečni zarezniki. 90 Domačini rečejo temu zaselku Podgozd, na zemljevidu pa piše Zadraga. 91 podoBnik, Rafael, Osojna Primorska, Idrija 1989, str. 45. 31 Posušene so ročno omlatili; če bi jih mlatili strojno, bi se slama poškodovala. Omlateno slamo so potem oškopili z grabljami, ki so imele petindvajset do trideset centimetrov dolge nožem podobne špičaste zobe. Tako očiščeno slamo so s srobotom povezali v deset do petnajst kilogramov težke snope, škopnike. Pri objektih, ki niso imeli pozidanih svisli, so najprej začeli po- krivati te, in sicer od spodaj navzgor. Na strešnem previsu nad njimi so naredili perot ali krajc iz manjših škopnikov, ki so ga obrobili z lepo spleteno čito.92 Nato so začeli pokrivati streho tako, da so na prekle ostrešja, spet od spodaj navzgor, polagali velike škopnike. Škopnik so razprostrli dvajset do petindvajset centimetrov na de- belo, ga pritrdili z leskovo prtiskavko, ki so jo zvezali z bekovo ali je zdržala do petindvajset let.93 Pri Drejčkovih na Rutu so povedali, Portret lokovškega streharja Jožefa da jim je streho pokrival s slamo Jožef Pisk, po domače Hrvatov leskovo trto, kasneje z žico, in poravnali z glavnikom. Taka streha Pepč, Lokovec 171. 94 Piska - Hrvatovega Pepča Domačija pri Lovrču v Novem mestu s hišo, kletjo in štalo, kritimi s slamo, 1976. Foto Rafael Podobnik, Nova Gorica 92 Peruǝt rečejo samo strešnemu previsu na svislih, na kapu, najsi bo lesen ali kamnit, pa mu rečejo linda. Povedal Zdravko Bremec, Lokovec 181. 93 Povzeto po zapiskih z domačij pri Drejčkovih na Rutu, Lokovec 168, in Na cingalci, Lokovec 182. ZVKDS, OE Nova Gorica: mapa Lokovec. Ustno dopolnil Zdravko Bremec, Lokovec 181. 94 Jožef Pisk, sin Valentina in Marjane z dekliškim priimkom Bremec, se je rodil 7. novembra 1902 v Lokovcu 26 in se tam leta 1931 poročil s sovaščanko Zofijo Bremec. Umrl je leta 1987. ŽA Lokovec, rojstna knjiga 1895–1912. 32 Levo: streharji trgajo preperelo slamo s strehe hiše V Dolini, Lokovec 213, okrog leta 1960. Prvi z desne je verjetno Jože Rijavec - Klanfar. Fotografijo hrani Roman Rijavec v Lokovcu. Desno: glavnik in prtiskavka za slamo iz muzejske zbirke pri Klanfarjevih v Lokovcu Pravi arhitekturni biserček je gotska cerkev sv. Tomaža nad Koprivščem, zaselkom Kala nad Kanalom, ki ima s skrilami krito vhodno lopo, zvončnico in enovito streho nad pravokotno ladjo in tristransko zaključenim prezbiterijem.95 Domači zidar Marjan Šuligoj, ki je v letih 1996 in 1997 cerkev na novo okrival z istimi skrlami,96 jih je zelo pohvalil. »Prav zvonijo,« če potolčeš s kladivom po njih.97 So približno treh debelin, zato je dal pod ene več, pod druge manj malte, da jih je poravnal. Debelejše kapne skrile na lindi imajo ravno od- Peruti na svislih so lepo oblikovane. Sleme cer-Cerkev sv. Tomaža nad Koprivščem, pokrita z zelo kva-kvene ladje in prezbiterija pokrivajo podolgovati sekana čela, pri ostalih pa so poševno prisekana. klesani slemenjaki, ki so spodaj izdolbeni, zgoraj litetnimi skrilami, pridobljenimi v bližnji okolici nekoliko zaobljeni in na stikih prekriti z debelimi skrlami, na slemenu lope pa so kar navadne skrle. Pri prekrivanju celotne cerkve jih je zmanjkalo samo za tri, štiri karjole. Nadomestne skrle je nakopal Stane Murovec - Gomenčev, Kal nad Kanalom 119B, V rejdi ob odcepu ceste za Dol.98 95 Cerkev, ki se v pisnih virih prvič omenja 2. maja 1475, ko je bilo izdano dovoljenje za njeno gradnjo, je datirana v leti 1475–1476. Na temenu slavoloka prezbiterija je vklesan edini kamnoseški znak, ki je oblikovan enako kot mojstrski znak stavbarja Andreja iz Loke, vendar samo na podlagi tega ni mogoče reči, da je ta cerkev njegovo delo. peskar, Robert, Gotska arhitektura na Goriškem. Stavbarske delavnice (1460–1530), Nova Gorica 1999, str. 72, 151 in 308–309 (dalje: peskar, Gotska arhitektura na Goriškem). 96 Marjan Šuligoj, pri Banútu v Ilovici, Kal nad Kanalom 36. Ker je to delal prvič, si je šel najprej ogledat take strehe na Kras, da se je poučil, kako jih je treba zidati. Delo je vodil arhitekt Branko Zbačnik, konservator ZVKDS, OE Nova Gorica, občasno pa ga je nadzoroval Robert Červ z istega zavoda. 97 Pavel Levpušček, pri Jugovih v Avšju, Seniški Breg 3, je povedal, da so skrle rabili za vse: lepe, ki so zvonile, so šle na streho, škart pa za lašto, tlak na poti, in za zidovje, s katerim so spodzidali flančnike in njivice. 98 Ta je povedal, da je te skrle kopal ob cesti med Kalom in Kopruščem na mestu, kjer se odcepi pot v Dol, a niso bile najboljše kvalitete. Ko se je cesta širila, so tudi drugi tam kopali in brali skrle za tlakovanje dvorišč, potem pa je pokojni gospodar tiste parcele, doma iz Kala, to prepovedal. Zdaj se je tisto zemljišče že zaraslo. 33 Levo: škarjasto povezje s prekrižanima škarnikoma nad vhodno lopo cerkve sv. Tomaža. Desno: edini doslej odkriti kamnoseški znak na temenu slavoloka prezbiterija v tej cerkvi Zidanje cerkve sv. Tomaža nad Koprivščem O zidanju te cerkve se je ohranilo zanimivo krajevno ustno izročilo. Po eni različici sta jo pred kakšnimi šeststo leti postavila dva veleposestnika: Lango s Koprušč, ki je imel tudi tako hišno ime, in Šuligoj iz Dola s hišnim imenom pri Ščurku. Po drugi različici pa so bili zanjo zaslužni štirje veleposestniki: Lango, Šmonc, Ščurk in Hudajužǝn.99 Skrle za cerkveno streho so kopali na nekda- njem vaškem pašniku Na robu med kalskim zaselkom Cvetrež in Govejo drago,100 kjer se še vidijo neki ostanki in še zdaj pobirajo skrle (skrilje). Tisto je sivkast kamen, bolj soudán kot apnenec.101 99 ijavec r, Darja, Kal nad Kanalom v mozaiku časa, v: Zahodna Banjška planota skozi čas, str. 393. 100 V Goveji dragi pa so kopali kamenje za zidanje cerkve v Kalu in ga po cugu podajali do gradbišča. Povedala Stanko Kofol, pri Kafo-lovih v Cvetrežu, Kal nad Kanalom 171, in Anton Lipičar - Tone Kuščerjev z Brega, Kal nad Kanalom 103, rojen leta 1913. – Sedanja cerkev sv. Jurija v Kalu, ki je bila porušena med prvo svetovno vojno v letih 1915–1918, je bila na novo zgrajena leta 1924. 101 Povedala Anton Lipičar, Kal nad Kanalom 103, ki je to slišal od staršev, in Karel Lipičar - Verbov z Dola, Kal nad Kanalom 109. 34 Na območju Kala so skrle pridobivali še na drugih mestih. Kazimir Pirih, pri Dugarju v Dolu, Kal nad Kanalom 110, ki omenjenemu kamnu Na robu pravi sivc, je povedal, da so jih kopali na svetu Petrovih v hribu Podstraženci, pobirali pa so jih tudi na parceli Stajne za njegovo hišo. Po ustnem izročilu je bila s skrilami krita tudi cerkev Marije Snežne v Nadavču.102 V Kanalskem Lomu so bile še v drugi polovici 20. stoletja tri kamnite strehe, do današnjih dni pa sta se ohranili le na župnijski cerkvi sv. Primoža in Felicijana in na stari hiši pri Arneju v Dolu, Kanalski Lom 36. Cerkev sv. Primoža in Felicijana s tristransko zaključenim prezbiterijem, dolgo pravokotno ladjo in prizidano zakristijo, ki je v celoti pokrita s skrilami, ima na prekladi portala vklesano letnico 1775, na notranji strani levega podboja pa še okrajšani napis C. A. 1791, po čemer bi se dalo sklepati, da so jo zidali v obdobju šestnajstih let, ki ga zamejujeta ti dve letnici.103 V sklopu obnove po prvi svetovni vojni je leta 1925 italijansko podjetje cerkveno ladjo podaljšalo za tri metre, kolikor je globok pevski kor.104 Na dvokapni strehi nad ladjo so na kapu lepo oblikovane spodnje kapne skrile z ravno odsekanim čelom, na njih pa je plast tenkih kapnih skril. Strešne skrile s poševno posnetimi čeli so srednje debele. Na slemenu sta dve plasti dolgih in širokih skril. Podobno je izdelana streha prezbiterija. Vogalne kapne skrile imajo po dve enako dolgi čeli ali eno dolgo in eno kratko, sleme pa je zidano iz štirih plasti skril. Na levi strani se s streho prezbiterija povezuje enokapna streha zakristije, ki ima enak naklon. Pogled na cerkev sv. Primoža in Felicijana s skrilnato streho 102 Pavel Levpušček, Seniški Breg 3, je leta 2002 povedal, da je bila s skrilami krita še pred kakšnimi sto petdesetimi leti. 103 V rubriki Variae adnotationes v lomski družinski knjigi je podatek, da je bila cerkev sezidana leta 1792. ŽA Most na Soči, družinska knjiga Kanalski Lom, Tolminski Lom in Lokovec 1882 (dalje: družinska knjiga Lom 1882), ki jo je lomski župnik Anton Pipan povzel po treh starih družinskih knjigah in popravil napake v njih. – Levi oknjak zakristijskega okna z letnico 1659 in povezanima inicialkama P–K pa je nedvomno prežitek stare lomske cerkve. 104 Letnico 1925 najdemo v dokumentu Stato patrimoniale ed economico della curazia di ss. Primo et Feliciano Mm. di Lom di Canale, Archivio della Curia Arcivescovile di Gorizia (Nadškofijski arhiv Gorica – ACAG), Parrocchie oltre confine, Atti: fasc. 52, Lom di Canale – Kanalski Lom. – Milan Rejc, pri Martinu, Manfredi, Kanalski Lom 29, ki mi je pomagal pri raziskovanju cerkvenega ostrešja, pa je navajal leto 1924. Verjetno so gradbeni posegi na tej cerkvi potekali v obeh navedenih letih. 35 Ostrešje skrilnate strehe cerkve sv. Primoža in Felicijana v Kanalskem Lomu nad prezbiterijem in nad ladjo Pri kritju strehe s skrilami so se držali pravila: »Skrelí morajo biti križane, položene morajo biti križem.«105 Ostrešje ali rušt nad ladjo sestavlja dvanajst škarjastih povezij iz hrastovega lesa z medsebojni- mi razmiki od sto do sto deset centimetrov. Lemezi ali škarniki so tapirani v podškarnike, se pravi, da so s poševnim zasekom ali na peto upetáni v poveznike,106 pod slemenom pa so prekrižani. podaljšanim prednjim delom ladje je videti novejši lege, 5 – kapna lega, 6 – lesen klin. Risba Teje Mržek način tesarskih zvez med škarniki in povezniki. Nekaterim povezjem so bili kasneje dodani šibki goltniki. Na lege so s precejšnjimi presledki prečno položene in pritrjene od kapa proti slemenu. Le na prvih povezjih nad Škarjasto povezje z legami in slemenom na prekrižanih škarnikih: 1 – poveznik, 2 – škarnik, 3 – sleme, 4 – vmesne Poleg slemenske lege nosijo še štiri vmesne lege plajnke, klan les, širok deset centimetrov ali več. Debeline lesa v ostrešju so: povezniki 24 cm × 26 cm; škarniki 24 cm × 23 cm; vmesne lege 14 cm × 16 cm. Višina podstrešja od gornje strani poveznikov do vrha slemenske lege je 380 cm, razpetina poveznikov pa je 7,50 m. Ostrešje nad prezbiterijem je narejeno na podoben način. Zidanje cerkve sv. Primoža in Felicijana v Kanalskem Lomu O zidanju te cerkve govori tudi lomsko ustno izročilo. Ena različica pravi, da so se prebivalci Tolminskega in Kanalskega Loma, med katerimi je bil zmeraj spor, pričkali in tožili tudi o tem, kje naj bi stala nova cerkev. Tolminski Lom je zahteval, naj se postavi na Kamnarjevi glavi, na svetu Kamnarjevih iz Kanalskega Loma, ki jim je bližje, Lomljani pa so pritiskali, naj se sezida tam, kjer je zdaj. Potem je bilo sklenjeno, da jo bodo postavili tam, kjer bodo na določen dan opolnoči prvi iz ene ali druge vasi začeli kopat fondo zanjo. Lomljani, ki so bili na svojem mestu že pred polnočjo, so prvi zasadili pikon v tla in zmagali v tem sporu. Po drugi različici je Tolminski Lom vlekel na svojo stran, Kanalski Lom z Grudnico, zaselkom Lokovca, ki je spadal v lomsko župnijo, »pa je vlekel bližje sem«. Potem ko so se nekaj časa tako pričkali, kam naj jo postavijo, in se niso mogli dogovoriti, so šli v Gorico k sodniku, da bi on razsodil v tem sporu. Zastopnik Kanalskega Loma, 105 Povedal Anton Bavdaž, pri Lovru, Kanalski Lom 18. 106 Poveznikom v škarjah rečejo tudi vezníce. 36 ki je bil iz Arnejeve hiše, je sodniku dal eno tele za podkupnino, zato je ta razsodil: tam, kjer zač- nejo prej kopati fondo, tam naj stoji cerkev. Ker je zastopnik Tolminskega Loma šel na sodišče peš, Arnejev pa s konjem, se je ta prej vrnil in prvi začel kopati fondo na mestu, kjer zdaj stoji cerkev.107 Skrǝlí za streho cerkve sv. Primoža so kopali na več krajih. Eno nahajališče je bilo Pri ta stari cerkvi,108 ob cesti iz Loma proti Lokovcu, kjer je bilo kasneje kamnito korito za napajanje živine, ki se je pasla višje na planini; ko ga je zmrzal razgnala, pa so naredili novo betonsko. Dobili so jih še v Kremencah »in več ali manj povsod«.109 Edina hiša v Kanalskem Lomu, ki ima streho še krito s skrlami, je stara hiša na domačiji pri Arneju v Dolu, Kanalski Lom 36, ki velja za najstarejšo v vasi.110 Po izročilu je bil v tej hiši faruž, v katerem je bival župnik Štefan Kofol, doma iz sosednje hiše Arnejevih, ki se je lotil zidanja sedanje lomske cerkve.111 Svojevrstna priča tega izročila je gotska figuralna konzola, vzidana na njenem pročelju, ki je nedvomna ostalina stare predhodnice sedanje lomske cerkve.112 Kasneje je bila v tej hiši, ki je bila nekajkrat dozidana, kovačija. Dvokapna skrilnata streha je podobna kot na cerkvi, dotrajana kritina na desni strešini prednjega dela hiše pa je bila nadomeščena z valovitimi salonitnimi ploščami. V slemenu, zidanem iz plasti skril, Levo: stara hiša s skrilnato streho na domačiji pri Arneju v Dolu, v kateri je bilo župnišče, kasneje pa kovačija. Foto Miljko Lesjak, Most na Soči. Desno: figuralna konzola iz stare lomske cerkve, vzidana v svislih 107 Pripovedovali so Zdravko Levpušček od Ta gorejnih v Kanalskem Lomu, Most na Soči 25A; Marko Pregelj pri Arneju, Kanalski Lom 36, ki mu je to pravila njegova stara mati, in Rafael Bavdaž - Rafél, pri Marcinu, Kanalski Lom 52. Povzetek teh različic je objavljen na informativni tabli pri cerkvi. 108 Predel Pri ta stari cerkvi je kakšnih tristo metrov od domačije pri Arneju. Tam je vzpetinica, kjer je po izročilu stala kapelica, pred-hodnica sedanje cerkve. Povedal Marko Pregelj, Kanalski Lom 36. 109 Povedal Feliks Skrt, pri Uerbu Na kalu, Tolminski Lom 34. – Da so kopali skrilí za cerkev Pri ta stari cerkvi in v Kremencah, kjer je skriljivo, je slišal tudi Milan Kofol, pri Tojnšču, Kanalski Lom 48; Milan Rejc, Kanalski Lom 29, pa je omenjal samo skrilí iz Kremenc. 110 Primerjaj sedej, Ivan, Sto najlepših kmečkih hiš na Slovenskem, Ljubljana 1989, str. 114–115. 111 Povedal Marko Pregelj, Kanalski Lom 36. – Štefan Kofol se je rodil v Kanalskem Lomu 26. marca 1705 ali 1703, bil posvečen v duhovnika leta 1728 in umrl v Kanalskem Lomu 5. marca 1782. Bil je prvi kurat v Lomu, kjer je služboval od leta 1756 do smrti. ŽA Most na Soči, družinska knjiga Lom 1882; Archivio della Curia Arcivescovile Udinese (Nadškofijski arhiv Videm – ACAU), Ordina-zioni Sacre, busta 637, fasc. 1728. 112 Še ena podobna kamnita glava je bila v svislih stare štale Arnejevih, a so jo dali Aldu Lebanu iz Gorenjega Loga. Povedal Marko Pregelj, Kanalski Lom 36. 37 sta vrhnji plasti širši, vrhnji slemenjak na zatrepu pa ima tudi večji previs. Po izročilu Arnejevih so skrelí za to streho vozili iz Kremenc.113 Na podstrešju je videti tudi podobno ostrešje kot v cerkvi: sestavljajo ga škarjasta povezja z zgoraj prekrižanimi škarniki; sleme, ki ga nosijo škarniki; po štiri vmesne lege na škarnikih, na njih pa klan les s širokimi vmesnimi špranjami. V spodnjem delu stavbe je v breg vkopana starinska klet z uelbom, ki ima korenine v vseh štirih kotih. Do prvih let tega tisočletja je bil s skrilami krit tudi večji del dvokapne strehe hiše pri Martinu v zaselku Manfredi, Kanalski Lom 29. Manjši zadnji del z enakim strešnim naklonom je bil krit z opečnim bobrovcem, po zadnji obnovi pa je bila z njim po- krita cela hiša. V prednjih svislih je zračǝnca, trikotna lina iz treh skril, ki se po obliki ujema z naklonom stre- he, v vrhu zadnjih svisli pa je v omet vrezan enakokraki križ v krogu in nad njim latinski križ.114 Zdaj že pokojni gospodar Milan Na levi strani je hiša pri Martinu v Manfredih okrog leta 1935, ko je Rejc mi je pred leti pravil, da je bila bila krita s skrilami; v ospredju lomski fantje. Zasebni arhiv Matjaža hiša zidana oziroma dozidana trikrat: Žbogarja iz Kanalskega Loma najprej njen večji osrednji del, potem prednji in nato še zadnji.115 V notranjščini priča o prvi dozidavi preprosti portal iz štirih delov, ki vodi iz prvega prostora v njen prvotni del. Na kamnu v zidu, kjer se je šlo iz hiše v štalo, je bila vklesana letnica 1714 ali 1712, a so kasneje tisti kamen »stolkli dol«. Spodnji prostori so vsi obokani: v osrednjem, v katerem so menda nekdaj kovali, je uelb na štiri korenine, v zadnjem pa je banjasti obok v smeri jug–sever. Tam je tudi štjǝrn, po tleh pa so skrile nepravilnih oblik. Pred zadnjo obnovo hiše je bil v prvem delu stavbe rušt iz škarij, ki so bile pretežno iz lipovega,116 deloma tudi iz kostanjevega lesa. Prečno na škarje so bili položeni sleme in po trije podrebǝnkarji, nekateri med njimi iz črešnjevega lesa. V prednjem delu hiše je bilo v stropu videti tri vezníce škarij, oprte na kamnite konzole, v daljšem srednjem delu pa je bilo šest veznic brez konzolne opore. »Skrelí na strehi so na malti. Tistim na svislih pa se reče perot,« je povedal gospodar.117 Tudi tukaj je bilo sleme iz več plasti skril, ki so bile v zgornjih dveh plasteh večje in širše kot v spodnjih. Na začetku slemena s previsom je bila v predzadnji plasti velika in dolga skrila z dodatnim previsom in luknjo za pritrditev na svisli.118 Stavbe s slamnato streho so v teh krajih praviloma imele svisli pokrite z velikimi pravokotnimi skrilami, privezanimi ali pribitimi na podlago.119 Mestoma so bile skrile tudi na kapnih zidovih. Skril-nate svisli so imele tudi nekatere stavbe s korčno streho. 113 Povedal Marko Pregelj, Kanalski Lom 36. 114 Podobno znamenje je bilo videti še na domačiji pri Tomažu v Lokovcu 204, kjer je bil v omet zatrepne stene hiše vrezan krog s križem. 115 Naj tej domačiji so imeli kovačijo, mlekarno in žago. 116 Lipov les se v suhem dobro obnese, je še povedal Milan Rejc. 117 Roman Žbogar, pri Gorjupu, Kanalski Lom 11, je dodal, da rečejo perut (perot, peruǝt) tudi previsu strešnega kapa na stranskih oziroma kapnih stenah. 118 Morda je bila ta skrila z luknjo za pritrditev prvotno na zatrepu neke slamnate strehe in je bila tukaj uporabljena sekundarno. 119 V Tolminskem Lomu sem zmeril dve prevrtani skrili s svisli, dolgi okrog 80, široki 65 oziroma 70 in debeli 3,5 do 4 centimetre, nekatere pa so dosegale debelino do 6 centimetrov. Spodnji robovi ali čela teh skril so poševno posneta. 38 Slamnata kritina je že povsod dotrajala, skrile na svislih in na kapnih zidovih pa so se ponekod še ohranile.120 Na domačiji pri Žefču, Kanalski Lom 5 in 8, so bile svisli na številki 8 pokrite z zelo velikimi sivimi skrilami, na vrhnji skrili pa je bil tudi stožčast nastavek iz belega apnenca. Na zadnji zatrepni steni štale sta še ohranjena dolga venca iz dveh plasti skril, ki tečeta drug nad drugim. Klet in skedenj sta bila prav tako krita s slamo, nato s salonitom.121 Pri Ta gorejnih ali pri Zagričarju v zaselku Za Gričem, Kanalski Lom 10, je redek primer v teh krajih, da ima hiša štiri plasti skril na peruǝtih na kapnem zidu.122 Pri Kamnarju na številki 12 so imeli skrile na peruǝtih na svislih. Na do-mačiji pri Marcinu, Kanalski Lom 51, je bila do leta 1968 na štali slama, na obojih svislih pa so bile skrelí. Pri Čebróvcu, Kanalski Lom 54, so bile na svinjaku, ki je bil nekdaj krit s slamo, velike skrile na svislih, na kapnem zidu pa je bilo več plasti navadnih skril. Z ustnim izročilom in pisnimi viri je izpričanih še nekaj slamnatih streh. S slamo so bili kriti stara hiša pri Lošču, Kanalski Lom 16, drvarnica pri Kugestu na številki 42 in senik pri kapelici nad Rav-nami.123 Pri Lašču in Štefcu sta bili štali s slamnasto streho,124 Martinovi pa so imeli slamnato streho na seniku na snežeti.125 Zadnja slamnata streha je bila na pajštvi Na Vodicah, Kanalski Lom 55.126 V Tolminskem Lomu je zdaj edina hiša s slamnato streho na vsej Banjški planoti. To je stara hiša na nekdaj najpremožnejši domačiji pri Šaunu v zaselku Kal, Tolminski Lom 33,127 ki je imela pred nedavno temeljito obnovo položno korčno streho z velikimi pravokotnimi skrilami na enem zatrepnem zidu.128 Pred približno desetimi leti je sedanji lastnik dal dozidati strma zatrepa in hišo pokriti s slamnato streho. Izvajalec je bil krovec s slamo Anton Golnar iz Sovjaka pri Svetem Juriju ob Ščav- nici. Ker se je prvotnih velikih skril, ki so bile s čebiljami pribite v čokce, vzidane v zatrepni zid, ohranilo le za vzorec,129 so en zatrepni zid hiše pokrili z velikimi betonskimi ploščami, drugega pa z manjšimi rezanimi kamnitimi ploščami. Betonske plošče, ki so na podlago pritrjene s fasadnim lepilom in vijaki, imajo enak naklon kot strma streha, manjše rezane skrile, položene v malto, pa imajo le minimalen nagib. Z naravnimi skrilami iz bližnjih Kre- menc in s Šentviške planote so sočasno pokrili dvokapni strehi kašče in zaprtega vodnjaka ter nastrešek pred vhodom v klet.130 Na tej Hiša pri Šaunu v Tolminskem Lomu med prvo svetovno domačiji je treba omeniti še štalo iz leta 1725, vojno, ko je imela položno korčno streho in skrile na svislih ki je imela slamnato streho, zdaj pa je krita z ter portal z letnico 1886. Zasebni arhiv Matjaža Žbogarja iz valovitimi salonitnimi ploščami. Kanalskega Loma 120 Slamnate strehe s skrilami na zatrepnih in kapnih zidovih so bile nekdaj značilne za Kras. 121 Povedala Valerija Pregelj, pri Žefču, Kanalski Lom 5. 122 Na portalu kleti te hiše, v kateri so uelbi z nogami iz tal, je vklesana letnica 1619, ki je najstarejša v vasi in je celo starejša od letnice na zakristijskem oknu lomske cerkve. 123 ZVKDS, OE Nova Gorica, mapa Kanalski Lom. 124 Povedal Roman Žbogar, Kanalski Lom 11. 125 Milan Rejc, Kanalski Lom 29, je povedal, da je bila streha iz ržene in šunične slame. 126 Povedal Milan Kofol, Kanalski Lom 48. 127 Hišno ime pri Šaunu izvira iz nekdanjega hišnega priimka Šavli. 128 Tako streho je verjetno imela od večje prenove v letu 1886, ko je dobila tudi nov portal s to letnico. 129 Ena izmed njih, ki ima pod gornjim robom zvrtano luknjo za pritrditev, je dolga oziroma visoka 107, široka 70 in debela 4 cm. 130 Povedal Valentin Leban, pri Jakču, Volče 54R, lastnik domačije pri Šaunu. 39 Pogled na domačijo pri Šaunu v Tolminskem Lomu po nedavni obnovi O nekdanjih slamnatih strehah v Tolminskem Lomu pričajo skrile na svislih štale pri Andrjaču na številki 7, ki je zdaj krita z opečnimi zarezniki.131 Izpričane so še slamnata streha s skrilami na svislih na štali pri Uerbu Na kalu, Tolminski Lom 34, in slamnate strehe na senikih.132 Izdelava slamnatih streh s skrilnatimi zatrepi v Tolminskem Lomu Rušt slamnaste strehe je bil skonca, kjer je bolj izpostavljen, macesnov, sicer pa smrekov ali lipov, ker je tod dosti lip. Sestavljali so ga: dve postrešnici ali pozidnici, ki sta ležali podolžno na kapnih zidovih, pari lemezov, ki so bili pod slemenom prekrižani, in na vrhu sleme. Zbili so jih z lesenimi, večinoma jesenovimi ali hrastovimi cveki. Če je imela streha velik razpon, so dali po sredini pod lemezi podrebrnik (podrebrnikar), ki je šel od enih do drugih svisli. Na lemeze so bile počez pritrjene prekrójene in obtesane bukove prekle, na katere so privezali rženo ali pšenično škopo z okroglimi latami ali raklami. Po starem so jih vezali z leskovimi trtami, potem pa z dratom.133 Za strehe je bila najboljša ržena slama, dolga do metra in pol, če ne, pa približno meter dolga šunična slama. Za škopo so jo očistili tako, da so jo švigali in česali na roke.134 Velike snope očiščene slame so s slamnatimi pasovi povezali v škopǝnke, ki so morali biti zvezani dvakrat. Škopǝnk ima zgoraj prazno klasje, spodaj pa ret. Ta gorš škopǝnk je bil težek petnajst do dvajset kilogramov. Na strehi so škopǝnk razgrnili do dvajset centimetrov na debelo. Če je bila slama debela in je imela debele luknje, so jo morali na strehi bolj stisniti. Vrh nje so dali prečno raklo, jo rahlo pritisnili s streharskim koucem in privezali z dratom, po starem s srobotom ali s trto. Najboljša trta pa je dr- govita. Veljal je rek: »Dente trto drgovit, potle bo stanovit.« Na vrhu strehe so slamo prepognili čez sleme, najprej z ene, nato z druge strani. Ponekod je bila streha na svislih oziroma na opažu skončana s snopiči, povezanimi s srobotom ali dratom. Zaključku ali previsu strehe na svislih rečejo perut. Slamnata streha naj bi zdržala dvajset let brez popravil, njen vrh pa je treba popraviti vsakih pet let. O lemezih so rekli, da so boljši tesani kot žagani, »ker se jih voda ne prime tako«. Macesnove rakle so zdržale trideset let, slabši les pa so menjali na pet let. 131 Nekatere so bile privezane na les z dratom. 132 Feliks Skrt, Tolminski Lom 34. 133 Feliks Skrt, Tolminski Lom 34, ki je tudi popravljal slamnate strehe, je opisal nekoliko drugačno konstrukcijo ostrešja takih streh: na zidovih sta bili podstrešni, počez podškarniki, na njih škarje križem, na škarjah sleme, na sleme so bili naslonjeni lemezi in prečno na njih pritrjene klane prekle. 134 Maks Kofol, pri Čebrovcu, Kanalski Lom 54: »Pozim so česal tiste snope in delal škuǝpo.« 40 Kot rečeno, so bile v teh krajih svisli pri slamnati strehi navadno pokrite z velikimi pravokotnimi skrelmí, ki so se le nekoliko prekrivale. Nekatere so bile prevrtane, da so jih lahko pribili ali privezali na podlago.135 Pri Uerbu Na kalu v Tominskem Lomu so imeli na štali prevrtane spodnje in zgornje skrile ter še kakšno skrilo vmes, pritrjene pa so bile z navadnim železom. Na senikih so bile prevrtane samo slemenske skrile in z drenovimi klini pribite v slemensko gredo. Vodoravno ležeči skrili na vrhu skrilnatih svisli, obteženi z zaobljenim kamnom, so rekli brǝhaunk – vrhovnik. Velike skrelí za pokrivanje svisli pri hišah so še nedolgo tega kopali na domačijah pri Malenču in V Osredku v Kremencah.136 Slamnato streho sta delala dva streharja: mojster in pomočnik. Pri pokrivanju strehe sta uporabljala ploh, ki je imel na spodnji strani Skrile na svislih štale pri Andrjaču v Tolminskem Lomu. štenge , da sta z njim lepo poravnala škopo Fototeka ZVKDS, območna enota Nova Gorica , na gornji strani pa železen kavelj, da sta z njim lahko še kaj počistila. Imela sta tudi kouc, ki je bil deloma raven, potem pa dol upregnen, da sta z njim pritisnila škopo, ko sta jo vezala. Pri tem sta stala na lazu, lahki ravni okroglici, ki je bila z dvema štrikoma privezana na sleme, med delom pa sta jo pomikala naprej proti slemenu.137 V Kanalskem Lomu so pomnili streharja Rudolfa Kogoja - Marcinovega.138 Rodil se je 14. aprila 1906 pri Marcinu (Mrcin) V Strani, Kanalski Lom 51, v bajtarski družini Franca Kogoja iz Lokovca 227 in Marije Kofol iz Kanalskega Loma 9, se leta 1935 poročil z Emilijo Kofol iz Čebrovca in umrl leta 1991.139 V Tolminskem Lomu je bil kot strehar omenjen Princov Ivančk, ki je bil za majstra ali ta glavnega delavca.140 Eno zadnjih slamnatih streh v Tolminskem lomu so delali na Jakǝnčevi štali pred letom 1970. Nazadnje pa so okrog leta 1972 s slamo prekrivali krmilnico pri Jopcu za lovsko družino Most na Soči. Pri tem delu je bil glavni Drago Štrukelj, po domače pri Jurču, pomagala sta Danijel in Radovan Levpušček - Jakǝnčeva. Vezali so z bekami, poprej pa s srobotom.141 135 Milan Rejc, Kanalski Lom 29: »Na peruǝtǝh je bila vsaka tretja skril prevrtana, da ni dol lezla. Verjetno so jih pribili s čevilo dol v les.« 136 Povedal Feliks Skrt, Tolminski Lom 34. Vera Gruden, doma od Malenča, ki je živela v Kanalskem Lomu 17, je povedala, da so oni skrile pobirali kar po vrhu. Te skrile se dajo lepo krojit. Iz njih so bile zidane lašte in most čez potok pred njihovo domačijo. Anton Lipičar, Kal nad Kanalom 103, pa je slišal stare ljudi praviti, da so nekdaj sužnji z naramnicami iz srobota na hrbtu nosili velike skrile iz Kremenc za strešni venec hiše na Graščah nad Levpo. 137 O slamnatih strehah in njihovi izdelavi so pripovedovali: Milan Kofol, Kanalski Lom 48; zidar Stanko Kofol, Kal nad Kanalom 171; Roman Žbogar, Kanalski Lom 11; Milan Rejc, Kanalski Lom 29; Feliks Skrt, Tolminski Lom 34. 138 Zanj je povedal Maks Kofol, Kanalski Lom 54, ki je tudi omenil, da jim je Rudolf prekrival slamnate strehe. 139 Za matične podatke o njem se zahvaljujem domoznancu Matjažu Žbogarju, pri Robniku, Kanalski Lom 31 / Tolmin. 140 Povedal Feliks Skrt, Tolminski Lom 34. – Po podatkih Matjaža Žbogarja je bil s Princovim Ivančkom verjetno mišljen Ivan Pavšič, ki se je rodil 26. aprila 1883 v družini Andreja Pavšiča in Ane z dekliškim priimkom Kofol v Kanalskem Lomu ter umrl samski 7. avgusta 1944. 141 Povedal Radovan Levpušček, pri Jakǝnču, Tolminski Lom 8. 41 Razglednica zaselka Zagrič v Kanalskem Lomu s številnimi slamnatimi strehami. Na nekaterih je slama kombinirana s skrilami. SI_PANG/0667 Zbirka razglednic krajev, Kanalski Lom, št. 3231 V zvezi s slamnatimi strehami je treba posebej omeniti prostostoječe dimnike, ki so bili zara-di požarne varnosti odmaknjeni od hiš, da ne bi kakšna iskra iz njih vžgala zlahka vnetljive slame. Speljani so bili skozi tla in večinoma tako, da je iz brega za hišo gledal samo njihov gornji del. Take dimnike je še videti na domačijah Jakopčevih, Garjupčevih in Hilarjevih v Lokovcu 23, 210 in 225 ter pri Klanjščku in V bajti na hišnih številkah 13 in 14 v Čepovanu. Kamnoseški stavbni členi Vogali, vogelniki, odbijači Kmečke stavbe na Trnovski in Banjški planoti imajo pravi-loma vogale iz krepkih grobo špičenih vogelnikov – kantonov. Zidani so tako, da se po višini izmenjujejo dolga in kratka lica ali glave vogelnikov po istem načelu kot v šivanih vogalih, značilnih za tako imenovano visoko arhitekturo. Take šivane vogale z vogelniki, ki so še mojstrsko brazdani s špico, je videti samo pri imenitni veliki hiši pri Lovrencu v zaselku Breg, Banjšice 95. Izjemni so vogali, v katerih namesto običajnih ležečih vogelnikov stoji masiven pokončnik portala, vzidanega tik vo-gala. Tak primer vidimo v nadstropju obcestne stavbe v sklopu domačije pri Gulinih v Podlaki, kjer ima levi pokončnik portala hkrati vlogo pokončnega vogelnika. Podobno je pri Žbončevih v Lepo špičeni šivani vogali hiše pri Lovrencu Fobci v vogal okrila vgrajen levi pokončnik uvoznega portona. v Bregu na Banjšicah 42 Vogelniki imajo praviloma živ rob, nekatere izpostavljene stavbe ob zavojih poti pa imajo tako imenovani mrtev vogal z bolj ali manj posnetim robom, kar omogoča lažje in varnejše zavijanje vozil mimo njih. Tak vogal, ki sega od tal približno do višine človeka, imata na primer hiša Šavlovih v Batah in gospodarsko poslopje Postrnakovih v Podlaki, Bate 73. Na nekaterih hišah in gospodarskih stavbah so v vogelnike vklesani napisi z letnicami, ki pra- viloma povejo, kdaj so bile sezidane. Poredkoma je ob njih ime gospodarja, ki jih je dal postaviti, včasih tudi hišna številka, izjemoma Jezusov mo- nogram IHS. Če upoštevamo še cerkvene stavbe na planoti, najdemo najstarejšo letnico 1697 na grobo klesanem četrtem vogelniku v desnem vogalu zvonika cerkve sv. Janeza Krstnika v Čepovanu. Prvi znani napisi z letnicami na vogalih kmeč- kih stavb so šele iz prve polovice 18. stoletja. Mrtev vogal gospodarskega poslopja domačije Postrna-Najstarejši je na hišnem vogelniku z naravno kovih v Podlaki gladkim licem pri Hojáku na Lohkah, Banjšice 20, ki se glasi: IOSAF SBOGAR OD FILIPA 1723 To je tudi edini napis, ki navaja še ime go- spodarjevega očeta, in edini na tem območju, v katerem se letnica začenja z okrašeno tisočico, podobno črki A.142 Nekdanji banjškarski župnik Martin Pavlin omenja tudi letnico 1728 na severnem vogalu zgradbe pod hišo Na Robu, Banjšice 36,143 s Vogelnik pri Hojaku na Lohkah s podpisom Jožefa katero je verjetno mišljena ruševina nekdanje Žbogarja, Filipovega sina – najstarejši datirani vogel-štale nik na Banjški planoti z imenom hišnega gospodarja in , a zdaj te letnice na njej ni mogoče preveriti. Ravno deset let mlajša je letnica na prazni hiši izjemno oblikovano tisočico v letnici 1723 v Zavrhu, Levpa 68, ki je imela do vštete prve polovice 20. stoletja hišno ime pri Bavdažu, zdaj pa ji rečejo Stara šola, ker je do leta 1970 v njej bila šola.144 Na vogelniku v njenem severozahodnem vogalu sta pod letnico 1738 začetnici imena in priimka M. B., ki sta, po hišnem imenu sodeč, pri-padali nekemu Bavdažu. Z letnico 1753 sledi stara Solárjeva hiša v zaselku Pri Peči, Ravnica 44. 142 avlin Napis je objavil že banjškarski župnik Martin Pavlin, a je pri tem navedel napačno letnico 1725. p, Banjšice, str. 11. – Ime očeta Jožefa Žbogarja je morda navedeno zaradi lažje prepoznavnosti gospodarja, ker je bil njegov priimek eden izmed najpogostejših na Banjšicah. 143 avlin p, Banjšice, str. 11. 144 ŽA Levpa, družinska knjiga 1936, in Slavko Brezavšček, pri Mihovih, Zavrh, Levpa 71. 43 Vklesana je na petem vogelniku na levi strani pro- čelja, ki je približno dva metra od tal, levo spodaj pa je še ponovljena na bolj rustikalen način. Hiša pri Hubjanih, Bate 5, ki smo jo že podrobneje pred- stavili, ima na tretjem vogelniku v desnem vogalu zatrepne fasade na veliko vklesano letnico 1768, v vogalu hiše pri Klemenu v Tolminskem Lomu 13 pa gleda iz ometa letnica 1782. Zdišče pri Tinčku v Lokovcu 195 je bilo na licu vogelnika datirano z grobo vklesano letnico 1786, pred njo pa je bila verjetno tudi okrajšava L za leto.145 Stoletje se za- ključi z letnico 1794, vrezano na naravno gladkem licu vogelnika ob klenici na Ščurarjevi domačiji v Puštalah, Čepovan 18. Najstarejša letnica iz 19. stoletja je ohranjena na zatrepnem pročelju velike štale pri Murovcu V Dolini, ali podobnim orodjem vklesana letnica 1804. Tudi Letnica 1786 na nekdanjem vogelniku zdišča pri naslednjo najdemo na gospodarskem poslopju. To je Lokovec 170: na vogelniku z naravnim licem je s špico letnica 1807, vklesana na vogelniku lepo ohranjene Tinčku v Lokovcu. Fototeka ZVKDS, območna enota kleti Nova Gorica pri Hvalu v Čepovanu na hišni številki 26, po-novljena pa je tudi na njenih vratih.146 Ta klet je imela prvotno strmo, najverjetneje slamnato streho, potem pa so zvišali stranski steni in jo pokrili s položno korčno streho. Samo dve leti mlajša je mojstrsko vklesana letnica 1809 na vogelniku zatrepnega pročelja hiše Petelinovih na Ravnu, Banjšice 91. Naslednje desetletje zastopata dve gospodarski poslopji v Lokovcu. Prva je štala pri Črčih na šte- vilki 176, ki ima na tretjem vogelniku nad vogelnim kamnom v levem vogalu desne fasade rustikalno letnico 1814, pikčasto vklesano z zasilnim orodjem ali s špico; druga je klet na domačiji Na Prevali s hišno številko 172, ki ima na vogelniku letnico 1818, na glavni in zatrepni fasadi pa so bile pred leti obledele poslikave.147 Potem se zvrstita letnici 1826, ki gleda iz vogala na novo ometane hiše Metkinih, Trnovo 61, in 1828 na hišnem vogalu domačije pri Ščurarju v Puštalah, Čepovan 18, pod katero sta tudi začetnici gospodarja – kamnoseka A. T. V naslednje desetletje sodi štala Na Robu, Banjšice 36, z rustikalno letnico Letnica 1794 na naravno gladkem licu vogelnika ob 1839 na grobo obdelanem vogelniku. klenici na Ščurarjevi domačiji v Puštalah 145 ZVKDS, OE Nova Gorica, mapa Lokovec. – Tega vogelnika tam ni več videti. 146 Kolikor se spomni gospodar Zdravko Klanjšček, so v spodnjem prostoru, vkopanem v breg, shranjevali krompir in druge poljske pridelke, v gornjem pa seno. 147 Lokovec, https://sl.wikipedia.org/wiki/Lokovec. 44 Klet pri Hvalu v Puštalah, ki ima letnico 1807 vklesano na vogelniku in vrezano na vratih Kmalu zatem je bila sezidana hiša že omenjene domačije pri Črčih v Lokovcu, ki ima na četrtem vogelniku v levem vogalu glavne fasade vklesano hišno številko 21 in letnico 1832. Istega leta je bil postavljen tudi senik, ki pripada Vodičarjevi domačiji v Kanalskem Lomu 55. Ta ima na vogelniku z naravno oblikovanim licem vklesan zrcalni Jezusov monogram SHI in letnico 1832. Pri Ulčevih na Lohkah, Banjšice 4, se je nekdanji gospodar – podobno kot Jožef Žbogar pri Ho-jaku – na hišnem vogelniku ovekovečil s trivrstičnim napisom v bohoričici: 1843 / NU(MERO) 78 / BLASH GULIN.148 Na enak način je bil oblikovan sočasni napis na vogelniku iz apnenčeve breče Šabalove hiše pri Buckih, Banjšice 48, ki se glasi: 1843 / NU 66 / JOSHAF BUCIK.149 Po enakem oblikovanju napisa kot celote, enakih oblikah števk in zrcalni črki N v obeh napisih lahko sklepamo, da je pri obeh hišah delal isti mojster neznanega imena. Za Šabalovo hišo je sočasno sklesal tudi ne-navadno visok portal v stilu baročnih ločnih portalov. Levo: lepo vklesana letnica 1809 na vogelniku zatrepne fasade hiše Petelinovih na Ravnu. V sredi: napis z letnico 1843, hišno številko 78 in imenom gospodarja Blaža Gulina pri Ulčevih na Lohkah. Desno: sočasni in enako oblikovani napis na vogelniku Šabalove hiše pri Buckih 148 Blaž Gulin je bil Kristijanov sin, rojen 18. januarja 1807, poročen s Terezijo Brezigar, umrl 5. decembra 1879. ŽA Banjšice, družinska knjiga II, rojstna knjiga 1820–1860. Napis je bil objavljen v pavlin, Banjšice, str. 11. 149 Jožef Bucik je bil Antonov sin, rojen 19. marca 1820, od leta 1844 poročen s sovaščanko Ano Ipavec, umrl pa je pred letom 1900. Leta 1863 se jima je rodil sin Jožef. ŽA Banjšice, družinska knjiga II. Napis je bil objavljen v pavlin, Banjšice, str. 11. 45 Leto dni kasneje je bila sezidana hiša pri Matevžu v Lo-kovcu 200, ki ima na vogelniku ob zunanjih stopnicah vkle-sano letnico 1844. V Lokovcu je tudi redek primer napisa na zidanem stebru kozolca v Gorenjem Senebiku na številki 201, ki vsebuje letnico 1852 in ime gospodarja Johana Š., ki se je pisal Šavli. Zadnji znani datirani vogelnik na planoti je pri nekdanji Ivancovi hiši, Lokovec 199, ki je z letnico 1902, pred katero je bila še okrajšava L. za leto, oznanjal 20. stoletje.150 Ob vogalih je treba omeniti še odbijače, ki so jih varovali, da ne bi zadevali vanje z vozovi. V Grgarju in Ravnici jim re-čejo odrsniki, v Batah pa odrivniki. Več jih je v strnjenih vaseh, v raztresenih naseljih na planoti pa jih ni dosti. Obstajata dve vrsti odbijačev: v prvo sodijo grobo oblikovani večji spodnji vogelniki, ki štrlijo nekoliko navzven, v drugo pa k vogalu prislonjeni in v tla vsajeni večji kamni različnih oblik, kakršne je videti na primer v grgarskem Britofu. Zelo zanimiv primerek prve vrste je velik odbijač naravnih oblik pri obcestni stavbi na domačiji pri Gulinih v Batah, ki ima v naravni vdolbinici vložen novčič, pokrit s kamnom, kar je morda prežitek starega običaja, da so pod vogelni kamen vzidali kakšen novec. Edinstven je desni vogal zatrepne fasade Gamzinovih v Robustni odbijač naravnih oblik v vogalu Lokovcu 10, zidan na visoki raščeni skali, ki nadomešča spodnje obcestne stavbe na domačiji pri Gulinih vogelnike z odbijačem vred. v Podlaki Razni napisni kamni na domačijah Na nekaterih domačijah je videti letnice na napisnih kamnih, ki so vzidani na dru- gih mestih na fasadah hiš in gospodarskih poslopij. Ti napisni kamni, med katerimi je nekaj zelo starih, nimajo vsi tako enoznač- nega pomena kot tisti na vogalih, ki pričajo o letu zidave stavbe, kateri pripadajo. Lahko označujejo tudi neko dozidavo, prezidavo ali obnovo domačije ali so celo prežitek neke prejšnje stavbe na istem ali drugem mestu … Kar trije taki napisni kamni izvirajo iz 17. stoletja. Najstarejša med njimi je pre- prosta bela plošča z letnico 1625, vzidana ob vhodu v zatrepni fasadi nekdanje kašče prezidani domačiji pri Šaunu v Tolmin-Plošča z letnico 1625 zraven vhoda v kaščo na prenovljeni skem Lomu. na že omenjeni popolnoma prenovljeni in domačiji pri Šaunu v Tolminskem Lomu 150 To hišo so pred leti podrli in jo potem na novo pozidali, vanjo pa so vzidali stare vogelnike, ki so jih v ta namen pred podiranjem oštevilčili. 46 Nekaj desetletij mlajši je izjemni napisni kamen v pročelju hiše Mihovih v Zavrhu, Levpa 71.151 V gornjem delu sta para povezanih inicialk S–B in L–B z visokima križcema na dolgih vezajih,152 pod njima je vklesana letnica 1657, spodaj pa sta še povezani inicialki M–L, ki imata na vezaju znamenje v obliki visoke štirice, ta pa ima še podaljšano prečko z enakokrakim križcem.153 Prva dva para inicialk pripadata takratnima gospodarjema, najverjetneje daljnima prednikoma današnjega gospodarja Slavka Brezavščka, z inicialkama M. L. pa se je podpisal mojster, ki je zidal hišo Mihovih. Zelo verjetno se zdi, da je L začetnica priimka Levpušček, ki je doma v teh krajih. Morda je bil celo začetnik katere izmed kasnejših vej kamnosekov in zidarjev Levpuščkov, o katerih bo govor v nadaljevanju. Pri Pirhu v Kalu nad Kanalom 133 pa je desno od vhoda v hišo vzidan podoben uokvirjen napisni kamen, na katerem so vklesani monogram IHS, letnica 1690 in povezani inicialki I–P s križcem na vezni prečki.154 Črka P bi utegnila biti začetnica priimka Pirih, na katerega namiguje hišno ime.155 Levo: izjemni napisni kamen pri Mihovih v Zavrhu, na katerem so z inicialkami podpisani dva člana družine in zidarski mojster, ki je leta 1657 sezidal njihovo hišo. Desno: napisni kamen z monogramom IHS, letnico 1690 in povezanima inicialkama I–P s križcem pri Pirhu v Kalu nad Kanalom 151 olenc Mihovi so bili eni pomembnejših posestnikov na tem območju; imeli so tudi gostilno in kasneje še trgovino. k, Petra, et al., Krčme in gostilne na Trnovsko-Banjški planoti (ur. Miroslav Šuligoj Bremec), Lokovec 2018, str. 337–338 (dalje: kolenc, et al., Krčme in gostilne na Trnovsko-Banjški planoti). V tej knjigi je objavljena tudi fotografija napisnega kamna z deloma vidnim napisom, ker je bil večji del prekrit z belim fasadnim obrizgom. 152 Taki podpisi s povezanima inicialkama in križcem so značilni prav za napise v kamnu iz 17. stoletja. 153 Znamenje v obliki štirice je skrajno poenostavljena oblika čarovne palice (kaduceja) rimskega boga Merkurja, zaščitnika trgovcev. Ta palica je ovita z dvema kačama, ki se na vrhu razpleteta v obliki nezaključene osmice. Oblika nepopolne osmice je v kasnejših obdobjih postajala vedno bolj stilizirana in je v srednjem veku, v obdobju gotike, postala znak za števko štiri, torej polovico osmice. Po drugi strani je znak v obliki arabske številke 4 v astrološkem koledarju simbol planeta in boga Jupitra, ki je bil v rimski mitologiji vrhovni bog in s tem ustanovitelj, ohranjevalec in zaščitnik vseh človeških dejavnosti. prešern, Dušan, Nadomestni denar železnikar-skih fužinarjev, Loški razgledi, 1993, letnik 40, št. 1, str. 32. – V Sloveniji mi je znanih še nekaj podpisov s povezanima inicialkama in simbolno štirico, ki verjetno označujejo trgovsko dejavnost. Na zvoniku cerkve sv. Andreja na Gočah pri Vipavi, datiranem leta 1608, je tudi tak podpis mojstra, ki ga je zgradil. Na povezanih inicialkah M–F, s katerima se je najverjetneje podpisal zidarski mojster Melihar Fabian iz Štanjela, je prav taka štirica s križcem kot pri Mihovih v Zavrhu. Primerjaj premrl, Božidar, Nesmrtni kamen in njegovi mojstri v gornji Vipavski dolini in okolici, Ljubljana 2022, str. 38 (dalje: premrl, Nesmrtni kamen). 154 Gospodar Ciril Ipavec je povedal, da je bil to masiven napisni kamen nad enim izmed pritličnih oken v desni zatrepni fasadi, on pa ga je izrezal v debelini plošče in vzidal na sedanjem mestu. Po hišnem izročilu je pripadal stari cerkvi, ki je stala na tem mestu ali nekoliko višje. 155 Nekdanji župnik Martin Pavlin domneva celo, da inicialki označujeta Janeza Piriha, ne da bi navedel še kakšen podatek o njem. pavlin, Martin, Župnija Kal nad Kanalom včeraj in danes, Kal nad Kanalom 2007, str. 9 (dalje: pavlin, Župnija Kal nad Kanalom). 47 Iz 18. stoletja je prva znana letnica 1717 na domačiji Na Vodicah, Kanalski Lom 55, ki pa ni vklesana na pročelju hiše, temveč na kamnu zraven obokanega vhoda v drugo klet. Kmalu za to kletjo je bila sezidana štala na domačiji pri Šaunu v Tolminskem Lomu, ki je datirana z nekoliko načeto in komaj opazno letnico 1725 na majhnem kosu sivo-rjavega peščenjaka zraven jugozahodnega vogala, sezidanega iz mogočnih vogelnikov. Na domačiji družine Humar v Seniškem Bregu 21 je v štali vzidan kamen z naravno gladkim licem, na katerem je vklesana letnica 1750. Domneva se, da je bil prvotno v njihovi stari hiši ali štali, ki jo je med prvo svetovno vojno zadela italijanska granata, izstreljena s Kambreškega, in povzročila, da je vsa domačija pogorela. Ko so Italijani prekoračili Sočo in se prebijali na Banjško planoto, so mimo sedanje Humarjeve hiše zgradili novo cesto in pri tem porabili vse kamenje od objektov njihove pogorele domačije. Ta kamen pa je ostal. Ko se je oče sedanjega gospodarja po vojni vrnil iz ruskega ujetništva, v katero je prišel kot avstrijski vojak na vzhodni fronti v Galiciji, ga je vzidal v steno v na novo zgrajeni štali. V zaselku Pri Peči je na pro- čelju Belgrske hiše, Ravnica 45, na navadnem kamnu vklesana letnica 1755, pri Povščevih na številki 42 pa je v steni nekdanjega okrila kamen z letnico 1777. Pri Šavlovih v Batah 4 je v pročelju okrila, ki se drži hiše, večji kamen z naravno gladkim licem, v katero je vklesana letnica 1766, spodaj pa še letnica 1886 – ta najbrž priča o kasnejšem popravilu tega poslopja, ki je danes že brez strehe. V pročelju hiše pri Pituralu na Trnovem 49 je zadnja znana letnica iz tega stoletja – 1781. Iz 19. stoletja je na takih mestih zelo malo napisnih kamnov. Kar trije vklesano tudi hišno številko. Najstarejši Večji kamen v pročelju okrila pri Šavlovih v Batah z naravno gladkim je zraven mlajšega hišnega portala pri od njih pa imajo poleg letnice zidave Šebrejlencu v Lokovcu 208, napis s licem, v katero je vklesana letnica 1766, ki ji je bila kasneje dodana še letnica 1886 hišno številko in letnico na njem pa je v zvestem prepisu videti takole: nr 131 / 1807.156 Podobno je v Ščurcah v Lokovcu 215 v pročelju levo od hišnih vrat vzidan zanimiv večji kamen, na katerem sta v poglobljenem polju levo vklesani nekoliko nejasna letnica 1842 in pod njo verjetno stara hišna številka 8, desno pa je bila kasneje pono-vljena letnica 1842. Pri Mešnakarjevih v Mrcinjah, Banjšice 46, je v dolgem hišnem pročelju z dvema ločnima portaloma nad starejšim desnim portalom napisni kamen, ki ima v nekoliko poglobljenem gladkem napisnem polju vklesano letnico 1859, hišno številko 68, rokopisni inicialki KV(?), spodaj pa še mali črki ma, verjetno začetek imena zaselka v starejšem zapisu z ar za zlogotvorni r (Marcinje).157 Na domačiji pri Drejčku na Rutu v Lokovcu 168 pa točno pol stoletja mlajša letnica 1909 na navadnem gradbenem kamnu v zidu rustikalnega dvoramnega stopnišča h kleti priča, kdaj je bila ta zgrajena. 156 Okrajšava nr za numero ima nenavadno obliko ligature. Ista hišna številka je vklesana tudi na portalu iz leta 1926. 157 Druga črka je sicer bolj podobna črki M, a je verjetno mišljen V, ker je bil v tistem času gospodar te hiše Valentin Humar, rojen leta 1802, v družinski knjigi zapisan kot Kumar (Cumar). ŽA Banjšice, družinska knjiga I. Primerjaj pavlin, Banjšice, str. 11. 48 Slopi, stebri, kolone Slopi ali kolone, kot jim navadno rečejo na planoti,158 so na tamkajšnjih domačijah razmeroma redki. Nekateri so zidani iz špi- čenih klesancev, ki imajo dejansko vlogo klesanih vogelnikov, večinoma pa so iz na- vadnega zidarsko obdelanega lomljenega kamna. Iz enakega materiala so običajno zidani slopi ali stebri kozolcev. Edini znani datirani kozolec ali stog (stuog) je tisti v Gorenjem Senebiku v Lokovcu, ki ima na enem izmed slopov vklesano letnico 1852 in podpis gospodarja. Iz navadnega kamenja je tovih v Sedovcu, ki podpira strešno sleme; ta Grgurjeva domačija v Lokovcu z izjemnim kozolcem, ki ima ima na predzadnjem vogelniku letnico 1902, zidana tudi kolona na podstrešju hiše Danelo-ki obenem pove, kdaj je bila sezidana hiša. spodaj obokana hrama. Foto Pavel Medvešček, fototeka ZVKDS, Na nekdaj mogočni, zdaj pa zapuščeni območna enota Nova Gorica in razpadajoči domačiji Bodinovih v Grgarskih Ravnah 71 priteguje pogled markantna kolona okrila, sezidana iz klesanega kamna. Kolona nima letnice, ve pa se, da jo je po prvi svetovni vojni zidal pri-seljeni furlanski zidar Andrej Goja, po domače Dreja Lah.159 Za štalo Zajčevih v zaselku Sedevčiči, Bate 76, ki so jo sezidali leta 1923, pa je kamnosek Franc Petrevčič - Kuklč iz Raven sklesal masivno kolono s preprostim podstavkom in kapitelom, da je podpirala strop v njej. Redka primera sta velbani štali s kolonami iz klesanega kamna pri Grivrču v Čepovanu 179 in pri Jožu v Lokovcu 206; podobne je videti še na premožnih kmetijah na Šentviški planoti ter na Cerkljanskem in Idrijskem. Deli klesanega slopa, ki je podpiral strop v štali Zajčevih v Podlaki, v vlogi klopi in podstavka za vrtno mizo. Desno: velbana štala s klesanimi kolonami pri Grivrču v Čepovanu. Fototeka ZVKDS, območna enota Nova Gorica 158 Samo Branko Strgar pri Šoulčih v Podleščah, Banjšice 71, je zidani slop imenoval pǝlaštǝr. 159 Na lepoto in kvalitetno zidavo te kolone me je opozoril Pavel Pavlin iz Ozeljana, ki je še pripomnil, da v njej »ni niti za karjolo malte«. 49 Portali in portoni Na obravnavanem območju portalom večinoma rečejo porton (prton, prtuǝn) ali rožanc (ražanc, rǝžǝnc, režanc, ražanca, rǝžanca, režanca). O portonih sem slišal govoriti na Banjšicah, v Batah in Lokovcu, verjetno pa je ta izraz danes splošneje razširjen. V Batah, Grgarju, Kalu nad Kanalom, Ka-nalskem Lomu in verjetno tudi drugod enako imenujejo tudi velike portone gospodarskih poslopij. Izraz rožanc je še živ v Ravnici, pri Voglarjih, v Batah, na Banjšicah, na Trnovem in v Seniškem Bregu.160 Portali se po obliki delijo na ločne portale in portale z ravno preklado, znotraj te osnovne delitve pa obstaja več tipov. Med starejšimi močno prevladujejo ločni portali z različnimi oblikami lokov, med mlajšimi pa portali z ravno in trikotno zaključeno preklado. Pri hišah na planoti največkrat vidimo ločne portale, pogosto z bolj ali manj izrazitimi stilnimi značilnostmi baročnih portalov, čeprav verjetno večinoma datirajo v 19. stoletje. Njihovi gornji deli so v obliki polkrožnega, elipsastega, košarastega ali kako drugače potlačenega loka.161 Navadni imajo samo bazi, pokončnika in enostaven lok, imenitnejši pa še profilirana kapitela in stiliziran volutni sklepni kamen, ki se zgleduje po baročnih portalih. Nekateri imajo vrh sklepnega kamna še sims. Le redki so dodatno okrašeni, navadno na bazah pokončnikov. Z najstarejšimi datiranimi ločnimi hišnimi portali se ponašajo hiše na severozahodnem robu Banjške planote, ki datirajo celo v 16. stoletje. Med prenovo domačije pri Šaunu v Tolminskem Lomu je prišel na dan gotski ločni portal iz nenavadnega belega apnenca s posnetim robom, ki se začenja s ploskima ajdovima zrnoma.162 V temenu njegovega polkrožnega loka je letnica 1512 z nenavadno oblikovanima enicama, ki je za tri leta starejša od letnice na oboku prezbiterija cerkve Marije Snežne v Nadavču in je torej najstarejša v kamen vklesana letnica na tem območju sploh.163 Ta portal je zdaj vzidan v hišnem pro- čelju namesto mlajšega hišnega portala, ki je označeval prenovo hiše v drugi polovici 19. stoletja. V bližnjem Gorenjem Logu so (bili) kar trije zelo stari hišni portali. Pri Kobalovi hiši, ki je bila porušena med prvo svetovno vojno, je bil ločni portal iz prve polovice 17. stoletja, od katerega je ostal samo klinasti sklepni kamen s slovenskim napisom. Ta izjemni napis, ki Na novo postavljeni gotski portal pri Šaunu z je podrobneje predstavljen v poglavju o napisnih kamnih, letnico 1512, ki je najstarejša v kamen vklesana sporoča, da je hišo leta 1630 sezidal Tomaž Pregelj (Pregl) letnica na Banjški planoti 160 Na Banjšicah rečejo rǝžanca tudi lesenemu okvirju vrat v hiši. 161 Anton Belingar - Nino z barake, Ravnica 4, je tak portal slikovito opisal kot »ujelbǝn prtuǝn ko solkanski most«. 162 Njegovi deli so bili sekundarno uporabljeni za zunanje stopnice med hišo in kaščo. 163 Nastanek tega portala bi utegnil biti v kakšni zvezi s potresom na Idrijskem leta 1511, ki je bil doslej najmočnejši potres na območju današnje Slovenije. Takrat je bila na Slovenskem najhuje prizadeta Idrija, ki je bila skoraj popolnoma porušena. Na to možnost me je opozoril lastnik domačije pri Šaunu Valentin Leban, Volče 54R. 50 in da jo je v letu 1772 obnovil drug Tomaž Pregelj, ki je verjetno bil njegov daljni potomec. Časovno sledita dva portala iz druge polovice 18. stoletja, ki imata profilirani bazi in kapitela ter polkrožna loka s klinastima sklepnima kamnoma. Portal na domačiji pri Lušinu s hišno številko 19 ima na loku ob zelo poenostavljenem volutnem sklepnem kamnu vklesano deljeno letnico 1767, na portalu pri Skrtu na številki 5 pa je letnica 1790 vklesana na neobičajnem mestu na desnem kapitelu. Večina datiranih ločnih portalov je iz 19. stoletja, in sicer od vštetih štiridesetih let dalje. Starejši je le nekdanji portal Žabarjevih iz Avč s polkrožnim lokom, profiliranima bazama in kapiteloma ter zelo poenostavljenim volutnim sklepnim kamnom, ki je Hišni portal pri Skrtu v Gorenjem Logu z letnico 1790 zdaj pri Jugovih v Avšju. Sklesan je iz apnenčeve na desnem kapitelu breče, na levem delu loka pa ima vklesane letnico 1813, v kateri sta na glavo obrnjeni enici, in inicialki I. P. Pri Lazarjevih v Vrhavču, natančneje pri Mu- rovcih, Kal nad Kanalom 55, ki imajo na pročelju dolg balkon na profiliranih kamnitih konzolah, je podobno oblikovani hišni portal, ki ima na volutnem sklepnem kamnu vklesane letnico 1845 in staro hišno številko 45, pod njo pa še poudarjeno novejšo številko 37.164 Še imenitnejši je portal s polkrožnim lokom ter tipičnim volutnim sklepnim kamnom in simsom pri hiši Bǝdalovih, Kanalski Vrh 2, ki ima na enakem mestu vklesani letnico 1849 in hišno številko 18. Hišni portal Šmončevih v Zabrdu, Grgarske Ravne 9, pripada tipu portalov s košarastim lokom; na njegovem poenostavljenem volutnem kamnu s simsom je vrezana letnica 1855. Pri Jugovih v Avšju, Seniški Breg 3, je v stranskem krilu domačije pol- krožni portal s poenostavljenim volutnim sklepnim kamnom; na njem je izbočeno napisno polje, v ka- terem je črtno vklesana monštranca z IHS-om, ob 1861 z nenavadno oblikovano zadnjo števko, ki bi Hišni portal pri Lazarjevih v Vrhavču z letnico 1845 ter starima hišnima številkama 45 in 37 njej pa sta še deljena hišna številka 45 in letnica jo bilo mogoče prebrati tudi drugače.165 Kako trdoživo in priljubljeno je bilo na planoti posnemanje baročnih ločnih portalov, priča hišni portal s konca 19. stoletja pri Laščevih v Bitežu, Grgar 166, ki ima na sklepnem kamnu potlačenega loka napis: L 1895 / L F, kar beremo: Leta 1895. Lasič Franc. Še nekaj let mlajši je portal s potlačenim 164 avlin Ta portal je omenjen tudi v knjigi p, Župnija Kal nad Kanalom, str. 10. 165 Ta portal je menda prvotno pripadal neki hiši v Lokovcu. 51 košarastim lokom in poenostavljenim volutnim sklepnim kamnom pri Matičevih v Grgarskih Ravnah 66, ki z letnico 1903 spada že v 20. stoletje. Izjemne oblike je ločni portal pri hiši Pulinovih v Rav- nici 30. Ta portal, ki ga je sklesal domači kamnosek Andrej Pavlin, ima trikrat stopnjevane profilirane podboje z elip-sastim lokom, ki ima v temenu kartušo z letnico 1874, nad njo pa školjkast nastavek s križcem. Poseben tip predstavljajo portali, ki imajo gornji del z lokom, nadločjema in simsom. Takšen je izjemni hišni portal pri Hilarju, Lokovec 225, ki ima poglobljeni nadločji z vklesano deljeno letnico 1846, sklepni kamen z naivno oblikovano reliefno moško glavo in bogat sims na vrhu. Podoben portal, datiran z letnico 1843, je imela tudi hiša na domačiji pri Štruklju v Tolminskem Lomu 15, od Hilar-jevega pa se je razlikoval po tem, da je bil njegov sklepni kamen volutno oblikovan, med njim in simsom pa je bil še (napisni) friz. omenjeni domačiji pri Šaunu v Tolminskem Lomu, zdaj Sklepni kamen polkrožnega portala s podobo monštrance pri Jugovih v Avšju Portal z jarmičastim lokom je imela hiša na že večkrat pa je deponiran pri gospodarskem poslopju. Na prekladi z izbočenim zunanjim robom je vklesan lapidaren napis z inicialkama J. Š., staro hišno številko 39 in letnico 1886, ki sporoča, da je takrat dal hišo prenoviti in povečati gospodar Ivan Šavli. Portalov, ki so zaključeni s segmentnim lokom, je na planoti le za vzorec. Enega redkih primerkov vidimo pri hiši v Kanalskem Vrhu 22. Hišni portal s potlačenim košarastim lokom Gornji del hišnega portala pri Hilarju s polkrožnim lokom, figu- pri Matičevih v Grgarskih Ravnah, ki ima na ralnim sklepnim kamnom, nadločjema in simsom sklepnem kamnu letnico 1903 52 Nekdanji hišni portal pri Šaunu z začetnicama gospo-Izjemno oblikovani hišni portal s polkrožnim lokom in darja Ivana Šavlija, staro hišno številko 39 in letnico sklepnim kamnom, ki spominja na stilizirano ovnovo 1886. Fototeka ZVKDS, območna enota Nova Gorica glavo, na domačiji V Zlomu v Lokovcu Omeniti kaže še nekaj zanimivejših nedatiranih ločnih portalov. Po obliki sklepnega kamna, ki spominja na stilizirano ovnovo glavo, se med njimi odlikuje polkrožni hišni portal na domačiji V Zlomu v Lokovcu. Lep portal s profiliranima kapiteloma, elipsastim lokom in volutnim sklepnim kamnom s simsom je pri nekdanjem župnišču v Batah, medtem ko ima župnišče na Banjšicah preprostejši in manj kvaliteten portal s košarastim lokom in klinastim sklepnim kamnom. Pri Mešnakarjevih v zaselku Mrcinje sta v hišnem pročelju kar dva portala: eden z elipsastim, drugi s košarastim lokom, ki ga je po letnici na napisnem kamnu nad njim verjetno mogoče datirati v leto 1859. Najbolj preprosti so štiridelni portali z ravno preklado, katerih sestavni deli so prag, dva po-končnika in preklada. Starejši so klesani s krempačem, mlajši z zobatim kladivom, ponekod samo s špico. Pri gospodarskih poslopjih je tu in tam videti tudi zelo rustikalno oblikovane primerke. Njihove različice so portali s podboji, sestavljenimi iz baze in pokončnika, imenitnejši imajo na prekladi še bolj ali manj bogato profiliran sims. Če so na njih vklesani napisi, so praviloma na prekladi. Redko okrasje je navadno na bazah pokončnikov, izjemoma tudi na pokončnikih. Najstarejši portal z ravno preklado je pri obokani kleti v zahodni zatrepni fasadi Zagričarjeve domačije, Kanalski Lom 10. Z letnico 1619 na prekladi sodi med najstarejše datirane kamnoseške izdelke na planotarskih domačijah. V prvi polovici 19. stoletja so se na planoti pojavili tudi portali s trikotno zaključeno preklado, ki so zelo značilni za kraške in vipavske stavbe iz 19. stoletja, tukaj pa niso prav pogostni. 53 Kar trije datirani portali omenjenih dveh tipov so v sklopu današnje domačije Kolčevih (Kuolčevi) v Podlaki, Bate 66. Starejša hiša ima preprost portal z ravno preklado, na kateri je vklesan lapidaren napis z inicialkama J. S., hišno številko 120 in letnico 1840, pod njim pa sta še povezani črki VK neznanega pomena. Na grobo klesani trikotno zaključeni prekladi portala štale je primitivno vklesana letnica 1843, na reprezentativnem portalu novejše hiše, ki ima preklado s simsom, pa letnica 1892. Pri Tinežu v Dolu, Kanalski Lom 34, je nad vhodom v hram videti le osrednji del navadne preklade z napisom: Nur ∙ 70 ∙ 1853 ∙, Najstarejši datirani portal z ravno preklado na vhodu v klet ki ga preberemo kot Numero 70, 1853. Zagričarjeve domačije v Kanalskem Lomu Na domačiji Andrejščevih v Ravnici 31 se je ohranila samo trikotno zaključena preklada nekda-njega portala, ki je izjemna redkost, ker sta na njej poleg Jezusovega monograma vklesana nenavaden okrajšan nabožni napis in namesto običajne letnice celoten datum. Ti napisi so videti približno takole: IHS / HVA - BO - / 1883 / 9 / 6 / JE - KRI -, v urejenem in razvezanem prepisu pa se glasijo: IHS.166 Hva(ljen) bo(di) Je(zus) Kri(stus). 6. 9. 1883.167 Med zanimivejše portale s trikotno zaključeno preklado sodi tudi hišni portal pri Winklerju v Lokovcu 79 z deljeno letnico 1893, inicialkama takratnega gospodarja Blaža Winklerja B. W., hišno številko 49 in reliefno šesterolistno rozeto. Pri hiši Kovačevih v Krvavcu, Banjšice 110, je eden najmlajših portalov s trikotno zaključeno pre-klado, ki ima v izbočenem napisnem polju vklesano letnico 1901, IHS ter ime takratnega gospodarja in starega očeta sedanjega gospodarja LUKA HUMAR. Na domačiji kamnosekov Šušmeljev Pod Školjem v Sedovcu je njihovo delo izjemen sočasni hišni portal iz dvajsetih let 20. stoletja z bo- gato profiliranim masivnim simsom, podprtim z okrasnima konzolama, ki se zgledujeta po sočasnem arhitekturnem stilu. Na prekladi je komaj opazen IHS. Posebej je treba omeniti še nekaj neda- tiranih portalov, ki se odlikujejo z izvirnim okrasjem in simboliko. Pri Cevknovih v Fobci, Grgar 185, je hišni portal, ki ima bazi, okra- šeni s šesterolistnima rozetama v kolobarjih, in preklado s trikotnim čelom, v uokvirjenem še edinstvena oblikovna varianta Jezusovega Edinstveni Jezusov monogram s tremi križci in srci na hišnem monograma JHS s tremi križci in srci. kvadratastem napisnem polju na njej pa je portalu Cevknovih v Fobci 166 Jezusov monogram IHS razlagajo v Ravnici kot »Jezus v hostiji skrit«. Tako so povedali Marjana Pavlin in njen brat Angel Pavlin, Ravnica 30; Stanislava Pavlin pri Žnidarjevih, Ravnica 29, in Ciril Cej - Voglarjev iz Ravnice, takrat župnik v Mirnu. Le Gabrijel Pavlin - Jelko pri Andrejščevih, Ravnica 31, je poznal razlago Hvaljen Jezus Kristus. 167 Datum v tem napisu bi lahko razvezali tudi kot 9. 6. 1883, z ozirom na podobno oblikovani datum na portalu pri Podgorniku na Pečinah na Šentviški planoti, v katerem druga številka zanesljivo označuje mesec in zadnja dan, pa se zdi bolj utemeljeno gornje branje. 54 Pri Gorjupu v Lokovcu 11 sta v stranski fasadi drug nad drugim kar dva portala z ravnima prekla- dama, ki imata profilirane baze okrašene z reliefnim okrasjem. Pri spodnjem portalu sta na kvadratnih licih baz z diamantnimi okraski vklesana manjša kvadratna okvirja, zasukana za devetdeset stopinj, v katerih sta poglobljeni okrogli polji s križnima ro- zetama; pri gornjem sta na bazah reliefna kolobarja s šesterolistnima rozetama, v kotih ob njiju pa so še majhne štirilistne rozete. Eden redkih primerov sestavljenega portala s v Lokovcu 117. Ta portal, h kateremu vodi nekaj je na vhodu v samostojno klet pri Medvedu Lokovcu. Na risbah so robovi in drugi deli portala, preklado Zelo lepo okrašeni bazi dveh portalov pri Gorjupu v podboji iz različno velikih klesancev in z ravno stopnic, sestavljajo kladni prag, pokončnika iz različno ploskve, obdelane z zobatim kladivom ali krempačem, ki so obdelani z dletom ali zglajeni, beli, hrapave velikih klesancev z zunanjimi robovi naravnih oblik pa rahlo sivo osenčene. Risba Teje Mržek in debela preklada, ki je na spodnji strani rahlo ločno spodrezana. Nad njim je nastrešek iz debele kamnite plošče, oprte na preprosti konzoli. Izjemen primerek takega portala je pri Kačarjevi kleti v Lokovcu 139. Sestavljen je iz pokončnih in podolgovatih klesancev, s katerimi se na obeh straneh kakor s koreninami vra- šča v zid, znotraj pa ima še štiridelni klesan okvir za vrata. Poleg njega je na Kačarjevi domačiji še podoben manjši portal z ločno oblikovano masivno preklado. Več je primerov rustikalnih različic podobnega zidanega portala s stranicama iz grobo obdelanih različno velikih kamnov in z zidanim segmentnim lokom iz ploščatih in klinastih kamnov namesto pre- klade. Lepa primerka takih portalov sta pri gospo- darskem poslopju Gadnikovih v Fobci, Grgar 181, in pri Kačarjevi štali v Lokovcu. Slednji se odlikuje še po tem, da so kar trije veliki kvadri levega podboja Portal v pročelju samostojne kleti na domačiji pri hkrati vogelniki te stavbe in da ima zgoraj skoraj raven Medvedu v Lokovcu, sestavljen iz različno velikih lok, zidan iz manjših klinasto oblikovanih klesancev. klesancev in masivne preklade Na planoti in v njeni bližnji okolici je zelo malo dvoriščnih portonov ali portonov uvozne lope, ki so sicer značilni za obzidane vipavske in kraške domačije. Najstarejši je najbrž porton uvozne lope na domačiji Jugovih v Avšju. Na klinastem sklepnem kamnu njegovega elipsastega loka je videti sle-di letnice s konca 18. stoletja, morda 1791, čez katero je bila kasneje vklesana letnica 1933. Sledijo ji še ime in priimek v zagonetni pisavi ter hišna številka 116.168 Najmlajši porton tega tipa pa je pri 168 Ta napis mi je uganka v več pogledih. Poleg tega da je nejasna prvotna letnica in da ne znam razbrati imena in priimka, se zastavlja tudi vprašanje o hišni številki 116. V matičnih knjigah za Levpo, ki se začenjajo šele z letom 1846, namreč najdemo družino Jugovih, ki je dobila hišno ime po priimku Jug, v Avšju na hišni številki Levpa 52; številko 116 je takrat imela družina Skrt v zaselku Bizjak, ta priimek pa se nikakor ne ujema z napisom na portonu. Zaradi pomanjkanja starejših pisnih virov za te in sosednje kraje lahko samo domnevam, da je porton Jugovih pripadal neki neznani domačiji, zagonetni napis na njem, v katerem je verjetno ime Martin, pa bi lahko označeval prvotnega gospodarja ali kamnoseka. 55 Matjaževih v Zagorju, Grgar 209, na katerem je letnica 1924. Ta je tem zanimivejši, ker se ve, da ga je sklesal kamnosek Peter Bitežnik iz Slatne.169 S fotografijami iz prve svetovne vojne sta v Grgarju izpričana še dvoriščni porton s košarastim lokom in dvo-kapno korčno strešico pri Kuljadovih v Dolu ter uvozni porton z enako oblikovanim lokom pri nekdanji gostilni Rozalija v Britofu. Pri Prščevih na Trnovem 26 je velik porton uvozne lope z ma-sivnima bazama, preprostima kapiteloma in košarastim lokom, ki ima na klinastem sklepnem kamnu vklesane letnico 1841, inicialki J. P. in hišno številko 18. Poleg njega je v ulični fasadi domačije še podoben zazidan porton z letnico 1890 in inicialkama F. P. V Batah stojita še dva dvoriščna portona: pri Sóvanu na številki 18 imajo masiven porton z nenavadnim segmentnim lokom in klina-stim sklepnim kamnom, pri Šavletu, Bate 4, pa rustikalen porton z ravno preklado. Ravno preklado je imel tudi dvoriščni porton tam- nitnejši in najstarejši znani je gosposki porton okrila ali skednja zagonetnim imenom in hišno številko pri Gulinih v Podlaki, Bate 70. To je velik porton rustikalnega tipa s potlačenim lokom, ki ga zaključuje volutni sklepni kamen s simsom. Sestavljajo ga krepki kajšnjega faroža, od katerega stojita na mestu samo še pokončnika. Pri gospodarskih poslopjih je precej ločnih portonov. Najime-Sklepni kamen portona lope pri Jugovih v Avšju s preklesano prvotno letnico, bazi, pokončnika brez kapitelov in ločni deli, ki so samo navidezno sestavljeni iz posamičnih izmenjajočih se fino in grobo obdelanih klesan- cev. Na sklepnem kamnu je izbočeno napisno polje z nepravilno rimsko letnico MDCCCIXV in okrnjenim imenom gospodarja JOZF GUlJ, ki ga izpišemo kot JOZ(E)F GULI(N), nejasna letnica pa bo verjetno 1816. Ostali datirani portoni so dosti mlajši: pri Jurétčevi podrtiji v Zabrdu v Grgarskih Ravnah 6 je ločni porton z letnico 1883 in inicialkama M. J., pri Prščevih na Trnovem je v zunanji fasadi go- spodarskega poslopja zazidan porton z letnico 1890 in inicialkama F. P. na sklepnem kamnu, ki je oblikovan podobno kot uvozni porton domačije. Najmlajši je porton s potlačenim lokom pri okrilu ali skednju Zajčevih v Batah 76, na katerem je letnica 1898. Novejši tip dvoriščnih in obzidnih portonov so tako imenovani pilastrski portoni brez pre- klade, sestavljeni iz para slopov na podstavkih. Njihovi slopi so monolitni ali sestavljeni iz ena-Edinstveni gosposki porton rustikalnega tipa s potlačenim ko velikih kvadratastih klesancev in zaključeni lokom na domačiji pri Gulinih v Podlaki 169 Povedal Aleksander Boltar, pri Kuharjevih, Grgar 153, ki je to slišal od Lojzeta Povšiča - Matjaževega. 56 s piramidnimi kapami ali profiliranimi kapiteli, ki imajo ponekod še piramidne oziroma drugače oblikovane nastavke. Nekaj preprostih pilastr- skih portonov je videti na primer na dvoriščnih vhodih pri župnišču in nekaterih domačijah v Grgarju. Pred grgarsko cerkvijo je bil do prve svetovne vojne obzidni porton s piramidnima kapama. V obzidju batovške cerkve in pokopali- šča sta kar dva mogočna portona s profiliranimi bazami, monolitnimi pokončniki in kapiteli. Edini datirani primer tega tipa na planoti je obzidni porton s profiliranima podstavkoma, kapiteloma in vitkima piramidama pri cerkvi sv. Janeza Krstnika v Čepovanu, ki ima na levem Pilastrski porton z nenavadnima nastavkoma v obzidju pokončniku vklesano letnico 1856. Pilastrski pred cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata v Ravnici porton pred cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata v Ravnici pa je bil verjetno postavljen sočasno s cerkvijo leta 1928. Videti je še precej večinoma nedatiranih portonov gospodarskih poslopij. Taka sta na primer porton s polkrožnim lokom pri Martlu- novih, Bate 6, in porton s preprostima kapite- loma, potlačenim lokom in klinastim sklepnim kamnom pri Levanovih v Zagorju, kjer je bila nekdaj gostilna. Pri gospodarskem poslopju An- drejščevih v Ravnici 31 pa je nenavaden porton s potlačenim lokom z zelo ozkimi obdelanimi lici, kar je sicer značilno za nekatere okenske drej Pavlin - Pulinov in Podškolevci v Sedovcu. Zazidani uvozni portoni okrila nekdanje furmanske gostilne Ivančkovih v Grgarju okvirje, ki so jih klesali ravniški kamnoseki An- Podobno kot pri portalih obstaja tudi tip zidanih portonov s pokončnikoma iz večjih klesancev ter lokom iz ploščatih in klinasto oblikovanih klesancev. Tak porton je na primer pri Rokčevih v Fobci, Grgar 182. Pri okrilu nek- danje furmanske gostilne Ivančkovih v Grgarju 33, kjer so kar trije uvozni portoni tega tipa s potlačenimi loki, sta dva portona, ki stojita drug zraven drugega, kombinirana z osrednjim monolitnim slopom iz klesanega kamna. Nekaj posebnega je iz betona uliti portal gospodarskega poslopja pri Kumru Na Vratih v Čepovanu 146, ki ima na prekladi prostozi- darski simbol v obliki prekrižanega šestila in enakokrakega kotnika, pokončnika pa okrašena Edinstveni betonski portal s prostozidarskim znakom pri z geometrijskima likoma in okroglima rozetama. Kumru Na Vratih v Čepovanu 57 Omeniti je treba še lesene portone gospodarskih poslopij s kamnitimi podstavki podbojev. Dva taka portona sta bila na primer v glavni in zatrepni fasadi štale pri Šaunu v Tolminskem Lomu. Anonimni mojster okrašenih portalov Med portali na obravnavanem območju, ki so, kot rečeno, večinoma brez kamnoseškega okrasja, izstopa skupina šestih okrašenih portalov v Batah, na Banjšicah in v Grgarju, katerih okrasje je tudi stilno sorodno. Štirje imajo ravno preklado, eden je ločno zaključen, za enega, o katerem priča samo fotografija spodnjega dela podboja, pa se ne ve, kakšen je bil njegov gornji del. Pri hiši Škvarčnikovih v zaselku Breg, Banjšice 94, ki ima na pročelju balkon na štirih profili-ranih kamnitih konzolah, okrašenih z okroglimi glaviči, je pod njim imeniten portal s profiliranim pragom, poševno prisekanima bazama in preklado z bogato profiliranim simsom. Lici baz sta okrašeni s poglobljenima pravokotnima poljema z dvojnima okvirjema, pokončnika pa s paroma kolobarjev z vklesanimi osmerokrakimi zvezdami. Hiša Drmjenovih v Svetóm, Bate 40, se ponaša z rǝžanco, ki ima profiliran prag in profilirana kapitela, v temenu polkrožnega loka pa klinast sklepni kamen z nenavadnim simsom. Na licu sklepnega kamna so v peterokotnem napisnem polju, obdanem z majhnima okrasnima kolutoma s šesterolistnima rozetama, vklesani IHS, zaporedni hišni številki 148 in 22 ter letnica 1885. Na licih profiliranih baz pa sta poglobljeni pravokotni polji z reliefnim okrasom v obliki andrejevega križa z osrednjim kolutom, v katerem je vklesana šesterolistna rozeta. Enako sta okrašeni bazi preprostega portala z ravno preklado pri Bazinovih v Podlaki s hišno številko Bate 72; na bazah portala pri Žuardih, Bate 43, pa sta v pravokotnih okvirjih samo reliefna andrejeva križa s koničastimi kraki. Pri Tinščih v zaselku Madoni, Bate 56, ki imajo tako kot Škvarčnikovi na Banjšicah balkon na štirih profiliranih kamnitih konzolah, je izjemen hišni portal. Na njegovih bazah sta poglobljeni polji z reliefnima okvirjema, spodnja dela pokončnikov krasi par reliefnih kolutov s šesterokrakima zvezdama, zgornja dela pa par usločenih davidovih zvezd (heksagramov) v kolobarjih. Preklado krona bogato profi-liran sims, ob straneh pa portal obrobljata niza izmenoma fino in grobo obdelanih kvadratnih klesancev. V isto skupino portalov sodi še portal nekdanje hiše Potrebovih v Fobci, Grgar 190, ki je imel profiliran prag ter enako oblikovani in okrašeni profilirani bazi kot portal Drmjenovih v Svetom.170 Ker je večina opisanih portalov v Batah, sem najprej sklepal, da so delo nekega tamkajšnjega kamnoseka, 1 2 3 4 5 6 Baze in spodnji deli portalov, pripisanih neznanemu mojstru: 1 – pri Škvarčnikovih, Banjšice 94, 2 – pri Drmjenovih, Bate 40, 3 – pri Bazinovih, Bate 72, 4 – pri Žuardih, Bate 43, 5 – pri Tinščih, Bate 56, 6 – pri Potrebovih, Grgar 190. Risba Teje Mržek 170 Zanj vemo samo po fotografiji detajla, ki jo je leta 1978 posnel konservator Pavel Medvešček. ZVKDS, OE Nova Gorica, mapa Grgar. 58 po najdbi fotografije portala v Fobci pa se zdi bolj ver- jetno, da je bil mojster portalov z opisanimi okrasnimi značilnostmi iz Grgarja. Kateri izmed znanih grgarskih kamnosekov, o katerih bo govor kasneje, bi utegnil biti ta mojster, ni mogoče reči, po letnici 1885 na portalu Drmjenovih pa je mogoče sklepati, da je živel in deloval v drugi polovici 19. in morda še v začetku 20. stoletja. Okna, okenca in line Stare stavbe na planoti imajo večinoma manjša okna s preprostimi kamnitimi okvirji iz štirih oknjakov, le tu in tam je videti starejše okno s profilirano preklado. Ome- njeni okenski okvirji z ozkimi lici pri Pulinovih in Pod Školjem v Ravnici, ki so razmeroma veliki, so v teh krajih redkost. Oknjakom rečejo v Batah rožanci, na Trnovem kamnasti rožanci, v Lokovcu, Levpi, Seniškem Bregu, Kanalskem in Tolminskem Lomu pa oknaki (aknaki). Oknjaki so navadno klesani s krempačem ali z zobatim je videti tudi take, ki so poševno brazdani s špico, kar je Okno z ozkimi lici oknjakov v novejšem krilu domačije Pod Školjem v Sedovcu kladivom, v Lokovcu, Levpi in Tolminskem Lomu pa značilno za Beneško Slovenijo in Soško dolino. Na okenskih okvirjih praviloma ni letnic, pomembna izjema pa je zdaj zazidano okno nad vhodom v štalo pri Lakajšču v zaselku Škod- niki, Seniški Breg 16, ki je prvotno spadala k mogočni stavbi na številki 17 s hišnim imenom pri Škodni- ku, v kateri je bil nekoč »grajski odškodninar«.171 To je gotsko okno s svetlimi merami 44 cm × 60 cm, ki ima posnete robove na ajdovo zrno, na prekladi pa letnico 1554. Petici v njej imata obliko stegnjene črke S, na začetku in med števkami pa so vklesane za tisti čas značilne privzdignjene oglate pike, tako da je v zvestem prepisu videti približno takole: ∙ I ∙ S ∙ S ∙ 4. Za letnicama na hišnem portalu pri Šaunu in na avču je to tretja najstarejša letnica Gotsko okno s posnetimi robovi na ajdovo zrno in letnico 1554 pri na planoti sploh. oboku cerkve Marije Snežne v Nad- Škodniku v Seniškem Bregu 171 Povedala NN, Seniški Breg 17, in Ivan Humar, Seniški Breg 21. 59 Fasadne odprtine v zatrepni steni Hilarjeve hiše v Lokovcu: čim višje so, tem manjše in skromnejše so. Nad majhnimi okni s klesanimi oknjaki v nadstropju, ki ga od zatrepa ločuje skrilnat venec, so grobo oblikovana Rustikalen okvir line za spravilo sena nad enako obli-podstrešna okenca s skrilnatimi napušči, v vrhu zatrepa kovanim portalom v prednji fasadi kleti na Dolenjih pa je preprosta trikotna podstrešna lina, značilna za Lavtarcah v Lokovcu stavbe na celotnem obravnavanem območju. Omeniti je treba še gotsko okence iz belega apnenca pri Šaunu, pri katerem se posneta robova stranskih oknjakov začenjata s polnima ajdovima zrnoma. Čeprav na njem ni letnice, lahko sklepa- mo, da je nastalo sočasno s portalom iz leta 1512, sklesanim iz enakega belega kamna, in je torej starejše od opisanega okna pri Škodniku. V prednjih zatrepih hiš na planoti so nava- dno majhna, včasih rustikalno oblikovana okenca, v vrhu zatrepov pa so pogosto majhne trikotne line, narejene iz treh skril. Tu in tam je videti tudi zidane okrogle ali polkrožno zaključene line. V zatrepih na hrbtni strani gospodarskih stavb, po- nekod tudi hiš, so velike line s štiridelnimi kamni- timi okvirji, podobne preprostim portalom, skozi katere so spravljali seno na podstrešje oziroma v senik. Za samostojne kleti v Lokovcu, Čepovanu in drugod je značilno, da imajo zelo majhna okna z železnimi križi. Kamniti balkoni in balkoni na kamnitih konzolah Pri raziskovanju starih stavb v vaseh na planoti me je presenetilo veliko število hiš z balkoni ali zunanjimi hodniki, po domače gejnki, ki so veči- noma oprti na kamnite konzole. Prvotni balkoni Hiša z balkonom na profiliranih kamnitih konzolah, so bili večinoma leseni, v novejšem času pa so okrašenih z glaviči, pri Škvarčniku na Bregu 60 njihove lesene pode nadomestili z železobetonskimi ploščami. Ohranjenih je le nekaj manjših balkonov s kamnitimi pohodnimi ploščami. Balkoni so večinoma dostopni iz nadstropja in pred padavinami zaščiteni z globljimi strešnimi na- pušči. V glavnem je videti dva tipa takih balkonov. Prvega predstavljajo majhni balkoni, podprti s parom profiliranih kamnitih konzol, ki se praviloma nahajajo nad hišnim vhodom v osrednjem delu glavne fasade, drugega pa daljši balkoni na številnih konzolah, ki se pri nekaterih hišah raztezajo po vsej dolžini fasade. V poseben tip sodita manjša kamnita balkona z dostopom po zunanjem kamnitem stopnišču pri Perinovih v Sedovcu, Ravnica 47, in pri Preku v Balkon na mogočnih profiliranih kamnitih konzolah zaselku Čefarinšče, Bate 82. Oba sta na začetku oprta pri Tinščih v Podlaki na stopnišče, na sredi na konzolo, na koncu pa na zid oziroma na veliko pokončno skrilo, ki nadomešča podporni zid. Sem sodi tudi nekdanji kamniti gejnk pred zatrepno fasado pri Jakopcu v Lokovcu 23, ki se je naslanjal na eni strani na enoramno stopnišče, podprto s klesanim slopom, na drugi strani pa na preprosto kamnito konzolo. Preproste konzole so navadno oblikovane tako, da se postopoma tanjšajo proti ravno odsekanemu ali zaobljenemu čelu, imenitnejše pa se odlikujejo z raznovrstnimi profili. Med slednjimi je treba omeniti značilni okrasni okrogli glaviči na spodnji strani. Nekdanji kamniti gejnk pred zatrepno fasado pri Domači izrazi za kamnite konzole so na planoti posebno »gosposko« obliko konzol, za katere so skoraj povsod pozabljeni. Samo v Batah, kjer je Jakopcu v Lokovcu, ki je slonel na vrhnji konzolni stopnici, podprti s klesanim slopom, in na konzoli gejnkov na konzolah največ, je bilo pri dveh hišah slišati izraza majoni (majuǝni)172 oziroma pijoni, v Lokovcu pa jim rečejo pobi (puǝbi).173 Edini datirani balkonski konzoli sta na zapuščeni in razpadajoči hiši Krištanovih v zaselku Čefarin- šče, Bate 83. Leva ima na desnem licu vklesane inicialki A. G. in letnico 1827, pri čemer druga inicialka označuje priimek gospodarja Gulina, ki je verjetno takrat dal zvišati hišo in napraviti balkon. Na čelu desne konzole so vklesani štirje znaki, od katerih sta srednja dva poškodovana. Ker sta prva in 172 Pri mlajšem rodu so se že preobrazili v minjone. V Batah je bilo slišati še zasilna izraza rožanc in nosilc. 173 Tako tam rečejo tudi pokončnim tramovom v ostrešju. Z izrazom Redek primerek balkonske konzole na razpadajoči pobi za konzole je pomensko primerljiv tudi batovški izraz fanti za hiši Krištanovih v Čefarinšču, ki ima na desnem licu krajše tramove, ki podpirajo daljše tramove strešnega napušča. inicialki A. G. in letnico 1827 61 zadnja števka 1 in 6, gre verjetno tudi v tem primeru za letnico, več ni mogoče reči. Vsekakor pa lahko trdimo, da je bil pri tej hiši najstarejši znani datirani gejnk na planoti. Še starejši je verjetno gejnk na petih profiliranih konzolah pri Hubjanih v Batah, ki ga lahko posredno datiramo z letnico 1768 na hišnem vogalu. Še dva »gosposka« balkona lahko posredno datiramo po letnicah na hišnih portalih, znana pa sta tudi njuna izdelovalca. Pri Pulinovih v Ravnici ga je leta 1874 sklesal domači gospodar in kamnosek Andrej Pavlin, pri Lašču v Bitežu pa leta 1895 domači mojster na spodnji strani okrašene z okroglimi glaviči, pri Gosposki balkonček na paru profiliranih konzol nad hišnim portalom pri Lašču v Bitežu Franc Lasič. Oba balkona imata profilirane konzole, Pulinovih pa so ohranjene še prvotne kamnite plošče. Največ balkonov na kamnitih konzolah je bilo evidentiranih v Batah, in sicer trinajst, na Banjšicah šest in v Grgarskih Ravnah pet, v Lokovcu štirje, po trije v Ravnici in pri Voglarjih, po dva v Grgarju, na Trnovem, v Kalu nad Kanalom in Seniškem Bregu pa po eden. Največ je daljših balkonov, deset je majhnih balkonov, ki jih podpirata po dve profilirani konzoli, poleg njih sta še dva manjša kamnita balkona, oprta na stopnišče in po eno konzolo. Vseh skupaj je (bilo) 40.174 Kamnite stopnice in stopnišča Na domačijah na planoti je razmeroma malo ohranjenih zunanjih kamnitih stopnišč. Večinoma so iz preprostih kladnih stopnic. Taki sta omenjeni enoramni stopnišči pri Perinovih v Sedovcu in pri Preku v Čefarinšču, ki vodita na kamnita balkona. Podobno je tudi v Koprivšču pri hiši Baštonovih in podrtiji Škrekovih na koncu vasi. V Lokovcu ima štala pri Šobreljencu ob stranski fasadi zunanje eno-ramno kamnito stopnišče, ki vodi na lesen balkon pred vhodom v nadstropje; pri Benškarjih je podobno enoramno stopnišče iz kladnih stopnic s podestom pred vhodom v nadstropje v stranski fasadi kleti. Pri nekaterih domačijah, vkopanih v breg, so kladne stopnice položene kar na strmo zemljišče ob njih. Taka stopnišča so, na primer, na domačijah V bajti v Puštalah ter pri Matevžu, pri Pocalarju in pri Podrobar- skih v Lokovcu. Imenitnejše dvoramno zunanje stopni- šče s kamnitimi stopnicami, »delanimi na ruǝb«, kakor rečejo profiliranim stopnicam, je pri Šmonču v Zabrdu, Grgarske Ravne 9. To stopnišče, ki vodi na lesen balkon, je mogoče relativno datirati v obdobje, ki ga zamejujeta letnici 1855 in 1880, s kate- rima sta datirana hišni portal in vodnjak Stopnišče v bregu na domačiji V bajti v Puštalah. Fototeka Šmončevih. ZVKDS, območna enota Nova Gorica 174 Upoštevanih je tudi nekaj balkonov, ki jih danes ni več. 62 Zunanja in notranja kamnita oprema kmečkih domačij Na kmečkih domačijah na planoti je videti še precej notranje in zunanje kamnite opreme. V slednjo spadajo predvsem kamnite plošče pred vhodom v hišo, pločniki in tlaki ter kamnite mize in klopi. Nekatere hiše imajo pred vhodom ploščat »predpražnik« pravokotne ali polkrožne oblike. Taki plošči sta na primer pred hišnim pragom pri Mraku v Lokovcu in pri Petelinu v Mrcinjah. Podobne plošče so tudi pred vodnjaki. Pločnike iz pravokotnih klesanih plošč je videti pred hišami Puli-novih in Pod Školjem v Ravnici ter pri Tlakarjevih v Grgarju; vse so izdelali hišni kamnoseki.175 Pri Šavlovih v Batah je pločnik iz takih plošč na prednji strani obrobljen z robnikom. Prostran kamnit tlak iz obdelanih apnenčevih plošč je tudi v prijetnem ambientu pod latnikom pred hišo Petračevih v Fobci, Grgar 193, ki ga dopolnjujeta še monoliten valjast oklep vodnjaka in kamnita miza s kvadratasto mizno ploščo.176 Prav na dvoriščih grgarskih domačij je videti največ kamnitih miz s pravokotnimi ali okroglimi miznimi ploščami. Kamnite klopi je videti pred pročelji nekaterih hiš v Lokovcu, kjer jim rečejo počivala. Na domačiji Občna v Čepovanu 143 sta bili zraven vodnjaka veliki podolgovati kamniti kladi, ki sta nekdaj služili gospodinji za perivnico; zdaj je tam samo še ena. Ob manjšem hudourniškem potoku sredi Kanalskega Loma, kjer se je reklo Na perilih, je imela enako vlogo debela skril, ki so ji rekli perivnik ali perivǝnca.177 Kasneje so jo tam uporabili za mostiček čez potok, zato se je potem tistega mesta prijelo ime Na mostičku. Omeniti kaže še velika kamnita korita za napajanje živine zraven vodnjakov in manjša korita za prašiče v svinjakih oziroma hlevih ter kamnita pojila za kokoši. Med hišno notranjo kamnito opremo štejemo tlake, ognjišča, lija- ke in police za odlaganje posode. S kamnitimi ploščami so bili tlakovani veže, kuhinje in dnevni prostori v hišah. Nekatere hiše, na primer pri Šaunu v Tolminskem Lomu, so imele skromnejši tlak iz skril naravnih, ne- pravilnih oblik, premožnejše pa so si privoščile tlak iz klesanih plošč pravo- kotne oblike. Nekaj posebnega je bil tlak sale v hiši pri Matevžu v Lokovcu 200, ki je bil vklesan v živo skalo.178 Izjemen je tlak iz klesanih plošč v hiši Pod Školjem v Sedovcu, datiran z vklesano letnico 1872, ki je delo do- mačega kamnoseka Štefana Šušmelja. Vabljivi kamniti ambient pod senčnim latnikom Petračevih v Fobci 175 Pločniku ali tlaku so v Grgarju rekli šalíc, je povedal Anton Bitežnik v Slatni, Grgar 138, rojen leta 1923. Obdelanim ploščam za tlak so po besedah Pavle Šušmelj, Ravnica 51, rekli lašte, medtem ko naravnim ploščam rečejo skrle. V Lokovcu in Trnovem tako enim kot drugim rečejo skale. 176 Oklep vodnjaka je menda izdelal nekdo iz Grgarja v Zorčevem kamnolomu pod Fobco. Podatek ZVKDS, OE Nova Gorica, mapa Grgar. 177 Povedal Jože Gruden - Urbančev, Kanalski Lom 17. 178 ZVKDS, OE Nova Gorica, mapa Lokovec. 63 V istem prostoru je ohranjen še mono- litni prednji del nekdanjega visokega ognjišča z vklesanimi začetnicama Štefanovega sina Antona in letnico 1897, ki ga je kasneje nadomestil zidan šparget. Pri Kolčevih v Batah 66 še hranijo profiliran prednji robnik ognji- šča z vklesano letnico 1892.179 Po izro- čilu iz Lokovca so tam »še pred drugo vojsko in hitro po njej« v nekaterih hišah imeli ognjišče prav na tleh ali za prst ali dva visoko, ponekod srednje visoko, premožnejši pa osemdeset do Lokovcu 1 so imeli nizko ognjišče tja Bosonoga družina ob kadečem se kotlu na skromnem ognjišču v do leta 1985. sto centimetrov visoko.180 Pri Štrinu v 181 Skromnejša ognjišča so grgarskem Dolu med prvo svetovno vojno, 26. maja 1917. Iz zbirke bila zidana, kurišče pa je bilo obdano Benjamina Černeta v Grgarju z lesenim okvirjem. Na domačiji Pod Školjem je v hiši tudi edinstven vodnik, lijak s pipo za vodo, ki ga je leta 1920 naredil in podpisal Štefanov sin Anton Šušmelj, prav tako kamnosek. Bolj obi-čajne so bile kuhinjske niše s kamnitim lijakom in polico za kajngle z vodo, tako imenovani vedrniki (vjǝdrnik),182 kakršne so imeli na primer v Grgarju, Grgarskih Ravnah, Batah, Ravnici in pri Voglarjih. Pri Šaunu v Tolminskem Lomu je taka niša z dvema kamnitima policama za posodo z vodo, na katerih imajo zdaj knjige, kamnit lijak pa je bil nekoč vzidan pod bližnjim oknom. Pri Drejčku na Rutu v Lokovcu so imeli pod oknom v kuhinji v ta namen vzidano veliko debelo kamnito ploščo, pri Matevžu v istem kraju pa so imeli vedra z vodo na konzolno vzidani kamniti polici. Podobno je bilo tudi pri Štimovih na Trnovem, ki so imeli na steni vedrnik, podprt z lepima profiliranima konzolama, umivnik pa pod oknom.183 Redek primerek hišne kamnite opreme je bil konzolni kropilnik skledaste oblike, vzidan v nadstropju nekdanje hiše verjetno prišel iz lokovške cerkve, leži na dvorišču domačije Vedrnik s kamnitim lijakom in polico pri 184 pri Mokrinu v Lokovcu 68. Potrebovih v Fobci, Grgar 190. Še eden drugačne oblike, ki je Matičevih v Grgarskih Ravnah 179 V Podlaki so bila po drugi svetovni vojni še štiri ognjišča. Poleg Kolčevih so ga imeli še Janezovi, Čukovi in Prekovi. Povedal Davorin Sedevčič, Kanalski Vrh 27. 180 Povedala Danica Šuligoj, Lokovec 16. Za kuhanje na ognjišču so uporabljali zaglaunk oziroma zglavnik kot podstavek za drva, trpiš, trinožni podstavek za lonce, in kotu, ki je bil s čjǝtunkom privezan za glisti, dva vzporedna vodoravna droga nad ognjiščem. Mapa nad ognjiščem je bila že novejša pridobitev. 181 ZVKDS, OE Nova Gorica, mapa Lokovec. 182 V Lokovcu vedrniku rečejo bedernk. 183 Povedal Julij Rijavec, pri Lovrinki, zdaj pri Juliju z Rezije, Rezija, Trnovo 66. 184 Na prednji strani ima vklesane črke A D F M K N, ki so najbrž okrajšave nerazložljivega napisa. 64 V kamnito opremo domačij spadajo še korita za prašiče fotrat v svinjakih. Pri Šavlovih v Batah 4 imajo izjemen prežitek takega dvoprekatnega korita, ki ima na gornjem robu vklesano letnico 1755. V mlinih so imeli mlinske kamne in stope. Anton Bitežnik Na Tlaki v Slatni, Grgar 138, je pripovedoval, da so imeli v svojem mlinu na potoku Slatna po en par belih in črnih kamnov za belo in črno moko. Bel kamen za pšenično moko so kupili blizu Pordenona, bolj temne in trde kamne za sirk pa se je dobilo v Benečiji in v okolici v kateri so stopali ječmen v kašo. Podobne stope si je Kamnite stope iz Matičevega mlina v Slatni v zbirki starin pri Kovačevih v Krvavcu Bergama v Italiji. Imeli so tudi stuǝpo na štiri pahuove, mogoče ogledati v zbirki kamnitih starin pri Kovačevih v Krvavcu, Banjšice 110. Ob hišah so imeli kamnite stope ali stopice, v katerih so domači ročno phali ječmen. V Ravnici jim rečejo stuǝpa ali stuǝpca za tučt kašo, v Batah in Lokovcu mrtal (mrtau), v Široki Njivi v Seniškem Bregu pa tuklež.185 V Lokovcu je bila stopa za tolčenje ječmena v kašo marsikje takoj za vrati izbe.186 Pri Ivǝnčkovih so imeli tako stopo, ki jo je sklesal Štife Glažarjev.187 Stari Davorin Sedevčič v Kanalskem Vrhu je pripovedoval, kako dobrodošlo je bilo v vojnem času, da so lahko doma v mrtalu tolkli ječmen za kašo. Pri tem opravilu so vanj usuli kakšna dva kilograma zrnja in ga zmočili s prgiščem tople vode, Kamnita stopa na svojem mestu pri vratih v izbi da se je oluščilo. Angel Belingar pri Solarjevih v Ravnici hiše na Gorenjem Humu v Lokovcu 44 se je podobno spominjal, kako so se med drugo svetovno vojno kot muli doma vsak večer vrstili pri tolčenju kaše. Od kamnitih posod se v Sedovcu omenjajo še kamniti vrči, v katere so shranjevali zaseko. Vodnjaki Na Trnovski in Banjški planoti je največ vodnjakov, v katerih se je zbirala kapnica, deževnica ali strešnica,188 na Trnovem, pri Voglarjih, v Podgozdu, Lokvah in v Lokovcu.189 V tleh so oblikovani kot buč ali kot flaška, jajčasto ali trebušasto, pri vrhu so obokani, na oboku pa imajo kamnit obod ali oklep različnih oblik. V Grgarju sem za vodnjak slišal samo izraz štern (štjern), medtem ko mu v Ravnici rečejo štirna (štjǝrna), klesanemu obodu na njej pa kamen od štirne (kǝmǝn od štjǝrne). Na Trnovem vodnjaku prav tako rečejo štirna (štjǝrna), različnim obodom pa kamen od štirne, 185 krT s, Darja, Ko etnološka zbirka postane izziv novih znanosti: razstava Staroverstvo in staroverci, v: Zahodna Banjška planota skozi čas, str. 279. 186 šUliGoj Bremec, Lokovška hiša, str. 7. 187 To stopo ima zdaj Aleksander Boltar v Grgarju 153, ki je tudi povedal, kdo jo je naredil. – Štefan Šuligoj, po domače Štife, je bil sin Franca Šuligoja in Karoline z dekliškim priimkom Vončina, rojen 22. decembra 1911 pri Glažarju, Lokovec 89. Poročil se je s Frančiško Danijelo Vončina - Vončinovo iz Lokovca, s katero sta na kantu kupila hišo pri Kolencu, Lokovec 16. Umrl je leta 1997. 188 V Lokovcu ji duhovito rečejo tudi »voda od Bogà«. 189 Pred nekaj leti so na Trnovem našteli sedeminšestdeset starih vodnjakov, pri Voglarjih šestdeset in pri Nemcih enajst. Primerjaj rijavec v sodelovanju z matežič, Trnovska čitanka, str. 19. 65 grlo od štirne190 ali firtoh (fjǝrtoh). Pri Voglarjih poznajo štirno in firtoh, pri Nemcih šterno in tulc pri šterni, po starem tudi žǝkno, v Lokvah tulc. V Ravnici rečejo vodnjaku šterna in obodu kǝmǝn od šterne, na Banjšicah štjǝrm in grlo od štjǝrma ali krniž, v Čepovanu štern (štjern) in krniž, v Seniškem Bregu šterm in grlo, v Lokovcu, Kalu nad Kanalom in Kanalskem Lomu pa šterm (štjǝrm) in krniž. V vsakdanji govorici se za zunanji obod vodnjaka pogosto uporablja isti izraz kot za vodnjak sam. Na Trnovem in v okolici so za vodnjak najprej izkopali štiri, pet, šest metrov globoko okroglo jamo in jo na suho obzidali z upuornim zidom, da se vanjo ne bi usipala zemlja.191 Dno so zatesnili s steptano ilovno, obložili z laštami in z ilovico skrbno zadelali tudi špranje med njimi, da ne bi prepuščalo vode. Nato so začeli na ustrezni razdalji od prvega zida v vrstah zidati notranji »trebuh« vodnjaka z lepo klesanimi vrstnaki (brstnjaki, vrsnaki, vǝrstnǝki, vrstniki, vrsniki) s kvadratnimi lici, ki so spredaj ožji in zadaj širši, vmes pa so sproti močno nabijali pol metra debel sloj ilovice, da je tesnil.192 Vrstnake so skrbno skladali drugega zraven drugega in jih prav tako tesnili z ilovico, da v šterno ne bi prilezli deževniki, ki bi povzročili, da bi začela puščati.193 Navzgor se je vodnjak z obokanjem ožal do notranjega premera kamnite- ga grla, ki so ga postavili nanj.194 V prenesenem pomenu rečejo vrstnak ali vrstnik tudi vodnjaku, zidanemu z vrstnaki oziroma vrstniki. Oklepi ali obodi na vodnjakih so bodisi skle- sani iz enega samega kosa kamna ali sestavljeni iz več klesanih delov, lahko pa so kombinacija zidanih in klesanih delov. Monolitni vodnjaki so valjaste ali trebušaste oblike in večinoma zgoraj zaključeni z nekoliko širšim vencem. Redki imajo venec s pomolom, na katerega so lahko odložili posodo z vodo.195 Nekateri stojijo na klesanih krožnih po- destih, drugi pa na velikih skalah naravnih oblik. Pri takih vodnjakih na Trnovem je bila izmerjena višina od 73 do 78 centimetrov, notranji premeri Posebna različica trebušasto oblikovanega oklepa vod-se gibljejo od 48 do 57 centimetrov, zunanji pa od njaka pri Kovačevih na Trnovem 190 Po razlagi Izidorja Rijavca, pri Žežnih, Trnovo 36, je grlo samo odprtina v kamnu od štirne. Podobno poimenujejo obod vodnjaka na Vojskem, kjer mu rečejo vrat. šarf, Ljudsko stavbarstvo in notranja oprema, tek. št. 6, str. 16. 191 Ta izraz sem slišal samo od Izidorja Rijavca, Trnovo 36. Na Gori nad Ajdovščino so takemu zidu rekli komunski zid ali mrtev zid. Glej premrl, Nesmrtni kamen, str. 384. 192 Angel Belingar pri Solarjevih, Pri Peči, Ravnica 44, je omenil, da so štirne tesnili z rumeno ilovico. 193 Franc Plesničar, pri Plesničarjevih, Nemci 3, je pojasnil, da se dostikrat zgodi, da pride v šterno skozi ilovico kot prst debela glista in potem šterna skozi luknjo, ki jo naredi, spušča. Zato so v sloj ilovice dali tudi nekaj kamnov, ki glisto prisilijo, da naredi ovinek okoli njih. 194 Primerjaj rijavec v sodelovanju z matežič, Trnovska čitanka, str. 15. Nekaj dodatnih pojasnil o zgradbi vodnjakov so prispevali še Ivan Rijavec, pri Ta guranjih, Rijavci, Trnovo 74; Franc Plesničar, Nemci 3; Franc Hvala, Trnovo 6. 195 Po izročilu kamnov zanje niso dobili v javah, temveč so morali poiskati primerno velike samce v okolici. Povedal Marino Volk - Karnjelov s Trnovega 64, stanujoč Na Vratih, Čepovan 158. 66 81 do 101 centimetra. Na Lokvah, kjer sem zmeril šest valjastih oklepov vodnjakov – tulcev, so ti visoki od 60 do 82 centimetrov, njihovi zunanji premeri pa segajo od 85 do 105 centimetrov.196 Vodnjaki z monolitnimi obodi imajo letnice pri- bližno od sedemdesetih let 19. stoletja do prve svetovne vojne.197 Poleg monolitnih je tudi nekaj širših valjastih oklepov, sestavljenih iz več pokončnih delov in monolitnega venca. Krožno so oblikovani tudi zidani obodi vodnjakov z gornjim vencem iz kle- imenovane Drugačen tip zunanjih obodov imajo tako Velika štirna na firtoh pri Marjanci na Trpinovšču, sanega kamna. za . Na teh Trnovo, Voglarje, Nemce in Podgozd štirne na firtoh, ki so zlasti značilne pokrita z dvema ploščama in datirana z letnico 1842 vodnjakih so iz debelih plošč sestavljeni ali zidani obodi krožne, polkrožne ali ovalne oblike, ki ima- jo spredaj pokončno klesano ploščo, imenovano firtoh, obdano s klesanima bočnikoma, pokriti pa so z velikimi skrilami s pravokotno odprtino za zajemanje vode. Taki so najstarejši datirani vodnjaki pri Trpinovih in pri Marjanci na Trpino- všču, Trnovo 123 in 120, ki imata vklesani letnici 1836 in 1842,198 ter na samotni Belačevi domačiji pri Voglarjih z letnico 1840, ob katerem stoji tudi vaga – lesena naprava za zajemanje vode na vzvod. Zelo zanimiv je veliki firtoh na domačiji Plesničarjevih pri Nemcih 3, ki sta ga leta 1865 za skupno uporabo naredila nekdanja soseda Kušman in Strosar na meji svojih parcel. Na pokrovu sta vklesala navedeno letnico, na sredi pa še križec, ki označuje mejo.199 Za vse štiri štirne je bilo rečeno, da so zidane iz vrstnakov oziroma vrstnikov. Na nekaterih vodnjakih pri Voglarjih in v Podgozdu je zanimiva posebnost v napisih, da namesto običajnih letnic vsebujejo celotne da- tume. Tako so na obodu vodnjaka na Repušču, Voglarji 21, vklesani datum 5. 5. 1887 in inicialki Firtoh z letnico 1840 na samotni Belačevi domačiji pri Š. P.; v Cvetrežu, Voglarji 44, je na vodnjaku samo Voglarjih, ob njem korito in vaga za zajemanje vode 196 Dva sta datirana v leto 1884, eden v leto 1886. 197 Po prvi svetovni vojni so na Trnovem ulivali šesterokotne obode vodnjakov iz betona po kalupu, ki so si ga po potrebi sposojali. Povedal Jože Volk, doma s Trpinovšča, Trnovo 20A. 198 Po hišnem izročilu Marijančnih sta bili krovni plošči vodnjaka pripeljani na saneh kot dota mlade gospodinje. Zapisi ZVKDS, OE Nova Gorica, mapa Trnovo. 199 Vodnjak je zidan v obliki buča, globok je štiri metre, na srednji višini pa ima največji premer 290 centimetrov. Mere vrstnakov so 25 cm × 25 cm × 40 cm. Povedal Franc Plesničar, Nemci 3. – Mere navajam v zaporedju višina, širina, debelina/globina. 67 datum 18. 5. 1893; pri Tomaževih v Podgozdu 16 je zidani kvadratni obod vodnjaka datiran s 7. 6. 1898, monolitni trebušasti oklep pri Balanču v Podgozdu 6 pa z 19. 4. 1900.200 Veliko število ohranjenih vodnjakov, po domače štermov, je tudi v Lokovcu. V tleh imajo obliko soda, zidani pa so iz vrstnikov, ki jim rečejo tudi glidniki.201 Na njih je vide- ti dva tipa oklepov vodnjakov: monolitne ali sestavljene okrogle, ki so večinoma valjaste oblike, in pravokotne, ki so na prednji strani podobni trnovskim firtohom. Najbolj na očeh je zajetni krniž valjaste oblike, ki stoji na nekakšnem vaškem trgu pri Winklerju v Srednjem Lokovcu, pred njim pa je še zaobljena stopnica.202 Inicialki B. W. in letnica 1892 na njem sporočajo, da ga je tiste- ga leta dal postaviti gostilničar Blaž Winkler (1841–1919), ki je bil tudi lokovški podžupan.203 Prava znamenitost pa je veliki okrogli krniž devetih klesanih pokončnih delov in štiridelnega Masivni krniž valjaste oblike pri Winklerju v Srednjem Lokovcu širokega profiliranega venca. Visok je 76 cen-V Zlomu v Gorenjem Lokovcu, sestavljen iz timetrov, njegov gornji zunanji premer pa znaša 181 centimetrov. Odprtina vodnjaka je deloma pokrita z vdelano pravokotno kamnito ploščo, preostali del pa se je prvotno zapiral z gibljivo pritrjeno leseno loputo. Na vencu je kolovrat za zajemanje vode z vedrom. Zraven krniža je še veliko kamnito korito za pojit žival. Posebno zanimiv je štirivrstični napis v bohoričici na eni izmed pokončnih obodnih plošč, ki je v zvestem prepisu videti takole: TA SHTERM KOSHTA F: I76 ANDREI MURAVIZ I 8 4 I V gajici ter v razvezani in posodobljeni obliki se glasi: Ta šterm košta 176 forintov. Andrej Murovec. 1841.204 Andrej je bil sin Mihaela Murovca in Katarine z dekliškim priimkom Pertovt iz Kala, ki se je 200 Podoben napis je tudi na oklepu vodnjaka pri Mokrinih na Banjšicah 122, ki vsebuje datum 13. 11. 1883 in okrajšano ime gospodarja: Jož. Hum., se pravi Jožef Humar. 201 Pravijo tudi, da je šterm narjen na glidǝnke. Cvetka Strgar, Banjšice 71, mi je pojasnila, da beseda glida pomeni vrsto, niz, sklad. 202 Rafael Vončina, Na kleti, Lokovec 80, je pravil, da je ta krniž delal na Travnem brdu na svetu Krogarskih Ta gorejni ali Ta dolejni Stajar, njegovega imena pa ni vedel povedati. K temu lahko dodamo, da je bil v tistem času Na Dolenjih Stajah, Lokovec 138, gospodar Andrej Šuligoj, Na Gorenjih Stajah na številki 140 pa Andrej Vončina. 203 olenc k, et al., Krčme in gostilne na Trnovsko-Banjški planoti, str. 208–209. 204 O tem vodnjaku in napisu na njem je pisal že idrijski potohodec Rafael Terpin, ki ga upravičeno označuje kot »najslajši ocvirek na polenti«. In dodaja: »Kako ponosen je moral biti gospodar Andrej, da je dal na krono vklesati, koliko je vodnjak stal! Lokovec nima tekoče vode. Nekdaj se je vsaka novogradnja začela s štirno, z vodnjakom. Od kapnice so živeli ljudje in živali.« Terpin, Rafael, Klanec do doma 2, Idrija 2021, str. 218. 68 rodil 13. novembra 1804 V Zlomu v Lokovcu 31, se leta 1822 oženil s sovaščanko Katarino Šuligoj in umrl 24. aprila 1870.205 Podobno oblikovan krniž z napisom je na Gorenjih Lavtarcah, Lokovec 7. Tja je prišel pred več kot štiridesetimi leti s šterma iz vrstnikov na razpadajoči domačiji pri Štrinu,206 ki je imela nazadnje hišno številko 1.207 Visok je 83 centime- trov, v premeru pa meri 149 centimetrov. Lapidarni napis v poglobljenem napisnem polju na prednji plošči oboda, zaključen z okrasno vinjeto, ki na- vaja hišno številko, krajšavi imena in priimka ter letnico izdelave, se glasi: n 104 MA KU 1856 V lokovških matičnih knjigah zvemo, da ga je dal postaviti gospodar Matevž Kuštrin, ki se je rodil 3. septembra 1822 v družini Blaža Kuštrina in Marije z dekliškim priimkom Podgornik v Lokovcu 104, se leta 1845 poročil z Ano Hvala, ki je bila doma z Gorenjih Lavtarc, in umrl 1. junija 1900 na številki 61, kjer se je takrat reklo V klancu.208 Na Gorenjih Lavtarcah je zdaj poleg vodnjaka še kamnito korito za žvau, ki je bilo izdelano v Šonigi, gozdnatem predelu med Lokovcem in Batami;209 nekoliko vstran je v tla vsajen okrogel kamnit podstavek z veliko okroglo luknjo za vago, s katero so vlekli vodo iz vodnjaka.210 Za Lokovec je še zlasti značilen tip oboda vodnjaka s pravokotnim tlorisom, po domače na štiri kantone. Tak obod je praviloma sestavljen iz štirih pokončnih plošč in delnega pokrova. Šte- fan Šuligoj, po zmerjajnu pri Petru Na štengah, Lokovec 12, ga je jedrnato opisal takole: »Kr- niž je navadno iz štirih skal.« Pogosto stoji na Okrogli krniž V Zlomu v Gorenjem Lokovcu z napisom velikih debelih skrilah naravnih oblik ali pa je iz leta 1841. Ob njem kamnito korito za napajanje živine, skrila kot nekakšen predpražnik v tleh pred njim. pred leti tudi lesen žleb za dovajanje strešnice 205 ŽA Lokovec, družinska knjiga I. 206 Hišno ime Štrin je okrajšava priimka tamkajšnje družine Kuštrin. 207 Sedanji gospodar Marjan Kolenc, po domače Lavtarški Marjo, ga je takrat dobil za liter vina in zavitek kofeta. 208 ŽA Lokovec, rojstna knjiga 1820–1854, poročna knjiga 1819–1881, mrliška knjiga 1870–1907, družinska knjiga II. 209 Povedal Marjan Kolenc, Lokovec 7. 210 Zanimivo je, da je enako oblikovan podstavek za vago tudi pri Štrinu. 69 Masivni stranski plošči sta daljši in ponekod na no- tranjih straneh poševno prisekani; zadnja in prednja plošča sta vdelani v ti debeli stranici, pri čemer je prednja, ki je praviloma tanjša, zamaknjena navzno- ter. Na prednji plošči je pogosto vklesan napis z letnico in inicialkama gospodarja, nekajkrat pa se je z inicialkama podpisal kamnosek, ki je sklesal krniž. Največ letnic na vodnjakih je iz zadnjih de- setletij 19. stoletja in prvega desetletja 20. stoletja. Ponekod je v napisu tudi Jezusov monogram IHS. Pri šestih takih krnižih, izdelanih med letoma 1901 in 1911, je prednja plošča okrasno nabrazdana tako, da se brazde iz središča žarkasto širijo na vse Vodnjak na štiri kantone pri Mavrnu v Lokovcu, ki ima strani, po čemer je utemeljeno sklepati, da so delo na prednji plošči inicialki J. M., IHS in letnico 1901 istega kamnoseka. Razen vodnjaka pri Iluščku so vsi datirani, poleg letnic pa so na njih vklesane še inicialke gospodarjev in v treh primerih tudi IHS. Poglobljena napisna polja so pravokotne oblike ali trikotno zaključena. Najstarejši je vodnjak pri Mavrnu (pr Mournu) v Lokovcu 76, na katerem so vklesani inicialki J. M., IHS in letnica 1901. Kar trije so bili narejeni leta 1904: pri Krogarju na številki 36 so v trikotno zaključenem napisnem polju poleg letnice vklesani IHS in inicialki J. S.; napisnem polju IHS in inicialki J. V.;211 pri Matevžu Izjemni osmerokotni oklep vodnjaka s podestom in ko-na številki 200 pa je samo letnica 1904 v pravo-pri Lajnarju na številki 60 v enako oblikovanem ritom na obnovljeni domačiji Podrobarskih kotnem polju. Zadnji je bil izdelan obod vodnjaka pri Boštjanu na številki 34, ki ima v pravokotnem polju vklesane inicialki L. Š. in letnico 1911. Ker o teh krnižih ustno izročilo molči, najbrž ne bo več mogoče izvedeti, kdo jih je izdelal. Med najmlajše datirane vodnjake tega tipa spadata vodnjak z vretenom in dvokapno strešico nad njim pri Tončku v Tolminskem Lomu 8A, ki nosi letnico 1927, in vodnjak pri Sáulču v zaselku Robi, Levpa 57, ki ga je z letnico 1952 datiral in z začetnicama podpisal domači samouk Ivan Skrt.212 Take in podobne obode vodnjakov je v manj- šem številu videti tudi drugod na planoti, na primer v Kalu nad Kanalom, Levpi in Seniškem Bregu. V Levpi, kjer imajo za vodnjak enak izraz šterm Valjasti oklep vodnjaka s polkrožnim izrezom za zaje-kot v Lokovcu, zvemo, da so tudi tam vodnjaki manje vode V Leščah pri Voglarjih 211 Ta vodnjak je pripadal nekdanji tamkajšnji domačiji, po domače Pri bajti. Povedal Milan Vončina, pri Lajnarju, Lokovec 60. 212 Obod tega vodnjaka je zidan, ne iz klesanega kamna. 70 zidani iz štancanih glidnikov, da so torej zidani zglidno, zato vodnjaku rečejo tudi glidnik (glidǝnk) ali šterm, narjen na glidnik.213 Redki so vodnjaki z osmerokotnim okle- pom. Izjemen primerek takih vodnjakov je na obnovljeni domačiji Podrobarskih, Lokovec 131. Spodaj ima profiliran podstavek, ki je na sprednji strani podaljšan v podest, zgoraj debel profiliran venec, na izbočenem napisnem polju na prednji stranici pa razprto vklesan napis z inicialkama P. Š, hišno številko 61 in letnico 1900. Zraven njega je še manjše kamnito korito. Podoben mu je še osmerokotni oklep z letnico 1907 pri Zorčevih v Grgarju 85, ki je delo hišnih kamnosekov. Omeniti kaže še nekaj zanimivih oklepov vod- pokrit z okroglo ploščo z izjemnim polkrožnim korito za napajanje živine izrezom za zajemanje vode. V Grgarju, kjer je videti različne tipe vodnjakov, je nekaj posebnega okrogli oklep vodnjaka pri Gadnikovih v Fobci, se-stavljen iz navznoter nagnjenih plošč in pokrit z veliko okroglo ploščo s kvadratno odprtino. Z letnico domačiji V Leščah pri Voglarjih je valjast oklep, Valjasti oklep vodnjaka z rastlinskim okrasom na za-puščeni domačiji Juretčevih v Zabrdu; ob njem veliko njakov na obravnavanem območju. Na zapuščeni 1830, ki je vklesana na njej, je najstarejši datirani vodnjak v Grgarju. Pri Štefinih v Bitežu, Grgar 181, je zelo velik valjast oklep z merami 99,5 cm × fi 127,5 – 71 cm, ki je bil po hišnem izročilu narejen pred letom 1900. V ravenskem Zabrdu je na zapuščeni domačiji pri Juretčevih valjast oklep vodnjaka z izjemnim okrasom v obliki štirih olistanih vejic, reliefno sklesanih v poglobljenem polju z ločno posne-timi vogali. Pri Povščevih v Ravnici 42 je na kvadratni štirni, ki jo je leta 1910 skopal in sezidal gospodar Jožef Povšič, velik valjast kamen od štirne, ki so ga po pripovedovanju sklesali Na Plesah pri Skoznem.214 V Batah je lep primerek valja- stega oklepa pri Zajčevih v zasel- ku Sedevčiči, Bate 76, ki je pokrit s profilirano debelo okroglo ploščo, v kateri je pravokotna odprtina za zajemanje vode. Na njem sta vkle- sani nekdanja hišna številka 128 in letnica 1848, pred njim je zaoblje- na stopnica, zraven pa je še veliko kamnito korito za napajanje živine. Oklep vodnjaka pri Zajčevih v zaselku Sedevčiči, na katerem sta vkle-To, da so dali na vodnjake vklesa-sani nekdanja hišna številka 128 in letnica 1848; ob njem stopnica in ti hišne številke, zgovorno priča o veliko kamnito korito za napajanje živine 213 Povedali Pavel Levpušček, Seniški Breg 3, Stojan Berlot, pri Dolenjem Štefču, Levpa 12, in Jožef Skrt, pri Mežnarjevih, Levpa 22. 214 Povedala Avguština Pavšič, pri Povščevih, Ravnica 42, rojena leta 1901, ki je še pripomnila, da so iz štirne vlačili vodo s kuotlčem na kjetni. 71 njihovi reprezentativni vlogi na kmečkih domačijah v teh krajih. V čepovanskih Puštalah je ohranjen izjemen, moj- strsko oblikovan in izdelan valjast obod vodnjaka iz treh skladov fino obdelanih zaobljenih klesancev, ki pripada domačiji pri Kulinu (Jakulin) na hišni številki 23. Pri sose- dnjih hišah pa je nekaj zanimivih rustikalnih obodov vod- njakov, ki so v tlorisu polkrožne ali pravokotne oblike, po- kriti pa so z debelimi ploščami z izrezi za zajemanje vode. Nekaj vodnjakov ima venec na eni strani podaljšan v zaobljen pomol, na katerega so lahko odlagali posodo z vodo. Eden je pri Perinu v Sedovcu, drugi pri Humarjevih na številki 202 v grgarskem Zagorju, kamor je bil pripe- ljan z domačije Na koncu v bližnjem Podgozdu. Samo pri Iluščku v Lokovcu 42 so zraven pravokotnega vodnjaka v ta namen postavili poseben stebriček. Ob vodnjakih so pogosto večja kamnita korita za napajanje živine, ki so bila verjetno večinoma izdelana sočasno z vodnjaki. Ta korita so različnih velikosti in po- gosto bolj rustikalnega videza. Precej veliko in mojstrsko sklesano kamnito korito pravilne oblike imajo na domačiji Garjupčevih v Lokovcu 210. Še nekaj besed o napravah za zbiranje in zajemanje vode iz vodnjakov. Po starem je bila kapnica ali strešnica speljana v vodnjake po lesenih žlebovih, ki so bili pone-Vodnjak z vago pri Murovcu V Dolini v Lokovcu kod oprti na kamnite konzole ali po domače kluke.215 Voda, ki se je stekala s slamnatih streh, je bila rumenkaste barve. V Ravnici so jo po starem iz vodnjaka vlačili na roke s kuotlčem na kjǝtni, na Trnovem kasneje s šte- njakom.216 Potem so Trnovci vpeljali vreteno na železnem podnožju, ki mu rečejo vinta na jarmu ali motovilo.217 V Lokovcu so vlačili vodo iz vodnjaka bodisi na moč, s kolovratom na binto ali na vago (uaga). Večina vodnjakov je imela vago.218 Vaga, ki ji rečejo tudi vaga na kamen, je lesena naprava na vzvod. Sestavljajo jo po- končen rogovilast kol ali drog, zabit Vodnjak z vago pri Rojcu v Lokovcu 221, 17. decembra 1974. Foto v tla, ter v rogovilo vstavljen prečnik, Rafael Terpin iz Idrije 215 Tako jim rečejo pri Voglarjih in v Lokovcu. 216 Franc Hvala, Trnovo 6. – V Tolminskem Lomu 34, kjer so vodo iz vodnjaka še črpali na roke, so rekli, da imajo šterm na palento. 217 Povedala Dušan Rijavec, pri Žežnih, Trnovo 36, in Miroslav Volk, pri Metkinih, Trnovo 61. 218 Povedal Zdravko Bremec, Lokovec 181. 72 ki ima na zadnjem koncu kamnito utež, s prednjega pa visi gibljivo pritrjena palica z verigo, na kate-ro je obešeno vedro. Rogovilastemu kolu rečejo v Lokovcu karanča, prečniku vaga, palici rašče ali račca, vedru pa kangla.219 Izraz vaga poznajo tudi na Trnovem in pri Voglarjih. Jožef Šušmelj V Ogradi, Voglarji 26, je povedal, da so njihovo vago sestavljali: v tla zabit kouc, ki je bil zgoraj korakast, na njem pa lata, pritrjena s klincem. Zadaj je imela kamen za obtežbo, da se je lažje vleklo vodo iz štirne, na prednjem delu pa je visela z dratom privezana tanjša lata, ki je imela koncu bakren ali pocinkan kotliček, gibljivo pritrjen z ozkim plehastim pasom. Ponekod je imela rogovila za oporo kamnit podstavek z luknjo kvadratnega ali okroglega prereza. Tak podstavek z okroglo luknjo skozi in skozi je še ohranjen na domačiji pri Preku v Podlaki in na Gorenjih Lavtarcah v Lokovcu, s kvadratno luknjo pa pri Rojcu v Lokovcu 31. Zajetja izvirne vode in kali Poleg zelo številnih vodnjakov s kapnico je na planoti tudi nekaj vodnjakov z izvirno vodo stu- denčnico, ki jim rečejo zdenci. Ti majhni izviri, ki se praviloma nahajajo na nagnjenem zemljišču, so v večini primerov s treh strani obdani z velikimi debelimi pokončnimi skrilami in tudi pokriti z njimi. Nekateri imajo na prednji strani za dostop do vode nekaj kamnitih stopnic. Tak je, na primer, zdenc v Zaklancu pri Zabrdu v Grgarskih Ravnah. Na enak način so ograjeni in pokriti s skrilami tudi nekateri kali, na primer kalč (kolč) pri Ivǝnčku v Lokovcu. Drug tip vodnjakov z izvirno vodo so obo- kani vodnjaki z notranjimi stopnicami, pokriti z zemljo in travno rušo. Taki sta na primer močili pri Martinu v Kanalskem Lomu, ki ima na sklepnem kamnu oboka vklesano letnico 1882, in pri Šaunu v Tolminskem Lomu. Zdenc v Zaklancu pri Zabrdu, obdan z velikimi skrilami Korita in fontane Ko so v letih 1855–1860 pod vodstvom gozdarskega nadzornika Jožefa Kollerja delali cesto od Sol-kana na Trnovo, so za potrebe voznikov tik ob njej postavili kamnito korito ob izvirku pod današnjo gostilno Oddih nad Solkanom. V tem koritu, ki ga danes ni več, so vozniki napajali vole, ki so bili njihova glavna vprežna živina.220 Leta 1917, med prvo svetovno vojno, so ob trnovski cesti naredili še dve betonski koriti pri Belem kamnu na območju Ravnice, ki ju je napajala studenčnica iz bližnjega izvirka.221 Kamnito korito z izvirno vodo je ohranjeno pri Cekovi domačiji v Ravnici 25. 219 Povedala Zdravko Bremec, Lokovec 181, in Danica Šuligoj, Lokovec 16. 220 Povedal Angel Pavlina, Ravnica 30. 221 ZVKDS, OE Nova Gorica, mapa Ravnica. 73 Prava znamenitost je v Ravnici izvir pod navpično skalno steno, ki nikoli ne presahne, imenuje pa se Na vodi ali Pri koritih Na vodi. Po ustnem izročilu je bil zajet v kamnito korito že leta 1865, med prvo svetovno vojno pa so madžarski huzarji v avstro-ogrski vojski to zajetje preuredili za potrebe vojske na soški fronti.222 V spomin na to dejanje so v skladnati steni nad izvirom izklesali izbočeno napisno polje z ločno posnetimi vogali, vanj pa vklesali napis v nemškem jeziku, ki jedrnato sporoča, da je ta studenec ali vodnjak leta 1915 uredil 10. polk huzarjev. V zvestem prepisu se glasi: 10 Korita in napis iz leta 1915 na skalni steni Na vodi v Ravnici HUSAREN Brunnen 1915. Leta 1926 so Ravničani poleg kamnitega korita napravili še dve betonski: eno za napa- janje živine, drugo za perišče.223 Nekaj posebnega je še fontana na vaš- kem trgu v Batah, kjer tudi rečejo Na fontani. V sredi je lepo oblikovano manjše globoko korito, ki ima tenke poševne stene s profilira- nimi gornjimi robovi, ob njegovih straneh pa sta grobo klesani nižji dolgi koriti z debelimi stenami. Vsa so sklesana iz sivega apnenca, po vaškem izročilu pa so jih naredili domači špičkarji.224 V zidu nad srednjim koritom je tudi velika kamnita plošča z reliefno levjo glavo, skozi katero je pritekala izvirna voda Izpod čela.225 V gornjem delu plošče je vkle- san zagoneten napis: ŠT. V 1861. Domačini ga zmotno razlagajo kot začetnici priimka in imena znanega duhovnika Valentina Staniča, ki je služboval na bližnjih Banjšicah precej pred letom, ki je vklesano na fontani.226 222 Huzarji so bili vojaki konjeniške enote v značilnih pisanih uniformah. 223 Glej ščuKovt, Andrejka, Ravnica – Korita in kal Na vodi, Varstvo spomenikov. Poročila 52, Ljubljana 2017, str. 198; ista, Ravnica – Korita in kal Na vodi (EŠD 25346), Varstvo spomenikov. Poročila 53, Ljubljana 2018, str. 223. 224 Povedal Miroslav Breščak, pri Sovanovih, Bate 18. Albert Humar, Bate 15, je celo domneval, da so fontano najbrž delali predniki kamnoseka Franca Petrevčiča iz Grgarskih Raven, a ni za to navedel nobenega argumenta. 225 Povedal Milivoj Valentin Stanič, pri Staničevih, Bate 1. 226 Res pa je v Batah živel njegov daljni sorodnik Valentin Stanič (1822–1900), ki je bil približno v tistem času ključar tamkajšnje cerkve. 74 Kolikor pomnijo vaščani, se je v teh koritih večinoma napajala živina, ko se je poleti vračala s paše, pozimi pa so jo tja gonili napajat iz štal.227 V letu 1988 je bila fontana vkomponirana v spomenik padlim borcem NOVJ in žrtvam fašističnega nasilja iz krajevne skupnosti Bate - Ravne. Vaška fontana iz leta 1861 na placu v Batah, zdaj vkomponirana v spomenik padlim borcem NOVJ in žrtvam fašističnega nasilja Kapelice in druga nabožna znamenja V vaseh na obravnavanem območju sta dva osnovna tipa kapelic ali nabožnih znamenj: zidane kapelice in kapelice ali znamenja, ki so v celoti iz klesanega kamna. Po številu kapelic in raznovrstnih nabožnih znamenj prednjači Grgar. Tam je tudi najstarejše klesano znamenje, tako imenovana Katarinca, ki je nastalo že v obdobju pozne gotike. Najprej je stalo nasproti nekdanje gostilne Ivančkovih, ob razpotju, kjer se na levo odcepi cesta v Gornjo vas in dalje na Banjško planoto, od tam pa se je moralo okrog leta 1959 umakniti spomeniku padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja na sedanje mesto nasproti hišne številke 31. Znamenje je oblikovano kot hišica na mlajšem štirioglatem profiliranem podstavku, ki je na dve strani odprta s šilastima lokoma na oslovski hrbet in ima strmo kot fiala oblikovano streho, na kateri si v razmikih sledijo enaki listni vozli ali krabice do križne rože na vrhu. V notranjosti je na kamnite stene naslikana podoba sv. Katarine pred zvezdnatim nebom, po kateri je znamenje dobilo ime Katarinca. Umetnostni zgodovinarji domnevajo, da je to nekdanja stenska zakramentalna hišica v grgarski cerkvi, ki je morda nastala že v poznih petdesetih letih 15. stoletja,228 grgarsko ustno izročilo pa znamenje pripisuje neimenovanemu mojstru, ki je izdelal prižnico za cerkev na Sveti gori.229 227 Povedal Pavel Pavlin, Ozeljan 66D. 228 INDOK center pri Ministrstvu za kulturo, velepič, Ciril, Topografija Primorske, 1948/49, tipkopis, str. 81 (dalje: velepič, Topografija Primorske); peskar, Gotska arhitektura na Goriškem, str. 74. Glej tudi ščuKovt, Andrejka, Gotsko znamenje »Katarinca« v Grgarju, v: Grgarski zbornik (ur. Justina Doljak), Grgar 2009, str. 302–304 (dalje: Grgarski zbornik). 229 ŽA Grgar, Memorabilia iz Grgarja. Kronika 1495–1920, rokopis, str. 10 (dalje: ŽA Grgar, Memorabilia iz Grgarja). 75 Nekaj posebnega je tudi kamnito znamenje na skali v strmem kamnitem bregu na levi strani ceste kakšnih petdeset metrov pred prvo hišo v Grgarju. Prvotno je stalo nižje ob cesti, na sedanje mesto pa je bilo prestavljeno leta 1968, ko so širili cesto s Prévala proti Grgarju.230 Oblikovano je kot masivna kamnita miza s profili-ranim robom spodaj in zgoraj. Njene mere so 42,5 cm × 87,5 / 91 cm × 49 cm. Na prednjem licu ima vklesan napis, ki je v zvestem prepisu videti takole: Anton. Černe. Je, Striu Nardit, za Prijetne Dobrote od Mater, božje, u, Neznani Bolezni, Kolere, u, Letu 1855. Nabožno znamenje Katarinca, nek- danja gotska stenska zakramentalna Zahvalno znamenje iz časa kolere ob cesti pred Grgarjem hišica v grgarski cerkvi Če zanemarimo odvečna ločila med posameznimi besedami in popravimo neustrezne velike začetnice besed, se napis glasi: Anton Černe je striu / nardit za prijetne dobrote / od Mater božje u neznani / bolezni kolere u letu 1855. »Prijetne dobrote« je treba tukaj razumeti kot prejete dobrote. Čeprav na znamenju jasno piše, da ga je Anton Černe dal narediti, mu grgarsko ustno izročilo pripisuje tudi avtorstvo. Po pripovedovanju Julija Černeta iz bližnje hiše Mežnarčnih je ta spomenik naredil njegov biznono, doma iz te hiše, ki je menda bil tišler. Naredil ga je zato, ker so v času kolere pri njihovi hiši vsi ostali živi.231 Anonimno vaško izročilo, ki kolero enači s kugo, pa ga ima za kužno znamenje ali za »kužno znamenje od živine«. Leta 1855 je kolera v Grgarju hudo gospodarila. V grgarski mrliški knjigi najdemo od 26. julija do 7. decembra kar štiriindevetdeset primerov smrti zaradi epidemične kolere, daleč največ pa se jih je 230 Povedala Julij Černe, pri Mežnarčnih, Grgar 2, in Rino Milost, V Brajdi, Grgar 22. Takrat je Zavod za spomeniško varstvo Gorica interveniral pri Cestnem podjetju Nova Gorica in ga opozoril, da je to znamenje kljub rekonstrukciji ceste treba ohraniti. Konservatorska poročila, Varstvo spomenikov, XIII–XIV, 1968–1969, str. 214. 231 Julijeva žena Marija je k temu pripomnila, da je tudi sosed Tino Urajov - Valentin Širok, ki je učakal devetdeset let, zmerom pravil, da je ta spomenik sklesal nekdo iz te hiše. 76 zvrstilo od 3. avgusta do 15. septembra. Takratni župnik je ob teh smrtih pripisal: »Tempo di flagello.«232 Za kolero je umrl tudi požrtvovalni duhovnik Matija Juren, »junak krščanske ljubezni, ki je kot spovednik na Sv. gori ob času kolere dne 6. 9. 1855 dal življenje za Grgarce«. Tako piše na lepem obelisku, ki so ga hvaležni Grgarci dali postaviti na njegov grob pri pokopališki cerkvi sv. Petra. V bližnji Ravnici, kjer je za kolero umrlo dvajset ljudi, spominja na tisti čas napis v kamnu na cerkvenem prezbiteriju. Najimenitnejša kapelica v Grgarju in daleč naokoli je bila postavljena leta 1938 v počastitev šti-ristote obletnice prikazovanja Matere božje njihovi rojakinji Urški Ferligoj na Skalnici - Sveti gori,233 pobudo in kamnoseška dela zanjo pa je prispeval pobožni kamnosek Peter Bitežnik - Tlakarjev iz Slatne. Postavili so jo na mestu njene rojstne hiše pri Piskovih, ki po prvi svetovni vojni ni bila obnovljena. Kapelica ima visoko podnožje, ki ga sestavljata dvostopenjski štirioglat podest iz klesanega kamna ter podstavek, sezidan iz rdeče opeke in kamnitih kvadrov. Na podstavku je goriški slikar Clemente del Neri na ometu naslikal prizore iz Urškinega življenja. Ker so ti zbledeli, je leta 1992, ko so dali obnoviti vse kapelice v Grgarju, akademski slikar Lucijan Bratuš iz Vipave naslikal nove prizore.234 Na hrbtni strani je vzidana plošča z osemvrstičnim latinskim napisom: HIC AEDES NATALIS PIAE FUIT URSULAE FERLIGOJ CUI ANNO DOMINI MDXXXIX COELI REGINA APPARUIT, ki se v prevodu glasi: Tukaj je bila rojstna hiša pobožne Ur- šule Ferligoj, ki se ji je v letu Gospodovem 1539 prikazala nebeška kraljica.235 S podstavka se dviga obo- kan baldahin na štirih kamnitih stebrih, ki nosijo arkade s štiri- kapno korčno strešico. Na vrhu strešice je kamnito jabolko s križem, v zavetju baldahina pa stoji kip Marije z Detetom, ki ga je iz apnenca sklesal kipar Giovanni Battista Novelli iz Gradišča ob Soči.236 Kapelico obdaja kamnita ograja s slopiči Imenitna kapelica, postavljena leta 1938 v počastitev štiristote obletnice in žično mrežo med njimi. prikazovanja Matere božje grgarski pastirici Urški Ferligoj na Skalnici 232 V prevodu: Čas šibe božje. ŽA Grgar, mrliška knjiga Grgar 1820–1874. – V časnikih so takrat poročali: »Kolera na Goriškem sept. 1855 še ni ponehala. Najhujše divja v Grgarju in v Kojskem. Narod je šiba božja hudo pretresla. Vse se je oklepalo cerkve in zakramen-tov. Tudi bosi so hodili v procesijah k Marijinim svetiščem.« Povzeto po kjUder, Albin, Zgodovinski mozaik Primorske. S posebnim poudarkom gornjega Krasa. Zbral in sestavil v letih 1956–1960, ciklostirano 1972; hrani Kosovelova knjižnica Sežana, str. 508. 233 Po ustnem izročilu se je grgarski pastirici Urški Ferligoj leta 1539 vrh Skalnice, kjer je pasla ovce, prikazala Devica Marija z Jezuščkom v naročju in ji naročila: »Reci ljudstvu, naj mi tukaj zida hišo in milosti prosi!« Urška je nato v okoliških vaseh in v Gorici razglašala Marijino naročilo in potlej so na Skalnici, preimenovani v Sveto goro, postavili začasno kapelico, nato pa so v letih 1541–1544 sezi-dali romarsko svetišče, ki je bilo leta 1544 tudi posvečeno. PSBL, 4. snopič, Gorica 1977: Rudolf Klinec, geslo Ferligoj (Ferligojnica, Ferligojniza, Ferligojka) Urška, str. 360–361, dostopno tudi na https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1008710/. 234 rosa, Jurij, Grgarci – »vitezi Svetogorske Kraljice«, v: Grgarski zbornik, str. 219–220 (dalje: rosa, Grgarci – »vitezi Svetogorske Kraljice«); kraGelj, Jožko, Župnija sv. Martin, Grgar 2007, str. 38 (dalje: kraGelj, Župnija sv. Martin). Glej tudi BolTar, Aleksander, Zanimivost izpod Svete Gore. Peter Bitežnik - Slatinarjev iz Grgarja, spregledani, Svetogorska kraljica. Glasilo prijateljev Svete gore, maj 2008, leto XIII, št. 1, str. 31. 235 rosa, Grgarci – »vitezi Svetogorske Kraljice«, str. 219–220. 236 Kipar Giovanni Battista Novelli (1879–1965) iz Gradišča ob Soči, sin kamnoseka Costantina Novellija. Na podstavku kipa se je tudi podpisal. 77 Sv. Uršuli je posvečena zidana kapelica z dvokapno korčno streho nad studencem v Gore- nji vasi, ki je v ločni niši prvotno imela na omet naslikano podobo sv. Uršule in njenega spremstva na viharnem morju, od tod njeno ime Na Uršli. Potem je v njej visela slika prikazanja Matere božje Urški Ferligoj, leta 1992 pa je slikar Lucijan Bratuš naslikal novo stensko podobo mučenke sv. Uršule.237 Pred nišo je preprost oltarček s kamnito mizno ploščo, pod katero je videti izvir studenca. Zraven kapelice so bili veliki kamniti pretočni koriti za napajanje živine in okrogel kamen, ki so ga vaščanke uporabljale pri pranju perila.238 Zraven domačije Ježevih Za Gričem je zanimi- va zidana kapelica z dvokapno korčno streho, ki je datirana v 19. stoletje. Oblikovana je kot masivna stena s tremi nišami, h kateri je prislonjena obokana lopa na dveh kamnitih stebrih. V večji osrednji niši je na steno naslikana podoba sv. Petra in Pavla, v manjših stranskih nišah pa sta sv. Florijan z golido in sv. Anton Puščavnik s prašičkom. Podobna zidana kapelica z nišo je posvečena Svetogorski Materi božji. Tudi ti dve kapelici je istega leta 1992 poslikal Vipavec Lucijan Bratuš. Kapelica Na Uršli nad izvirom studenca v Gorenji vasi Na Fobškem Kalu je na zidu pred Kalarjevo hišo tako imenovana Žbončeva kapelica v obliki majhne kamnite hišice z dvokapno streho in ločno oblikovano nišo, v kateri je Marijin kipec. Grgarsko ustno izročilo ve povedati, da so bili Žbončevi iz Fobce družina posebne sorte. Na primer: po seno niso nikoli šli ob običajni uri, temveč točno opoldne ali ko se je že delala tema. Ko so nekoč po temi peljali domov seno s svoje parcele na Fobškem Kalu, kjer je bil nekoč kal za živino, se jim je tam prevrnil voz na gospodarja, a na srečo brez hujših posledic zanj. Zato so Žbončevi ob priložnosti, ko je Kalarjev gospodar, ki je bil zidar, postavljal zid pred svojo hišo, temu naročili, naj v spomin na ta dogodek s srečnim izidom napravi to kapelico, Marijin kipec in vratca pa so preskrbeli sami.239 V Ravnici je bila v zatrepni fasadi štale pri Cekovih na številki 25 kapelica v obliki niše, a je bila med obnovo stavbe približno v letih 1995–1996 odstranjena, njeni sestavni deli pa so bili deponirani na domačiji. Niša je imela skrilnato polico ter okvir Nekdanja stenska kapelica pri Cekovih iz dveh klesanih pokončnikov in preklade. Na prekladi, ki je na v Ravnici, v kateri je bila po ustnem iz-spodnji strani ločno spodrezana, je razprto vklesana letnica 1773, ročilu kamnita pietà 237 kraGelj, Župnija sv. Martin, str. 36. 238 Povedala Aleksander Boltar, pri Kuharjevih, Grgar 53, in Anica Černe - Pirova, Grgar 160A. 239 Povedal Benjamin Černe, Grgar 21. 78 s katero se nekdanja kapelica uvršča med najstarej- ša nabožna znamenja na planoti. Po ustnem izročilu je bila v niši »ena Marija kamnasta«, kamnit kip Matere božje z mrtvim sinom, ki je kasneje prešel v last sosedov Pulinovih in bil nazadnje prodan Goriškemu muzeju v Kromberku.240 Pri Voglarjih sta dve kapelici iz klesanega kamna. V križadi, križpotju zraven hiše Pri bajti, Voglarji 11, je Marijina kapelica iz leta 1902, o kateri je Franc Plesničar V Drajsci, Voglarji 28, slišal, da jo je dal delati gospodar te hiše, naredil pa jo je menda kamnosek Tomaž Šušmelj Iz Pečine. Kapelica ima obliko hišice z dvokapno strešico in pravokotno nišo na grobo špičenem podstavku iz krajevnega apnenca. Na njenem licu so vklesani napisi, ki se vrstijo od trikotnega čela do spodnjega dela pod nišo in so v urejeni obliki videti takole: IHS. / MARIJA, ZEMLJA IN NEBEZ KRALI- CA, / BODI NAŠA POMOČNICA. / R. M. 1902. Koga ali kaj označujeta začetnici R. M., ki se ne ujemata z imeni sočasnih gospodarjev bližnje hiše in sta bili mogoče vklesani kasneje, ni bilo Voglarji 47. Po drugi svetovni vojni je bila razbita Druga je Marijina kapelica V Dolini v Zavrhu, Marijina kapelica iz leta 1902 na križpotju pri Voglarjih mogoče ugotoviti. in podrta, leta 2018 pa je bila obnovljena. V njej je originalen samo še trikotni zatrep z dvokapno strešico, na katerem je vklesan podoben napis kot na kapelici Pri bajti. Glasi se: MArIJE / ZEmLJE ∙ In ∙ nEBEZ KRALI, kar kaže na roko istega kamnoseka. Po pripovedovanju Ivana Plesničarja s hišne številke 47, ki je dal kapelico obnoviti, se je napis nadaljeval na kamnitih ploščah, iz katerih je bila sestavljena niša z Marijinim kipom.241 Pri Voglarjih je treba omeniti še dve kapelici, ki sta delo narave in človeka. Prva je preprosta pravokotna niša z Marijinim kipcem, izdolbena v veliko podolgovato skalno steno v predelu, ime-novanem V koritu, ob poti iz Voglarjev v Podgozd, kjer se je od nje odcepila stara, danes zaraščena cesta v Sedovec, Pripeč in naprej v Gorico. Ob niši je vklesana komaj opazna letnica 1926, ki jo je že precej razjedel zob časa.242 O tej kapelici je bilo slišati dosti različnega ustnega izročila, iz katerega je težko izluščiti zrno resnice. Ivanu Šušmelju pri Cvekarju V školju, Podgozd 18, ki je sosed Tomaževih, je stari oče pravil, da jo je sklesal kamnosek od Tomaževih. Po besedah Jožeta Šušmelja, rojenega na domačiji Za Koritom v Voglarjih 27,243 se je V koritu prikazovala bela žena in prisedala na voz k voznikom, ki so peljali drva ali oglje v Gorico. Da bi se te žene znebili, njo pa rešili trpljenja, je družina Cej Iz Lešč, od koder je bila njegova mama, konec 19. stoletja ali morda še prej naročila Tomažu Šušmelju iz Podgozda, naj V koritu izkleše kapelico, posvečeno Materi božji. Izročilo o nastanku te kapelice v zvezi s prikazovanjem 240 Povedal Angel Pavlin, Ravnica 30. 241 Glej tudi hvala, 100 let od priključitve Voglarjev in Zavrha h kuraciji Trnovo. 242 Prvi mi je to kapelico pokazal in me opozoril na navedeno letnico Jožef Šušmelj, Voglarji 26. 243 Jože Šušmelj zdaj živi v Ulici Ivana Regenta 30 v Novi Gorici. 79 bele žene je bilo v literarizirani obliki in v italijanskem jeziku tudi objavljeno pod naslovom Un altare.244 To izročilo pa postavljajo pod vprašaj pripovedovalci, ki navajajo druge avtorje in naročnike te kapelice. Jožetova mama Justina Šušmelj, ki se je rodila leta 1906 V Leščah, danes Voglarji 15, in se omožila na domačijo Za Koritom v isti vasi, je povedala, da so kapelico V koritu naredili bratje njene mame Jakob, Filip in Blaž Cej leta 1892 ali 1893, »ker se je onde prkazu- vala truga«.245 Jožef Plesničar, po domače Pepo Krnelov iz Voglarjev 41, rojen leta 1887, pa je trdil, da jo je izdolbel skoraj slepi »Jušto iz Siǝča«,246 ki mu je on z drugimi vaškimi fantiči ponagajal pri tem Velika skala V koritu, v kateri je bila leta 1926 izdolbena niša delu. za Marijin kipec 247 Da je ta pripoved verodostojna, so pričali tudi drugi pripovedovalci.248 Druga kapelica ima obliko trikotno zaključene niše, izdolbene v skalo Na veli- ki poti V rebru pod Fondekom. Tudi o njej kroži več zgodb. Večina jih pripoveduje, da jo je sklesal neki domačin v zahvalo za srečno vrnitev iz prve svetovne vojne, ne- kateri pa omenjajo, da so jo naredili mad- žarski vojaki med prvo svetovno vojno.249 Na začetku vasi Bate, kjer se reče Na mostu, stoji na desni strani ceste Marijina kapelica z lopo, podprto z dvema stebroma in pokrožnim lokom iz klesanega kamna, 1923 jo je dal, menda v zahvalo za nekaj, Kapelica v skali Na veliki poti V rebru pod Fondekom. Foto postaviti gostilničar in vaški župan Valen-pokrita pa je z ravno betonsko streho. Leta tin Stanič (1862–1944) na svojem svetu Boža Hvala v bližini stare hiše, porušene med prvo svetovno vojno. Sezidal jo je zidar furlanskega rodu Andrej Goja, po domače Dreja Lah, ki je zidal tudi novo hišo Staničevih, Bate 1. Stebra iz klesanega kamna 244 voncina, Antonia, Confine Orientale 1945–1991, Empoli 1999, str. 53. 245 V skupni družinski knjigi za Ravnico in Voglarje najdemo, da so bili Jakob, Filip in Blaž Cej otroci Luke Ceja in Jere z dekliškim priimkom Plesničar, rojeni na domačiji V Leščju na takratni hišni številki Voglarji 40. Dvojčka Jakob in Filip sta se rodila leta 1868, Blaž pa leta 1877. 246 To je bil Just Volk (1864–1914) z domačije V Seči, Voglarji 26A. ŽA Ravnica, skupna družinska knjiga. 247 vala h, Boža, Ma useglih je blo lepo. Zgodbe s Trnovega, od Rijavcev, Nemcev, Voglarjev in iz Zavrha (ur. Petra Kolenc in Polona Kante Pavlin), Trnovo pri Gorici - Lokve 2011, str. 151 (dalje: hvala, Ma useglih je blo lepo). 248 Stojan Gruden - Palirjev, Trnovo 2E, in NN, ki je tudi povedal, da je Jožef Plesničar vedno popravljal oziroma špičkal kamnito pot, ki gre mimo kapelice. 249 hvala, 100 let od priključitve Voglarjev in Zavrha h kuraciji Trnovo. 80 sta bila po hišnem izročilu od nekdanje kapelice na Sv. Lovrencu nad Batami. Ker je kapelico nekoč po nesreči podrl tovornjak, so jo dali leta 1977 na novo postaviti na sedanje mesto nekoliko proč od ceste. Delo je opravil zidarski delovodja Zdravko Breščak - Martinov iz Krvavca na Banjšicah.250 V Batah je treba omeniti še sklepni kamen z bogato profiliranim simsom in reliefno podobo Križanega, ki je verjetno krasil nekdanji portal domačije pri Gulinih v Podlaki, zdaj pa je vzidan nad vhodom v štalo. To je edina upodobitev Križanega v kamnu na vsej planoti. V Čepovanu je v zatrepni fasadi hiše pri Blažetu na številki 64 velika, zdaj zazidana polkrožna niša s kamnitim okvirjem, ki ima na sklepnem kamnu vklesano letnico 1771.251 Po njeni obliki sodeč, se zdi zelo verjetno, da je bila v njej stenska kapelica. Več kamnitih kapelic in nabožnih znamenj je tudi v Lokovcu. Najbolj zanimivo je nenavadno znamenje iz enega kosa krajevnega apnenca, ki stoji na nizkem podstavku nad visoko travnato brežino ob cesti na Murovčevi Lazni v Srednjem Lokovcu. V gornjem ločno zaključenem delu znamenja je enako oblikovana niša z novejšim Marijinim kipcem, zaprta z železnimi vratci. V zadnji steni niše je vklesan preprost križec. Celotno lice znamenja je okrašeno s preprostim, a iz- virno oblikovanim geometrijskim okrasjem, spodaj pa je v poglobljenem napisnem polju vklesana letnica 1907.252 Lokovško ustno iz- ročilo pravi, da ga je sklesal štancar samouk Alojzij Murovec, po domače Šmonov Luíž, Podoba Križanega nad vhodom v štalo na do-Kapelica na Murovčevi Lazni v Lokovcu, ki jo je sklesal in mačiji pri Gulinih v Batah postavil samouk Šmonov Luíž 250 Povedala Milivoj Valentin Stanič, Bate 1, in Pavel Pavlin, Ozeljan 66D. 251 Če drži domneva cerkljanskega domoznanca Viktorja Prezlja, je v tej hiši živela ena veja čepovanskih Kofolov, katerih prednik Matija Kofol počiva v grobnici v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Čepovanu. Glej prezelj, Viktor, Od kdaj in kod Kofolov rod, Idrija 1994, str. 60a (dalje: prezelj, Od kdaj in kod Kofolov rod). 252 Primerjaj Lokovec, https://sl.wikipedia.org/wiki/Lokovec. 81 v gmajni za Laščkom,253 kjer je menda ostalo še njegovo nedokončano korito za prasce. Znamenje je postavil na tisto mesto, ker je tam vsak večer iz svoje hiše videl neko luč, kar je imel za znak, da mora ondi nekaj napraviti. Po drugi verziji pa je na tistem kraju strašilo.254 V Dolenjem Lokovcu, pred križiščem za Srednji Lokovec, se nahaja Mokrinova kapelica, ki jo je v neki noči leta 1952 neznanec podrl, a je bila v začetku devetdesetih let 20. stoletja iz ohranjenih delov ponovno pozidana približno petnajst metrov proč od prvotne lokacije. Na zidanem kamnitem podstavku je plitva niša z okvirjem iz klesanega kamna, zaključenim s segmentnim lokom. Dvokapna streha kapelice, ki je bila prvotno krita s kamnitimi ploščami, je zdaj krita s korci. Sredi trikotnega čela nad nišo je vklesan monogram IHS, ob straneh pa so deljena letnica 1901 in inicialki M. M., ki označu- jeta Matevža Mokrina, naročnika kapelice z bližnje Mokrinove domačije, Lokovec 56.255 V niši je zdaj relief Svetogorske Matere božje, delo kiparja Zmaga Posege. Po besedah Matevževega vnuka Bogomirja Mo- krina je bila kapelica postavljena v skladu s sloven- skim običajem, da se napravi kapelica na mestu, kjer se na poti v vas prvič zagleda zvonik tamkajšnje cerkve. Takemu mestu so nekdaj rekli Na poklonu. Ker se z Mokrinovega sveta ob cesti iz Čepovana v Lokovec prvič ugleda lokovško cerkev, je njegov stari oče Matevž dal leta 1901 napraviti kamnito ka- pelico in vanjo postaviti visok lesen kip sv. Kvirina, zavetnika živinorejcev, v škofovski opravi.256 Podobno je oblikovana kapelica z nišo nasproti postavljena na naravno skalo, dvokapno streho pa Tipična kapelica z nišo nasproti Lipuščkove domačije ima pokrito s kamnitima ploščama. V niši je razpelo, Lipuščkove domačije v Dolenjem Lokovcu, le da je pod njo pa je prazno napisno polje.257 v Dolenjem Lokovcu Še ena kamnita kapelica je ob glavni cesti pri Benškarjih Vrh Lipuščka. To je majhna hišica s trikotno zaključeno nišo, sklesana iz enega kosa, postavljena na kamnit podstavek naravnih oblik na naravni skali. V niši je Marijin kipec, na novejši opečni dvokapni strešici pa kamnit križ. Kapelica je bila postavljena leta 1920 v zahvalo za srečno vrnitev iz prve svetovne vojne.258 Na zgonu v Levpi, ob nekdanji pešpoti, ki je vodila od zaselkov Bizjaki in Sukavec k Sv. Štefanu,259 stoji slopasto znamenje, ki mu domačini rečejo poklon.260 Visoko je približno 230 centimetrov in sklesano 253 Lašček je hrib v Gorenjem Lokovcu, visok 1.069 metrov. Po drugi verziji je Luiž kamen pod Laščkom s koli spajsal na voz, ga odpeljal na Murovčevo Lazno in tam obdelal. ZVKDS, OE Nova Gorica, mapa Lokovec, evidenčni list enote etnološke dediščine: Lokovec 167, Šmon. 254 ZVKDS, OE Nova Gorica, mapa Lokovec, evidenčni list enote etnološke dediščine: Lokovec 167, Šmon; Zdravko Bremec, Lokovec 181. 255 IHS in svoji inicialki je dal Matevž Mokrin vklesati tudi na vodnjak na svoji domačiji, ki je bil narejen leta 1913. 256 Lokovec, https://sl.wikipedia.org/wiki/Lokovec; ZVKDS, OE Nova Gorica, mapa Lokovec, znamenja. 257 Primerjaj Lokovec, https://sl.wikipedia.org/wiki/Lokovec. 258 Primerjaj Lokovec, https://sl.wikipedia.org/wiki/Lokovec, in ZVKDS, OE Nova Gorica, mapa Lokovec, znamenja. 259 Otroci iz Bizjakov so hodili do tega znamenja bosi, se pri njem pokrižali in zmolili, potem so se obuli in nadaljevali pot k maši v cerkvi sv. Štefana. Zahodna Banjška planota skozi čas, str. 417. 260 Povedala Marta Perkon, pri Toncovih, Levpa 19. 82 iz sivega apnenca. Sestavljajo ga debel ploščat podstavek, slop kvadratnega prereza ter hišica z ločno nišo, profiliranim strešnim vencem in nizko piramidasto streho. Krepkejši spodnji del slopa je špičen, ostali deli znamenja pa so obdelani z zobatim kladivom, po čemer je mogoče sklepati, da je bilo postavljeno v zadnjih desetletjih 19. stoletja. Poprej je bila v hišici slika Svete družine, od leta 2002 pa je v njej Marijina podoba, ki jo je naslikal domači amaterski slikar Davorin Brezavšček.261 V Senici v bližnjem Seniškem Bregu na številki 21 je družina Humar leta 2021 v škarpi zraven svoje hiše dala napra-viti kapelico, s katero je oznamovala stoto obletnico ponovne postavitve njihove domačije in trideseto obletnico razglasitve samostojne države Slovenije. Kapelica, ki ima obliko plitve niše, je uokvirjena s portalom, ki so ga kupili v Roženberku pri Trebnjem na Dolenjskem. Portal iz obledelega črnega apnenca ima bazi okrašeni z romboma, po pokončnikih se vije vinska trta, profilirana kapitela pa nosita potlačeni lok. Na sklepnem kamnu loka sta bili prvotno vklesani inicialki gospodarja Antona Jezusov monogram IHS in rimska letnica MMXXI. Celo steno Pred leti zapuščeno in zaraščeno slopasto znamenje Na zgonu v Levpi Jakliča z letnico 1882, zdaj pa sta namesto prvotnega napisa v kapelici zavzema mozaik, ki je delo patra Ivana Rupnika. Po avtorjevi lastni razlagi so v njegovem gornjem delu upodobljeni trije angeli, ki so obiskali svetopisemskega očaka Abrahama in njegovo ženo Saro ter so po krščanski ikonografiji dogmatsko-du- hovno-teološka podoba Svete trojice, v spodnjem delu pa je podoba Svete dru- žine iz Nazareta.262 V Kanalskem Lomu je izjemna kapelica iz klesanega kamna, posve- čena Jezusu, Mariji in angelu varuhu. Stoji na skalni steni ob cesti V Logu na začetku vasi in v neposredni bližini hiše pri Blažu, v kateri je živel in delal njen avtor, kamnoseški samouk Andrej Murovec. Murovec jo je postavil na naravno skalo v obcestni škarpi, ki jo je obklesal kot stopnjevan visok pod- stavek; ko so pred leti tam širili cesto, so jo na istem mestu nekoliko odma- knili. Podrobnejši opis te kapelice je v poglavju o Andreju Murovcu. Kapelica na svojem prvotnem mestu V Logu v Kanalskem Lomu. Fototeka ZVKDS, območna enota Nova Gorica 261 Zahodna Banjška planota skozi čas, str. 425. 262 Povzeto po podrobnem pisnem opisu in razlagi simbolne vsebine mozaika patra Ivana Rupnika, ki ga hranijo pri Humarju, Seniški Breg 21. 83 Razna javna znamenja in napisi Obcestna znamenja Solkanske kalonce Na koncu Solkana, na Goriščku, kjer se cesta odcepi desno navkreber proti Prévalu in Sveti gori, sta ob njej stala dva kamnita stebra, visoka tri do štiri metre, ki so jima Solkanci rekli kalonce.263 Imela sta podstavka v obliki pokončnih kvadrov, ki sta bila v gornjem delu profilirana, visoka valjasta trupa s profiliranima kapiteloma, na vrhu pa vazi s plamenicama. Na trupih stebrov sta bili uokvirjeni ploščici z latinskim napisom. Na levi je pisalo: INGRESSUS IN VIAM AD MARIANAS GRATIAS MONTIS SANNCTI (sic!), na desni pa ANNO PARATAE SALUTIS MDCCCXXVI. V prevodu: Vstop na pot k Marijinim milostim na Sveti gori. / V letu odrešenja 1826.264 Na svoje stroške ju je dal v tistem letu postaviti premožni lekarnar Krpan (Kerpan) iz Gorice, ki je bil velik ljubitelj svetišča na Sveti gori, da bi označevala začetek božje poti nanjo.265 Med prvo svetovno vojno sta bili kalonci poškodovani, kasneje sta utrpeli še dodatno škodo od mimo vozečih vozov, ko so leta 1934 širili takratno Svetogorsko, zdaj Soško cesto, pa so odstranili še večji del njunih ostankov.266 V letu 2023 so Solkanci na pobudo komisije za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Solka-na, ki deluje v svetu Krajevne skupnosti Solkan, sklenili izdelati kopijo ene kalonce in jo postaviti na stičišču nekdanje ceste na Sveto goro in ceste proti solkanskemu pokopališču. Načrt zanjo je na-pravil solkanski arhitekt Vinko Torkar, iz repenskega apnenca pa so jo sklesali v kamnoseškem podjetju Marmor granit Mužina v Selu. Blagoslovljena je bila v nedeljo, 14. januarja 2024, ob spremljavi svetogorskih zvonov. Nova kalonca ima prednjem licu podstavka vklesan napis: INGRESSUS IN VIAM AD MARIANAS GRATIAS MONTIS SANCTI, na desnem pa sloven- ski prevod. Na plinti v podnožju stebra je na eni strani dodan spominski napis: A. D. 1826 – A. D. 2023 + Postavila KS Sol- kan, na drugi strani je podpis kamnoseka prstanu stebra pa še PAX, ki napotuje na Kamnita stebra na koncu Solkana, ki sta od leta 1826 označevala bližnje pokopališče. MUŽINA z letnico 2023, na sredinskem 267 začetek vzpona ceste »k Marijinim milostim na Sveti gori« 263 Na širšem območju Primorske so solkanskim kaloncam podobne samo še tako imenovane kriške kalune ob sedanji pokrajinski cesti med Križem pri Trstu in Nabrežino, postavljene v spomin na obisk cesarja Franca I. Avstrijskega, ki je 30. aprila 1816 potoval iz Gorice v Trst. Latinski napis na teh stebrih, ki ga danes ni več, je opozarjal tudi na severozahodno mejo tržaškega ozemlja. Brecelj, Aleš, Nekaj zgodovinskih podatkov o Nabrežini in okolici, v: Nabrežina skozi stoletja, Nabrežina 1996, str. 60; moneT, Luca, Le nostre pietre. Naši kamni, Nabrežina 2019, str. 64–65. 264 Primerjaj vUk, Marko, Umetnostnozgodovinska podoba Solkana (oris), v: Goriški letnik, 2013–2014, št. 37–38, str. 48. 265 ascoTTi Glej v, Chiaro, Storia della Castagnavizza, Gorizia 1848. 266 Po informaciji Jerneja Vidmarja Bašina iz Solkana je menda bil kos ene kalonce z latinskim napisom shranjen v Marijanskem muzeju na Sveti Gori, vendar ga ni več tam. 267 idmar Primerjaj v Bašin, Jernej, Izdelava kalonce in informativne table o cerkvi sv. Roka, 1001. Solkanski časopis, september 2023, leto XXIX, št. 116, str. 8; isti, Otvoritev in blagoslov kalonce, 1001. Solkanski časopis, januar 2024, leto XXX, št. 117, str. 2 in 21. 84 Spominska plošča Josipu Kollerju iz leta 1875 ob cesti Solkan–Trnovo Nekoliko dalje od solkanskih kalonc je visoko na navpični skalni steni v useku ceste Solkan–Trnovo vzidana plošča z dvojezičnim nemško-slovenskim napisom v spomin Josipu Kollerju, ki je vodil gradnjo te ceste. V zvestem prepisu po črki je videti takole: (18 — ), des hochverdienten k: k: Forstmeisters 55 Dem Andenken des Gebauers dieser Straße 60 Josef Koller die Verehrer. — ⸱ — Mnogo zasluženemu c. k. gojzdnemu nadzor- novitelju te ceste 18 — v spomin 55 niku Josip-u Koller-ju usta- 60 čestitelji. Napisna plošča v spomin Josipu Kollerju na skalni steni ob cesti proti Trnovemu, katere gradnjo je vodil v letih 1855–1860 V bolj razvidni obliki se napis glasi: Dem Andenken des Gebauers dieser Straße (1855–60), des hochverdienten k: k: Forst- meisters Josef Koller, die Verehrer. / Mnogo zasluženemu c. k. gojzdnemu nadzorniku Jo- sip-u Koller-ju ustanovitelju te ceste 1855–60 v spomin. Čestitelji. Ploščo, ki je bila slovesno odkrita 8. maja 1875, so dali postaviti uslužbenci gozdne in domenske direkcije v Gorici. Ko so Italijani po prvi svetovni vojni zasedli Primorsko, so jo nameravali razbiti, pred uničenjem pa jo je obvaroval gozdar Rafael Šebenik, ki je služboval v Krnici v Trnovskem gozdu. To je storil tako, da jo je prekril s cementnim ometom.268 Leta 1977 so jo očistili in po- novno odkrili, leta 2014 pa je bila tudi re- stavrirana.269 Josip ali Jožef Koller se je rodil 25. mar- ca 1798 v Bohinjski Bistrici v družini Andreja Kollerja, ki je bil upravnik fužin Mihaela Zoisa v Bohinju, in Jožefine z dekliškim priimkom von Seethal. Oženil se je z Marjano Divjak in umrl v Gorici 2. avgusta 1870. 268 Povedal inž. Vitomir Mikuletič, Kromberška cesta 14, Nova Gorica. O Rafaelu Šebeniku glej močniK, Hubert, Trnovska planota, Gorica 1974, str. 119 (dalje: močniK, Trnovska planota). 269 smole, Emil, Preliminarna poročila, Varstvo spomenikov, XXII, 1979, str. 422, in podatek restavratorja Antona Naglosta iz leta 2014. 85 Velike zasluge si je Koller pridobil pri urejanju gozdov na Primorskem in pri pogozdovanju Krasa. Služboval je kot gozdni in rentni mojster v gozdnem uradu v Gorici in do upokojitve tudi kot njegov predstojnik. Takoj po prihodu v Gorico se je lotil urejanja državnega gozda na Trnovski planoti, da bi ga lahko bolje izkoriščali. V ta namen je izdelal temeljit ureditveni elaborat in dolgoročen gozdno-gospodarski načrt, poleg tega je dal ves državni gozd obzidati s suhim zidom. V letih 1855–1860 je osebno vodil gradnjo nove ceste iz Solkana čez Prevalo na Trnovo, ki je odprla za promet velik del Trnovskega gozda in je koristila tudi vasem na Trnovski planoti. Dolga je dvanajst kilometrov, široka pet metrov, njen največji naklon pa je deset odstotkov. Med izhodiščem v Solkanu in končno točko na Trnovem je okrog sedemsto metrov višinske razlike.270 Kamniti kažipot v Batah S cestami je povezan tudi kamniti kažipot iz avstrijskih časov v Batah. To je štirioglat slopič v vogalu dvoriščnega zida domačije Sóvanovih, Bate 18A, kjer se križa več cest.271 Sklesan je iz sivega školjčnega apnenca, njegove mere pa so: 107 cm × 35 / 29 cm × 36,5 / 31 cm. Na prednjem licu je vklesan napis s smerno puščico in letnico: Sveto - Podlaka »→ 1890. Na levem licu pa: Banjšice ←« Vrh - Kanal ←« Grgar »→ Potnike torej usmerja na desno proti zaselko- ma Sveto in Podlaka, naravnost proti Banjšicam, na levo v Kanalski Vrh in nazaj proti Grgarju. Kamniti kažipot iz leta 1890 na križišču v Batah 270 Povzeto po: Beyer, Mihael, Omrežje cest in poti v Trnovskem gozdu, Centralblatt für das gesamte Forstwesen, Wien 1891, str. 333ss. (tipkopisni prevod inž. Antona Šivica) (dalje: Beyer, Omrežje cest in poti v Trnovskem gozdu); jUrhar, Franjo, miKlavžič, Jože, sevnik, Franjo, žagar, Bogdan, Gozd na krasu Slovenskega primorja, Ljubljana 1963, str. 26–27; sevnik, Franjo, Jožef Koller, v: Naši znameniti tehniki (ur. Albert Struna), Ljubljana 1966, str. 74–76; Krajevni leksikon Slovenije, I, str. 219; sevnik, Franjo, Obnova gozdov na golem krasu, v: Jadranski koledar, 1968, str. 211; liKovič, Josip, Bohinec, Valter, doBre, Andrej, Golia, Ludvik Modest, peTrU, Peter, et al., Zgodovina cest na Slovenskem, Ljubljana 1972, str. 246; močniK, Trnovska planota, str. 85; s. a., Spominska plošča gozd. nadzorniku Koller Josipu blizu Solkana, Soški gozdar, 1976, letnik 12, št. 2, str. 53; pavšič, Tomaž, Spomeniki in spominske plošče osebam v občinah Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica, Sežana in Tolmin, v: Goriški letnik, 1980, št. 7, str. 154; Primorski slovenski biografski leksikon, 8. snopič, Gorica 1982, str. 106–106: Branko Marušič, geslo Koller Jožef; kozoroG, Edo, miKuletič, Vitomir, Josip Koller in njegova spominska plošča v Solkanu pri Novi Gorici, Gozdarski vestnik, 2011, letnik 69, št. 2, str. 131. 271 NN iz Bat mi je o njem povedal: »Italija ga je vrgla dol, po osvoboditvi pa so ga nazaj gor ložli.« 86 Kamniti kažipot pri Nemcih Ob poti, ki se odcepi od glavne ceste Trnovo–Lokve proti domačiji Strosarjevih pri Nemcih 5, je bil precej poškodovan kažipot trikotnega prereza, sklesan iz apnenca in visok 56 centimetrov. Njegove ploskve so bile fino špičene, v zglajenih napisnih poljih pa sta bila vklesana okrnjena napisa: [LOKVE] ←« TERNOVO »→ [TURŠKI] KLANC 4 ⸱ 0 Km »→ Po pripovedovanju Marije Strosar pri Strosarjevih je ta kažipot na tisto mesto prinesel in postavil nono Rudolf Strosar, prej pa je stal nedaleč proč ob glavni cesti Nemci–Lokve, kjer se odcepi cesta v Turški klanec.272 V zborniku Mati Gora najdemo podatek, da so cesto v Turški klanec zgradili že leta 1789, leta 1868 pa so jo »preložili«. Kažipot bi torej utegnil biti iz tistega časa.273 Kamniti kažipot pred križiščem cest Predmeja–Nova Gorica–Čepovan na Lokvah Sklesan je iz apnenca in meri 61 / 58 cm × 26 cm × 27 cm. V zglajenih napisnih poljih na dveh stra-nicah sta vklesana okrnjena napisa: [...] ←« Lokva Kr[nica] ←« Dol km . 6. 2 »→ [...] »→ Idria »→ Kot je povedal Rajmund Kolenc - Lazarski v Lokvah 22, je ta kažipot stal na križišču cest Go-ljaki–Idrija–Predmeja nad Paradano, potem pa je bil vržen pod lašto na Globoki škarpi nad Paradano, naprej od Male Lazne. Na sedanje mesto pri hišni številki 22 ga je prinesel on okrog leta 1990. 272 V zvezi s tem kažipotom naj omenim, da je podoben trioglat kamnit kažipot na križišču treh poti pri Bucku, Prapetno Brdo 2, na Šentviški planoti. Visok je 110 centimetrov, na dveh licih pa ima puščici v nasprotnih smereh z napisoma: PRAPETNA / GORA in PEČINE / VERH. Prapetna pomeni vas Prapetno Brdo, Gora Šentviško Goro,Verh pa vasici Gorski Vrh in Bukovski Vrh. 273 iBej č, Ljubo - s Hriba, Gozd in gozdarstvo na Gori, v: Mati Gora. Zbornik o Gori, Gorjankah in Gorjanih, ob 400-letnici naselitve Gore (ur. Franc Černigoj), Predmeja 2001, str. 102. 87 Po navedbi goriškega gozdarskega mojstra Mihaela Beyerja v članku o omrežju cest in poti v Tr-novskem gozdu, da so bile v letih 1887 in 1888 popolnoma dograjene ceste »kilometrirane« ter na križiščih in odcepih opremljene s kažipoti z navedbo razdalj, sklepam, da je bil tudi ta kažipot postavljen v tistih letih.274 Na hrbtni fasadi hiše brez hišne številke v Krnici, ki spada pod Vitovlje v Vipavski dolini, sta verjetno vzidana dva kažipotna kamna z napisoma: levi s puščico v levo napotuje v smer DOL / LO-KVE, na desnem pa piše: 08T / KARNICA. Italijanski napisni kamni iz prve svetovne vojne in po njej Italijanski spominski napisi na skalah na Skalnici - Sveti gori Vzhodno od pokopališča na Sveti gori poteka po slemenu pot, ki je vodila k velikemu spomeniku iz klesanega kamenja in betona, postavljenemu v spomin padlim italijanskim vojakom.275 V živih skalah ob njej so vklesani trije italijanski spominski napisi. Prvega opazimo na večji podolgovati skali na južni strani poti. Vklesan je v napisnem polju na njenem licu, ki gleda proti severozahodu. Besedilo se glasi: 1936 AI FANTI D’ ITALIA IL NOME DEL MONTE FV PRESAGIO E COMANDO DEL PRODIGIO DA COMPIERE V prevodu: 1936. Italijanskim pešakom je bilo ime gore slutnja in povelje za čudež, ki ga morajo izvršiti. Pod napisnim poljem desno so vklesani še podpis PUTI in inicialki P. A. Nekoliko dalje je na severni strani poti višja in ožja skala, na kateri je prav tako vklesan napis s Putijevim podpisom: VRRA ROSSA IN CIMA A QUESTO MONTE STA L’ AVRORA DA V prevodu: Hura! Na vrhu tega hriba rdeča stoji zarja.276 Še nekoliko naprej je na isti strani živa skala z vklesanim latinskim rekom: PER ASPERA AD ASTRA, se pravi: Skozi trnje do zvezd, tudi v tem primeru s Putijevim podpisom. Napis iz prve svetovne vojne na skali na Vodicah Na hribu Vodice je ob cesti med zaselkoma Zagomila in Vodice na skali pred kaverno, v kateri je med prvo svetovno vojno imel svoj štab italijanski general Maurizio Ferrante Gonzaga, vklesan daljši napis: 274 eyer B, Omrežje cest in poti v Trnovskem gozdu, str. 17 v prevodu. 275 Verjetno po drugi svetovni vojni je bil ta spomenik razstreljen, zdaj pa na njegovem mestu stoji kip sv. Frančiška. 276 Ta napis je prikrojeni navedek naslednjih verzov iz pesmi Invito alla caccia (Vabilo na lov), ki jo je Gabriele D’Annunzio objavil leta 1886 v svoji zbirki Isaotta Guttadàuro ed altre poesie (Isaotta Guttadàuro in druge pesmi): »Urrà, mia bella! Rossa in cima a le colline sta l’aurora.« Komentar in prevoda obeh italijanskih napisov na Sveti gori je prispeval Miran Košuta iz Križa pri Trstu. 88 LA 53.A DIVISIONE DI FANTERIA CONQVISTÒ IL VODICE LI 18 ∙ V ∙ MCMXVII IL ∙ COMANDANTE ∙ GENERALE ∙ GONZAGA ∙ DIRESSE ∙ L’AZIONE DA ∙ QVESTE ∙ ROCCE ∙ OVE ∙ RIMASE ∙ COL ∙ SVO ∙ STATO ∙ MAGGIORE DAL ∙ 17 ∙ V – AL ∙ 16 ∙ VI – MCMXVII. V prevodu: 53. pehotna divizija je osvojila Vodice 18. 5. 1917. Poveljnik, general Gonzaga, je vodil napad iz tega skalovja, kjer je bival s svojim glavnim štabom od 17. 5. do 16. 6. 1917. Za ta uspeh je bil general Gonzaga odlikovan z zlato medaljo, leta 1932 pa mu je bil podeljen še naslov markiza Vodiškega.277 Mavzolej italijanskega generala Gonzage na Vodicah Na vrhu Vodic, na koti 652 metrov, stoji mavzolej generala Gonzage (Benetke, 1861 – Rim, 1938), ki je v oporoki izrazil željo, da bi ga pokopali na kraju, kjer so med vojno umirali njegovi vojaki. V mavzoleju je počival do leta 1943, ko je njegova družina dala prenesti njegove posmrtne ostanke na pokopališče Verano v Rimu, kraju njegove smrti. Mavzolej je oblikovan kot nevisok okrogel stolp iz velikih grbastih klesancev, kronan z obročastim napisnim frizom na kolonadi iz nizkih valjastih stebrov. Na njem se vije na veliko vklesan napis: AL ∙ GENERALE ∙ PRINCIPE ∙ MAURIZIO ∙ GONZAGA ∙ DEL ∙ VODICE ∙ LA ∙ PATRIA. V prevodu: Pogled na skalo z napisom zraven kaverne, v kateri je italijanski general Gonzaga imel svoj štab. Fotografija iz knjige Antonio e Furio Scrimali, Il Vodice. La mon- tagna di Gonzaga, Udine 2011, str. 15 Mavzolej italijanskega generala Gonzage na Vodicah 277 Glej A0208 - Plave - Italijanski napis na skali »53a divisione gen. Gonzaga« pri Zagomili, https://register.prohereditate.com/sl/ object/A0208/; Maurizio Ferrante Gonzaga, https://en.wikipedia.org/wiki/Maurizio_Ferrante_Gonzaga. 89 Generalu princu Mauriziu Gonzagi Vodiškemu. Domovina.278 Kupolasto obokani notranji prostor je v celoti pokrit z mozaikom, v katerem so upodobljeni Gonzagov grb, orel in z lovorjevimi venci obdani napisi o njegovih zmagovitih bitkah v letih 1914–1918. Italijanski spominski steber pri zaselku Sveto Na razpotju na koncu Svetóga, kjer se od ceste proti Podlaki na levo odcepi pot Na Jesene,279 stoji spomenik v obliki stebra na podstavku, postavljen po prvi svetovni vojni na mestu sta-rejšega kamnitega znamenja v spomin na italijanske vojaške enote, ki so med 11. soško bitko prodrle do Bat. Steber je iz rožnatega granita, podstavek pa iz apnenca. Na njegovi prednji strani je vklesan napis: 2a. ARMATA XIV - XXIV - XXVII CORPO D’ARMATA I0a. 22a. 25a. 47a. 49a. 60a. 64a. 65a. 68a. DIVISIONE DI FANTERIA E 2a. DIVISIONE CAVALLERIA Na hrbtni strani pa: L’ALA DELLA VITTORIA DALLA [S]FIORATA SPONDA DEL CHIAPOVANO Steber na koncu Svetoga, postavljen v spo- SI RITRASSE min italijanskim vojaškim enotam, ki so A PREPARARSI VOLO PIU VIGOROSO med prvo svetovno vojno prodrle do Bat Ta smešno visokodoneči in slogovno ne ravno brezhibni italijanski napis se v dobesednem prevodu glasi: 2. armada, 14., 24. in 27. armadni korpus, 10., 22., 25., 47., 49., 60., 64., 65. in 68. pehotna divizija ter 2. konjeniška divizija. / Krilo zmage se je z oplazenega brega Čepovana umaknilo, da bi si pripravilo še čvrstejši let.280 Gozdarski napis v Stari Krnici v Trnovskem gozdu Pri nekdanji gozdarski koči v Stari Krnici v Trnovskem gozdu je v skalo vsekan italijanski napis, ki se glasi: A / VIII / REVISIONE ASSESTAMENTO. Oznako A VIII najbrž lahko izpišemo kot Azienda forestale demaniale VIII, kar pomeni gospodarsko enoto državnega gozda Dol,281 ki je imela številko VIII, revisione assestamento pa se nanaša na obnovo ureditvenega načrta zanjo.282 Znak pred napisom, 278 A0202 - Vodice - Mavzolej Generala Gonzage na Vodicah, https://register.prohereditate.com/sl/object/A0202/. 279 Pod Italijo je bila tam šola. Povedal Silverij Fabjan, Bate 2A. 280 Prevod in komentar napisa je prispeval Miran Košuta iz Križa pri Trstu. 281 Dol je nekdanje ime vasi Predmeja. 282 Državni gozdovi so bili razdeljeni na gozdnogospodarske enote in taka razdelitev obstaja še danes. Enota Trnovo je imela številko IX, Dol številko VIII, Idrija I številko VII, Idrija II pa številko VI. Ureditveni oziroma gozdnogospodarski načrt za vsako gozdnogo-spodarsko enoto je bil izdelan vsakih deset let. 90 ki spominja na stiliziran fašjo, pa navaja na misel, da oznaka A / VIII obenem pomeni tudi Anno VIII (era fascista), se pravi osmo leto fašistične dobe,283 kar se približno ujema z italijansko obnovo ureditvenega načrta za leta 1931–1940.284 Spomenik na Kobilniku nad Trnovim Na hribu Kobilnik nad Trnovim je spomenik z grobnico za dvesto sedeminštirideset bor- cev IX. korpusa Narodnoosvobodilne vojske Edo Ravnikar, odkrit pa je bil leta 1958. obnovo ureditvenega načrta za gospodarsko enoto državnega 285 gozda Dol. Foto Edo Kozorog iz Tolmina Slovenije, za katerega je načrt naredil arhitekt Napis v Stari Krnici v Trnovskem gozdu, ki spominja na V spodnjem delu razsežnega spomeniškega kompleksa se vrstijo granitne plošče z vklesanimi imeni padlih borcev in žrtev narodnoosvobodilnega boja, ki so jim bile kasneje dodane še plošče z imeni padlih borcev ruskega bataljona in azerbajdžanskih borcev v sestavi IX. korpusa. Na vrhu, kamor vodi tlakovana stopničasta pot,286 je grobnica, urejena kot razgledna ploščad. Z nje se dviga pod nebo ploščat obelisk, ki meri v višino 13 metrov, v prerezu pa 130 cm × 40 cm. Sklesan je bil v Koprivi iz koprivskega kamna. Pri izdelavi in tudi kasneje pri popravljanju obeliska, ko ga je prevrnila silovita burja, so sodelovali kraški kamnoseki Alojz Širca, Gabrijel Jeram, Viktor Guštin, Alojz Tragin in Drago Lavrenčič.287 V sklopu spomeniškega kompleksa je več napisnih kamnov. Na dveh so vklesani posvetilni verzi dveh primorskih pesnikov. V spodnjem delu se je spominu padlih takole poklonil Ciril Zlobec: PO MERI SVOJEGA SRCA SO SPOD RUŠEVIN SVETA V SMRT PADAJOČ NAM IZKOPALI SVOBODNO, NOVO DOMOVINO. MI NJIM ZA PED PRSTI IN SVETO JO IMENOVALI ZAVOLJO NJIHOVE KRVI. BILI SO, ŠE SO NAŠ SPOMIN. STOPIMO V NJIHOVO TIŠINO, SPET ŽEJNI NJIHOVIH GLOBIN. Na pokrovu grobnice padlih borcev na vrhu spomenika pa beremo naslednje verze Franceta Bevka: 283 Fašistična doba je trajala od prihoda fašistov na oblast 28. oktobra 1922 do leta 1943. Njihov simbol je bil fašjo, leta fašistične dobe pa so označevali z rimskimi številkami. Fašistično leto VIII je trajalo od 29. oktobra 1929 do 28. oktobra 1930. 284 Ta načrt za gozdnogospodarsko enoto Dol/Predmeja za obdobje 1931–1940 je sicer izgubljen, sočasni načrt za gozdnogospodarsko enoto Trnovo pa ima naslov: Azienda foreste demaniali. Foresta di Tarnova. Piano di assestamento per il decennio 1931–1940. A. / IX. Za razlage in fotografije v zvezi s tem napisom se zahvaljujem Edotu Kozorogu iz Tolmina. 285 silič - nemec, Nelida, Javni spomeniki na Primorskem 1945–1978, Koper – Trst – Nova Gorica 1982, str. 146 (dalje: silič - nemec, Javni spomeniki na Primorskem 1945–1978). 286 Ta pot je bila zidana in tlakovana s ploščastim kamnom iz kamnoloma V Žgalinah. 287 premrl, Božidar, Kraški kruh. Vas Kopriva – njeni kamnolomi in kamnarji, Ljubljana 2016, str. 391 (dalje: premrl, Kraški kruh). 91 TU SPE BRATJE, KI ZA NAS SO PALI, HIP POSTOJ, ZAGRNI SE V MOLČANJE, MISEL LE NAJ GROBU GOVORI! HVALA VAM, KI VSE STE DAROVALI, DA IZPOLNJENE SO NAŠE SANJE. VAŠI DRAGI ŽRTVI VEČNA SLAVA! SPOMIN NA VAS ŽIVI IN KOT ZASTAVA GRE PRED NAMI V NOVE LEPŠE DNI. Spomeniški kompleks na Kobilniku nad Trnovim z grobnico za padle borce in visokim obeliskom Napisi na cerkvenih objektih in v njih Bazilika Svetogorske Matere božje na Skalnici - Sveti gori Na pročelju sedanje cerkve, sezidane po prvi svetovni vojni, je na frizu pod pročelnim zatrepom na veliko vklesan napis, ki spominja na njeno gotsko predhodnico: ∙ EGO ∙ AVTEM ∙ STETI ∙ IN ∙ MON-TE ∙ SICVT ∙ PRIVS∙, ki pomeni: Jaz pa stojim na gori kakor nekdaj. V cerkvi so nagrobne plošče v njej pokopanih cerkvenih dostojanstvenikov: kardinala Jakoba Missie († 1924) in goriškega nadškofa Frančiška Borgije Sedeja († 1931) z napisoma v latinskem jeziku ter apostolskega administratorja dr. Mihaela Toroša († 1963) in koprskega škofa Metoda Piriha († 2021) z napisoma v slovenskem jeziku. Na skalni steni ob cesti pod vrhom Svete gore je pritrjena marmorna napisna plošča v spomin na padle slovenske vojake na soški fronti. Napis z verzi iz pesmi Grobovi generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vujanova, ki je ob koncu prve svetovne vojne obranil slovensko severno mejo, se glasi: KAM PA SKRILI STE GROBOVE KJE VSADILI SVOJIM KRIŽ NAŠI V NAS SO POKOPANI MI SMO NJIH NAGROBNI KRIŽ SLOVENSKIM VOJAKOM NA SOŠKI FRONTI 1915 - 1918 92 Župnijska cerkev sv. Martina v Grgarju V cerkvi sv. Martina v Grgarju je ob levi slavoločni steni stranski oltar Matere božje, ki je bil prvotno posvečen mučenkam sv. Katarini, sv. Luciji in sv. Neži.288 Oltar, ki pripada tipu baročnih stebrnih ol-tarjev, je bil, po obliki in okrasju sodeč, izdelan v neki goriški kamnoseški delavnici. Na desnem boku njegovega podstavka iz svetlo sivega apnenca je vklesan italijanski napis, ki je videti takole: FV FATO SO.TO LA CAMERA RIA . DEL MISIER. ANDREA. CERNIE. ANNO M.DCC V prevodu se napis glasi: (Oltar) je bil na- rejen, ko je bil ključar Andrej Černje, leta 1700.289 Sredi tlaka v cerkveni ladji je bila grob- nična plošča, ki je danes več ni. Zanjo vemo iz grgarske župnijske kronike, v kateri je tudi prepis italijanskega napisa, ki je bil vklesan na njej: D. O. M.290 / LUCA DOLIAC ET MARTIN DOLIAC FECE FARE PER LI SUOI EREDI. ANNO 1732.291 V prevodu: Bogu najboljšemu, največjemu. Luka Doljak in Martin Doljak sta dala narediti za svoje naslednike. Leta 1732. O ključarju Andreju Černjetu ali Černetu, ki se je ovekovečil z napisom o svojih zaslugah za stranski oltar,292 in obeh Doljakih, ki sta bila verjetno svoj čas najbolj ugledna in petična Napis na boku levega stranskega oltarja, ki govori o zaslugah Grgarca, če sta si lahko privoščila grobnico v grgarskega ključarja Andreja Černeta za njegovo postavitev cerkvi, v grgarskih matičnih knjigah ni mogoče v letu 1700. Foto Benjamin Černe iz Grgarja najti nobenega matičnega podatka, saj se najstarejša, to je mrliška knjiga, začenja šele z letom 1753. K hrbtni strani prezbiterija grgarske župnijske cerkve, kjer je domnevni grob Marijine vidkinje Urške Ferligoj, je prislonjeno znamenje v obliki polkrožno zaključene plošče s kamnitim okvirjem 288 Katerim svetnicam je bil oltar posvečen, je grgarski kronist sklepal po nekdanji oltarni sliki ali pali. ŽA Grgar, Memorabilia iz Grgarja, str. 70. 289 ŽA Grgar, Memorabilia iz Grgarja, str. 70. Glej tudi kraGelj, Župnija sv. Martin, str. 6. 290 Kratica D. O. M. se bere kot D(EO) O(PTIMO) M(AXIMO), kar pomeni Bogu najboljšemu, največjemu. 291 raGelj ŽA Grgar, Memorabilia iz Grgarja , str. 71. Glej tudi k, Župnija sv. Martin, str. 8. 292 Isti grgarski kronist, ki mu ta samohvala ni šla v račun, je napis komentiral takole: »Čudno se človeku zdi, kako da je ovekovečen na kamnu ‘misier Andrea Cernie’ (pač Černe) in njegova kramarija, pardon, ‘Cameraria’. Ni-li bilo takrat v Grgarju dušnega pastirja? In če ga ni bilo, je gotovo bil v Solkanu župnik, in ta je oskrboval tudi grgarske ovčice. Ni ta nič štel? ‘Camerari’ so bili, kakor se vidi, mogočni ljudje.« ŽA Grgar, Memorabilia iz Grgarja, str. 70–71. 93 v novogotskem stilu, na katero je slikar Clemente del Neri leta 1931 naslikal prizor Marijinega prika-zanja na Skalnici,293 na njenem podstavku pa je vklesan slovenski napis: PO IZROČILU JE TU POKOPANA URŠULA FERLIGOJ KATERI SE JE 1539. NA SKALNICI PRIKAZALA M. B. Cerkev sv. Marjete, zdaj cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Ravnici V Ravnici je bila cerkev sv. Marjete iz 15. stoletja, v starih listinah imenovana »Sv. Marjeta v gozdu«, leta 1855 pa so ji sezidali novo svetišče ali prezbiterij z višjim obokom in prizidali novo zakristijo. Kakor beremo v ravniški cerkveni kroniki, so jo začeli zidati 18. junija, »zarad grozne bolezni kolere, ki je tukaj od 9. avg. do 5. sept. 20 ljudi pobrala«, pa je bilo delo za nekaj časa prekinjeno in srečno dovršeno jeseni. O tem priča tudi napisni kamen, vzidan v vogalu prezbiterija nove ravniške cerkve sv. Mohorja in Fortunata, naslednice v prvi svetovni vojni porušene cerkve. Štirivrstični napis s kro-nogramom, ki dá letnico 1855, se glasi: SEDATA CHOLERA PERFECERE CHORVM, v prevodu: Ko je prenehala kolera, so dokončali prezbiterij. (1855.)294 Latinski napis na prekladi glavnega portala, ki je bil postavljen sočasno z novo cerkvijo leta 1928, pa nagovarja sedanja cerkvena zavetnika z besedami: MARTYRES DOMINI / DOMINVM BENEDI-CITE IN AETERNUM, kar pomeni: Mučenca Gospodova, slavita Gospoda na veke! Cerkev Marije Snežne na Trnovem V baptisteriju cerkve Marije Snežne na Trnovem je lep krstni kamen s školjkasto skledo iz svetlega apnenca s toplim nadihom, ki ima na podstavku vklesano letnico 1887. Še dosti bolj zanimiva pa je v kotu krstilnice vzidana stara krstna piscina iz vinsko rdeče pobarvanega sivega apnenca, pod katero je še manjši kvadraten kamen iz apnenca z okroglo vdolbino za iztok, ki je prestrezal krstno vodo ob krstih. Na širokem ploščatem licu piscine, ki ima nad spodnjim robom na drobno vrezane križ, srce in sidro, simbole vere, ljubezni in upanja, je strnje- no vklesan okrajšan napis: F:E:S:R:D:M:B:A:D:, verjetneje lahko razvežemo takole: F(ACTUM) Stara krstna piscina z dolgim okrajšanim napisom v kotu krstilnice v cerkvi Marije Snežne na Trnovem pod njim pa letnica 1792.295 Te okrajšave naj-E(X) S(UMPTIBUS) R(EVERENDI) D(OMINI) M(ATHIAE) B(ATTIG) A(NNO) D(OMINI) 1792, v prevodu: Narejeno na stroške častitega gospoda Matije Batiča leta Gospodovega 1792.296 293 kraGelj, Župnija sv. Martin, str. 11. 294 ŽA Ravnica, Kronika župnije Ravnica, str. 2, 19–20. Glej tudi cej, Ciril, Ravnica. Kratka zgodovina in duhovni poklici, Ravnica 2013, str. 20 (dalje: cej, Ravnica. Kratka zgodovina in duhovni poklici). 295 velepič, Topografija Primorske, str. 213: Trnovo – Marija Snežna župna cerkev. 296 O Matiji Batiču je bilo mogoče zvedeti samo, da je bil posvečen v duhovnika leta 1769 in umeščen za kaplana na Trnovem 14. maja 1789. ACAG, Clero, Ordinazioni Libri (1765–1824), 1/2; Parrocchie oltre confine, Atti: fasc. 122, Tarnova della Selva – Trnovo pri Gorici (dalje: Atti: fasc. 122, Trnovo pri Gorici). 94 V zvoniku je v tlaku zvonišča sekundarno uporabljena plošča s poševno odrezanim desnim gornjim vogalom, na kateri je vklesan še starejši, a težko berljiv okrnjen okrajšan napis v dveh vrsticah, ki se glasi: PL∙B 177[4(?)] / 1684(?). Navedeni letnici verjetno označujeta gradbene posege v stari trnovski cerkvi, krajšavi PL. B. pa bi se morda dalo razložiti kot PL(EBANUS) B(ATTIG). Zglajena napisna plošča iz sivega marmorja v zidu prezbiterija levo od oltarja z merami 40 cm × 48 cm priča o temeljiti obnovi cerkve sredi 19. stoletja.297 Zvesto po črki je napis na njej videti takole: ANNO 1852 DIE 27. JULII EGO FRANCISCUS XAVER. ARCHIEPPUS GORITIENSIS CONSECRAVI ECCLESIAM HANC IN HONOREM B. M. V. AD NIVES. — ⸱ — FUNDITUS RENOVATA EST ANNO DOMINI 1847. V razvezani obliki: ANNO 1852, DIE 27. JULII, EGO FRANCISCUS XAVER(IUS), ARCHIEP(ISCO)PUS GORITIENSIS, CONSECRAVI ECCLESIAM HANC IN HONOREM B(EATAE) M(ARIAE) V(IRGINIS) AD NIVES. FUNDITUS RENOVATA EST ANNO DOMINI 1847. V prevodu: Leta 1852, dne 27. julija, sem jaz, Frančišek Ksaver, goriški nadškof, posvetil to cerkev v čast blaženi Mariji Devici Snežni. Temeljito je bila obnovljena leta Gospodovega 1847.298 Samostojni zvonik pri cerkvi sv. Križa v Batah Na prednji strani visokega samostojnega zvonika cerkve sv. Križa v Batah je na višini približno štirih metrov in pol vzidana napisna plošča iz temno sivega kamna, podobnega peščenjaku, z merami 50 cm × 54 cm.299 Na njej je vklesan naslednji napis v devetih vrsticah: K ČASTI † SV. KRIŽA PREBIVAVCI VIKARJATA NA BA= TAH POD VODSTVOM Č. G. A. KEBER VIK. VAL. STANIČ I ŠTEF. MADON KLUČ IN JOZEFA BREŠČAK ŽUPANA POSTAVILI U LETU 1867 MDCCCLXVII V razvezani obliki se glasi: K ČASTI SV. KRIŽA / PREBIVAVCI VIKARJATA NA BA= / TAH POD VODSTVOM Č(ASTITEGA) G(OSPODA) A(NTONA) KEBER, / VIK(ARJA), VAL(ENTINA) 297 V inventarju te cerkve iz leta 1865 najdemo podatek, da je bila leta 1847 razširjena in zvišana na mestu stare cerkve. ACAG, Atti: fasc. 122, Trnovo pri Gorici. 298 Frančišek Ksaver Lušin je bil goriški nadškof v letih 1835–1854. Rodil se je 3. decembra 1781 ob gradiču Pokajn pri Tinjah na Koroškem kmečkim staršem Lenartu in Barbari, leta 1804 je bil posvečen v duhovnika, umrl je 2. maja 1854 v Gorici. PSBL, 9. snopič, Gorica 1983, str. 316–317: Franc Kralj, Lušin (Luschin) Franc Ksaver. 299 Silverij Fabjan, Bate 2A, je povedal, da je ter visok kar oseminštirideset metrov. Tako visokega so sezidali zato, da lahko slišijo zvonjenje tudi v zaselkih Bat, ki ležijo na višji nadmorski višini kot osrednji del vasi s cerkvijo. Kamen zanj so po izročilu kopali v vaški gmajni. Povedal Miroslav Breščak, Bate 18. 95 STANIČ I(N) ŠTEF(ANA) MADON, KLUČ(ARJEV), / IN / JOZEFA BREŠČAK, ŽUPANA, / PO-STAVILI U LETU / 1867. Letnici v arabskih številkah sledi še zapis z rimskimi številkami. O vikarju Antonu Kebru vemo, da se je rodil 5. avgusta 1825 v briških Vipolžah, bil posvečen v duhovnika leta 1852 in umrl 26. januarja 1905 v Mavhinjah na Tržaškem.300 Prvi ključar je bil verjetno Valentin Stanič, ki se je rodil neznano kje 4. februarja 1822 in se je leta 1850 s poroko z Nežo Fabjan - Matevževo iz Bat priženil v Bate.301 Umrl je 5. julija 1900 v Gorici. Drugi ključar je bil Štefan Madon, sin Valentina Madona in Ane z dekliškim priimkom Žbona iz Podlake, Bate 112, rojen 14. novembra 1816 in od leta 1841 poročen z Marijo Bizjak od Sv. Duha na Banjšicah 51. Kdaj je umrl, ni znano. Župan je bil verjetno Jožef Breščak, sin Andreja Breščaka in Polone, rojene Žbogar, ki se je rodil 20. septembra 1831 pri Sovanovih (Sobanovi) v Batah,302 se leta 1855 na Vogrskem poročil s Katarino Žbogar z Banjšic in umrl 1. maja 1907.303 V cerkvi je zanimiv latinski napis na kovinskih vratcih baroč- nega stenskega tabernaklja v levi steni prezbiterija, na katerih je na- slikan pelikan, ki hrani mladiče z lastno krvjo. Nekoliko zabrisa- ni napis, ki večji del teče krožno ob robu polkrožnih vratc, se gla- si: PELICANE IESV DOMINE NOS IMUNDOS MONDA TUO SANGUINE. V prevodu: Gospod Jezus, pelikan, očisti nas, nečiste, s svojo krvjo! Opozoriti kaže še na datirana baročna stranska oltarja stebrnega tipa ob slavoločni steni: na levi je oltar Matere božje, ki ima na pod- stavku desnega pilastra vklesano letnico 1742, desni oltar, ki je po- na podstavku levega pilastra letnico Napis na zvoniku v Batah, ki sporoča, da so ga leta 1867 postavili pre-305 1766. svečen sv. Kvirinu, škofu,304 pa ima Oba izvirata iz neznane bivalci vikariata Bate pod vodstvom takratnega vikarja, cerkvenih klju- goriške kamnoseške delavnice. čarjev in župana 300 Necrologium sacerdotum Archidioecesis Goritiensis 1900–2013, Gradisca d'Isonzo 2013, str. 430–431 (dalje: Necrologium sacer-dotum Archidioecesis Goritiensis 1900–2013). 301 V njunem zakonu se je rodilo deset otrok, med njimi Josip, rojen leta 1852, ki je postal odvetnik in politik, ter Valentin, rojen leta 1862, ki je leta 1923 na svojem zemljišču dal postaviti Marijino kapelico. Matevževi v Batah so imeli hišne številke 7, 80, 100, 115 in 113. ŽA Bate, družinska knjiga 1899. 302 Naslov je bil Bate 16, 87, 109 in 125. ŽA Bate, družinska knjiga 1899. 303 ŽA Bate, poročna knjiga 1820–1879, družinska knjiga 1899. 304 aTTems, Karel Mihael, Vizitacijski zapisniki goriškega, tolminskega in devinskega arhidiakonata goriške nadškofije 1750–1759 (ur. Franc Kralj in Luigi Tavano), Gorizia 1994, str. 135. Povedal tudi Silverij Fabjan, Bate 2A. 305 Zanimivo je, da so tega med Slovenci manj znanega svetnika, ki je zavetnik proti protinu in boleznim nog ter goduje 4. junija, častili prav na tem območju, kjer so mu bili posvečeni cerkev na Paljevem, kapelica v Lokovcu in verjetno stranski oltar v čepovanski cerkvi, njegov kip pa je bil tudi v cerkvi na Banjšicah. V Batah so na njegov praznik med mašo poljubljali relikvijo sv. Kvirina kot varuha živine, Čepovanci, ki so se temu svetniku zelo priporočali, pa so njegov god počastili z zvonjenjem. Glej kolenc, et al., Krčme in gostilne na Trnovsko-Banjški planoti, str. 235; ŽA Čepovan, Kronika župnije Čepovan 1876–1942, str. 196; pavlin, Banjšice, str. 36. 96 Cerkev Svetega duha na Banjšicah Cerkev Svetega duha na Banjšicah je bila sezidana leta 1824,306 leta 1906 pa je bila razširjena, zvišana in predelana v historističnem stilu.307 Takrat je bil narejen nov polkrožno zaključen profiliran portal, ki ima na vmesni prekladi oziroma frizu vklesan napis: SPIRITVS DOMINI CONSOLATOR OPTIME, v prevodu: Duh Gospodov, najboljši tolažnik.308 Posvečena je bila tri leta kasneje, o čemer priča napisna plošča iz kararskega marmorja s sivimi žilami, vzidana v levi steni ladje pod pevskim korom. Latinski napis na njej sporoča: D . O . M . EGO FRANCISCUS BORGIA SEDEJ ANNO 1909 DIE VERO 23 . JUNII ARCHIEPISCOPUS GORITIENSIS CONSECRAVI ECCLESIAM HANC EIUSQUE ALTARE MAIUS IN HONOREM SANCTI SPIRITUS.309 V prevodu: Bogu najboljšemu, največjemu. Leta 1852, dne 27. junija, sem jaz, Frančišek Borgija Sedej, goriški nadškof, posvetil to cerkev in veliki oltar v čast Svetemu duhu.310 Cerkev sv. Janeza Krstnika v Čepovanu V tlaku ladje pred prezbiterijem je grobna ploščaiz enotnega sivega apnenca, ki meri 158 cm × 76 cm. Na njej je vklesan nekoliko poškodovan italijanski napis, pod njim pa grb. V grbu je ščit, ki je razdeljen na štiri polja. V prvem in četrtem polju je moška postava, ki drži meč v desnici, levico upira v bok; v drugem in tretjem polju pa je v levo obrnjen pokončen lev. Nad ščitom je kronan turnirski šlem s pregrinjalom. Iz krone raseta orlovi perutnici, med njima pa stoji enaka moška postava kakor v ščitu.311 Napis nad grbom se v zvestem prepisu po črki glasi: MATIA [C]OFOV FECE FARE [PER] SE ET SVOI EREDI I724 V prevodu: Matija Kofol je dal delati zase in za svoje dediče (leta) 1724. Samouški domoznanec Viktor Prezelj v začetnih poglavjih knjige Od kdaj in kod Kofolov rod razpreda izmišljeno zgodbo o predniku rodovine Kofolov, podložniku grofov Alba z območja današnje Belgije, 306 Sezidala sta jo zidarska mojstra Franc Mozetič iz Ročinja in Josip Marušič iz Solkana od pomladi do začetka julija 1824. pavlin, Banjšice, str. 15. 307 ACAG, Parrocchie oltre confine, Atti: fasc. 108, Santo Spirito della Bainsizza – Banjšice: Stato patrimoniale ed economico della Chiesa curaziale Santo Spirito della Bainsizza, 1929. Primerjaj sapač, Igor, Katalog pomembnejših klasicističnih, bidermajerskih in historističnih arhitekturnih stvaritev na območju Republike Slovenije, v: sapač, Igor, lazarini, Franci, Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 2015, str. 363. 308 Besede so vzete iz pesmi slednice za binkošti. Prevod in komentar prevajalca Franceta Barage. 309 Napis je objavljen v pavlin, Banjšice, str. 17. 310 Frančišek Borgija Sedej (Cerkno, 1854 – Gorica, 1931) je bil goriški nadškof od leta 1906 do 1931, ko se je pod pritiskom italijanskih oblasti zaradi svojega nasprotovanja italijanizaciji upokojil. 311 Strokovni opis grba ali blazon je naredil Miha Preinfalk iz Ljubljane. 97 ki se je uprl svojemu gospodarju in bil zato od tam izgnan ter se je na- posled naselil v Volčah pri Tolminu. Tam se je domnevno rodil Matija, ki se je potem priženil v Čepovan. V Čepovanu je baje posedoval toliko gozda, da je imel pravico do lastnega lovišča ter je z lesom in divjačino oskrboval Gorico. Na lov je večkrat povabil tudi goriškega grofa, ta pa mu je iz hvaležnosti za usluge po- trdil družinski grb, ki ga je njihove- nah dovolil uporabljati grof Alba.312 Pokrov grobnice v tlaku cerkve sv. Janeza Krstnika v Čepovanu, ki jo Kdo je Matiji resnično podelil ali mu predniku v določenih okolišči-potrdil grb, ni bilo mogoče ugotoviti. je leta 1724 dal napraviti Matija Kofol zase in za svoje dediče O Matiji Kofolu (Coffou) in članih njegove družine v Čepovanu Prezelj v knjigi navaja v glavnem pravilne podatke iz matičnih knjig, ki jih tukaj še nekoliko preciziram in dopolnjujem. Matija se je rodil okrog leta 1653, se verjetno okrog leta 1692 poročil s Katarino Lipušček (Liposchek) in umrl kot vdovec 2. maja 1733 v starosti okrog osemdesetih let. Žena mu je rodila več otrok: prva je prišla na svet Helena v letu 1693, zadnji pa sin Andrej leta 1708. Očeta je nasledil Matevž, rojen leta 1698.313 Nad vrati iz prezbiterija v zakristijo je napisna plošča, ki obuja spomin na staro čepovansko cerkev. Latinski napis na njej v izpisani obliki sporoča: D. O. M. AEDES HAEC IN HONOREM S(ANCTI) JOANN(IS) BAPT(IST)AE CHIAPOVANI DIE 21 JULII 1557 A REVEREND(ISSI)MO D(OMINO) LUCA BISONIO EP(ISCO)PO CASTUAE AC SUFFRAGANEO ECCLESIA/E/ AQUILEIENSIS CONSECRATA FUIT. SCULPTUM ANNO 1840. V prevodu: Bogu najboljšemu, največjemu. To stavbo v čast sv. Janezu Krstniku v Čepovanu je 21. julija 1557 posvetil prečastiti gospod Luca Bisonio, škof v Kastvu in sufragan oglejske cerkve. Vklesano leta 1840. Pri poizvedovanju o tem skrivnostnem škofu v cerkvenih arhivih v Ljubljani, Trstu in Vidmu ter pri umetnostnih zgodovinarjih na Reki se je nazadnje izkazalo, da posvečevalec cerkve ni bil Luca Bisonio, domnevni škof iz Kastva nad Reko, kjer ni bilo škofije, temveč Dalmatinec Luca Bisanti iz Kotorja.314 312 rezelj p, Od kdaj in kod Kofolov rod, str. 5–33, 40–41, 46, 48–49, 51, 56, 60a. – Zamisel za zgodbo o belgijskem predniku čepovan-skih Kofolov je pisec morda dobil v geslu o Avgustu Kafolu, rojenem leta 1882 v Čepovanu, v katerem se omenja podobno izročilo o njihovem izvoru brez jasne navedbe vira. Glej PSBL, 8. snopič, Gorica 1982, str. 8: Bernard Špacapan, geslo Kafol Avgust, gozdar. 313 ŽA Solkan, rojstna knjiga Čepovan 1667–1743 in mrliška knjiga Čepovan 1687–1749. 314 Najbrž je takratni čepovanski kurat Andrej Ferjančič na latinski listini o posvetitvi cerkve slabo prebral ime njegove izvorne škofije. 98 Luca Bisanti, ki se je rodil v ple- miški družini leta 1503, je že zelo mlad postal diakon in kanonik ter leta 1524, pri komaj enaindvajse- tih letih, napredoval v koadjutorja oziroma pomožnega škofa s pravi- co, da nasledi svojega strica, kotor- skega škofa Trifoneja Bisantija.315 Po stričevi smrti leta 1540 pa ni dol- go ostal v kotorski škofiji, temveč je postal sufragan ter glavni duhovni namestnik oglejskega patriarha Gio- vannija Grimanija. V tej vlogi je med drugim opravil postopek rekoncilia- cije cerkve v Ovčji vasi v Furlaniji. Po letu 1557, ko je zapustil službo glavnega vikarja, je ostal v Furlaniji Tridentu, današnjem Trentu v severni iz Kotorja Italiji. Pokopan je bil v Vidmu. 317 Na nekdanjo poznogotsko cerkev v Čepovanu, ki jo je posvetil Luca Bisanti, spominja njen prežitek v podobi Matere božje z Detetom, vzidan na vzhodni steni prezbiterija sedanje cerkve. letih 1562–1563 udeležil koncila v Spominska plošča o posvetitvi stare cerkve sv. Janeza Krstnika, ki jo je 21. julija 1557 opravil škof Luca Bisonio iz Kastva alias Luca Bisanti kot vikar in pontificalibus316 in se v 318 Cerkev sv. Jurija v Kalu nad Kanalom Če je na planoti na splošno malo napisov v kamnu, pa jih je zato tem več v cerkvi sv. Jurija v Kalu nad Kanalom. Iz njih zvemo, kdaj je bila sedanja cerkev sezidana in kdaj obnovljena, kdaj so bili izdelani posamezni deli njene notranje kamnite opreme ter imena njihovih naročnikov in ustvarjalcev. Pri vstopu v cerkev najprej na desni steni ladje pod pevskim korom opazimo napisno ploščo iz belega kararskega marmorja s sivimi žilami. Na njej je italijanski napis s pozlačenimi črkami, ki sporoča, da je bila cerkev, ki je bila med prvo svetovno vojno v letih 1915–1918 porušena, leta 1924 obnovljena s pomočjo italijanske države. Glasi se: DISTRUTTA DURANTE LA GUERRA 1915 – 1918 RICOSTRUITA A CURA DELLO STATO 1924 315 Kot zanimivost naj omenim, da je iz Kotorja prišel v naše kraje tudi mlajši brat Luce Bisantija Pavel, rojen leta 1520. Tudi on je postal kotorski škof, a se je potem temu naslovu odpovedal in kasneje služboval v Vidmu (Udine) ter postal pomožni škof in generalni vikar oglejskega patriarhata. Leta 1582 je posvetil cerkev sv. Lucije na Logarščah, umrl pa je leta 1587 v Vidmu. Glej slaBe, Marijan, Na rovašu življenja. Povestnica o podmelški fari, Grahovo ob Bači 2004, str. 224–225. – Iz Kotorja je bil tudi duhovnik Mihael Fassio, ki je leta 1577 služboval na Erzelju pri Vipavi, nato pa kot župnik v Slavini in Hrenovicah na Pivki. Umrl je leta 1588 v Slavini, kjer je bil tudi pokopan v grobnici, ki jo je dal sam napraviti. Glej zaBUkovec, Janez, Slavina. Prispevek k zgodovini župnij ljubljanske škofije, Ljubljana 1910, str. 202–203; cerovšek, Franc, Erzelj, Vipavski glas, 1997, letnik 12, št. 42, str. 12. 316 Vikar in pontificalibus je škofov namestnik za opravljanje obredov. 317 aschini p, Pio, I vicari generali nella diocesi di Aquileia e poi di Udine, Udine 1958, str. 22–23. 318 Napis in relief sta bila evidentirana v velepič, Topografija Primorske, str. 43. 99 Kamnita notranja oprema je iz zadnjih desetletij 19. stoletja, ko je bila ta cerkev na novo zgrajena na mestu starega svetišča. Na glavnem oltarju, ki je tabernakeljskega tipa, sta vklesana kar dva napisa. Na desnem boku njegovega podstavka je črno pobarvan napis: CERKEV I ALTAR V ČASU PASTIROVANJA Č. G. A. SKERTA 1889. A. TROBEC V TRSTU V razvezani obliki se glasi: CERKEV I(N) ALTAR V ČASU PASTIROVANJA Č(ASTITEGA) G(OSPODA) A(NDREJA) SKERTA. 1889. / A(NTON) TROBEC V TRSTU. Te lapidarne besede gre razumeti tako, da je bila v letu 1889, ko je službo božjo v Kalu opravljal duhovnik Andrej Skrt,319 sezidana nova cerkev in izdelan glavni ol- cerkev naredil in oltar izdelal stavbni mojster in kamnosek Napis na glavnem oltarju o gradnji cerkve in postavitvi tega oltarja v letu 1889 tar.320 Po podpisu na koncu je upravičen sklep, da je načrt za Anton Trobec iz Trsta.321 Kdaj sta bila posvečena, nam pove latinski napis na hrbtni strani oltarja, ki je s pozlačenimi črkami vklesan na plošči iz poliranega belega kararskega marmorja z gostimi debelimi žilicami in se glasi: D. O. M. ANNO 1892 DIE VERO 3. SEPTEMBRIS EGO ALOISIUS MATHIAS ZORN, ARCHIEPISCOPUS GORITIENSIS CONSECRAVIT ECCLESIAM HANC IN HONOREM Marmorna napisna plošča o posvetitvi cerkve SANCTI GEORGII M. EIUSQUE ALTARE MAIUS sv. Jurija in glavnega oltarja v letu 1892 319 Andrej Skrt, ki je služboval kot kurat v Kalu nad Kanalom od 16. oktobra 1877 do 28. septembra 1889, ko je bil upokojen, se je rodil 7. septembra 1845 pri Sv. Luciji (danes Most na Soči), bil posvečen v duhovnika leta 1871 in umrl 26. februarja 1890 v Gorici. Status personalis et localis archi-dioeceseos Goritiensis ineunte anno 1899, Gorizia 1898, str. 53; Calendarium sacerdotum defunctorum dell'Arcidiocesi di Gorizia, Gorizia 1977, str. 57; ŽA Kal nad Kanalom / ŽA Levpa, družinska knjiga Kal nad Kanalom 1891. 320 Po podatkih iz spisovnega gradiva te župnije je bila nova cerkev sv. Jurija sezidana leta 1888. ACAG, Parrocchie oltre confine, Atti: fasc. 14, Cal di Canale – Kal nad Kanalom: Elenco delle chiese e degli edifici ecclesiastici, 1928. 321 Po vaškem ustnem izročilu je bila v Kalu poprej majhna, štiristo let stara cerkev, okoli katere je bilo pokopališče, nova pa da je bila sezidana leta 1892. (Izročilo leto dograditve zamenjuje z letom posvetitve, ki je bila opravljena tistega leta.) Kamen za zidavo so kopali v Goveji dragi blizu Cvetreža in ga po cugu, iz roke v roko podajali do cerkve. Tam so tudi žgali korce za cerkveno streho. Pripove-dovali so Anton Lipičar in njegova žena Helena (Zdenka) v Bregu, Kal nad Kanalom 103, ter Stanko Kofol, Kal nad Kanalom 171. 100 V prevodu se glasi: Bogu najboljšemu, največjemu. Leta 1892, 3. septembra, sem jaz, Alojzij Matija Zorn, goriški nadškof, posvetil to cerkev in njen veliki oltar v čast svetemu Juriju, mučencu.322 Podobna napisa oziroma podpisa kot na podstavku glavnega oltarja sta vklesana tudi na paru mlajših stranskih oltarjev v cerkveni ladji. Na desnem boku menze Marijinega oltarja ob levi steni ladje je črno pobarvan napis: Č. G. JOS. SHEJBAL / KURAT 1900. / TROBEC, v razvezani obliki: Č(ASTITI) G(OSPOD) JOS(IP) SHEJBAL, KURAT, 1900. TROBEC, ki pove, da je oltar leta 1900 dal delati kalski kurat Josip Shejbal in da ga je naredil kamnosek Anton Trobec.323 Na stranskem oltarju sv. Jo-žefa ob desni steni ladje je na levem boku predele vklesano: Č. G. / ANT. GRBEC324 / KURAT 1908 / J. NEGODE. Ta oltar je torej po naročilu kurata Antona Grbca leta 1908 izdelal kamnosek Josip Negode. Vse tri oltarje je med popravljanjem poškodovane cerkve leta 1924 obnovila gradbena družba Morelli. Na cerkveni zunanjščini je treba omeniti reliefno podobo svetega Jurija v timpanonu nad glav-nim portalom, ki jo je leta 1942 datiral in podpisal Tone Kralj. Zavetnika kalske cerkve je upodobil kot viteza na konju, ki s kopjem prebada triglavega zmaja in rešuje mladenko, pokrito z značilno slovensko avbo.325 Anton Jurij Trobec je bil stavbni mojster, kamnosek, altarist, kulturni in politični delavec ter organizator. Rodil se je 5. aprila 1845 pri Sv. Ivá- nu v Trstu, na naslovu Guardiella 66, v družini vrtnarja Janeza Trobca in Marije z dekliškim priimkom Šeslin (Sheslin) ter tam umrl 23. novembra 1920. Poklicno se je izpopolnjeval v Milanu in se dalje zasebno šolal, da je okrog leta 1886 napravil tudi izpit za geometra, ki je v Italiji soroden poklicu stavbarja oziroma arhitekta.326 Znani so njegovi načrti za nove cerkve v Šmartnem v Brdih, v Budanjah na Vipavskem ter v Črnem Kalu in Pregari v Istri.327 Imel je lastno kamnoseško delavnico, s katero je bil tako uspešen, da portalov, portonov, balkonov, stopnic in podobnega je klesal tudi oltarje Anton Trobec. Fototeka Odseka za zgodovino in je zaposloval do šest pomočnikov, med njimi tudi Josipa Negodeta. Poleg za cerkve v Trstu in okolici. S svojim zavzetim društvenim delovanjem za etnografijo pri Narodni gospodarski in prosvetni napredek svetoivanskega območja si je zaslužil in študijski knjižnici Trst vzdevek »svetoivanski narodni veljak«. 328 322 Alojzij Matija Zorn se je rodil 13. januarja 1837 v Prvačini v družini učitelja in cerkovnika Antona Zorna in matere Marijane z dekliškim priimkom Gregorič ter bil v letu 1857 posvečen v duhovnika. Leta 1882 je bil imenovan za poreško-puljskega škofa, od leta 1883 do 1897 pa je bil goriški knezonadškof. Umrl je 8. julija 1897 na Dunaju. V času svojega škofovanja je posvetil kar petnajst cerkva, med njimi cerkve v Grgarju (1884), Levpi (1885), Desklah (1891) in Kalu (1892). PSBL, 18. snopič, Gorica 1991, str. 362–364: Martin Dolinar, geslo Zorn Alojzij Matija. 323 Josip Shejbal, ki je služboval kot kurat v Kalu od 17. decembra 1897 do 30. novembra 1905, se je rodil 24. januarja 1865 v Cisti na Češkem, bil leta 1889 posvečen v duhovnika in umrl 20. oktobra 1939 v Stržišču v Baški grapi. Status Personalis et Localis Archi--Dioeceseos Goritiensis ineunte anno 1901, Goritiae 1901, str. 175; Necrologium sacerdotum Archidioecesis Goritiensis 1900–2013, str. 452–453; ŽA Kal nad Kanalom / ŽA Levpa, družinska knjiga Kal nad Kanalom 1891. 324 Anton Grbec, ki je služboval kot kurat v Kalu od 21. septembra 1907 do 6. maja 1915, se je rodil 30. aprila 1873 v vipavskih Šmar-jah, bil posvečen v duhovnika leta 1898 in umrl 26. maja 1936 v Velikih Žabljah. Necrologium sacerdotum Archidioecesis Goritiensis 1900–2013, str. 426–427; ŽA Kal nad Kanalom / ŽA Levpa, družinska knjiga Kal nad Kanalom 1891. 325 pavlin, Župnija Kal nad Kanalom, str. 21. 326 V Italiji sodi k poklicu geometra poleg zemljemerskih del tudi načrtovanje in vodenje civilnih gradbenih del manjšega obsega. 327 raGelj k, Jožko, Župnija Budanje, Budanje 1995, str. 11. 328 Povzeto po PSBL, 16. snopič, Gorica 1990, str. 64–65: Martin Jevnikar, geslo Trobec Anton, kamnosek, kult. in polit. organizator in delavec, ter Slovenski biografski leksikon, 12. knjiga, Ljubljana 1980, str. 183: Fran Petre, geslo Trobec Anton, kamnosek in narodno-prosvetni organizator. Glej tudi premrl, Božidar, Cerkev sv. Valentina v Črnem Kalu. Ob stoletnici njene dograditve, Predloka 2012, str. 82, 85, 91; isti, Nesmrtni kamen, str. 355. 101 Josip Negode je bil kamnosek, kulturni in politični delavec. Rodil se je 25. februarja 1858 v Rocolu v Trstu v družini po- sestnika, zidarja in kamnoseka Antona Negodeta in Marije z dekliškim priimkom Brenčič. Ko je imel dve leti, se je družina preselila k Sv. Ivanu, ker je oče sodeloval pri gradnji tamkajšnje nove župnijske cerkve. Kasneje je kot šolar očetu nosil kosilo na gradbišče srbske pravoslavne cerkve v Trstu, ki jo je zidalo gradbeno podjetje inženirja Pietra Paleseja. Ker se je zelo zani- mal za tako delo, ga je Palese vzel v svoje podjetje in pri njem se je izučil za punkterja, altarista in dekorativnega kamnoseka. Palese ga je poslal tudi na šolanje v Scuola triestina di disegno e professionale, ki ga je v letih 1883–1887 opravil z odličnim uspehom. Izpopolnil se je tudi v gradbeni in modelarski stroki. Leta 1882 se je oženil z Marijo Jurkič in se z njo vselil v novo hišo na Črni cesti pri Sv. Ivanu, že naslednje leto pa je kupil posestvo v Bregu pri Sv. Ivanu ter se z ženo preselil tja. Kasneje je tam sezidal še dve hiši. Od Paleseja je prešel v kamnoseško delavnico Antona Trobca cerkev. V začetku 20. stoletja je pri Sv. Ivanu odprl svojo zgodovino in etnografijo pri Narodni in študijski knjižnici Trst pri Sv. Ivanu in skupaj sta izdelala vse oltarje za tamkajšnjo Josip Negode. Fototeka Odseka za kamnoseško delavnico in jo vodil do prve svetovne vojne, ko je morala zaradi vojnih razmer prenehati z delom. Potem se je zaposlil kot delovodja v kamnoseškem podjetju v Celju, leta 1923 pa sta z ženo odšla v Ljubljano. Tam je na Cesti sv. Petra 47 odprl kamnoseško delavnico in se uveljavil kot punkter. Delal je za kiparje Lojzeta Dolinarja, Frančiška Smerduja, Zdenka Kalina, Toneta Kralja, Ivana Zajca in druge. Upokojil se je po dvainosemdesetih letih dela in umrl 12. marca 1956 v Ljubljani.329 V Lokovcu je skromen napis na zvoniku cerkve sv. Petra in Pavla. Na vogelniku desno od vrat je vklesana letnica 1813, pod njo pa ime: A REIZ. Kdo je bil ta Rejc, spričo pomanjkljivih pisnih virov ni mogoče zanesljivo ugotoviti. V Lokovcu priimka Rejc ni bilo, torej je moral priti od drugod. Lahko bi bil tamkajšnji duhovnik, ki je naročil zidavo zvonika, ali pa zidarski mojster, ki jo je vodil. Ker v lokovških matičnih knjigah ne najdemo sočasnega duhovnika s tem imenom, se je na zvoniku verjetno podpisal mojster, ki ga je zgradil. Ta bi utegnil biti iz bližnjega Kanalskega Loma, kjer sta v tistem času na domačiji pri Kovaču s hišno številko 15, danes 27, živela Anton Rejc, Simonov sin, ki se je rodil 18. februarja 1750 in se leta 1784 poročil z Marijo Štrukelj - Jakǝnčevo iz Tolminskega Loma, ter njegov sin Andrej, rojen 16. oktobra 1787.330 Anton, ki se je po ženini smrti leta 1799 v drugo poročil z Ano Skrt iz Levpe, je umrl 4. januarja 1837, Andrej, ki je ostal samski, pa 23. novembra 1851.331 Na lokovškem zvoniku se je najverjetneje podpisal oče Anton Rejc. 329 Povzeto po PSBL, 10. snopič, Gorica 1984, str. 498–500: Martin Jevnikar, geslo Negode Josip. 330 S tem se ujema pripoved Alojza Šuligoja - Terezinega Lujzeta v Lokovcu 88, da so glavna dela pri zvoniku menda opravili Šavletovi iz Gorenjega Lokovca, mojster pa da je bil nekdo iz Loma, čigar začetnici sta vklesani v kamen na zvoniku. Pismo Miroslava Šuligoja Bremca, Lokovec 50 / Cankarjeva 65, Nova Gorica, datirano 8. januarja 2002. K temu dodajmo še lomsko ustno izročilo, ki ga je sporočil domoznanec Matjaž Žbogar, da so pri Kovaču v Lomu kovali železje za novo lomsko cerkev, ki se je zidala v tistem času. Ker so Kovačevi imeli zelo malo zemlje, Žbogar sklepa, da je zelo verjetno, da so se ukvarjali s kakšno obrtjo. 331 ŽA Most na Soči, rojstna knjiga Lom 1785–1820, poročna knjiga Lom 1821–1887, mrliška knjiga Lom 1820–1874, družinska knjiga Lom 1882 in podatki domoznanca Matjaža Žbogarja. 102 Cerkev sv. Štefana v Levpi Isti priimek opazimo tudi v napisu na prekladi zakristijskega portala cerkve sv. Štefana v Levpi, ki se glasi: 1779 Simon Reiz. Tudi v tem primeru se je pri preverjanju, ali je bil Simon Rejc morda sočasni župnik v Levpi, izkazalo, da tega imena v popisih duhovnikov goriške nadškofije ni in da ga je torej treba iskati med gradbenimi obrtniki.332 Najverjetneje je bil to Simon Rejc, oče Antona, domnevno podpisanega na zvoniku v Lokovcu. O njem je znano, da se je rodil 28. oktobra 1712 pri Martinu v Kanalskem Lomu na današnji hišni številki 29, se okrog leta 1745 poročil z Jerico, katere priimek ni znan, in se odselil na današnjo hišno številko 27, ki jo je sezidal sam. Umrl je 23. septembra 1797. Po ustnem izročilu je bil on ali njegov sin Anton kovač, zato je hiša dobila ime pri Kovaču.333 Zakristijski portal cerkve v Levpi z letnico 1779 in podpisom domnevnega mojstra Simona Rejca Z najstarejšo letnico med cerkvami na planoti se ponaša poznogotska romarska cerkev Marije Snežne v Nadavču, zaselku Avč, ki so jo verjetno začeli graditi v zadnjem desetletju 15. stoletja, a je gradnja iz neznanih razlogov zastala in bila zaključena šele leta 1515. Ta letnica je sklesana na okroglem sklepniku zvezdasto-rombastega oboka prezbiterija in je v izvirnih gotskih števkah oblikovana kot ISIS s privzdignjeno piko na koncu. Domneva se, da je dokončanje cerkve oziroma njenega oboka prevzel drug mojster, ki pa ga – tako kot tudi svetniškega škofa na sklepniku – ni mogoče pobliže opredeliti.334 332 Za preverjanje domneve, da je bil Simon Rejc morda duhovnik, se zahvaljujem arhivarki Francesci Missio v Nadškofijskem arhivu v Gorici. 333 Podatke o Simonu Rejcu je prispeval domoznanec Matjaž Žbogar. 334 peskar, Gotska arhitektura na Goriškem, str. 76–77, 166. 103 Najstarejši kamen s slovenskim napisom na Banjški planoti Prava epigrafska relikvija je sklepni kamen ločnega portala, ki je po ustnem izročilu pripadal nekdanji Kobalovi hiši na Gorenjem Logu. O njem je že leta 1951 pisal etnolog Milko Matičetov v seriji objav o primorskih ljudskih napisih. Po njegovem takratnem védenju je bil tretji najstarejši slovenski napisni kamen na primorskem podeželju, zdaj pa lahko dodamo še, da je najstarejši kamen s slovenskim napi-som na območju Banjške planote. Ko si ga je Matičetov tistega leta šel ogledat, je bil kot navaden gradbeni kamen vzidan v kotu levo od vrat v hlevu Toma- žinčevih na hišni številki 18. Sporazumno z gospodarjem Ivanom Kobalom je etnolog kamen previdno izkopal iz zida in na nje- govem spodnjem licu odkril še pomemben del napisa, ki je bil v zidu zakrit.335 V zvestem prepisu po črki je ta dvodelni napis v bohoričici videti takole: TOmaS: PreGl Ie FaVerkau Ta: HISHa: u Tem: LeTu J63O: TOm aS: PreGl: Ie Panauleu Ta HISH a: utem LeTu J772 Napisni kamen mojstrov Preglov z Gorenjega Loga V urejenem in prečrkovanem prepisu se glasi: Tomaž Pregl je faverkau ta hiša u tem letu 1630. Tomaž Pregl je panauleu ta hiša u tem letu 1772.336 V pisavi se mešajo velike in male črke. Črka I ima piko zgoraj, enica oziroma tisočica ima obliko črke J; ponekod so besede med sabo ločene z dvo-pičjem, pike pa so trikotne oblike. Matičetov dalje pojasnjuje nejasni besedi faverkau in panauleu ter narečne oblike drugih besed v napisu. Prva beseda je izposojenka iz italijanskega glagola fabbricare in pomeni zidal, prehod glasa b v v pa je značilnost tolminskega narečja; panauleu pomeni ponavljal, obnavljal, prezidaval, ki v prvem zlogu izpričuje tolminsko akanje. To je tudi vzrok za na videz nepravilni tožilnik ta hiša namesto to hišo. Ustno izročilo pravi, da je bil ta napisni kamen pri bogati Kobalovi hiši, ki je bila menda najstarejša v vasi. Zidali so jo približno v istem času kot cerkev sv. Lucije pri Sv. Luciji, ko je bil pri Kobalovih 335 Matičetov navaja višino stranic sklepnega kamna 24 cm, širino lica zgoraj in spodaj 27 in 15,5 cm ter globino 25 cm; po mojih meritvah pa so njegove mere: višina 24,5 cm, širina 27,5 /16 cm in globina 25 cm. 336 atičetov m, Milko, Primorski ljudski napisi, 120. napis, Primorski dnevnik, 7. oktobra 1951, letnik 6, št. 237, str. 4: Loški napis, po starosti tretji do sedaj znani na Primorskem. 104 zelo premožen gospodar Blaž,337 med prvo svetovno vojno pa je bila porušena. Ko je rajna Terezija iz Kobalove hiše šla za nevesto k Bavdaževim, si je od brata izgovorila to ruševino. Okrog leta 1920, ko so Bavdaževi zidali hlev, jim je prav prišlo kamenje Kobalove hiše in tudi ta napisni kamen, ki ga na srečo niso uničili. Kasneje pa je Bavdažev hlev na dražbi prešel v last Tomažinčevih. Kdo sta bila oba Tomaža Preglja, Matičetov ni mogel ugotoviti. Po njegovih poizvedbah prav na Logu Pregljev ni bilo, pač pa je za ta priimek slišal v zaselkih Pri Korošcih in Na Robu ter v vaseh bližnje in daljne okolice: Sv. Luciji, Modreju, Lomu … Sklepal je, da sta bila nedvomno poklicna zidarska in kamnoseška mojstra iz družine, v kateri je zidarska in kamnoseška obrt prehajala iz roda v rod: od Tomaža Preglja iz prve polovice 17. stoletja do njegovega daljnega potomca v drugi polovici 18. stoletja. Pri tem se je skliceval na premožnost naročnika Kobala, ki »se gotovo ni zadovoljeval s komerkoli, ampak je najel za delo na lastnem domu pač le najboljšega mojstra na Tolminskem«, ter na lepe in pravilne črke napisa, ki kažejo na mojstrsko roko. Nazadnje je Matičetov še optimistično izrazil upanje, da se bo pravi naslov mojstrov Pregljev dalo izslediti v starih matičnih knjigah pri Sv. Luciji, v Kanalskem Lomu ali v kateri sosednji župniji, in pričakovanje, »da nam ljubitelji domače tolminske zgodovine odkrijejo kaj več sledov o mojstrih Pregljih«. Od ljubiteljev tolminske zgodovine ni bilo odziva, iskanje mojstrov Pregljev v matičnih knjigah svetolucijske župnije in okoliških župnij pa otežuje ter njihovo prepoznavanje onemogoča dejstvo, da matice večinoma ne segajo dovolj daleč nazaj.338 Dodatno zadrego povzroča dejstvo, da najdemo v cerkvenih pisnih virih iz 18. stoletja dva sočasna Tomaža Preglja z Gorenjega Loga. Eden, ki bi lahko bil istoveten z mlajšim Tomažem Pregljem, je bil družinski oče Tomaž Pregelj (Pregl), o katerem v mrliški knjigi svetolucijske župnije piše, da je umrl 9. januarja 1791 v starosti šestinsedemdesetih let na takratnem naslovu (Tolminski) Lom 21, danes Gorenji Log 26, po domače pri Robniku Na Robu.339 Ta Tomaž, ki se je rodil v Logu okrog leta 1715, bi utegnil biti ista oseba kot ženin Tomaž, sin Štefana Preglja iz Volčanskega oziroma Tolminskega Loma,340 ki je leta 1742 po predložitvi potrdila o samskem stanu pred pričama Gregorjem Pregljem in Valentinom Šavlijem v tolminski župnijski cerkvi peljal pred oltar Marino Kenda iz Poljubinja pri Tolminu.341 Te domneve pa ni mogoče dokazati, ker v tistem času še niso bile vpeljane hišne številke in ker v poročni knjigi ni bila vpisana ženinova starost. Drugi kandidat je Tomaž Pregelj s Šemlaka na Gorenjem Logu,342 o katerem vemo le to, da si je 1. julija 1776 od podružnične cerkve sv. Mavra sposodil šestdeset dukatov, za ka-tere je moral zastaviti svoj travnik in njivo, imenovana V novini, in plačevati ustrezne letne obresti.343 Če že ne moremo ugotoviti, kateri izmed teh dveh Tomažev je pravi, pa lahko z veliko verjetnostjo zapišemo, da sta bila tako prvi kot drugi mojster Tomaž Pregelj, ki sta se v letih 1630 in 1772 podpisala 337 Datum 24. junij 1612, vklesan na vogelniku v cerkvenem pročelju, ki označuje čas, ko je bila cerkev sezidana ali prezidana, se okvirno res ujema z življenjsko dobo Blaža Kobala, o katerem govori ustno izročilo. Po tem izročilu je Blaž Kobal novi cerkvi volil senožet Cerkovnico, ki je dajala po 150 kvintalov sena, in daroval par volov, ki sta vozila kar sama. Ko so delavci naložili na voz material za zidavo, sta ga vola odpeljala k cerkvi, ne da bi ju kdo poganjal. Stari ljudje so pripovedovali, da sta bila naslikana za glavnim oltarjem. Pripomniti pa je treba, da gre v tem izročilu zelo verjetno za kontaminacijo spominov na dogodke iz dveh obdobij. V urbarju cerkve sv. Lucije za leta 1781–1823 namreč leta 1787 najdemo zapis, da je Blaž Kobal volil cerkvi sv. Mavra (brez navedbe datuma) travnik Ta velika Cerkovnica z obveznostjo, da se vsako leto opravi pogrebni obred in ena peta maša ter da prav tako opravijo mašo vsi du-hovniki v župniji. V letih 1789 in 1791 pa se omenja zidanje župnijske cerkve, s čimer je bila najbrž mišljena njena prezidava. Vse to omogoča sklep, da se navedeno ustno izročilo dejansko nanaša na Blaža Kobala iz 18. stoletja, ki ga ne moremo enačiti z domnevnim Blažem Kobalom, naročnikom zidave hiše leta 1630. Primerjaj ŽA Most na Soči, urbar cerkve sv. Lucije 1781–1823. 338 V župnijskem arhivu v Tolminu se je za bližnjo župnijo Volče ohranila družinska knjiga za leta 1760–1860, vendar v njej priimka Pregelj ni najti. 339 ŽA Most na Soči, mrliška knjiga 1785–1824. Za pojasnilo o hišni številki Lom 21 se zahvaljujem domoznancu Matjažu Žbogarju. 340 Tolminski Lom je tukaj imenovan Volčanski Lom, ker je spadal v župnijo Volče. 341 ŽA Tolmin, poročna knjiga 1696–1742. 342 Domačija pri Šemlakarju ima danes hišno številko 3. 343 ŽA Most na Soči, urbar cerkve sv. Lucije 1781–1823. 105 na portalu Kobalovih, doma z Gorenjega Loga. V prid tej domnevi govori tudi to, da je v pisnih virih iz 17. in 18. stoletja priimek Pregelj od zaselkov, ki so spadali v župnijo Sv. Lucija oziroma Lom, najti samo na Gorenjem Logu, v Drobočniku, Kanalskem Lomu in morda še pri Sv. Luciji. Mejniki Na Kanalskem Vrhu , kamor nas usmerja kamniti kažipot v Batah, stoji na kržadi nasproti hišne šte-vilke 11 eden najstarejših znanih mejnikov na planoti. Sklesan je iz svetlo sivega apnenca in zgoraj trikotno zaključen. Na licu ima upodobljen grb plemiške družine Rabatta, pod njim je vklesana letnica 1719, na hrbtni strani pa grb družine Strassoldo. Pri obeh gre za osnovni grb, ki sta ga obe družini pozneje imeli kot srčni ščit v razširjenem grbu. V Rabattovem grbu na tem mejniku je trohrib z dvema druga proti drugi obrnjenima perutnicama, v Strassoldovem grbu pa je petkrat deljen ščit s tremi črnimi vodoravnimi prečkami.344 Mere mejnika so: 50 / 65 cm × 35 cm × 31 cm. Mejnik v Kanalskem Vrhu, ki ima na licu grb plemiške družine Rabatta in letnico 1719, na hrbtni strani pa grb družine Strassoldo Po pripovedovanju Slavka Petrevčiča - Plavčevega s Kanalskega Vrha 8, ki je mejni kamen pripeljal v vas, je bilo njegovo prvotno nahajališče približno dva kilometra južneje od vasi na ledini, ki ji rečejo Križev breg.345 Stal je nekaj metrov pod današnjo cesto Bate–Kanalski Vrh, in sicer na mestu, kjer suhi zid, ki raz-mejuje katastrski občini Bate in Kanalski Vrh, spremeni smer. Domneva se, da je bil postavljen ob razmejitvi 344 Za opis grbov se zahvaljujem zgodovinarju Mihi Preinfalku. 345 Tam je namreč nekakšen poklon, od koder so ljudje, dokler svet še ni bil tako zaraščen, ugledali Sveto goro in se po stari navadi pokrižali. Povedal Iztok Brezavšček - Jožko s Kanalskega Vrha, ki živi v Grgarju 65C. 106 kanalskega gospostva in v zvezi z izdelavo urbarja tega gospostva v letu 1716.346 Po ustnem izročilu v obeh omenjenih vaseh so to katastrsko mejo začrtali na mestu, do koder je »en Báčan upal nesti ta konfin«.347 Na Kanalskem Vrhu je bilo še rečeno, da se še danes vidi njegova roka na eni strani kamna.348 Na tem območju so gozdarji in arheologi dokumentirali še enak mejnik z letnico 1716, ki stoji na svojem mestu v bližini Bask,349 in mejnik z letnico 171.(?) zahodno od vrha Rebro nad Dragovico, prav tako na meji gospostva družine Rabatta.350 Na vrhu Špilja je v večjo živo skalo vsekana letnica 1738, ki označuje leto ureditve spornega kunfina med Kanalskim in Tolminskim Lomom. Tolminski in Kanalski Lomljani so imeli pravico skupaj pasti in sekati les, kar sta jim priznali tolminska in kanalska gosposka že leta 1695, vendar pa sta bili skupna paša in sečnja pogosto vzrok prepirov med njimi. Zato so leta 1738 prosili, naj se jim pašniki in gozdovi razdelijo, da bodo vsak zase znali bolje varovati svojo posest, in 17. oktobra 1738 so bili razdeljeni preko omenjenega vrha.351 Živa skala na vrhu Špilja z letnico 1738, ki označuje leto ureditve sporne meje med Kanalskim in Tolminskim Lomom. Foto Miljko Lesjak, Most na Soči 346 kozoroG, Edo, Mejna znamenja na severnem Primorskem. Med miti in kulturno dediščino, knjiga v pripravi (dalje: kozoroG, Mejna znamenja na severnem Primorskem); juričić čargo, Danijela, žnidaršič golec, Lilijana, Vodnik po urbarjih Arhiva Republike Slovenije. 1. zvezek. Urbarji v zbirki urbarjev in fondih zemljiških gospostev, Ljubljana 2005, str. 86: AS 742, Gospostvo Kanal, knjiga 8: Urbar gospostva Kanal 1716. 347 Povedala sta Iztok Brezavšček, Grgar 65C, in Milivoj Valentin Stanič, Bate 1. 348 To je povedal leta 1921 rojeni Avguštin Gorjup pri Tonhovih na Kanalskem Vrhu 1, ki je peresa perutnic v Rabattovem grbu razlagal kot prste na roki. mihelič, Miha, vinazza, Manca, Kanalski Vrh-Bate, Križev breg, Rebro, v: Goriški letnik, 2017, št. 41, str. 319–320 (dalje: mihelič, vinazza, Kanalski Vrh-Bate, Križev breg, Rebro). 349 kozoroG, Edo, Mejna znamenja na severnem Primorskem, v: Goriški letnik, 2008, št. 32, str. 80, slika 2. 350 ihelič m, vinazza, Kanalski Vrh-Bate, Križev breg, Rebro, str. 319–321. 351 rUTar, Simon, Zgodovina Tolminskega, Gorica 1882, str. 138; kozoroG, Mejna znamenja na severnem Primorskem. 107 Kamnoseki in zidarji na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici Grgar – vas kamnarjev in zidarjev Razglednica Grgarja iz začetka 20. stoletja. Atelje Weiss, Gorica, SI_PANG/0667 Zbir- ka razglednic krajev, Grgar, št. 3637 Furlan Luigi Vetoraz – gostujoči kamnosek v Grgarju Prvi kamnosek, čigar ime najdemo v grgarskih matičnih knjigah, je bil Luigi Vetoraz iz Foena pri mestu Feltre v pokrajini Belluno v severni Furlaniji.352 V Grgar je prišel z družino, ko je kot kamnosek (»spizapietre«) delal pri gradnji železniške proge Nabrežina–Tržič–Gorica–Krmin, ki je bila izročena prometu leta 1860.353 V grgarskih maticah je vpisan kot oče dvojčkov Teresie in Giuseppeja, ki sta se rodila 20. februarja 1859 v Dolu v Grgarju 7 in zaradi slabotnosti že čez dva dni umrla, ter kot mož Beatrice Bisalbi (Bisalpi), ki je kmalu zatem, 3. aprila, pri komaj osemintridesetih letih umrla zaradi porodnega prisada in bila dan kasneje pokopana.354 Iz družinskih in matičnih knjig župnije sv. Jurija v Villabruni zvemo, da se je Luigi Vetoraz rodil 17. junija 1816 v Foenu v družini Antonia Vetoraza in Antonie z dekliškim priimkom Cossalter ter se leta 1838 v Villabruni poročil z Beatrice Bisalbi, najdenko iz beneške sirotnišnice (»Ospitale di Venezia«). Imela sta več otrok, med njimi prvorojenca Atanasia, ki se je rodil 7. maja 1842 v domačem Foenu 352 Naselje Foen v občini Feltre in pokrajini Belluno spada v deželo Veneto. La frazione di Foen, https://italia.indettaglio.it/ita/veneto/ belluno_feltre_foen.html. 353 Podatek upokojenega železniškega arhivarja Karola Rustje, Zavrh 9G. 354 ŽA Grgar, mrliška knjiga 1820–1874. 108 in se izučil očetovega poklica. Šest let po ženini smrti je Luigi v domači župniji za drugo ženo vzel Roso Scot iz Cesia. V tem zakonu sta se v domačem kraju rodila še dva sinova, ki sta šla po očetovi poklicni poti. Giovanni oziroma Janez je prijokal na svet 13. februarja 1866, Giacomo Antonio oziroma Jakob pa 21. oktobra 1867. Tako kot oče Luigi so tudi vsi trije sinovi šli kot kamnoseki s trebuhom za kruhom na območje današnje Slovenije, se tukaj naselili in umrli.355 Luigi je umrl 23. marca 1892 v Pogoniku pri Litiji356 in kmalu mu je v grob sledila še njegova druga žena.357 Kamnosek in samouški kipar Blaž Bitežnik iz Grgarja v Gorici Blaž Bitežnik se je rodil 30. januarja 1836 v družini Štefana Bitežnika in Marijane z dekliškim priim-kom Belingar v Grgarju na današnji hišni številki 83, po domače pri Urbančevih (Grbančovi), kjer se je priimek Bitežnik obdržal do današnjih dni.358 Pri dvaintridesetih letih se je leta 1868 v stolni župniji sv. Hilarija in Tacijana v Gorici oženil z dvajsetletno Jožefo Vouk s Trnovega,359 ki mu je naslednje leto rodila sina in naslednika Antona. Umrl je kot vdovec 9. januarja 1916 v Gledališki ulici 20, danes Via Giuseppe Garibaldi v Gorici.360 V šematizmu mesta Gorica ga leta 1882 najdemo na Via Dogana 12, zdaj Via Nazario Sauro.361 Deset let kasneje zvemo iz reklamnega oglasa v listu Nova Soča, da je takrat imel delavnico na dvorišču nasproti pošte v Vrtni ulici 24,362 kjer je vedno imel na zalogi »nagrobne spominke«, izdeloval pa je tudi »oltarje, kipe, prižnice, vodotoke itd. po svojih izvirnih načrtih«.363 V oglasu v Ročnem kažipotu za leto 1898, v katerem se predstavlja kot »kipar, umetni kamnosek za spomenike«, navaja isti naslov, v Ročnih kažipotih za leti 1906 in 1911 pa je na novem naslovu Corso Giuseppe Verdi 44.364 Za novo župnijsko cerkev v rodnem Grgarju, ki je bila sezidana leta 1877 in posvečena leta 1884, je iz domačega kamna sklesal velik relief sv. Martina na konju, ki daje pol svojega plašča revežu.365 Kronist grgarske župnije je o tem zapisal, da je Blaž Bitežnik, ki je le kamnosek, sicer pa »jako izreden mož«, sklesal kiparsko skupino sv. Martina, reveža in konja, ki »ni umetno, pa za samouka dovolj snažno delo«. Zanj je prejel le majhno odškodnino od stare slepe žene iz hiše v Zagorju, kjer je bil 355 Atanazija najdemo leta 1875 v Trebelnem pri Mokronogu na Dolenjskem, kjer se je tistega leta poročil z Nežo Kastelic, nazadnje pa v Stahovici na Gorenjskem, kjer se je ustalil in 20. julija 1905 umrl. Janez se je naselil v Pečah pri Moravčah, se tam leta 1900 poročil z Amalijo Avbelj in umrl 13. februarja 1935. Jakob se je ustalil v Ljubljani, kjer je imel svojo hišo in delavnico v Kavškovi ulici 108 v Spodnji Šiški ter tam 3. novembra 1946 tudi umrl. S kamnoseškim poklicem so nadaljevali tudi Atanazijevi in Janezovi potomci. 356 UsTja Primerjaj r, Karol, 150 let proge Celje–Ljubljana, Ljubljana 1999, str. 41–42. 357 Parrochia di S. Giorgio di Villabruna, Anagrafi della Popolazione della Parrochia di S. Giorgio di Villabruna, nel Comune di Fel-tre dal 1861 in poi; ŽA Šmartno pri Litiji, mrliška knjiga 1876–1905. Za prijazno posredovanje podatkov iz matičnih knjig župnije v Villabruni se zahvaljujem tamkajšnjemu župniku don Valeriu Maschiu. 358 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1820–1852. – Sedanji gospodar Dominik Bitežnik mi je leta 1997 pripovedoval, da je Blaž v Gorici spočetka »tolkel mizerijo«, potem pa si je gmotno opomogel. Dominikov oče, ki je dvakrat na teden hodil v Gorico, se je še žlahtal z njegovim sinom Tonetom in mu včasih nesel domačo zelenjavo. Tone jim je naredil nagrobni spomenik, a so potem dali narediti novega, starega pa so dali v fundo groba! 359 ACAG, Matricole, Parrocchie Italiane, kopije poročne knjige goriške župnije sv. Hilarija in Tacijana 1853–1872. Takrat je Blaž stanoval v Gorici na hišni številki 26, Jožefa na številki 20, ni pa zapisano, v katerih ulicah sta bivala. 360 ACAG, Matricole, Parrocchie Italiane, kopije mrliške knjige goriške župnije sv. Hilarija in Tacijana 1914–1931. 361 Guida scematica della cità di Gorizia, 1882: Popoln seznam lastnikov obrtniških delavnic, Scalpellini, http://www.isonzo-soca.it/ allegati/3/allegati3147.pdf. 362 Vrtna ulica se danes imenuje Corso Giuseppe Verdi. 363 Nova Soča (izdaja za Gorico), V Gorici, 23. septembra 1892, tečaj 4, št. 39, str. 4. 364 Krmpotič, Josip, Ročni kažipot po Goriškem, Trstu in Istri za 1898, Gorica 1897, str. 190; Ročni kažipot po Goriškem in Gradi-ščanskem in koledar za navadno leto 1906, Gorica 1906, str. 60; Ročni kažipot po Goriškem in Gradiščanskem za navadno leto 1911, Gorica 1911, str. 65. 365 PSBL, 2. snopič, Gorica 1975, str. 86: Marijan Brecelj, geslo Bitežnik (Bittesne(c)k) Blaž; kraGelj, Župnija sv. Martin, str. 41–42. 109 gospodar Matevž Povšič.366 Grgarsko ustno izročilo k temu dodaja, da je kamnar Bitežnik - Grbančov iz Grgarja, ki je bil tudi kipar, pod Avstrijo klesal konja, svetega Martina in berača iz enega kamna kar štiri leta.367 Relief je bil postavljen v nišo nad cerkvenimi vrati, med prvo vojsko pa je bila cer-kev porušena in kip razbit.368 Od njega sta ostala le fragmenta konjske glave in berača, ki sta zdaj vzidana na zunanjščini večnamenske dvorane ob grgarskem župnišču. Prvo znano cerkveno delo Blaža Bitežnika je marmorna prižnica, ki jo je leta 1870 naredil za cer-kev sv. Roka v Podturnu v Gorici, a je bila med bombardiranji Gorice v letih 1915–1918 uničena.369 Po načrtu goriškega stavbnega mojstra inženirja Carla Baubele je izdelal prvi kamniti oltar za cerkev na Sveti gori nad Grgarjem, ki ga je 1. septembra 1877 posvetil goriški nadškof Andrej Gollmayr. Nadškofu pa je Bitežnik naredil doprsni marmorni kip. Bitežnik je tudi sicer dosti delal notranjo kamnoseško opremo za cerkve. Dokumentirani so njegov glavni oltar v cerkvi v Oseku (1885), nov kamnit nastavek stranskega oltarja Naše ljube Gospe v cerkvi v Ravnici (1894) in oltar v kožbanski cerkvi (1903) ter prižnice za cerkve v Črničah (ok. 1892), Oseku (1906) in Batah (1890).370 Na oltarju v Oseku in na prižnici v Črničah se je tudi podpisal. Levo: pročelje cerkve sv. Martina v Grgarju z Bitežnikovim reliefom skupine sv. Martina nad portalom. Fotografija iz grgarske župnijske kronike. Desno: prižnica v cerkvi sv. Križa v Batah, ki jo je Bitežnik izdelal leta 1890 366 V kroniki dalje piše, da je »grgarski rojak umetni kamnosek Blaž Bitežnik iz Gorice« izdelal tudi novo menzo oziroma ploščo za oltar Matere božje ter postamenta kipov sv. Neže in sv. Lucije, vse iz belega marmorja. ŽA Grgar, Memorabilia iz Grgarja, str. 128–129, 191. V prenovljeni cerkvi teh njegovih izdelkov ni več. 367 Povedal Rudolf Kogoj, Grgar 36. 368 odBersič Primerjaj p, Renato, Grgar med prvo svetovno vojno, v: Grgarski zbornik, str. 159. 369 mlakar, Liliana, San Rocco a Gorizia, Gorizia 2011, str. 15. 370 16. septembra tistega leta je dopisnik lista Soča poročal, da je ta umetnik, domačin in zavedni Slovenec, ki ima svojo delavnico v Gorici na dvorišču nasproti cesarsko-kraljevega poštnega urada, to krasno prižnico dovršeno izdelal »iz marmorja Kararskega, Veroneškega, Nabrežinskega in Solkanskega« za prav primerno ceno. S. a., Bate 16. septembra 1890, Soča, 19. septembra 1890, tečaj 20, št. 38, str. 2. 110 Kipar Anton Bitežnik v Gorici Blažev sin Anton, ki se je rodil 31. januarja 1869 v mitniškem naselju (»in vico telonii«) v Gorici,371 je bil prav tako kamnosek in kipar. Šolal se je na osnovni in srednji šoli v Gorici, nato pa študiral na akademiji v Milanu. V Ročnem kažipotu za leto 1899, v katerem je kot edini klesar v Gorici naveden Blaž Bitežnik v Vrtni ulici, se ob njem brez navedbe imena omenja tudi njegov sin kot kipar, ki »pre-vzema vsa v njegovo stroko spadajoča dela«. V Ročnem kažipotu za leto 1923 pa ga najdemo pod firmo Bitesnik Anton & Comp. na naslovu Casale 57, danes Via Brigata Casale.372 Umrl je 27. decembra 1949 v Via Angiolina 27 v Gorici.373 Skupno delo očeta in sina Bitežnika je mo- numentalni spomenik Andreju baronu Čehovinu v vasici Dolanci v dolini Gornje Branice,374 ki je bil slovesno odkrit 14. avgusta 1898 ob petdeseti obletnici vladanja cesarja Franca Jožefa I. Oblikovan je v skladu s takrat veljavno shemo upodabljanja vojskovodij in podobnih pomembnih mož, z viši- no nekaj nad pet metrov pa je največji figuralni spomenik na Primorskem. Na trikrat stopnjevanem kamnitem podstavku, od najnižjega in najširšega spodnjega do najožjega in najvišjega gornjega dela, ki ga je iz grgarskega rožnatega apnenca sklesal oče Blaž,375 stoji realistično oblikovan celopostavni kip Andreja barona Čehovina v naravni velikosti, ki je sklesan iz belega kararskega marmorja in je eno najboljših del njegovega sina Antona. Na kipu je tudi njegov podpis. Znan je samo en njegov oltar, ki ga je izdelal leta 1925.376 To je tabernakeljski glavni oltar iz belega marmorja v cerkvi sv. Lucije na Mostu na Soči, ki ima antependij z reliefom Svete družine, oltarno mizo pa spredaj podpirata celopostavna puta. Sicer pa je najbolj znano kiparsko delo Antona kararskega marmorja na pokopališču pri Sv. Lov-Kip žalovalke s podpisom kiparja Antona Bitežnika v 377 rencu pod Libušnjem, ki je bil odkrit leta 1908. Bitežnika nagrobnik pesnika Simona Gregorčiča iz lapidariju na dvorišču pokrajinskega muzeja v Gorici 371 Na območju mitniškega naselja, ki je spadalo v goriško stolno župnijo, je bila potem Via Dogana, zdaj Via Nazario Sauro. 372 aBrščeK g, Andrej, Ročni kažipot po Goriškem, Trstu in Istri za 1899, Gorica 1898, str. 33; Ročni kažipot po slovenskem Goriško--Gradiščanskem in njemu pridruženih okrajih za l. 1923, Gorica 1922, str. 87. 373 ACAG, Matricole, Parrocchie Italiane, kopije mrliške knjige goriške župnije Srca Jezusovega (Sacro Cuore). 374 Andrej baron Čehovin se je rodil pri Rokcovih v Dolancih nedaleč od mesta, kjer stoji spomenik, in se kot topničarski častnik pod poveljstvom avstrijskega maršala Jožefa Radetzkega proslavil v vojni med Avstrijo in kraljevino Sardinijo - Piemontom v Italiji v letih 1848–1849. 375 Po mnenju arhitekta Simona Kerševana iz Oseka, ki si je ogledal tri kamnolome okoli Grgarja, je rožnati kamen za podstavek Če-hovinovega spomenika najverjetneje iz kamnoloma v Brdcu zahodno od Grgarja, ki je bistveno večji od drugih dveh kamnolomov. 376 ACAG, Parrocchie oltre confine, Atti: fasc. 106, Santa Lucia d’Isonzo – Sv. Lucija ob Soči: Inventario delle opere d’arte, I. Chiesa parrochiale di S. Lucia. 377 arušič PSBL , 2. snopič, Gorica 1975, str. 86: Marijan Brecelj, geslo Bitežnik Anton; m, Branko, komac, Jaro, Vrsno in Simon Gre-gorčič, Maribor 1973, str. 26. 111 V spomin Simonu Gregorčiču je naredil tudi napisno ploščo, ki so jo leta 1912 pritrdili na nekdanjem župnišču na Gradišču nad Prvačino, kjer je Gregorčič nekaj časa služboval kot vikar.378 Med Antonova znana dela sodita še marmorni doprsni kip Sirota in marmorno Kristusovo poprsje v slogu liberty za grob rodovine Gabršček na pokopališču v Solkanu, ki ga je sklesal okrog leta 1901.379 Na goriškem glavnem pokopališču je precej njegovih kiparskih nagrobnikov,380 ki so bili, po letni-cah smrti pokojnikov sodeč, izdelani v obdobju od leta 1922 do 1936. Na nagrobniku družine Pascoli z žalovalko v podobi herme iz kararskega marmorja je tudi njegov podpis: ABITESNIK. Najlepši je doprsni kip Bojane Koršič z vencem vrtnic iz belega kararskega marmorja na nagrobniku, ki ima spodaj vklesan napis: BOJANA, / odšla si ko pesem, / ki ne izzveni …381 Nazadnje je treba omeniti še doslej spregledani Bitežnikov kip žalovalke z okrnjenim napisom: LA DESOLA[TA] / P[IANGENTE?] in njegovim podpisom, ki ga najdemo med kipi v lapidariju na dvorišču palače Attems-Petzenstein v Gorici, v kateri domujejo goriški pokrajinski muzeji.382 Goriški ornamentist Peter Valantič z grgarskimi »korenikami« Na pokopališču na Sveti Gori je na grobu arhitekta Guglielma Semprinija, umrlega leta 1917, in njego-vih sorodnic nagrobnik v obliki ploščatega križa na podstavku. Pod napisom o pokojnih v italijanskem jeziku je podpis kamnoseka: P. Valantig, Gorizia. Ta kamnosek se je rodil kot Peter Valantič 26. aprila 1881 v družini kmeta Antona Valantiča in Ane z dekliškim priimkom Vernik v Via Macello ali Klavniški ulici 9 v Podturnu v Gorici.383 Leta 1913 se je v Via Cipriani 14 poročil z Marijo Pavlin, hčerjo goriškega kamnoseka Andreja Pavlina in Marije, rojene Culot, kasneje pa se je z družino preselil v Via Trieste 3. Umrl je 28. septembra 1949 v Via Cipriani.384 O njem mi je leta 1998 pripovedoval njegov sin Emilio Valantig, ki se je izučil v istem poklicu in deloval v Gorici kot samostojni kamnosek. Po njegovih besedah je bil tata Slovenec s »korenikami« v Grgarju,385 mama pa je bila Furlanka, zato so doma govorili furlansko. Njen oče Andrej, rojen Goričan, je bil kapo štancarjev v Nabrežini, ki so montirali izdelke iz nabrežinskega kamna po vsej Avstro--Ogrski. Kot hohmonter je hodil montirat v Berlin, Prago in na Madžarsko. Bil je prijatelj arhitekta Maksa Fabianija, s katerim sta se pogovarjala – in preklinjala – po nemško.386 378 Spominska plošča Simonu Gregorčiču, Primorski list, 20. junija 1912, letnik 20, št. 25, str. 3. 379 itKo ž, Sonja, Nagrobna plastika slovenskih akademskih kiparjev, Zbornik za umetnostno zgodovino (Nova vrsta), 1977, letnik 33, str. 48–49. 380 To pokopališče je bilo urejeno leta 1919 ob državni cesti, ki pelje v Trst. Krajevni leksikon Slovencev v Italiji. Druga knjiga: Goriška pokrajina, Trst 1995, str. 130. 381 Bojana je umrla leta 1919, ko je imela komaj štiri ali pet let. Figura deklice z besedilom na podstavku je le gornji del samostojnega nagrobnika na grobu, ki so se mu Koršičevi pred desetletji odpovedali, skulpturo pa so zaradi lepote in spomina postavili na svojo kasnejšo družinsko grobnico. Sporočila Verena Koršič Zorn iz Ljubljane. 382 remrl Več o Blažu in Antonu Bitežniku glej v p, Nesmrtni kamen, str. 409–417. 383 Njegova krstna botra sta bila Fran Povše, ravnatelj deželne kmetijske šole v Gorici, in Angela Žepič, profesorjeva žena. 384 ACAG, Matricole, Parrocchie Italiane, kopije rojstne knjige goriške župnije sv. Roka 1881–1936, kopije poročne knjige goriške župnije sv. Hilarija in Tacijana 1906–1919 in kopije mrliške knjige iste župnije 1932–1978. 385 Njegov oče Anton Valantič se je rodil v Grgarju 10. junija 1842, mati Ana Vernik pa je bila iz Ajbe. ŽA Grgar, rojstna knjiga 1820–1852. O grgarskem izvoru te družine priča tudi pripis ob rojstvu Petrove hčere Marije Brune leta 1919, da je oče domovinsko pristojen v (občino) Grgar (»pertinente a Gargaro«). ACAG, Matricole, Parrocchie Italiane, kopije rojstne knjige goriške župnije sv. Roka 1881–1936 ter kopije rojstne knjige goriške župnije sv. Hilarija in Tacijana 1912–1921. 386 Andrej Pavlin, sin vrtnarja Štefana Pavlina in Neže z dekliškim priimkom Trpin, se je rodil v Via Cocevia v Gorici 14. septembra 1861 in umrl 27. novembra 1925. Ob vpisih rojstev njegovih otrok v letih 1884–1900 ga najdemo na naslovih Riva Castello 5 (zdaj Viale Gabriele d’Annunzio), Via Trieste 17 in nazadnje v Via Leoni 43. ACAG, Matricole, Parrocchie Italiane, kopije rojstne knjige goriške župnije sv. Hilarija in Tacijana 1881–1893 in 1894–1905. 112 Tata Peter je bil ornatista: klesal je kipe Jezusa, angelov in podobno.387 Pred prvo sve- tovno vojno je tudi on hodil delat po svetu: na Dunaj, v Budimpešto, Berlin, Prago, Ljubljano, Zagreb. Na svojih delih se ni hotel podpiso- vati. Emilio je vedel samo za njegov podpis na nagrobniku Črnigojevih na goriškem po- kopališču, ki ga je vklesal, ker je tako hotel naročnik. Takoj po vojni in tja do leta 1928 je po- pravljal v vojni poškodovane oltarje v cerkvi sv. Ignacija in v stolnici v Gorici ter v cerkvi sv. Martina v Grgarju; pri tem mu je pomagal tudi Emilio. Ker je bila pod Italijo mizerija, si je tata za nekaj časa poiskal delo v Nabrežini. Tja je hodil v ponedeljek in se vračal domov v soboto. Šele leta 1926 je odprl svojo delavnico v Via Trieste. Leta 1939 pa je nenadoma umrl za kapjo: našli so ga mrtvega med njivami. Emilio mi je tudi pokazal več nagrobnikov na goriškem pokopališču, ki jih je naredil nje- gov oče. Za tasta Andreja Pavlina, umrlega leta 1925, je v imenu užaloščene družine (»addolo- rata famiglia«) naredil čokat obelisk, na kate- rem je na izviren način upodobil kamnoseško orodje, ki simbolizira njegov poklic, plamen na vrhu nagrobnika pa je sklesal Emilio. Podoben obelisk iz zaloge nagrobnih kamnov pokojnega kamnoseka Carla Culota (2. 7. 1874 – 22. 4. Portret Petra Valantiča s simbolom njegovega poklica 1930) je okrasil z enako oblikovanim sim- bolom kamnoseškega poklica ter ga dopolnil s kratkim napisom o pokojniku, njegovi ženi in sinu v svinčenih črkah. Za Irmo Hrovatin, umrlo leta 1936, je naredil nagrobnik v obliki križa iz grčastih okroglic na rustikalnem podstavku. Podstavek z marmorno napisno ploščo je okrasil z oljčno vejico, križ pa z razvejenim bršljanom. Nagrobnik Ma-ria Martellanija, ki je umrl leta 1939, je narisal Emilio, klesali pa so ga oče, on in delavci v njihovi delavnici. Zadnje očetovo delo je bil nagrobnik Marie in Romana Bressana iz istega leta: oče je pred smrtjo naredil načrt in ga deloma sklesal, dokončal pa ga je Emilio. Emilio se je učil kamnoseškega poklica pri očetu, podučeval pa ga je tudi nono Andrej. Črke je klesal že pri devetih letih. Potem je šel še na poklicno izobraževanje, »avviamento professionale«. »Scuola d’arte« je bila na Via di San Pietro, današnji Via Vittorio Veneto. Na večernih tečajih ga je poučeval »arte della pietra« profesor Anton Bitežnik, kipar. V poklic je šel leta 1926. Od svojih del je Emilio omenil samo nagrobnik za očeta in mamo ter preprost, a estetsko oblikovan nagrobnik za nonota Antonia Valantiga. 387 Ob rojstvu Emilia leta 1914 je bil v rojstni knjigi označen kot »decorator«, ob rojstvu Marie Brune leta 1919 pa kot »scalpellino«. ACAG, Matricole, Parrocchie Italiane, kopije rojstne knjige goriške župnije sv. Hilarija in Tacijana 1850–1867 in 1912–1921. 113 Kamnoseki v Grgarju Ročni kažipoti po Goriškem in Gradiščanskem za leta 1900–1911 navajajo med obrtniki v Grgarju kar šest klesarjev: Janeza Bitežnika, Janeza Kogoja, Andreja Míljavca, Janeza Černéta, Antona Pavšiča in Jakoba Humarja.388 V grgarskih matičnih knjigah najdemo tudi vse osnovne podatke o njih, le o Jako-bu Humarju ni v njih niti sledu. O kamnoseku Janezu Bitežniku in njegovih kamnoseških naslednikih ter o Janezu Kogoju in njegovem kamnarskem potomstvu pa je bilo mogoče zbrati tudi dosti ustnega izročila. Poleg objavljenih kamnosekov se je v matičnih knjigah našlo še nekaj drugih Grgarcev, ki so se ukvarjali z istim poklicem. Kamnosek, mlinar in kmet Janez Bitežnik - Tlakarjev v Slatni Poleg goriških kamnosekov Bitežnikov iz grgarske družine Urbančevih je bila v Grgarju še družina Bitežnikov - Tlakarjevih ali Slatnarjevih, ki je dala kar tri kamnoseke. Domačija Na Tlaki, ki ima zdaj hišno številko 138, leži v samotnem zaselku Slatna. K njej je spadal tudi mlin, ki je bil dvanajsti in obenem zadnji mlin na potoku Slatna od Grgarja do Slatne ter je po pripovedovanju zadnjega gospo-darja Antona Bitežnika - Tonija deloval do leta 1979.389 Prvi znani gospodar na domačiji je bil kamnosek, mlinar in kmet Janez Bitežnik, ki se je rodil 8. januarja 1833 nezakonski materi Katarini Bitežnik.390 Leta 1869, ko je imel enaintrideset let, je na dom v Slatni, ki je imel takrat hišno številko Grgar 166, pripeljal triindvajsetletno nevesto Nežo Bitežnik iz Bat 12. Domačija Na Tlaki v Slatni 388 Ročni kažipoti po Goriškem in Gradiščanskem za leta 1900, 1901, 1902, 1903, 1906, 1907, 1911. 389 Anton Bitežnik, Grgar 138, rojen leta 1923. 390 ŽA Grgar, družinska knjiga iz začetka 20. stoletja. Vpisa Janezovega rojstva ni ne v grgarski rojstni knjigi ne v rojstnih knjigah so-sednjih duhovnij Bate, Banjšice, Ravnica in Solkan. Edina Katarina, ki bi prišla v poštev kot njegova mati, je bila hči Štefana Bitežnika iz Grgarskih Raven, ki se je rodila 28. decembra 1812 v Batah 64. ŽA Bate, rojstna knjiga 1812–1814. Zaradi pomanjkljivih matičnih podatkov o Janezu ni mogoče ne potrditi ne ovreči ustnega izročila Tlakarjevih, da so bili v sorodu s kamnoseki Grbančevimi. 114 V poročni knjigi je vpisan kot kmet in mlinar;391 da je bil kamnosek oziroma klesar, pa pričajo objave v Koledarju Družbe sv. Mohorja za leto 1890392 in v Ročnih kažipotih za leta 1900–1911. V njegovem zakonu z Nežo sta se rodila sinova Peter in Valentin, ki sta se prav tako izučila za kamnoseški poklic. Janez je umrl 7. januarja 1911 v Slatni na takratni številki Grgar 140.393 O njegovih kamnoseških delih ni nič znanega. Kamnosek Peter Bitežnik - Tlakarjev v Slatni Po smrti Janeza Bitežnika je domačijo z mlinom prevzel prvorojeni sin Anton - Toni; njegov mlajši brat Peter, ki se je rodil 16. junija 1878, pa je ostal na domu za strica in med drugim pomagal Toniju pri delu v mlinu.394 Umrl je neporočen 1. novembra 1964.395 Po pripovedovanju nečaka Tonija Bitežnika, rojenega leta 1923, je stric Peter hodil delat z grgarskimi zidarji tudi v daljne kraje. Na velikonočni ponedeljek se je zbralo šest do osem možakarjev. V rukzak so dali zidarsko žlico, livel, mačco ali maco, plajbo, dve špici, stric, ki je bil špičkar ali štancar, pa dosti špic. Za popotnico so vzeli pogačo in špeh. Na delo so hodili tudi po tri dni. Vrnili so se jeseni, oktobra. Toni se je spominjal, da je stric delal na primer v Trenti in nekaj sezon celo v Luksemburgu. Za cerkev v Žireh pa je naredil dva portala. Na domačiji je pred hišo naredil pločnik iz pravilno oblikovanih škrli – šalíc. V hiši je kamnit lijak z njegovim podpisom in nekakšnim okrasnim znakom. Pred leti so bili pri hiši še posamezni deli ognjišča, ki jih je prav tako iz Zabrda, z Gore, njegova podstavka iz belega kamna Portret Petra Bitežnika vodičarja sklesal on. Robnik ognjišča je bil iz sivobelega kamna pa sta bila z Vodic. Ta kamen z značilnimi drobnimi školjkami ali poušči, ki mu rečejo tudi grgarski marmor, je Peter hodil kopat na svet Tince Vodičarjeve z Vodic in iz njega sklesal mnogo nagrobnikov. Za vsakega je moral narit en voz kame-nja: za prvi in drugi podstavek, za tablo in dve kolonci za zraven.396 V javi je kamen na grobo obdelal, doma pa je izoblikovane nagrobnike na fino oklesal z budžardo. Leta 1996, ko sem obiskal Antona v Slatni, je bilo na grgarskem žegnu po njegovih besedah še kakšnih petnajst njegovih nagrobnikov.397 391 V batovški poročni knjigi je v opombah zapisan tudi spregled zadržka za poroko zaradi krvnega sorodstva v tretjem kolenu in svaštva v prvem kolenu. 392 Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1890, Celovec, str. 7. 393 ŽA Grgar, mrliška knjiga 1875–1913; ŽA Bate, poročna knjiga 1820–1879. 394 Albin Černe pri Srovinčevih, Grgar 54, se je spominjal, da je kot otrok nosil po nekaj kil sirka mlet v mlin v Slatno, ko sta tam še mlela brata Toni in Peter. 395 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1852–1888, mrliška knjiga 1914–1970. 396 David Tomažin, pri Kontih, Bitež, Grgar 178, je k temu dodal, da je Peter Bitežnik bel kamen kopal tudi na njihovi parceli Knjǝršce, kjer je kamen v plasteh, ki gledajo ven iz terena. To mu je pravil pokojni sosed Rudolf Bitežnik. 397 Albert Humar, Bate 15, je o špičku Petru Bitežniku vedel povedati, da je največ delal nagrobne kamne, »špičil je pa vse«, tudi mlinske kamne. 115 Anica Tlakarjeva, rojena leta 1928, poročena Pavšič in živeča v Desklah, je v spominih na dom in mlin v Slatni nadvse občudovala delavnost in iznajdljivost svojega očeta Antona, mlinarja, in strica Petra, kamnoseka, ki sta po prvi svetovni vojni obnovila porušeni stari mlin. Oče je izdelal vse, kar je bilo v mlinu lesenega, stric Peter pa mu je pomagal pri vseh delih in sam izdelal mlinske kamne; ko so se obrabili, pa jih je špičkal, da jih je izostril.398 Albin Černe pri Srovinčevih, Grgar 54, se Petra Bitežnika spominja kot zelo vernega moža, ki ni zamudil niti ene maše in je vedno prišel pravočasno v cerkev. Zmeraj je tudi nosil križ v procesiji, kar je bila čast, za katero so se vaščani zelo potegovali. Podobno ga je hvalil avtor članka v Družini, objavljenega kmalu po njegovi smrti, da se je odlikoval kot zgleden in ponižen vernik ter boter novih zvonov,399 ki so jih Grgarci dobili leta 1928.400 Na dvorišču domačije Na Tlaki v Slatni Peter Bitežnik je imel tudi največ zaslug za postavitev kapelice v čast rojakinji Urški Ferligoj, ki se mu je menda prikazala v sanjah. Zastonj je sklesal vse kamenje za podstavek in stebričke ograje, za kar je potreboval okrog dvesto delovnih dni. Po pripovedovanju Rudija Kogoja, ki je bil tudi sam zidar in kamnosek, je špičkar Peter Bitežnik pri Slatnarjevih v Slatni, ki je delal predvsem nagrobne spomenike, »ne vem kolko časa delal ta spomenik Uršuli« in poleg tega naredil tudi »stol in volt za grob od Uršule za cerkvijo«. V grgarski župnijski kroniki najdemo še zapis, da sta Peter Bitežnik in njegov brat Anton, ki sta bila na glasu, da znata »vse meštirje tega sveta«, oskrbela menzo in dva postamenta za stranski oltar v cerkvi sv. Martina, ki je zdaj posvečen presvetemu Srcu Jezusovemu.401 Od drugih njegovih kamnoseških del je znan še ločni dvoriščni porton, ki ga je sklesal leta 1924 za domačijo Matjaževih v Zagorju, Grgar 209.402 398 Moji spomini na dom in mlin v Slatni. Pripoved Anice Pavšič - Tlakarjeve, v: Ljudem. Ljudska dediščina za muzeje na Banjški in Trnovski planoti, str. 221. 399 S. a., Zanimivosti izpod Svete Gore, Družina, 1965, letnik XIV, št. 22, str. 228. 400 Podatek Aleksandra Boltarja, Grgar 153. 401 ŽA Grgar, Memorabilia iz Grgarja, str. 92–93. 402 Povedal Aleksander Boltar, Grgar 153. 116 Nagrobniki Petra Bitežnika na grgarskem pokopališču pri Sv. Petru Na podlagi pričevanj Grgarcev je bilo mogoče prepoznati šest nagrobnikov Petra Bitežnika na grgarskem pokopališču in odsluženih nagrobnih kamnov v lapidariju v škarpi pred njim ter mu po podobnosti z njimi pripisati še lepo število drugih. 1. Nagrobnik Janeza Bitežnika - Tlakarjevega iz Slatne v lapidariju. Sklesan je iz vodiškega školjčnega apnenca; v gornjem delu je najprej malce razširjen, nato vijugasto zaključen in na vrhu ima križec. Okrašen je s tremi črtno vklesanimi olistanimi vejicami, napis na njem pa se glasi: TUKAJ POČIVA JANES BITEŽNIK ROJ. 8 JANUA. 1833 UMR. 7 JANUA. 1911 BOG MU DAJ VEČNI MIR IN VEČNA LUČ NAJ MU SVETI NAJ POČIVA V MIRU. Celoten nagrobnik, ki je stal na grobu ob zadnjem zidu, skoraj nasproti portona pokopališča, je imel dva podstavka, v lapidariju pa je vzidan samo nastavek s križcem. Mere celega nagrobnika so bile: 208 cm × 57 / 52 / 47 / 43 cm × 18,5 / 16 / 13 cm. Po izjavi Davida Tomažina pri Kontih v Bitežu, Grgar 178, ga je sklesal pokojnikov sin kamnosek Peter Bitežnik. 2. Imenitni Nagrobnik za Janeza Bitežnika, ki ga je nagrobnik Franca Bitežnika iz belega kararskega sklesal njegov sin Peter marmorja, ki je bil pred leti skupaj z drugimi odsluženimi nagrob-niki prislonjen k pokopališki cerkvi, zdaj pa je vzidan v lapidariju. V spodnjem delu z napisom je oblikovan kot pravokotna plošča z dvopasovnim okvirjem, ki ima v vogalih kvadratne štirilistne rozete, zoženi gornji del s ploščatim križem pa je zapolnjen z lovorovim vencem, prevezanim z vijugastim trakom, ter okras-jem v obliki elips, stiliziranih listov in zvončastih cvetov. Kratki napis na njem se glasi: TU POČIVA FRANC BITEŽNIK R ∙ 11 ∙ VII ∙ 1912 ∙ U ∙ 29 ∙ X ∙ 1926 ∙ POSTAVILA ŽALUJOČA TETA. David Tomažin je povedal, da je Franca, ki je bil sin kam-noseka Valentina Bitežnika, Petrovega brata,403 ubila granata, nagrobni spomenik pa mu je sklesal stric Peter Bitežnik. Marmorni nagrobnik za Franca Bitežni- 403 Ta je umrl že leta 1915 za jetiko. ka, ki ga je sklesal Peter Bitežnik 117 3. Nagrobnik Štefana Bitežnika in njegovih sorodnikov, pritrjen na južno fasado pokopališke cerkve sv. Petra. Sklesan je iz enotnega sivega apnenca z obledelimi rožnatimi lisami, na njem pa je vklesan tale napis brez datumov: TU POČIVAJO. ŠTEFAN. BITEŽNIK. in Usi svoji sorodniki. ANA. MARIJA. FRANC. ŠTEFAN. JOHANA. JAKOP. ANA. CICILIJA. JANEZ Mere nagrobnika so: 99 cm × 57 / 37 / 11 cm × 10 cm. Po besedah Davida Tomažina je nagrobnik za te pokojnike iz Biteža sklesal Peter Bitežnik, ki je tak rdečkast kamen kopal pri Bitežu.404 4. Nagrobnik Bruna Sedevčiča v lapidariju, ki je skle- san iz izrazito školjkastega vodiškega apnenca. V gornjem delu je malce razširjen, nato pa zožen in zaključen v visokem loku. Na vrhu mu manjka križec. Okrašen je z dvema črtno vklesanima olistanima vejicama, napis z verzi pa se glasi: TUKAJ . POČIVA BRUNO SEDEVČIČ. UMRL 28. 2 - 38 STAR SEDEM LET VZBRSTEL BIL KOMAJ TVOJ JE CVET, ŽE MORAL SI PUSTITI SVET. OJ SINKO DRAGI, LJUBLJENI – NASVIDENJE NAD ZVEZDAMI! Ker se je kamnosek zmotil, sta v prvi vrstici črki A in K vklesani ena čez drugo. Mere nagrobnika so: 85 cm × 39,5 / 37,5 cm × 13,5 / 11,5 cm. David Tomažin je povedal, da je ta spomenik za Bruna Sedevčiča, brata njegove mame, po domače pri Kontih, takratni grgarski župnik Alojz Filipič, po rodu iz Ravni-Nagrobnik za Bruna Sedevčiča z verzi, ki jih 405 ce. sklesal Peter Bitežnik, besedilo napisa z verzi pa je zložil Isti verzi so menda bili vklesani še na en spomenik. je zložil takratni grgarski župnik Alojz Filipič 404 Dodal je še, da je tak kamen v Griču pri Bitežu, verjetno na parceli Drjonovih. 405 Alojz Filipič se je rodil 31. maja 1888 v Ravnici in umrl 29. decembra 1963 v Šempetru. PSBL, 4. snopič, Gorica 1977, str. 365: Rudolf Klinec, geslo Filipič Alojz. 118 5. Nekdanji nagrobnik Štefanije Bitežnik iz vodiškega apnenca, ki je stal v levem kotu ob zadnjem zidu pokopališča in je imel napis: BITEŽNIK ŠTEFANIJA * . 18 . 6 . 1920 . † . 28 . 4 . 1941 . LE KRATKO POT ŽIVLJENJA SI HODILA ODŠLA SI K BOGU KI SI GA LJUBILA V VEČNI SREČI POMAGAJ TUD NAM NAŠ CILJ DOSEČI Tudi o tem nagrobniku je David Tomažin povedal, da ga je sklesal Peter Bitežnik. 6. Manjši nagrobnik Rajka in Slavice Bratuš iz svetlo sivega apnenca enotnega videza, obliko-van kot okleščeno grčasto deblo na podstavku v obliki prisekanega stožca, okrašenega z rombastim vzorcem, ki stoji na prvem mestu v lapidariju. Na deblu je zgoraj sklesan izbočen križ, pod njim pa izbočeno napisno polje z imenoma dvojčkov Rajka in Slavice, ki sta se rodila 28. in 29. aprila 1947 v Zagorju, Grgar 193, in umrla že avgusta istega leta za astmo. Po izjavi Aleksandra Boltarja pri Kuharjevih, Grgar 153, je tudi ta nagrobnik sklesal Peter Bitežnik. To je edini nagrobnik tega tipa v njegovem nagrobniškem opusu. Da je njegovo delo, pričajo tudi zanj značilne nestične pike za številkami datumov v napisu. V lapidariju je še precej nagrobnikov, ki jih pripisujem istemu kamnoseku po vodiškem kamnu ter po značilnem oblikovanju in okrasju njegovih izpričanih nagrobnih kamnov. Te nagrobnike, od katerih so večinoma ohranjeni samo nastavki z napisi, predstavljam po časovnem zaporedju smrti pokojnikov. Na prvem mestu med njimi je nagrobnik zidarskega mojstra Valentina Lebana - Jožčevega Z Brega, ki je umrl leta 1923, ter njegove žene Marije Julijane in sina Valentina, umrlih v letih 1940 in 1949. Zgoraj je zožen in polkrožno zaključen, okrašen pa je s črtno vklesanim vpisanim ploščatim križem in dvema na enak način vklesanima olistanima vejicama ob njem. Prvotno je bila vanj vdelana tudi ovalna porcelanska fotografija. Kamen je podoben repenskemu sivemu školjčnemu apnencu. Drugi je nagrobnik Katarine Filipič, umrle leta 1929, ki ga je dal »blagi materi« postaviti že omenjeni grgarski župnik Alojz Filipič. Sklesan je iz belega marmorja, zgoraj je pri straneh poševno prisekan in ravno zaključen, vanj pa je črtno vrezan ploščat križ z osrednjim kolutom. Nagrobnik Ane Humar- Kuljadove iz Gorenje vasi, ki je umrla leta 1939 in so ji svojci v na-pisu na njem zaželeli »nasvidenje nad zvezdami«, je iz vodiškega apnenca in ima obliko ozke visoke plošče, ki je pri straneh zgoraj močno poševno prisekana in ravno zaključena. Naslednji je nagrobnik iz vodiškega apnenca z imenoma Jožefa in Franca Miljavca- Miljáv-čevih iz Zagorja, ki sta umrla v letih 1937 in 1942. Oblikovan je kot nizka in široka plošča, ki je pri straneh zgoraj nekoliko poševno prisekana in oblo zaključena; v njej sta vklesani ovalni vdolbini za porcelanski fotografiji. Sočasen z njim je kompletni nagrobnik Andreja Miljavca, umrlega leta 1942, sklesan iz izra-zitega vodiškega apnenca. Zgoraj je zožen in oblo zaključen ter okrašen s črtno vklesanim vpisanim križem in parom bršljanovih vejic, ki obdajata ovalno vdolbino za že izpadlo porcelansko fotografijo. Nad spodnjim robom nagrobnika je še črtno vklesan peterolistni okras. Nagrobnik za Marijo Bastjančič, rojeno Boltar - Boltarjevo, in njenega moža, kamnoseka Ivana Bastjančiča - Petakovega, ki sta umrla v letih 1938 in 1950, ima dva podstavka iz vodiškega apnenca, 119 nastavek pa je iz zrnatega sivega apnenca in je zgoraj zaključen s plitvim segmentnim lokom. Okrašen je s črtno vklesanim vpisanim ploščatim križem na obli vzpetini, po katerem se vije na enak način vklesana bršljanova vejica. Nagrobnik Jožefa in Katerine Boltar, umrlih v letih 1965 in 1963, je moderneje oblikovan in okrašen s črtno vklesano dvojnato bršljanovo vejico, ki simbolizira spomin na pokojnika. Sklesan je iz vodiškega apnenca z maloštevilnimi školjkami. Morda je delo istega kamnoseka tudi kompletni nagrobnik Jožefa Černeta, umrlega leta 1901, ki ima gornji zoženi del trikotno zaključen in okrašen s črtno vklesanim Jezusovim monogramom JHS, obkroženim s parom umetelno oblikovanih listnatih vejic. Kamen, iz katerega je sklesan, pa je neznanega izvora.406 Na grobovih je še precej nagrobnikov, ki jih Petru Bitežniku pripisujem po vodi- škem kamnu in značilnih oblikah. Nedvomno je njegovo delo nagrobnik družine Slatnarjevih iz kamna vodičarja z dvema podstavkoma in nastavkom, obda- nim s stranskima slopičema oziroma boč- nikoma. Le prvotni nastavek z značilnim pri straneh vbočenim in ločno zaključenim gornjim delom je bil nadomeščen z enako oblikovanim novim iz sivega marmorja, na katerega so nalepljene kovinske črke napisa; na desni strani pa je dodana novejša napisna plošča. Na nagrobniku so imena pokojnikov z letnicami rojstva in smrti ter fotografije, na dodani plošči pa je na pr-njegovo ime in porcelanska fotografija vem mestu Peter (1878–1964) s fotografijo. Enako so oblikovani tudi nagrobniki, postavljeni Štefanu Juretiču - Starčevemu iz Gorenje vasi, ki je umrl leta 1942, nez Bitežnik (1833–1911), ki je edini brez Nagrobnik za družino Slatnarjevih, ki ga je sklesal Peter Bitežnik, s kasneje dodano stransko ploščo, na kateri sta tudi njihove porcelanske fotografije. Prvi je Ja-Zdravku in Stanku Milostu - Poštarjevima, ki sta padla v letih 1945 in 1944, ter Alojziju in Jožefu Kogoju - Matičevima iz Gorenje vasi, ki sta umrla v letih 1941 in 1959. Na teh nagrobnikih je v gornjem delu plitvo sklesan križ, ob porcelanskih fotografijah pa po dve olistani vejici ali cvetlici.407 Podoben jim je tudi nagrobnik Štefana, Janeza in Antona Černeta - Tončetovih, umrlih v letih 1931, 1940 in 1941, ki ima v gornjem delu širokega ploščatega nastavka plitvo sklesan križ, ob paru porcelanskih fotografij pa po dve olistani vejici. V skupino tako oblikovanih nagrobnikov sodi še nagrobnik Roze Drufovka, rojene Juretič, po domače Grubǝnjǝve, umrle leta 1935, ki ima masi-ven rustikalen podstavek iz navadnega apnenca in ploščat nastavek z gornjim delom, ki je pri straneh močno vbočen in oblo zaključen. Izpod Petrovega kamnoseškega dleta so nedvomno tudi nagrobniki iz vodiškega kamna z na-stavki, ki so na straneh zgoraj poševno prisekani in ravno zaključeni ter obdani s stranskimi slopiči. 406 Nagrobniki v lapidariju so bili očiščeni, napisi in črtno vklesano okrasje na njih pa črno pobarvani. 407 Da je Peter Bitežnik napravil nagrobni kamen za Matičeve, so verjetno prispevale tudi sorodstvene vezi, saj je bila Matičeva nevesta Marija sestra Slatnarjeve neveste. Na to je opozoril Aleksander Boltar, Grgar 153. 120 Tak je nagrobnik osemletne deklice Cvetke Zimic - Mamlove, ki je umrla leta 1935 zaradi tetanusa.408 Na njem so vklesani naslednji verzi, ki so na nagrobnikih Petra Bitežnika prava redkost: NI BIL RAZVIT ŠE MLADI CVET, MORAL ŽE JE OVENET. PRESADIL BOG GA V SVOJ JE VRT, KJER NIKDAR VEČ NE BODE STRT. OJ CVETKA TO NAM IZPROSI TI, DA TJA DOSPEMO TUDI MI. Enako so oblikovani nagrobniki Marije Boltar - Pancalarjeve, umrle leta 1936; Štefana in Marije Štrukelj - Štefinovih iz Biteža, umrlih v letih 1944 in 1934, Stanka Črneta - Srovinčevega iz Britofa, ki je v začetku leta 1945 »daroval svoje mlado življenje na altar domovine«, ter Katerine in Bruna Doljaka - Kolonovih iz Grgarja, ki sta umrla leta 1944. Zadnji ima zglajen širok ploščat nastavek iz drugačnega školjčnega apnenca rjavkastega odtenka, okrašen s črtno vklesano dvojnato olistano vejico. Levo: Bitežnikov nagrobnik za Štefana Juretiča - Starčevega, sklesan iz zelo izrazitega kamna vodičarja; desno: njegov nagrobnik za Stanka Črneta - Srovinčevega z obojestransko poševno prisekano napisno ploščo 408 Ta nagrobnik nima več stranskih slopičev, na podstavku pa je videti zapolnjeni luknji za kovinska trna, s katerima sta bila pritrjena. 121 Petru Bitežniku lahko pripišemo tudi spomenik žrtvam vojne 1914–1918, na katerem je dvo-delna napisna plošča iz vodiškega kamna s številnimi imeni padlih grgarskih vojakov, beguncev in ponesrečencev ter pripisanimi hišnimi številkami. Njihov seznam se konča s pozivom: NASVIDENJE V KRALJESTVU MIRU! Zunaj Grgarja je njegovo delo nagrobnik Štefajevih iz Zabrda na pokopališču v Batah z imeni Štefanije, Jožefe in Franca Humarja, ki so umrli v letih 1941, 1944 in 1972. Izdelan je iz zelo izrazi-tega vodiškega školjčnega apnenca in oblikovan na enak način kot nagrobnik Slatnarjevih v Grgarju, le da je brez bočnikov. Marta Goljevšček iz družine Štefajevih je vedela povedati, da so kamen za nagrobnik sami skopali na Vodicah in ga z mulo peljali naravnost k Petru Bitežniku v Slatno. To je bilo verjetno po smrti Štefanije leta 1941.409 Kamnosek in zidar Valentin Bitežnik v Bitežu Petrov mlajši brat Valentin Bitežnik, rojen 19. januarja 1886, je opravljal kamnoseški in zidarski poklic. 25. maja 1910 se je poročil z Emilijo Bitežnik - Pežíkovo iz Biteža 26 in se priženil na njen dom v Bitež, zdaj Grgar 179.410 V poročni knjigi sta bila z bratom Petrom, ki mu je šel za pričo, vpisana kot zidarja, ko se mu je leta 1911 rodila hči Marija Frančiška, pa je bil v rojstni knjigi označen kot kamnosek. Umrl je za jetiko 16. februarja 1915, ko je imel komaj devetindvajset let.411 Kamnosek Alojz Černe - Brajdarjev Pred leti mi je nekdo v Grgarju povedal, da je po prvi svetovni vojni med drugimi Grgarci »delal kamen« za cerkev na Sveti gori tudi kamnosek Alojz Černe - Braj- darjev. V grgarskih družinskih in ma- tičnih knjigah zvemo, da je bil to Alojz Marij Černe, sin kmeta Ivana Černeta in Neže z dekliškim priimkom Sedevčič, rojen 27. januarja 1892 pri Gousovih v Fobci, Grgar 117, ki je leta 1919 vzel za ženo tri leta starejšo gostilničarjevo hčer Cecilijo Milost - Brajdarjevo iz Dola, Grgar 19, danes 22. Z družino je živel v Grgarju 165, umrl pa je 11. aprila 1970 v bolnišnici v Sežani.412 Skupina kamnolomcev v kamnolomu: skrajno desno Lojze Gousov iz Fobce, kasneje Brajdarjev. Iz zbirke Aleksandra Boltarja v Grgarju 409 Marta Goljevšček, doma od Štefajevih iz Zabrda 6, zdaj pri Matičevih, Grgarske Ravne 66. 410 Ker je družina Pežikovih izumrla in se je v njihovo hišo vselila druga družina, je domačija dobila novo ime pri Lorkih. Povedal David Tomažin, Grgar 178. 411 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1852–1888; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Grgar 1835–1943, kopije mrliške knjige Grgar 1835–1944. 412 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1889–1920, družinska knjiga iz začetka 20. stoletja; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Grgar 1835–1943. 122 Špičkar, zidar in čentomeštjeri Jožef Černe - Pepo Gousov Kamnosek, zidar in vsestranski samouk Jožef Černe, Alojzov mlajši brat, se je rodil v Fobci 28. avgusta 1900 na takratni hišni številki Gr- gar 143, zdaj 183.413 Leta 1925 se je oženil s sovaščanko Marijo Juretič - Juretičevo iz Vasi in 2. aprila 1964 umrl v bolnišnici v Vipavi.414 O družini Gousovih mi je na domu v Fobci pripovedoval njegov vnuk Ivan Pavlin, ki se v pokoju prav tako ukvarja s kamnom, in sicer s skladanjem suhih zidov. Prastari oče Ivan Černe je bil kmet in čen- tomeštjeri. Čentomeštjeri je bil tudi stari oče Jožef - Pepo Gousov, ki je bil zelo napreden. Po prvi svetovni vojni je delal kot špičkar Sodeloval je tudi pri obnovi porušenega sol-Osebna izkaznica Jožefa Černeta, izdana leta 1951. Zasebni arhiv Gousovih v Fobci pri podjetjih, ki so obnavljala porušene hiše. kanskega mosta415 in pri zidanju nove cerkve na Sveti gori nad Grgarjem. Tam se je zbližal z bodočo ženo, ki je malavarila zidarjem.416 Za delom je šel celo do Genove. Poleg poklicnih del špičkarja in zidarja se je loteval tudi čevljarskih in prepro-stih mizarskih del. Bil je tudi »ljudski doktor«: ril je boleče zobe okoličanom, ki so prišli k njemu po pomoč. Po njem so pri hiši ostali poleg zidarskega in kamnarskega orodja še čevljarski pripomočki in tudi dvoje različnih klešč za ruvanje zob. Daleč naokoli je bil Pepo Gousov znan tudi po tem, da je znal pomagati v težavah, ko so krave telile. Če je krava dobila popadke ponoči, je prenočil kar v štali. Ljudje so ga imeli tudi za vremenarja: v času košnje, na primer, so ga spraševali, kdaj bo dež, da bi se je lotili ob pravem času. Pri napovedovanju vremena je hodil gledat neki kamen nad vasjo, ali se uščiva: po tem je vedel, ali bo dež ali ne. Gousovi so imeli majhno kmetijo, na kateri so redili po eno kravo in tele, vola, prašiča do teže dvesto kilogramov, eno ovco za volno in nekaj kokoši. Volno so predli in iz nje pletli nogavice. Od zaklanega prašiča so prodali en pršut, da so lahko spet kupili prašička za rejo. Na svoji zemlji so pridelovali sirk za polento, krompir, fižol, korenje, repo, zelje … Imeli so tudi nekaj trt malvazije in marakane, kot rečejo izabeli. Običajna domača hrana so bili sirkovi žganci s kislim mlekom ali s projo, ki so jih jedli za zajtrk, kuhnje – mineštre, jota iz kislega zelja ali kisle repe, kaša – ješprenj, polenta, ki so jo zabelili z ocvirki in zalili s kislim mlekom, zmečkan krompir z ocvirki in kislim mlekom. Niso bili lačni. Kadar je nono delal blizu doma, mu je nona nosila kosilo v kiblci. Na delu se je dostikrat jedlo polento z okisanim fižolom. Včasih pa so si delavci malico sami nesli od doma. 413 Sedanja hiša z gospodarskim poslopjem je bila zgrajena leta 1923 na mestu stare hiše, porušene v prvi svetovni vojni. Zgradilo jo je gradbeno podjetje iz Dolenje Vrtojbe, plačana pa je bila z vojno odškodnino, ki jo je prejel Ivan Černe. Družinski arhiv Gousovih: Stavbena pogodba, datirana v Grgarju 11. marca 1923. 414 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1889–1920; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Grgar 1835–1943. 415 Med prvo svetovno vojno je bil leta 1916 razstreljen njegov glavni lok, obnovljen pa je bil v letih 1925–1927. 416 Novo cerkev na Sveti gori namesto v prvi svetovni vojni porušenega starega svetišča so zidali v letih 1920–1928. Pri tem so sode-lovali številni grgarski zidarji in kamnoseki ter ženske, ki so opravljale pomožna gradbena dela. rosa, Grgarci – »vitezi Svetogorske Kraljice«, str. 203–204. 123 Kamnarsko orodje Jožefa Černeta: levo minerski svedri, desno zgoraj dvoročni zidarski bat s sekiro, dvoročni zidar-ski bat s konico in dvoročna macola z oblima čeloma, spodaj dve jekleni macolici in obrabljena železna macolica Poleg omenjenega nonotovega orodja je pri Gousovih shranjenih tudi precej dokumentov, v katerih je mogoče slediti nekaterim etapam življenja in dela Jožefa Černeta v obdobju od prve do druge svetovne vojne. Prvi tak dokument je črnovojniška izkaznica (»Landsturmlegitimationsblatt«) iz zadnjega leta prve svetovne vojne, iz katere razberemo, da je bil 20. februarja 1918 pozvan pred naborno komisijo, a je ta uradno ugotovila, da ni primeren za služenje pod orožjem. Iz delavske izkaznice, ki jo je izdalo ministrstvo za železniški promet na novo nastale Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev oziroma nje-mu podrejeno ravnateljstvo v Ljubljani, zvemo, da je bil od 5. julija do 5. avgusta 1919 zaposlen kot delavec pri poveljstvu delavskih oddelkov v Ljubljani, tja pa se je vozil z vlakom iz Višnje Gore, kjer je stanoval v baraki pri kolodvoru. Ko je bil v avgustu leta 1932 brezposeln, so mu na pokrajinskem uradu za delo v Gorici izdali izkaznico za nezaposlene v italijanskem jeziku, v kateri je kot njegov poklic vpisan scalpellino, se pravi kamnosek.417 Iz uradnega vabila grgarske občine z dne 4. marca 1936 je 417 Kakšne so bile možnosti za zaposlitev v tistem kriznem času, je Albert Humar, Bate 15, opisal takole: »Pod Italijo ni bilo stanovitnega dela. To si moral lovit okoli, kjer si kaj dobil.« 124 mogoče sklepati, da se je tistega leta potegoval za delo na cesti Fobški Kal–Podgozd ali ga celo dobil. Zadnja listina iz tega obdobja je zapisnik goriške prefekture z dne 6. junija 1942 o zaslišanju Jožefa Černeta, ker ga je krajevna kvestura ovadila, da je dajal protifašistične izjave in da zato ogroža red in nacionalno varnost. Jožef se je na zaslišanju izgovarjal, da je tako govoril v pijanosti, a je bil kljub temu obsojen na leto dni policijske konfinacije na kopnem (»in terraferma«). Po besedah vnuka Ivana Pavlina je bil med vojno kaznovan, ker je nekoč, ko se je v oštariji napil, govoril in pel po slovensko, konfiniran pa je bil v mestecu Pisticci v provinci Matera. Podrobnejše podatke o Jožefovih zaposlitvah najdemo v tipkopisnem seznamu, ki je bil napisan dve leti po njegovi smrti.418 Iz njega je videti, da je od maja 1919 do konca leta 1920 delal za italijansko vojaško inženirstvo (»Genio militare«) pri popravljanju ceste na hrib Škabrijel,419 od februarja 1921 do konca leta 1923 pa pri obnovi v vojni porušenih hiš za podjetje Artes. Po nekajletnem premoru je aprila 1929 dobil delo pri podjetju Ragazzi v Podbrdu in tam delal do konca julija naslednjega leta, od februarja do oktobra ali novembra 1935 pa je za isto podjetje delal v Genovi.420 Po drugi svetovni vojni je bil od aprila 1947 do konca oktobra 1949 zaposlen pri Obnovitveni zadrugi Grgar. Na koncu so navedeni še podatki o zaporu (konfinaciji) zaradi sodelovanja z narodnoosvobodilno vojsko od maja 1942 do maja 1943, o sodelovanju z njo na terenu od junija 1943 do konca oktobra 1943 ter o aktivni udeležbi v narodnoosvobodilni vojski in na terenu od 1. novembra 1943 do 15. maja 1945. Vsako zaposlitev in sodelovanje v narodnoosvobodilnem boju so potrdile po dve ali tri priče. Kamnoseki in zidarji Kogoji - Zorčevi in Trdinovi Ena najbolj znanih grgarskih kamnoseških rodovin so bili Zorčevi (Žorčevi, Zuorčevi) v hiši na placu v Britofu,421 nekdanjem župnišču, ki ima danes hišno številko 85.422 Hiša je imela kamnite okenske okvirje, ki so jih pri kasnejši prenovi odstranili in so zdaj deponirani na vrtu za njo. Dvorišče pred hišo je obdano z nizkim zidom iz grobo klesanega kamna,423 vanj pa se pride skozi porton iz dveh klesanih slopov, ki imata podstavka z odbijačema. Pred hišo je osmerooglat vodnjak iz klesanega kamna, datiran z letnico 1907. Vse to je delo domačih kamnosekov.424 Prvi izpričani kamnar iz te rodovine je Janez Kogoj, ki se je po podatkih grgarskih matičnih knjig rodil 29. marca 1852 v družini Antona Kogoja in Uršule z dekliškim priimkom Milost v Grgarju 11, se leta 1878 poročil s Terezijo Ipavec iz Vasi in umrl za astmo 8. januarja 1931. Kot klesar je naveden v Ročnih kažipotih za leta 1900–1911, kot najditelj zaklada bronastih srpov v Grgarju pa je znan tudi arheološki stroki.425 418 Verjetno gre za prepis podatkov, s katerimi je uveljavljal pravico do pokojnine. 419 Ta navedba je v nasprotju s podatki iz navedene delavske izkaznice o zaposlitvi v Ljubljani. 420 Verjetno je bilo to milansko podjetje Attilio ing. Ragazzi, ki je v letih 1925–1927 izvedlo tudi obnovo solkanskega kamnitega mosta. 421 Kot »priznani grgarski kamnoseki« so omenjeni tudi v knjigi Voda skozi čas v Grgarju in zaselkih, str. 21. 422 To potrjuje tudi zapis »Stari faruž« v grgarski družinski knjigi. 423 Po pripovedovanju Jožefovega vnuka Leona Filipiča, rojenega leta 1958, je bil zid pokrit z zaobljenimi kapami, ki jih je sklesal nono, a jih je ta, ker je bil vdan pijači, kasneje prodal in denar zapil. Ostalo je le nekaj kosov teh kap, obdelanih z zobatim kladivom, iz katerih so kasneje sezidali slop pri dvoriščnih vratih. 424 Leon Filipič je iz njihovega kamnoloma pripeljal domov kamnit blok, ki je po pripovedovanju none Johane ostal v kamnolomu iz časa, ko so v njem napravljali kamen za solkanski most. Leon je vanj vklesal letnico 1958, ki označuje leto nonotove smrti in Leonovega rojstva. 425 Po pripovedovanju njegove vnukinje Štefke Pavlin, rojene leta 1925, je srpe, ki so jim oni zaradi podobnosti z nožem krivcem rekli krvači, našel med kopanjem za nov nasad vinske trte na njihovem svetu na Grašišču, ki meji na predel V Renku. svoljšak, Drago, Zaklad bronastih srpov v Grgarju, v: Grgarski zbornik, str. 12–13. 125 V zakonu Janeza in Terezije so se rodili štirje sinovi: prvorojenec Janez 24. novembra 1878, Jožef 1. decembra 1882, Anton 15. januarja 1887 in Franc 30. septembra 1892.426 O Zorčevih je vedel največ povedati njihov potomec Rudi Kogoj, letnik 1910. Štancar ali špičkar je bil že očetov oče Janez, po domače Zanut,427 z njegovim poklicem pa so nadaljevali tudi sin Jožef, pripovedovalčev oče, po domače Pepo, in vsi trije njegovi bratje, ki so bili tudi zidarji. Vsi so imeli v delovnih knjižicah zapisano: »muratore e scarpelino«. Zofke Filipič kamnosek, zidar in kovač,428 Levo hiša Zorčevih zraven hiše Mamlovih, kjer je bila svoj je leta 1910 vzel za ženo sovaščanko Ivano Jožef Kogoj , ki je bil po besedah hčere Julijano Volk iz Britofa, po domače Johano, čas gostilna Rozalija. Iz zbirke Egona Valantiča v Novi Gorici in umrl 19. oktobra 1958 na današnji hišni številki 85. V njunem zakonu je 30. maja 1910 prišel na svet Rudolf Alojzij - Rudi, ki se je pri očetu izučil za špičkarja, se leta 1937 poročil s Štefanijo Gadnik in se leta 1942 preselil na njen dom k Trdinovim v Grgar 36.429 Tam je umrl 25. junija 1994. O tatu Jožefu je Rudi povedal, da je bil miren in tih človek, »samo ko je prišel v rožce, je imel več besed«. Tudi njegovi trije bratje so bili pri delu malobesedni, a pridni, zato so jih imeli radi povsod, kamor so šli delat: »So bli šaldo štjǝti špičkǝrji pǝr nǝs.« Tata je kot vodja prejemal denar za vse in delal tudi v Nemčiji. Marca, aprila, ko zapoje Pogled na hišo Zorčevih z ograjenim dvoriščem in dostopom skozi dva portona ga potem razdelil bratom. Ko je bil mlad, je kukavica, so hodili delat na tuje, novembra pa so se vračali na dopust. Tata in strici so obdelovali kamen za neke manjše mostove. Leta 1925 so vsi štirje delali pri solkanskem mostu.430 Tja so hodili peš – to je pet kilometrov daleč. Kamen so vozili s Krasa,431 426 ŽA Grgar, rojstne knjige 1820–1852, 1852–1888 in 1889–1920, poročna knjiga 1820–1882; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Grgar 1835–1943, kopije mrliške knjige Grgar 1835–1944. 427 Zanut, Nute in podobno so furlanske oblike imena Janez. 428 Od očetovih bratov je Zofka kot kamnoseka omenila samo Antona in Franca. 429 Po pripovedovanju Rudija Kogoja je hišo Trdinovih po prvi svetovni vojni s kamnom zidala grgarska zidarska zadruga, plačana pa je bila z italijansko vojno odškodnino. 430 Konservatorju Pavlu Medveščku je Jože Kogoj pri Zorčevih, Grgar 85, leta 1970 pravil, da sta njegova brata Franc in Anton delala kot kamnarja pri solkanskem mostu, sicer pa sta izdelovala portale, vodnjake in drugo. medveščeK, Pavel, Vse o kamnu, tipkopis, osebni arhiv Božidarja Premrla (dalje: medveščeK, Vse o kamnu). 431 Manjšo količino klesanega kamna so pripeljali iz kamnolomov v Nabrežini in Avianu, večji del pa so ga dobavili iz kamnoloma Chiampo pri Vicenzi. hUmar, Kamniti velikan na Soči, str. 85. 126 oni pa so ga prav pri mostu, na planem, špičkali in skladali v most.432 Kamni so bili veliki tudi kot ta špargert. Delali so od osmih do poldne in od enih do štirih popoldne. Takrat, pod Italijo, so imeli delavci opoldne eno uro počitka. Rudi je tja očetu nosil kosilo; od doma je šel ob enajstih in ga prinesel opoldne. V kiblci mu je nosil mineštro, paštašuto, vrzote v mineštri, tudi kaj svinjskega, če je bilo. Kruh je nesel v škrtocu, če so ga imeli. To je bila sirkova pogača s pikičem bele moke v njej. Beli kruh je bil samo za veliko noč. Takrat je bila mizerja. Tata in strici so bili povabljeni celo v Genovo delat škrpade in mostove.433 Tja je šlo dosti Grgarcev delat za kakšni dve leti, najbrž v letih 1934–1935. Kadar so imeli delo doma, so fine izdelke, na primer stopnice, obdelovali na domačem borjaču. Primerno velike kose kamna so na debelo obdelali z batom v javi, doma pa so jih potem na fino ba-tirali strici. Kamen za stopnico mora biti zdrav. Ali je zdrav, si proviral Portret kamnoseka Jožefa tako, da si po njem potolkel z macolo: »Zdrav kamen zguni ku flaška.« Kogoja na nagrobniku Za borjač so tata in strici naredili prtuǝn iz kvadratastih klesancev.434 Domače delo je tudi štjern iz enega kamna na borjaču. Ta ni iz njihove jave, ker v njej ni tako debelega kuorša. Zraven štjerna je bilo še kamnito korito, v katerem se je pojila žival, pod odtokom iz žleba na strešnem kapu pa je bilo še kamnito korito s hruščem za filter, da je v štjern pritekala čista voda kapnica. Delali so tudi korita za prasce. Rudi je imel pri hiši korito, ki ga je naredil sam. V Čevcah blizu Fobce so imeli svojo javo,435 v kateri so delali še pod Italijo, po drugi svetovni vojni pa ne več. Tam so ostali kupi škarta in škaj. V javi so različno debeli kuorši kamna, od plošč, debelih dvajset do trideset centimetrov, do skladov debeline petdeset centimetrov. Kamen so lomili skonca in potem šli za korši, za žilami. Za urivat večje bloke kamna so imeli marjano od dvajset kil, ki ima na en kraj zob, na drugi pa kakor letev. Z njo sta delala po dva delavca. Potisnila sta jo pod blok in ga privzdigovala nǝ uzuǝt, na vzvod. Za dviganje blokov so imeli tudi vinto. Pri delu v javi so uporabljali še štejnge, štanguline, dolge Trije bratje Zorčevi, fotografirani pred prvo svetovno približno sedemdeset centimetrov, pikuǝne in lopate. vojno na Dunaju; prvi z leve je menda Pepo Zorčev. »Mǝrtǝr je bil, o, je bil mǝrtǝr!« je zavzdihnil Rudi. Iz zbirke Aleksandra Boltarja v Grgarju 432 Rudi je pozabil povedati, da so kamnoseki Zorčevi pripravljali tudi kamenje za zidanje nove cerkve na Sveti gori. Justini Doljak, Grgar 44, je pokojni mož Renato Kogoj - Zorčev dostikrat pravil, da so strici Zorčevi po prvi vojski dobili delo pri cerkvi na Sveti gori, v času, ko drugje ni bilo zaslužka. Glej tudi rosa, Grgarci – »vitezi Svetogorske Kraljice«, str. 204. 433 Tudi Rudijeva sestra Zofka Filipič pri Zorčevih, Grgar 85, je omenila, da je oče Jožef »hodil delat vǝle v Dženovu fine špičkarske stvari«. 434 Sestavni deli takega prtuǝna so praviloma stol – podstavek, kǝluǝna – pokončnik in klobuk ali kapa, včasih je na vrhu tudi bala. 435 Kamnolom, ki je zdaj zaraščen, se nahaja levo od ceste, kjer se ta začne vzpenjati proti Fobci. 127 Po potrebi so v javi tudi minirali. Luknje za mine so vrtali ročno z minerskim svedrom. Imeli so prav ekstra bǝt za tolč na sveder. V vrtino so dali navaden purbl iz granat, ki so ostale iz prve vojske, da je steno v javi samo zgǝnlo, zrahljalo. Dobilo se je tudi čokete, tiste klobase, a jih niso uporabljali, ker bi prenaglo prišlo do eksplozije. Potem so kamen dalje lomili s štejngami. Ko so bloke ali večje kose kamna premikali ali valili po javi, so jih podkladali s conkulami, nekaj čez meter do poldrugega metra dolgimi tramiči. V javi je imel vsakdo svoje orodje. Čez noč so ga spravljali kar pod škaje v javi in nikoli ni nič zmanjkalo. Tam so imeli tudi brusno ploščo, veliko približno 30 cm × 40 cm, zraven pa lonček vode, da so si lahko sproti nabrusili špice. Tata je take plošče dobil na Škrljavcu.436 »Na vse kraje smo si pomagali.« Če so bile špice bolj debele, so jih nesli sklepat stricu Rudolfu Volku v Grgarju, ki je bil kovač. Kovačijo pa so imeli tudi doma.437 Kamen za zidavo so v javi obdelali z batom. Če so tam kamen kresali tudi bolj na fino, so pri takem delu sedeli na enonožnih stolčkih. Napravili so jih sami: urezali so si kos žagǝnce, mu pore- zali vogale, na sredi zvrtali luknjo in vanjo zabili manik – nogo. Rudi je z drugimi domačini v javi lomil in obdeloval kamen za jez pri hidroelektrarni v Dob- larju.438 Delali so tudi do dva metra dolge kamne za parapetne zidove ob Soči. »Špičkali so tri facade: spred in štuǝse – stranski lici. Vse pod škvaro.« V Doblar so jih vozili s kamioni. Fine kamnoseške izdelke so za prevoz zavarovali z žitno slamo. Osmerokotni oklep štjerna pri Zorčevih z letnico 1907, sklesan iz enega kamna. Štjern je zdolaj kvadratast, volt pa je okrogel. Zraven je bilo korito, v katerem se je pojila Dva krempača, ki sta še ostala pri Zorčevih v spomin žival. Ker je med prvo vojno v štjern padla granata in ga po-na družinsko kamnoseško tradicijo škodovala, so bratje Zorčevi po vojni volt naredili na novo. 436 Škrljavec je hudourniški potok, ki teče od Biteža proti Fobci. Tako rečejo tudi predelu nad njim, kjer apnenčast svet prehaja v bolj flišnato zemljišče na tako imenovanem grgarskem prelomu. 437 Kovačija je stala zraven hiše, a so jo kasneje podrli. 438 Hidroelektrarna Doblar na Soči je začela obratovati leta 1939. 128 V Gorico so v tistih časih kamen iz jave vozili z volovsko vprego in škalonom (škǝluǝn).439 Nanj so bloke nakladali tako, da so jih valili gor po dveh tramovih. Imeli so enega vola, drugega so si sposojali pri sosedu.440 Nekoč je Rudi s parom volov peljal kamnite plošče iz jave k cerkvi na Gradišču nad Prvačino. Na vozu je bilo okrog štirideset kvintalov teže. Na pot se je odpravil ob dveh zjutraj oziroma ponoči, na Gradišče je prišel ob desetih.441 Okoli Grgarja je bilo več jav. V Strnici, proti Čepovanu, je bila velika java že pod Avstrijo, izkoriščali pa so jo še po drugi svetovni vojni. Grgarski kamnoseki in zidarji obdelujejo kamen v prilož-Iz tistega kamna so leta 1938, pod Italijo, zidali nostnem kamnolomu na Sveti gori v času, ko so tam zidali svetovni vojni na Sveti gori. Ko so spomenik Aleksandra Boltarja iz Vasi v Grgarju so njegovi predniki ta kraj imenovali Pri Svetih treh kraljih, ker na ta praznik na Sveti gori okrog leta 1949 podrli, so kamen, spomenik italijanskim vojakom, padlim v prvi klošter. Iz zbirke Benjamina Černeta v Grgarju. Po besedah iz katerega je bil zgrajen, zvozili v Grgar in z tam zaide sonce. Leta 1939 so Italijani po Fabianijevem njim zidali zadružni dom, »tako da je prišel načrtu na istem mestu postavili velik spomenik italijanskim dvakrat v delo«. Za tisti spomenik so rili in vojni so ga naše oblasti dale zaminirati. Zdaj tam stoji kip 442 vojakom, padlim v prvi svetovni vojni. Po drugi svetovni špičkali kamen tudi v javi na Sveti gori, ki je sv. Frančiška Asiškega. bila kakšnih dvesto metrov nižje od spomenika. Velike bloke so sekali na manjše kose tako, da so vanje naredili jamice za kunjo, v jamice so vložili sklježe (plehe) iz kositra, vmes pa velike kline ali majhne spunčete. Tam so imeli »groznega orodja«, on pa je prinesel domov le en faš špic in nekaj škrpelov. Pod Avstrijo in pod Italijo so bile velike jave pod Prevalom, kjer je črn kamen, zato so jim rekli črne jave.443 »Črn kamen je trd in se solzi – dela umid.« Najbrž so ga rabili za škarpe na železniški progi v Soški dolini leta 1905. Takrat so Grgarci na tej progi delali škarpade in volte. 439 Kakšen je bil škalon za prevoz kamna, je natančneje opisal Albert Humar, Bate 15. Njegovi sestavni deli so bili: ob straneh dve navrtani jesenovi ali brezovi podolžni vlaki (okroglici), vmes drenovi klini z medsebojnimi dvajsetcentimetrskimi presledki, kot lejtra; malo višje ob straneh še dve vlaki, da je kamenje slonelo na njiju. Jesen se je uporabljal za vlake, ker je bolj trpežen: se je vlǝknil, a ni počil. 440 Zofka Filipič se je spominjala, da sta kamen v Solkan dosti furala Anton Zimic - Mamlov in Štefe Černe - Srovinčev. Vozila sta ga z voli in borelo. 441 Vnuku Pavlu Šuligoju pri Trdinovih, Grgar 36, je Rudi pravil, da so iz kamnoloma v Čevcah vozili kamen tudi za cestne škarpe nad Ošterijo Žogica pri Solkanu. Voznik Poberaj iz Solkana je s tremi pari konj vozil vozove, na katere so naložili po tri do štiri tone kamna. Pavel je v tem kamnolomu našel zakopan cel šop kamnarskih špic. 442 Gradnje zadružnega doma so se lotili septembra 1948, decembra 1948 so začeli pokrivati streho, avgusta 1950 so zaključevali dela v dvorani. pavšič milost, Aleksandra, »Zadružni dom - naš ponos«. Katalog k razstavi o gradnji zadružnih domov po drugi svetovni vojni, Nova Gorica 1996, str. 30. 443 Benjamin Černe je dodatno pojasnil, da so temu kamnolomu, na mestu katerega so kasneje postavili spodnjo postajo žičnice na Sveto goro, v Grgarju rekli java Pod kopíco. Strokovnjak za mostove Gorazd Humar iz Šempetra pa je prispeval informacijo, da so s kamnom iz tega kamnoloma sezidali oba pristopna viadukta solkanskega mosta. 129 V črni javi so delali tudi kocke za tlake. Rudi je pod Italijo špičkal kocke na škvaru 15 cm × 15 cm za tlak v Rimu. Pri tem delu je sedel na stolčku z eno nogo, da se je lahko sukal, kamen pa je obdeloval na starem nizkem železnem sodu, napolnjenem z materjalom. Omenil je tudi kamen na Vodicah, ki ga je bral Peter Bitežnik in najbrž še nekaj starih zidarjev. Tisto je vlačen kamen kakor elastika, se ne mrvi in ne lupi; je kot zliman in dober za obdelavo. Od različnih vrst kamna v okolici je Rudi najbolj pohvalil apnenec, »mǝhǝn, suh kǝmǝn, ki ne dela fajhta in je prima za obdelavo in za vse«. Po gmajnah se tu in tam najde pikast kamen, ki mu rečejo jajdovc. V okolici je tudi siva opoka. Cel hrib je iz take opoke, ki je še boljša za cement od anhovske. Zato so pod Avstrijo hoteli napraviti cementarno tukaj, a ni bilo mogoče, ker ni bilo dovolj vode za industrijsko rabo. Ko sta s tatom v Rojnku, v Griču, s pikonom kopala v laz za nograd, sta prišla do mǝhne opoke, ki sta jo na vrhu lahko kopala kar z lopato.444 Rudi je rad delal kot špičkar: »Jǝst sǝm biu vǝsjǝu, kǝr sǝm djǝlou s kǝmnǝm.«445 Ko se je učil za špičkarja, ni potreboval izpita: »Moraš imet fino očce in fino orodje.« Pri italijanskih podjetnikih Mattiroliju in Tacchinu, za katera je delal, so mu kar priznali kvalifikacijo.446 Pri kamnoseškem delu je uporabljal škǝrpǝduǝr, odbijač, s katerim je na grobo obdelal robove izdelka, špice, s katerimi je grobo obdelal ploskve, škrpel z zobom in navadne škrpele, s katerimi je delal škrpelade in špigole, dletene robove in vogale. Škrpel si moral tako nabrusiti, da si se urezal z njim. Ploskve je nazadnje batiral s štokgamǝrjem ali bočardo. Pri oblikovanju štirikotnih ploskev in vogalov si je pomagal s škuaro in štazo, za izdelavo posebnih oblik so imeli šǝbluǝn iz pleha. Kamen, ki ga je obdeloval, je po potrebi podlagal s čokči ali čoketi od tramov. Po drugi svetovni vojni je večinoma delal kot zidar. Pri zidanju občinske stavbe v Novi Gorici je delal skupaj z renškimi zidar-ji.447 Leta 1950 se je zaposlil pri podjetju Remont Solkan, ki se je potem preimenovalo v Final. V tem podjetju so našli zaposlitev še nekateri drugi Grgarci. »Tam je bil sam cegel,« zato je bilo grgarskim zidarjem kar nerodno, ker so bili vajeni zidati s kamnom. Morali so si tudi pridobiti ustrezno kvalifikacijo s preizkusom, ki je trajal tri dni. Najprej so morali prikazati načine vezave tako, da so zidali zid s ceglom na suho, sledil je preizkus z ometavanjem zida … Stari zidarji so ta preizkus vsi uspešno opravili, mladi pa ne. Tisti, ki so pridobili kvalifikacijo, so dobili tudi višje plače. Portret Rudija Kogoja na nagrobniku Po dveh letih se je podjetje razprtilo. Nekateri delavci so si potem poiskali delo na Jesenicah, on pa je šel leta 1952 v Sečovlje v Istri delat šolo in rudnik za podjetje Edilit, kasnejši Gradbenik. Tam je delalo več Grgarcev. Grgar je bil takrat v coni B, tam je bila cona A, blok oziroma mejni prehod pa je bil v Rižani. Tukaj so dobili komaj 21 dinarjev, tam pa 80 dinarjev na uro. V coni A so ostali dve leti in delali za isto podjetje še po Izoli in Piranu. 444 Zorčevi so pridelali po deset, dvanajst, trinajst hektov vina. Pred novim vinom so spili vse. Grozdje so prešali v okrogli preši iz cementa, ki jo je tata napravil sam. 445 Je pa še enkrat ponovil: »Je tǝško djǝlo s kamna djǝlat – je mǝrtǝr.« 446 Pri tem je dodal, da so italijanski podjetniki Mattiroli, Tacchino in Ragazzi hoteli imeti vse narejeno iz kamna. O Tacchinu, ki je imel apnenico v Solkanu, je še pripomnil, da je imel rad grgarske delavce. 447 Štirinadstropna občinska palača v Novi Gorici je bila zgrajena v letih 1949–1950 po idejnem projektu arhitekta Vinka Glanza, zgra-dili pa sta jo podjetji SGP Gorica (sprva Oblastno gradbeno podjetje Soča Gorica) in SGP Primorje iz Ajdovščine. rosa, Jurij, uršič, Ivanka, Na solkanskem polju je raslo mesto, Nova Gorica 1998, str. 18, 59. 130 Tukaj so medtem plače rasle in so se skoraj uglihale s tamkajšnjimi plačami, zato so se potem vrnili domov in delali v bližnjih krajih. Kadar je zidal hiše s kamnom, je najprej obdelal kamen in potlej skladal. Tako je delal na primer pri zasebnih hišah na Vetrišču v Novi Gorici. Kamen za zidavo je obdeloval sede: na večji kamen je dal žakelj pod zadnjo plat in klesal. Na zidarski način kamen otolčeš s kladivom in mu »pobereš kakšen žulj s špico«. Debelina kamnitega zida je oseminštirideset centimetrov. Zidarji so imeli najraje kakšen velik kamen, ki so ga deli na kǝntuǝn – da se je na zidu poznalo, koliko si naredil. Kǝntuǝn mora imeti dve legi špičkani, da se gornji kǝntuǝn lepo usede nanj, in dve lici ali fǝcadi. Tak kǝntuǝn so dvigali po dva, trije, štirje delavci. »Jǝst sǝm biu narraj nǝ kǝntuǝni.« Tam mora bit »genau plajba«. Če je šel zid ven s plajbe, so bili zidarji kregani. Zraven kǝntuǝna pride v zidu kontrakǝntuǝn, naprej pa se vrstijo podolžni laufǝrji in prečni pintǝrji, ki vežejo zid po debelini.448 Kamen mora lepo ležati v zidu, če visi, pa se podenj dene škajo in malto. Pri oknih in vratih so morale biti špičkane špalete. Ko je zid rasel, so postavili grušt, gradbeni oder. Nanj so nosili kamenje na tragah. Od okrasnih zidov je Rudi omenil mozáiko, ciklopski zid iz kamnov, ki imajo grobo obdelano lice in več vogalov, ter korširan zid iz enakomernih skladov kamna. V okrasnih zidovih s prekinjenimi skladi se lahko posamezni kamni postavljajo tudi pokončno ali na madono, kakor so rekli stari zidarji. Če so vzidali ploščo po robu, pa so rekli, da je postavljena na tajo. Kadar so zidali volt, na primer pri mostu, so najprej naredili opaž, liminat, in nanj skladali klinasto oblikovane kamne; srednjemu, ki so ga vzidali nazadnje, so rekli po italijansko armila ali chiave, ker »zapre volt«. Pesek za zidanje hiš so nekdaj brali po cestah. Tudi oni so tako delali. Ko so bili še vozovi z železnimi kolesi, so ti mleli grušč na makadamskih cestiščih v pesek, ob nalivih pa ga je voda ob prečnih grapicah, ki jim rečejo profili, odplavljala v obcestne jaške. Zato so potem cesto zmerom podsipali. Kadar so pokrili kakšno zasebno hišo v Grgarju ali v drugih krajih, je bila navada, da so na streho dali kakšno frasko za maj, ko so jo dokončali, pa so imeli likof. Včasih je bil tako obilen, da se človek ni mogel vrniti domov. Pri zidanju stavb v Novi Gorici so se domislili, da napišejo na papir, kdo zida in kdaj, in vsi sodelujoči so se tudi podpisali. Ta spis so dali v flaško, jo zamašili in zazidali v vogal funde. Temeljni kamen za cerkev v Novi Gorici pa je prišel požegnat škof Jenko. Ko je bila otvoritev stavbe MIP-a, je prav Rudi držal trak, ki ga je potem prerezal šef podjetja.449 Okrog leta 1968 je Rudi predeloval neke škrbaste in razbite kose voltov prtuǝnov iz porušenega solkanskega grada, da so jih potem vzidali v muzejski grad v Kromberku. Popravil je tudi fontano na vrtu pri vili Bartolomei v Solkanu. Na kamen se ni nikoli podpisal; samo nekje je na lep korširan zid vklesal letnico 1970. Potem je šel v pokoj. Špičkarja Ivan Bastjančič in Avguštin Miljavec pri Petakovih Pri Petakovih je bil kamnosek že stari Ivan Bastjančič, po domače Zanut Petakov, o katerem je Rudi Kogoj vedel povedati, da je kot kamnar oziroma špičkar delal pri cerkvi na Sveti gori. V grgarskih matičnih knjigah najdemo, da se je Janez Nepomuk Bastjančič rodil 16. maja 1858 v družini Petra Bastjančiča in Uršule z dekliškim priimkom Pavšič v Grgarju 99 ter se leta 1885 poročil s sovaščanko Marijo Boltar - Boltarjevo. Ko se jima je naslednje leto rodila hči Marija, je bil v rojstni knjigi vpisan kot delavec, stanujoč na hišni številki 94 v Vasi. Potem si je ustvaril dom pri Petakovih v Britofu, 448 Na tem mestu dodajmo še pomembno pravilo, da je treba kamenje v zidu »vezat križem«, na katero sva v pogovoru z Rudijem pozabila, me je pa nanj spomnil zidar Avguštin Tomšič pri Trbežnikovih v Zatrebežu, Seniški Breg 41. 449 MIP je kratica za nekdanje podjetje Mesna industrija Primorske. 131 ki je imel zaporedoma hišne številke 179, 25, 31 in 40.450 Tam je umrl 15. novembra 1950 kot vdovec v visoki starosti dvaindevetdesetih let.451 Nagrobnik, ki je zdaj vzidan v lapidariju pred pokopališčem, mu je sklesal kamnosek Peter Bitežnik. Kamnosek je bil tudi Zanutov zet Avguštin Miljavec, ki se je rodil 7. julija 1886 v družini Filipa Miljavca in Antonije z dekliškim priimkom Milost pri Ivančkovih v Britofu, Grgar 74. Leta 1911 se je s poroko z Zanutovo hčerjo Marijo priženil k Petakovim na današnjo hišno številko 41 in po- stal Gušto Petakov. Umrl je 18. februarja 1970.452 Po pripovedovanju njegovega vnuka Aleksan- dra Miljavca je bil stari oče Gušto »mežnar in hudo cerkven mož«. Kot mežnar je po maši zbranim vernikom bral cerkvene oglase. Doma so tolkli revščino, jajca, ki so jih znesle kokoši, pa so šla v Gorico – za tobak. Pri hiši je veljal rek: »Kokodak, ciba je znesla jajce tatu za tobak.« Po prvi svetovni vojni je Avguštin delal pri cerkvi na Sveti gori,453 sin Valentin, pripovedo- valčev oče, pa mu je tja nosil malico. Po drugi svetovni vojni je sodeloval pri zidanju zadružnega doma v Grgarju. Da je nekaj časa delal skupaj s špičkarjem Guštom Miljavcem, je omenil tudi Rudi Nagrobnik kamnoseka Ivana Bastjančiča in njegove Kogoj, ni pa povedal, kje sta delala. žene, ki ga je sklesal Peter Bitežnik Kamnosek Janez Černe Kamnosek Janez Černe je z imenom in poklicem naveden v Koledarjih Družbe sv. Mohorja od leta 1890 do 1900 in v Ročnih kažipotih od leta 1900 do 1911. V grgarski rojstni knjigi ga najdemo na hišni številki Grgar 8, kjer se je rodil 27. decembra 1849 staršem Janezu Černetu in Katarini z de-kliškim priimkom Kuljad. Leta 1885, ko je dopolnil že petintrideset let, se je v Grgarju 52 poročil s triindvajsetletno Jožefo Pavšič (Povšič) iz Grgarja 31. V poročno knjigo so zapisali, da je kmečkega stanu, in enako tudi v rojstno knjigo ob rojstvih otrok vse do vpisa sina Janeza leta 1896, ko je bil označen kot kamnosek. Takrat je z družino živel v Britofu na številki 161, tri leta kasneje pa v Vasi na številki 100. Ko je 20. junija 1901 v Vasi na številki 120 umrl za jetiko (»Consumatio«), je bil v mrliško knjigo vpisan kot družinski oče in kamnosek iz Britofa.454 450 V grgarski družinski knjigi je Janez Bastjančič označen kot »domus fundator«. 451 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1852–1888, mrliška knjiga 1914–1970; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Grgar 1835–1943. 452 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1852–1888; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Grgar 1835–1943. 453 Neki Grgarec je dodal, da je kamnosek Petakov klesal kamen za svetogorsko cerkev in ter. 454 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1820–1852, mrliška knjiga 1875–1913; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Grgar 1835–1943. 132 Kamnosek Andrej Miljavec pri Pičnovih Kamnosek Andrej Miljavec se je rodil 1. novembra 1870 v Gorenji vasi na naslovu Grgar 83 kot nezakonski sin kmeta Andreja Miljavca in Marije z dekliškim priimkom Ipavec, s kasnejšo poroko staršev pa je bil pozakonjen. Leta 1901 je na hišno številko 23 v Britofu pripeljal za ženo sosedo Marijo Antonijo Miljavec, 3. aprila 1942 pa je umrl za jetiko na takratni številki 33. V poročni knjigi in pri rojstvih otrok v rojstni knjigi je bil zmerom označen kot kamnosek, v družinski knjigi pa najdemo tudi njihovo hišno ime Pičnovi (Pičnjevi).455 Po smrti mu je družina dala postaviti nagrobnik z lapidarnim napisom: NASVIDENJE NAD ZVEZDAMI, ki je zdaj vzidan v lapidariju pred grgarskim pokopališčem. Kamnosek Anton Pavšič Grgarskega klesarja Antona Pavšiča (Povšič), ki je na- veden v Ročnih kažipotih za leta 1901–1911, v matičnih tistem času v Britofu živela dva Antona Pavšiča, ki sta Nagrobnik kamnoseka Andreja Miljavca, še eno delo kamnoseka Petra Bitežnika knjigah ni bilo mogoče zanesljivo prepoznati, ker sta v bila po letih vrstnika, po hišnih številkah pa bližnja soseda. Z navedenim klesarjem je verjetno istoveten tisti Anton Pavšič, ki je bil v poročni knjigi označen kot »rusticus operarius«, kmet in delavec – drugi je bil namreč samo kmečkega stanu. Anton Pavšič, kmet in delavec, se je rodil 4. maja 1871 v družini Antona Pavšiča in Katarine z dekliškim priimkom Juretič pri Kranjčevih v Grgarju 32 ter se leta 1899 poročil z mladoletno sova-ščanko Marijo Kogoj iz Britofa,456 kdaj je umrl, pa ni bilo mogoče ugotoviti. Kamnosek Jožef Budin Kamnosek Jožef Budin se je rodil 22. marca 1859 v družini kmeta Valentina Budina in Marjane z dekliškim priimkom Kogoj v Grgarju 20457 ter se leta 1887 s poroko z dvajsetletno Nežo Konjedic iz Britofa v Desklah priženil na njen dom v Desklah 58. V deskelski poročni knjigi je župnik njegov poklic označil z izvirno latinsko skovanko »lapisfidum«, ob rojstvih njunih otrok v naslednjih letih pa ga je v rojstni knjigi označeval z običajnim izrazom »lapicida«.458 Kdaj in kje je Jožef Budin umrl, ni bilo mogoče ugotoviti. 455 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1852–1888, družinska knjiga iz začetka 20. stoletja; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Grgar 1835–1943, kopije mrliške knjige Grgar 1835–1944. 456 ŽA Grgar, rojstna knjiga Grgar 1852–1888, družinska knjiga iz začetka 20. stoletja; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Grgar 1835–1943. 457 Hiši se je verjetno reklo pri Budinččevih. 458 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1852–1888; ŽA Deskle, rojstna knjiga 1835–1906, poročna knjiga 1835–1903. 133 Zidarji v Grgarju V širši okolici Gorice sta bili v 19. stoletju in prvi polovici 20. stoletja dve izrazito zidarski vasi: Renče in Grgar.459 V Renčah je bil zidar tako rekoč v vsaki hiši,460 v Grgarju pa je bila zidarska vsaka druga hiša.461 Renčani ali Renškovci, ki so jim rekli tudi goletarji, so večinoma zidali z opeko, Grgarci pa so bili bolj vešči zidanja s kamnom in so se tudi ponašali s tem. Rudi Kogoj se je pohvalil: »Renčkovci so dobri zidarji – takoj za Grgarci.« Zidar Ivan Filipič, bolj znan kot Nute Malonov, svoj čas najstarejši mož v Grgarju, pa ga je dopolnil: »Grgarci so bili ta boljši, ta glavni zidarji s kamnom.« Najstarejše omembe grgarskih zidarjev najdemo v grgarski župnijski kroniki. Ko so leta 1784 delali novo pokopališče okrog cerkve sv. Petra zunaj vasi, so pri tem sodelovali zidarji Janez Milost, Blaž Kobal (Cabau), Peter Kobal, Mohor Belingar in Jernej Šušmelj, po domače Šmeljev Jernejček. Nekaj osnovnih matičnih podatkov o njih najdemo v grgarskih mrliških knjigah. Prvi med njimi je verjetno istoveten s samskim Janezom Milostom, ki je umrl za vnetno vročico (»Febris inflamatoria«)462 1. decembra 1788 v Britofu, Grgar 9, star šestdeset let. Drugi je bil družinski oče Blaž Kobal, ki je umrl 8. oktobra 1796 v starosti petinsedemdesetih let kot gostač v Britofu, Grgar 41. Naslednji je bil Mohor Belingar iz Zagorja, Grgar 128, ki je tako kot Janez Milost umrl za vnetno vročico 26. februarja 1800. Jernej Šušmelj, ki je bil Štefanov sin, je umrl v juliju 1817 v Grgarju 144, star triinsedemdeset let.463 Petra Kobala ni bilo najti v mrliški knjigi. Ker Grgarske rojstne in poročne matice ne segajo dovolj daleč nazaj, ni bilo možno poiskati ostalih osebnih podatkov o njih, glede na podatke o njihovi starosti v mrliških knjigah pa lahko zapišemo, da so se našteti zidarji rodili približno v letih 1709, 1721, 1733 in 1744. V 19. stoletju se v grgarski župnijski kroniki omenjata še zidar Peter Trnovec, ki je v cerkvi sv. Petra položil tlak iz cementnih plošč, in Štefan Milost, ki je sezidal krčmo pri Ivančkovih v Grgarju.464 O prvem bo govor v nadaljevanju, drugega pa mi ni uspelo najti v grgarskih maticah. Precej grgarskih zidarjev najdemo v Koledarjih Družbe sv. Mohorja za leta 1877–1910, medtem ko je v sočasnih Ročnih kažipotih samo pavšalna omemba leta 1903, da je v Grgarju poleg klesarjev tudi več zidarskih mojstrov. Leta 1877 se v Koledarju Družbe sv. Mohorja omenja zidar Peter Trnovec, naslednje leto zidar Anton Gadnik, leta 1890 poleg njega še Valentin Leban. V seznamu članov iz leta 1900 je dodano novo ime zidarja Štefana Lebana, v letih 1907 in 1910 pa se je število grgarskih zidarjev v njem še precej povečalo: poleg Štefana Lebana so navedeni še zidarji Štefan Gadnik, Anton Pavlin, Jernej Juretič, Andrej Humar in Valentin Leban, tokrat kot zidarski mojster. Nekaj podatkov in pohvalnih besed o grgarskih zidarjih najdemo tudi v Grgarskem zborniku, kjer je govor o obnovi cerkve in samostana na Sveti gori po prvi svetovni vojni. Gradbena dela so dajala kruh mnogim Grgarcem in krajani so še dolgo ponosno pripovedovali, da je bila takrat vsa delovna sila na Sveti gori iz Grgarja. Pri pomožnih gradbenih delih so sodelovale tudi ženske. Posebej sta se izkazala mlada zidarja Jožef Bitežnik - Matjolov in Romano Valantič - Mohoretov, ki ju je solkanski gradbeni podjetnik Mattiroli razporejal na najvišje zidarske odre in na najbolj izpostavljena mesta.465 Velik delež sta prispe-vala zidarski mojster Valentin Leban in zidarska zadruga iz Grgarja, o kateri bo govor v nadaljevanju. 459 Grgarske in renške zidarje omenja tudi Krajevni leksikon Slovenije, I, str. 205, 224. 460 Renški zidarji so uživali tak sloves, da jih Oton Župančič v znani pesmi Kovaška opeva kot predstavnike te obrti v slovenskem merilu. 461 Povedal Cvetko Fabjan, Grgarske Ravne 38. 462 Zvonka Zupanič Slavec, ki mi je prevajala nekdanja latinska poimenovanja bolezni, pripominja, da je izraz vnetna vročica lahko pomenil pljučnico, vnetje ledvic ali kakšno drugo hujše vnetje notranjih organov. 463 ŽA Grgar, mrliški knjigi 1774–1817 in 1817–1820. 464 olenc ŽA Grgar, Memorabilia iz Grgarja , str. 65–66, 76. Glej tudi k, et al., Krčme in gostilne na Trnovsko-Banjški planoti, str. 37–38. 465 rosa, Grgarci – »vitezi Svetogorske Kraljice«, str. 204. 134 Začasna kapela in samostan na Sveti gori, ki so ju po prvi svetovni vojni sezidali grgarski zidarji. Družinski arhiv Pod Školjem v Sedovcu Grgarska stavbna zadruga po prvi svetovni vojni Med obnovo porušene vasi po prvi svetovni vojni je bila 26. junija 1921 ustanovljena stavbna zadruga z omejenim jamstvom, ki se je imenovala Stavbeno društvo v Grgarju in je ob ustanovitvi za svoje delovanje sprejela predpisana pravila in ustrezen pravilnik.466 Ustanovljena je bila za dobo petih let z možnostjo podaljšanja z namenom prevzemati vsakovrstna stavbna dela za zasebnike in za javne oblasti, kupovati material, stroje in orodje stavbne stroke, trgovati z njim ter s tem prispevati k izboljševanju gospodarskega, moralnega in zdravstvenega stanja svojih članov. Vanjo so se lahko včlanili samo zi-darji, tesarji, kovači, kopači in delavci v stavbni ali kateri pomožni stroki, ki so dopolnili osemnajst let in so bili vzornega nravnega vedenja. Morali so biti izurjeni v svoji stroki in zajamčeno dobri delavci. Vsakdo, ki se je hotel včlaniti, je moral najprej vplačati zadružni delež v znesku sto lir. Zadruga se je upravljala avtonomno ter sporazumno z vsemi člani in zadružnimi organi. Ti organi so bili: vodstvo, izvoljeno na občnem zboru, ki so ga sestavljali predsednik, podpredsednik in trije svetovalci, petčlansko nadzorstvo in občni zbor, ki se je skliceval v prvem četrtletju vsakega upravne-ga leta. Društveno imetje so tvorili poslovni deleži po sto lir ter rezervni sklad (»pričuvni zalog«) iz dvajsetodstotnega deleža čistega dobička in drugih morebitnih dohodkov zadruge. Za predsednika ali načelnika je bil izvoljen Štefan Gadnik, za podpredsednika Štefan Leban, svetovalci pa so bili Andrej Budin, Franc Kogoj in Karol Doljak. Zidar Štefan Gadnik - Vrbčev (Vjǝrbčev) je bil sin Štefana Gadnika in Jožefe z dekliškim priim-kom Budin, rojen 10. oktobra 1869 v Vasi na hišni številki Grgar 89. Leta 1905 se je na številki 110 v Vasi poročil s Katarino Černe s številke 2 v Dolu in umrl za pljučnico 14. januarja 1947 v Grgarju 134, 466 Obe knjižici hrani zbiralec Aleksander Boltar, Grgar 153. 135 po domače Na Brusovki v Vasi.467 Omenjen je tudi v Ko-ledarjih Družbe sv. Mohorja za leti 1907 in 1910. Zidar Štefan Leban se je rodil 4. novembra 1866 v družini Mihaela Lebana in Terezije z dekliškim priimkom Kofol, po domače pri Matjažu v Dolu, Grgar 1. 25. novembra 1889 se je poročil s sovaščanko Jožefo Doljak in umrl na domu 6. avgusta 1935.468 Tudi on je omenjen v Koledarjih Družbe sv. Mohorja, in sicer v letih 1900, 1907 in 1910. Matjaževi so bili družina zidarjev. Za ta poklic sta se izučila tudi Štefanova sinova Ivan in Jožef. Ivan se je rodil v Dolu, Grgar 6, 18. julija 1889, preden sta se starša poročila. Leta 1915, med prvo svetovno vojno, ko se je znašel kot četovodja 27. planinskega polka v Ljubljani, je v tamkajšnji cerkvi sv. Jakoba vzel za zakonsko ženo so-vaščanko Karolino Kogoj iz Britofa, ki mu je že leta 1911 rodila nezakonsko hčerko.469 Vojne ni preživel. V seznamu na spomeniku Grgarcem, padlim v prvi svetovni vojni, na grgarskem pokopališču je njegovo ime vklesano na prvem mestu, v grgarski mrliški knjigi pa njegova smrt ni vpisana. Ivanov brat Jožef, ki se je rodil 22. marca 1895, se je leta 1922 na domu oženil z njegovo vdovo Karolino in umrl 21. januarja 1965 v bolnišnici v Šempetru. Po dru-žinskem izročilu je po prvi svetovni vojni delal pri cerkvi na Sveti gori. Pravila »Stavbene zadruge« v Grgarju. Za- Zidar je bil tudi Štefanov mlajši brat Jožef Leban, ki sebni arhiv Aleksandra Boltarja v Grgarju se je rodil 21. septembra 1883. Leta 1908 je na dom pri-peljal nevesto Anamarijo Leban iz Dola, Grgar 9, potem sta živela v Grgarju 63.470 Umrl je 1. junija 1944,471 zadet od granate pred lastno hišo, kjer se je reklo po domače pri Matjaževih (tudi pri Plajbovih). To je zadnja hiša Na Bregu ob cesti proti Čepovanu. Andrej Budin , prvonavedeni izmed treh svetovalcev grgarske zidarske zadruge, je bil verjetno sin Štefana Budina in Katarine z dekliškim priimkom Gadnik, rojen 22. novembra 1875 v Zagorju, Grgar 140. Leta 1900 se je poročil z Jožefo Širok iz Podgozda, ki je takrat živela v Britofu na številki 26. V poročni knjigi je bil on vpisan kot kmet, ona pa kot kmečka delavka (»rustica operaria«). Ali je bil potem zidar ali je imel kakšen drug poklic, ni bilo mogoče ugotoviti. Umrl je 9. decembra 1945, verjetno po nesrečnem naključju na lovu.472 Drugi svetovalec je bil zidar Franc Kogoj, ki se je rodil 24. oktobra 1883 v družini delavca Antona Kogoja in Marjane z dekliškim priimkom Trnovec Na Lamurcah v Britofu, Grgar 161, ter se leta 1905 467 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1852–1888, mrliška knjiga 1914–1970, družinska knjiga iz začetka 20. stoletja; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Grgar 1835–1943. 468 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1852–1888, mrliška knjiga 1914–1970, družinska knjiga iz začetka 20. stoletja; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Grgar 1835–1943. 469 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1889–1920; Nadškofijski arhiv Ljubljana, poročna knjiga župnije sv. Jakoba 1905–1926. 470 Sporočil Benjamin Černe, Grgar 21. 471 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1852–1888, mrliška knjiga 1914–1970; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Grgar 1835–1943. 472 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1852–1888, mrliška knjiga 1914–1970; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Grgar 1835–1943. 136 Grgarski zidarji gradijo samostan na Sveti gori okrog leta 1921. Fotografijo hrani Anica Černe v Grgarju. v Solkanu poročil z delavko Marijo Rozo Škrlj iz Škrljev v Batah, ki je takrat živela v Solkanu, kdaj je umrl, pa ni znano.473 Tretji svetovalec je bil zidar Karol Doljak iz družine kmečkega gostača Andreja Doljaka in Ma-rije z dekliškim primkom Jež, rojen 5. januarja 1882 v Britofu, Grgar 16, in od leta 1908 poročen s Frančiško Pavlin - Polinččevo iz Vasi, Grgar 118. V grgarski mrliški knjigi ni najti njegove smrti, po besedah Anice Černe - Pirove474 pa je umrl star nad osemdeset let kmalu po drugi svetovni vojni pri Budinovih na sedanji hišni številki Grgar 162.475 Zidar Jožef Bitežnik - Pepo Matjolov O pokojnem Jožefu Bitežniku - Pepotu Matjolovem, ki se je odlikoval pri zidarskih delih na Sveti gori, je pripovedovala njegova snaha Marčela Bitežnik, vdova po njegovem sinu Jožefu, ki živi v novejši hiši številka 161A v Gorenji vasi, zraven stare hiše Matjolovih. Njen pokojni tast je bil sin Matevža Bitežnika in Marije z dekliškim priimkom Milost, rojen 9. marca 1902 v Britofu. Leta 1925 se je poročil z gostilničarjevo hčerjo Karolino Mamic, po domače Dragico Mamicovo iz Vasi,476 umrl pa je 18. avgusta 1983. 473 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1852–1888, družinska knjiga iz začetka 20. stoletja; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Solkan 1901–1946. V poročni knjigi je natančneje označen kot »murator operarius«, kar gre razumeti kot zidar, ki je zaposlen pri podjetju in ne dela samostojno. 474 Anica Černe, Grgar 160A. 475 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1852–1888; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Grgar 1835–1943. V rojstni knjigi je vpisan kot Karol Franc Andrej Doljak. 476 Ti podatki so bili preverjeni v ŽA Grgar, rojstna knjiga 1889–1920, in ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Grgar 1835–1943. 137 Delati je moral že od majhnega, potlej se je izučil za zidarja. Bil je priden zidar – vsi so ga imeli radi. Nasploh je bil zelo delaven, poleti in pozimi. V zimskem času, ko za zidarje ni bilo dela, je vsako leto naredil po en voz in ga peljal prodat v Brda. V mladih letih je zidal tudi po Črni gori, v Nikšiću in okolici. Ko mu v neki vasi niso hoteli plačati opravljenega dela, se je domislil izvirnega načina za izterjavo plačila. Stopil je pod cerkveni zvonik in z zvonjenjem priklical vaščane ter jim je povedal, zakaj zvoni. Potem je bila zadeva kma- lu rešena. To je pripovedoval zmerom, »kadar je imel kakšen kozarec več v glavi«. Drugače pa je Črnogorce pohvalil, da so dobri ljudje. Po prvi svetovni vojni je delal pri cerkvi na Sveti gori, žena Dragica in druge ženske iz Grgar- ja pa so hodile gor malavarit. V sklopu povojne obnove je delal tudi pri hišah v vasi. V kriznem času, ko so grgarski zidarji iskali delo tudi v drugih evropskih državah, je Jožef ne- Kadar je spil kakšen kozarec več, je rad pripove-Spomenik padlim borcem v Grgarju doval naslednjo anekdoto s te poti. Ko so prispeli koč šel s skupino Grgarcev delat v Luksemburg. v Luksemburg, so se nastanili v sobi, v kateri ni bilo luči, zato je šel kupit svečo v trgovino. Ker ni znal tamkajšnjega jezika, da bi dopovedal, kaj želi kupiti, se je ulegel na tla in sklenil roke, da je bil videti kot mrlič. In v trgovini se jim je potem posvetilo, da potrebuje svečo. V domači vasi je po drugi svetovni vojni opravljal razna popravila hiš. Delal je tudi pri spomeniku padlim borcem, ki stoji bolj na začetku vasi,477 in pri velikem spomeniku na Trnovem.478 Tja so ga poslali kazensko: na ta način je odslužil desetdnevno zaporno kazen, na katero so ga obsodili, ker je javno rekel: »Kurc gleda Titota in Jugoslavijo.« Nekaj časa je hodil peš na delo v Gorico in s sabo nosil hrano v kiblci: največkrat okisan fižol, včasih ocvrto polento z ocvirki, kdaj ocvrto jajce. S prijateljem Romanom Valantičem - Mohoretovim je dosti let delal pri apnenici v Solkanu. Romano ga je vozil na delo z motorjem. Tudi po upokojitvi je Jožef še komu kaj postoril. Zidar Roman Valantič - Romano Mohoretov Jožefov prijatelj in delovni tovariš Roman Valantič - Romano Mohoretov se je rodil 9. avgusta 1902 v družini kmeta Štefana Valantiča in Jožefe z dekliškim priimkom Humar iz Vasi pri Mohoretovih v Grgarju 120, zdaj 127. Leta 1931 se je poročil z Marijo Gadnik - Gadnikovo iz Fobce in umrl poleti leta 1980. 477 To je spomenik padlim borcem NOV in žrtvam »črnega nasilja« v obliki masivnega kamnitega slopa z napisnimi ploščami, ki je bil postavljen leta 1959 v križišču cest za Banjšice in Čepovan. 478 Več o tem spomeniku glej na str. 91–92. 138 Njegova hči Marica Hvala v Grgarju 35B je podobno povedala, da je oče z Jožefom Matjolovim dosti delal pri cerkvi na Sveti gori in kasneje tudi pri frnaži v Solkanu: tam je zidal in vsake toliko obnavljal peči za apno. Že prej je v Solkanu delal pri obnovi porušenega mosta. Preden se je poročil, je šel za nekaj časa delat v Francijo. Med dru- go svetovno vojno je šel v partizane, a je v Cerknem zbolel in so ga poslali domov. Potem je v Grgarju zanje zbiral hrano in druge po- trebščine. Po vojni je zidal spomenik padlim borcem v Solkanu.479 Ker je delal zdoma, je za kmetijo skrbela žena. Roman Valantič s starejšo hčerko Anito in mlajšo Marico v ospredju. Fotografijo hrani Marica Hvala v Grgarju 35B. Zidar Filip Ivan Gadnik Zidar Filip Ivan Gadnik - Džovani Renkrjev, sin zidarja Gre-gorja Gadnika in Terezije z dekliškim priimkom Trnovec,480 se je rodil 29. avgusta 1886 v Grgarju 167. Leta 1912 se je v Grgarju 138 poročil z mladoletno Armelo Gizelo Trnovec iz Britofa, a je že leta 1916 umrla za jetiko. Zato se je leta 1921, tokrat na hišni številki 202, v drugo oženil s sova-ščanko Terezijo Pavšič - Piskovo; ker je leta 1937 umrla še ona, je dve leti kasneje še tretjič stopil pred oltar, in sicer z Jožefo Žbona od Lévenčevih, prav tako iz Grgarja. Umrl je 15. novembra 1969 v Grgarju 163.481 Anica Černe - Pirova, hči Ivana in njegove druge žene, rojena leta 1931,482 se je spominjala, da je oče svojo hišo v Grgarju zidal dvakrat: postavil jo je pred prvo svetovno vojno, med vojno so Avstrijci v njej imeli ambulanto, potem je bila porušena, po vojni pa jo je obnovil. V tistem času je z drugimi Grgarci delal klošter na Sveti gori, potem pa je Portret mladega Džovanija Renkrjevega v zidal v bližnji okolici in po Furlaniji. Ko se je ona rodila, vojaški uniformi. Fotografijo hrani Anica je delal v Genovi, v Piemontu. Černe - Pirova v Grgarju. 479 To je spomenik padlim borcem in žrtvam NOB, odkrit leta 1954, ki ga je arhitekt Vinko Glanz zasnoval kot spomeniški ambient z dolgim stebriščem in visokim osrednjim slavolokom, pred katerim je bronast kip ranjenega partizana z bolničarko. Arhitektura spomenika je zidana iz grbastih klesancev iz koprivskega kamna, sklesanih v Koprivi. silič - nemec, Javni spomeniki na Primorskem 1945–1978, str. 139; premrl, Kraški kruh, str. 382. 480 Zidar Gregor Gadnik je bil sin Andreja Gadnika in Uršule z dekliškim priimkom Tragin, rojen 1. marca 1849 v Grgarju 96 in leta 1880 na številki 126 poročen s sovaščanko Terezijo Trnovec. Kdaj je umrl, ni znano. V družinski knjigi ga najdemo na zaporednih številkah 167, 130, 133 in 158, nazadnje pa je še pripisano, da je zdaj v Brithu št. 203. ŽA Grgar, rojstna knjiga 1852–1888, poročna knjiga 1820–1882, družinska knjiga iz začetka 20. stoletja. 481 ŽA Grgar, rojstni knjigi 1852–1888 in 1889–1920, mrliška knjiga 1914–1970; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Grgar 1835–1943. 482 Anica Černe, Grgar 160A. 139 Zidar in kamnosek Jožef Jevšček - Terezen v Bitežu Pri Tereznih v Bitežu, Grgar 169, je bil zidar in kamnosek Jožef Jevšček - Terezen, za mlajše rodove nunc Tereznov. Zidal je pri cerkvi na Sveti gori in po okoliških vaseh, največ pa menda v stari Gorici. Edino njegovo kamnoseško delo pri danes prazni hiši Tereznih je korito za prasca.483 V matičnih knjigah zvemo, da se je rodil 14. aprila 1895 v družini Andreja Jevščka in Terezije z dekliškim priimkom Humar v bližnjem Zabrdu, sedanjem zaselku Grgarskih Raven. Leta 1922 se je na naslovu Zabrdo 31 poročil z Marijo Bitežnik iz Biteža 25, hčerjo Janeza in Terezije Bitežnik, ter se priženil na njen dom.484 Umrl je 18. oktobra 1973 v bolnišnici v Šempetru.485 Zidarski mojster Anton Pavlin - Vreskov na Kalu Zidarski mojster Anton Pavlin - Vreskov na Kalu je bil sin Franca Pavlina in Marije z dekliškim priimkom Kumar, rojen 24. februarja 1866 v Fobci, Grgar 118. Leta 1893 se je na domu poročil s Frančiško Boltar iz Vasi v Grgarju, kasneje pa je z družino živel v hiši na Fobškem Kalu, Grgar 155, ki jo je sam sezidal. V tej hiši, ki je dobila hišno ime pri Kalarju in ima zdaj hišno številko 195, je imel tudi gostilno. Umrl je 29. junija 1935.486 Omenjen je v Koledarjih Družbe sv. Mohorja za leti 1907 in 1910. Bil je uspešen zidarski mojster. Znano je, da je narisal načrt za hotel v Lokvah in ga tudi zgradil.487 Ohranjena je pogodba z dne 13. aprila 1926 med njim in Jožefom Ličerjem iz Lokovca 137 za zidanje hiše Ivančkovih (Ivǝnčkovi) v Lokovcu. V njej sta se dogovorila, da bo »prevzetnik« Anton Pavlin sezidal in pokril hišo, dolgo enajst, široko osem in pol ter visoko pet metrov, v kateri bosta dve steni, ki se bosta križali med sabo. Prevzel bo tudi vse potrebne stroške za delavce, in sicer za delavsko blagajno ter za zavarovanje proti delavskim nezgodam. Dela se bo lotil 13. aprila in ga bo dokončal do 13. junija 1926. Odgovornost za dokončanje dela v dveh mescih prevzema samo v primeru, če mu bo naročnik na kraju samem pripravil potrebni gradbeni material (kamenje, pesek, les, apno in strešno kritino) in če dela ne bo oviralo zelo slabo vreme. Jožef Ličer pa se je zavezal, da bo za vse delo plačal 6.000 lir, in sicer 3.000 lir, preden bo hiša pokrita, ter 3.000 štirinajst dni po končanem delu.488 Zidar Ivan Filipič - Nute Malonov Zidar Ivan Filipič - Nute Malonov (Mǝluǝnov) je bil sin kmeta Janeza Filipiča in Antonije z dekliškim priimkom Sedevčič, rojen 23. februarja 1904 v Gorenji vasi, Grgar 102, zdaj 132. Leta 1931 se je poročil z Valerijo Klanjšček iz Puštal, Čepovan 16, in umrl 9. aprila 1993.489 483 Povedala David Tomažin, Grgar 178, in Nataša Rijavec, rojena Jevšček, doma od Tereznih, Kolodvorska ulica 13, Dornberk. 484 ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstne in poročne knjige Bate 1835–1940. – Hiša je ime verjetno dobila po Jevščkovi materi in tašči, ki sta se obe imenovali Terezija. 485 Sporočila Nataša Rijavec, Kolodvorska ulica 13, Dornberk. 486 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1889–1920, družinska knjiga iz začetka 20. stoletja; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Grgar 1835–1943. 487 kolenc, et al., Krčme in gostilne na Trnovsko-Banjški planoti, str. 66. 488 Pogodbo hrani Aleksander Boltar, Grgar 153. 489 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1889–1920; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Čepovan 1835–1945. 140 Levo: portret Janeza Filipiča. Hrani Erik Di Falco v Novi Gorici. Desno: parapetni kamen s podpisom Janeza Filipiča na prvotnem mestu na mostu. Foto Benjamin Černe iz Grgarja Ko sem Nuteta na kratko obiskal leta 1992, mi je razlagal, da je zidal ter na Sveti gori, in omenil, da je ril kamen v javi v Brdcu. Drugi so o njem povedali, da je zidal Suhi most V Brcu (nekateri pravijo v Strníci) na poti na Sveto goro, ki se odcepi od poti iz Gorenje vasi v Slatno. Tako mu pravijo, ker je bil sezidan iz kamna na suho.490 Na njegovem parapetnem zidu iz velikih kamnitih klad je vklesan njegov podpis: Filipič Janez.491 Znano je še, da je zidal špargerte in vodna zajetja v Grgarju.492 Suhi most V Brcu. Hrani Erik Di Falco v Novi Gorici. 490 V novejšem času je bil most predelan. 491 Povedal Janezov vnuk Erik Di Falco, Streliška pot 30A, Nova Gorica. 492 Povedal Aleksander Boltar, Grgar 153. 141 Seznam ostalih grgarskih zidarjev V grgarskih matičnih knjigah je najti še številna imena zidarjev iz 19. in prve polovice 20. stoletja. Nekatera so objavljena v Koledarjih Družbe sv. Mohorja, nekaj jih je tudi na nagrobnikih, med do-mačini pa so danes večinoma pozabljena. V nadaljevanju navajam o njih čim bolj popolne osnovne biografske podatke, le v nekaterih primerih manjkajo datumi smrti.493 Zidar Ciril Bitežnik, sin Jožefa Bitežnika in Marjane z dekliškim priimkom Pavlin, rojen 14. junija 1882 v Vasi, Grgar 69. Leta 1908 se je v Gračah, predelu Beljaka na Koroškem, poročil s Terezijo Golja iz Grahovega v Baški grapi. V letih pred prvo svetovno vojno sta živela v Grgarju 46 in 202, kjer so se jima tudi rojevali otroci.494 Kdaj je Ciril umrl, ni znano. Zidar Janez Černe, sin Matevža Černeta in Ane z dekliškim priimkom Širok, rojen 13. aprila 1878 v Britofu, Grgar 16. Leta 1909 se je v Grgarju 30 poročil z Jožefo Frančiško Boltar iz Vasi in 25. februarja 1956 umrl v Grgarju 86, po domače pri Poliževih (Puliževi).495 Zidar Matija Fabjan - Matic, sin Jožefa Fabjana in Marije z dekliškim priimkom Miljavec - Pičnjeve iz grgarskega Britofa, rojen 16. februarja 1870 v Svetom, Bate 140. Poročil se je z Rozalijo Vodičar z Vodic in umrl 18. oktobra 1939 pri Škǝrǝntonovih v Grgarju 145, danes 150.496 O njem je znano, da je zidal na Sveti gori za solkanskega gradbenega podjetnika Mattirolija.497 Zidar je bil tudi Matijev sin Anton, rojen 1. januarja 1911 v Vasi, Grgar 123, in od leta 1948 poročen z Grgarko Bernardo Širok.498 Zidar Jakob Humar, sin Andreja Humarja (Cumar) in Marjane z dekliškim primkom Doljak, rojen 19. julija 1834 v Grgarju 61, leta 1871 na hišni številki 111 poročen z Marijo Juretič iz Grgarja 97, umrl 1. novembra 1920. V družinski knjigi, kjer ga najdemo s hišnim imenom Rošo na zaporednih hišnih številkah 164, 95 in 102 v Vasi, je ob njem pripis: »Domus fundator e Vas 24«, zraven pa še omemba, da je »hišo kupil Avgust Miljavec 102«. Zidar je bil tudi njegov sin Andrej, rojen 25. novembra 1873 v Vasi, Grgar 95, ki se je leta 1900 tam oženil z Marijo Jožefo Zimic, hčerjo gostilničarja iz Britofa. Umrl je za tuberkulozo 18. januarja 1907, star komaj triintrideset let.499 Omenjen je v Koledarju Družbe sv. Mohorja za leto 1907. Zidar Alojz Jež, sin Petra Ježa in Marjane z dekliškim priimkom Kogoj, Ježevih Za Gričem, rojen 17. junija 1877 v Britofu, Grgar 54. Leta 1907 se je na številki 74 poročil s Frančiško Širok - Tonetovo in se priženil na njen dom v Dolu 7, danes številka 3. Tam je umrl 27. septembra 1941.500 493 V primerih, ko niso znani datumi smrti teh zidarjev, je težje ali sploh nemogoče ugotoviti njihova hišna imena. 494 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1889–1920; ŽA Grahovo, rojstna knjiga 1839–1899. 495 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1852–1888, družinska knjiga iz začetka 20. stoletja; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Grgar 1835–1943. 496 ŽA Bate, rojstna knjiga 1862–1900; ŽA Grgar, mrliška knjiga 1914–1970. 497 Sporočil Aleksander Boltar, Grgar 153. 498 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1889–1920. 499 ŽA Grgar, rojstni knjigi 1820–1852 in 1852–1888, poročna knjiga 1820–1882, mrliška knjiga 1875–1913, družinska knjiga iz za-četka 20. stoletja; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Grgar 1835–1943. V grgarski mrliški knjigi Jakobova smrt ni vpisana. 500 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1852–1888, mrliška knjiga 1914–1970, družinska knjiga iz začetka 20. stoletja; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Grgar 1835–1943. 142 Zidar Jernej Juretič, po domače Ernejc ali Bortolo Starčev v Lozi, sin kmeta Jožefa in Marije z dekliškim priimkom Pavšič, rojen 18. avgusta 1862 v Vasi, Grgar 108. Leta 1894 se je poročil s sovaščanko Marijo Kogoj - Matičevo ter umrl kot vdovec brez otrok 27. oktobra 1939 v Grgarju 146. V poročni in mrliški knjigi je vpisan kot kmet.501 Zidar in kmet Jožef Kogoj, sin Blaža Kogoja in Marije z dekliškim priimkom Boltar, rojen 5. februarja 1867 pri Matičevih v Vasi, Grgar 65, in od leta 1899 na številki 86 poročen z Marijo Doljak, prav tako iz Vasi.502 Umrl je med drugo svetovno vojno,503 v grgarski mrliški knjigi pa njegova smrt ni vpisana; njegovega imena ni niti na spomeniku žrtvam prve svetovne vojne. Zidar Jožef Leban, sin Antona Lebana in Katarine z dekliškim priimkom Volčič, rojen 6. februarja 1862 pri Jožčevih v gasi na številki 39, od leta 1894 na domu poročen z Ano Juretič iz Vasi, umrl 6. maja 1937 v Grgarju 62.504 Hiša Jožčevih ne obstaja več. Zidar Franc Leban, sin Jakoba in Marije z dekliškim priimkom Povšič, rojen 20. januarja 1888 pri Šimonovih v Dolu, Grgar 8, od leta 1914 poročen z Avguštino Pavlin iz Vasi, umrl 17. marca 1960 v Grgarju 13.505 Zidarski mojster Valentin Leban - Joščev (Juǝščev) Na Bregu, je bil sin čevljarja Antona Lebana in Marjane z dekliškim priimkom Černe, rojen 10. februarja 1857 v Grgarju 21. Leta 1885 se je poročil z Marjano Julijano Černe iz Britofa in umrl 27. junija 1923 v Grgarju 58, zdaj številka 64.506 V mrliški knjigi je bil zapisan kot »magister murarius«, zidarski mojster.507 Omenjen je v Koledarjih Družbe sv. Mohorja za leta 1890, 1907 in 1910. Zidarski mojster je bil tudi njegov sin Valentin se leta 1919 na številki 58 poročil z Alojzijo Rijavec s sina Valentina Lebana, ki ga je naredil kamnosek 508 Trnovega in umrl 14. januarja 1949 v Britofu, Grgar 61. Leban, ki se je rodil 12. februarja 1887 v Grgarju 39, Prvotni nagrobnik zidarskih mojstrov očeta in Peter Bitežnik 501 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1852–1888, mrliška knjiga 1914–1970, družinska knjiga iz začetka 20. stoletja; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Grgar 1835–1943. – Da je bil zidar, je potrdila Anica Černe, Grgar 160A. 502 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1852–1888, družinska knjiga iz začetka 20. stoletja; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Grgar 1835–1943. 503 Povedala Anica Černe, Grgar 160A. 504 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1852–1888, mrliška knjiga 1914–1970, družinska knjiga iz začetka 20. stoletja; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Grgar 1835–1943. 505 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1852–1888, mrliška knjiga 1914–1970, družinska knjiga iz začetka 20. stoletja. 506 Na Bregu so troji Joščevi. Valentin Leban je živel na številki 64, drugi dve hiši je sezidal svojim otrokom. Sporočil Benjamin Černe, Grgar 21. 507 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1852–1888, mrliška knjiga 1914–1970; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Grgar 1835–1943. 508 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1852–1888, mrliška knjiga 1914–1970; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Trnovo 1835–1945. 143 Oče in sin imata kar dva skupna nagrobnika: prvotni je zdaj vzidan v lapidariju pred pokopališčem, novejši pa je na pokopališču. Kmet in zidar Jakob Milost, sin Jakoba in Katarine z dekliškim priimkom Pavlin, rojen 5. aprila 1879 v Britofu, Grgar 51, leta 1909 v Grgarju 70 poročen z Veroniko Širok - Kovačevo iz Ravnice 8, umrl 15. julija 1927 v Grgarju 75, po domače pri Luženčevih.509 Zidar Štefan Sedevčič, sin Andreja Sedevčiča in Katarine z dekliškim priimkom Milost, rojen 2. decembra 1880 v Britofu, Grgar 23, po domače pri Lovriževih, od leta 1909 na hišni številki 37 poročen s Terezijo Pavlin, prav tako iz Britofa. Kdaj je umrl, ni znano.510 Zidar Peter Širok, sin Jožefa Široka in Marije z dekliškim priimkom Belingar, rojen 2. julija 1871 pri Slemnarjevih na Slemnem, Grgar 156, zdaj Ravnica 1, leta 1896 na domu poročen z Marijo Humar iz Zagorja, Grgar 139. Potem se je z družino odselil v Solkan, kjer ga ob rojstvih otrok v letih 1903 in 1905 najdemo na hišnih številkah 78 in 323. Kdaj je umrl, ni znano.511 Zidar Ivan Trnovec - Zanut Gašparenov, sin Štefana Trnovca in Katarine z dekliškim priimkom Tragin, rojen 13. oktobra 1891 v Vasi, Grgar 70. Leta 1922 se je poročil s sovaščanko Jožefo Povšič - Piskovo in umrl 15. oktobra 1958 v Grgarju 164.512 Po pripovedovanju nečakinje Anice Černe - Pirove je skupaj z njenim očetom po prvi vojski zidal klošter na Sveti gori, za nekaj časa pa je šel s trebuhom za kruhom v Južno Ameriko, v Argentino. Zidar Peter Trnovec, sin Valentina Trnovca in Katarine z dekliškim priimkom Milost, rojen 5. julija 1846 v Grgarju 128, leta 1873 pri Balantajevih na številki 58 poročen s sovaščanko Alojzijo Pavlin, po njeni smrti pa leta 1880 z Marijo Pavšič iz Fobce, Grgar 127. Kdaj je umrl, ni znano.513 Omenjen je v Koledarju Družbe sv. Mohorja za leto 1877. Zidar Ladislav Trnovec, sin Antona Trnovca in Katarine z dekliškim priimkom Komel, rojen 6. aprila 1885 v Britofu, Grgar 53, in leta 1911 na številki 78 poročen s Cecilijo Valantič, prav tako iz Britofa. Umrl je 22. julija 1952 v Grgarju 44, zdaj 48, po domače pri Cilknih ali Cilknovih.514 Zidar Franc Andrej Valantič, sin Martina Valantiča in Marjane z dekliškim priimkom Černe, rojen 19. novembra 1884 v Grgarju 43, po domače pri Lovrajevih z gase, in od leta 1913 poročen z Lucijo Milost iz Britofa. Umrl je 3. februarja 1959 v Grgarju 108.515 509 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1852–1888, mrliška knjiga 1914–1970, družinska knjiga iz začetka 20. stoletja; ŽA Ravnica, skupna dru-žinska knjiga; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Grgar 1835–1943. 510 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1852–1888, družinska knjiga iz začetka 20. stoletja; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Grgar 1835–1943. 511 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1852–1888, družinska knjiga iz začetka 20. stoletja; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Grgar 1835–1943, kopije rojstne knjige Solkan 1901–1914. 512 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1889–1920, mrliška knjiga 1914–1970; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Grgar 1835–1943. 513 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1820–1852, poročna knjiga 1820–1882; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Grgar 1835–1943. 514 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1852–1888, mrliška knjiga 1914–1970; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije mrliške knjige Grgar 1835–1944. 515 ŽA Grgar, rojstna knjiga 1852–1888, mrliška knjiga 1914–1970, družinska knjiga iz začetka 20. stoletja. 144 Zidar Janez Žbona, sin Štefana Žbone in Frančiške z dekliškim priimkom Trnovec, rojen 14. junija 1881 v Vasi, Grgar 70, in leta 1906 pri Lužarjevih na številki 49 poročen z Ano Doljak iz Dola, Grgar 8. Kdaj je umrl, ni znano.516 Sveta gora Avtorizirani kamnoseški mojster Franc Podberšič Poleg že omenjenega nagrobnika, ki ga je sklesal in podpisal kamnosek Peter Valantič iz Gorice, je na pokopališču na Sveti Gori še eden s podpisom drugega goriškega kamnoseka. To je visoki nagrobnik v secesijskem stilu z imeni članov in članic družine Sturli, ki so umrli v obdobju od leta 1872 do 1928. Skope podatke o pokojnikih v italijanskem jeziku sklepa latinski rek: Beati mortui qui in Do-mino moriuntur,517 na desni strani dvodelnega podstavka nagrobnika pa je opaziti podpis kamnoseka: PODBERSIG. To je bil kamnoseški mojster Franc Podberšič alias Francesco Poterzio iz Gorice. Rodil se je 12. decembra 1867 kot Franc Ksaver Podbersič (sic!) v družini mizarja Mihaela Podberšiča iz Deskel in Goričanke Lucije z dekliškim priimkom Grusovin na naslovu Via Rasoneri 69 v goriški župniji sv. Vida in Modesta na območju Malega trga ali Placute.518 Ob dopolnjeni polnoletnosti v letu 1892 se je na naslovu Via degli Orzoni 26 oženil s šiviljo Anamarijo Komel iz Vie Coronini 26.519 V njunem zakonu se je do leta 1899 na njegovem domu rodilo pet otrok; ko se jima je 4. junija 1904 rodil sin Alojz Franc, pa je družina živela na naslovu Via Trieste 17. Podatka o smrti Franca Podberšiča oziroma Francesca Poterzia v goriških cerkvenih mrliških knjigah ni bilo mogoče najti. V poklicni vlogi ga najdemo v seznamih go- riških klesarjev in oglasih v Ročnih kažipotih za leta 1903, 1904, 1906, 1911 in 1923. V oglasih v letih 1903 in 1904 omenja lastne prostore v Tržaški ulici, leta 1906 pa delavnico na Tržaški ulici 24 in stanovanje na Tržaški 17. Leta 1911 navaja naslov Tržaška ulica 20; v letih 1923 in 1927 je bil objavljen kot Franc Podbersig, Via Trieste 17, v praktičnem vodniku po Gorici za leti 1934–1935 pa v rubriki Marmisti kot Pod-Reklamni oglas Franca Podberšiča za nagrobne spomenike bersig Franc z delavnico v Via Duca d’Aosta 33. in druge kamnoseške izdelke 516 ŽA Grgar, rojstni knjigi 1852–1888 in 1889–1920, družinska knjiga iz začetka 20. stoletja; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Grgar 1835–1943. 517 V prevodu: Blagor pokojnim, ki umrejo v Gospodu. 518 Via Rasoneri je današnja Via degli Orzoni; Rasoneri je namreč pofurlanjena različica priimka Orzoni. Mali trg ali Placuta se danes uradno imenuje Riva Piazzutta. 519 Zraven vpisa poroke v poročni knjigi je bilo kasneje pripisano: »Il controscritto cognome di Podbersic e stato corretto in quello di Poterzio con Decreto del Prefetto di Gorizia in data 2 Giugno 1930 (Ordin.~ N 3292/30).« Enak pripis je tudi v rojstni knjigi ob vpisu njegovega rojstva in rojstva sina Alojza Franca leta 1904. Ta je leta 1961 kot Luigi Poterzio postal goriški župan in to funkcijo opravljal do leta 1964. 145 O njegovi kamnoseški dejavnosti še največ zvemo iz reklamnih oglasov, ki jih je v letih 1903–1907 objavljal v prilogah časopisov Gorica in Soča. V njih se je predstavljal kot avtorizirani kamnoseški mojster Franc Podberšič na Tržaški ulici 17 v Gorici in se občinstvu oziroma potencialnim kupcem priporočal z bogato zalogo različnih nagrobnih spomenikov in drugimi kamnoseškimi izdelki, kot so kamnite plošče, kuhinjski umivalniki, žlebovi … Sprejemal je tudi »vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela pri cerkvah, šolah, drugih stavbiščih itd. po prav zmernih cenah«. V oglasu, objavljenem poleti 1927, je v pričakovanju praznika vseh svetih delal reklamo za svojo veliko zalogo nagrobnih kamnov in posebej za »spomenike z izbočeno podobo Kristusovo in angeljskimi podobami« iz kararskega marmorja. Na goriškem pokopališču je več Podberšičevih nagrobnikov, ki mi jih je pred leti pokazal goriški kamnosek Emilio Valantig. Podpis F. Podbersig je bilo videti samo na nagrobniku zakoncev Marie in Andree Pallicha, umrlih v letih 1926 in 1946, podpis F. POTERZIO pa na nagrobniku družine Koren s podobo pietà iz belega marmorja. Njegovi nepodpisani nagrobniki so na grobovih Andree Cumarja in Giacoma Russiana ter družin Capparoni in Barnaba. Pod nagrobnikom s križem na visokem pod-stavku počiva tudi on z ženo Marijo in drugimi člani svoje družine, žal pa na kamnu ni letnic njihovih rojstev in smrti. V goriški okolici je njegovo delo nagrobnik družine Marvin na pokopališču v Štandrežu, na katerem se je podpisal kot F. PODBERSIG, na gornjem Vipavskem pa nosi njegov podpis grob Natlačenovih na pokopališču na Gočah. Od drugih njegovih del je znana fontana z obeliskom po načrtu domačega arhitekta Antona La-ščaka, ki jo je leta 1909 postavil pred cerkvijo sv. Roka v Podturnu v Gorici, na današnji Piazza San Rocco. V sklopu povojne obnove cerkve na Mirenskem gradu pri Gorici, ki je bila porušena med prvo svetovno vojno, je napravil menze za vse tri oltarje, kasneje pa je postavil še oltar za tamkajšnje nove Svete stopnice, sezidane leta 1937 po načrtu arhitekta Ivana Vurnika.520 Ravnica Kamnoseki Podškolevci v Sedovcu Za kamnoseke Podškolevce iz Sedovca sem zvedel že okrog leta 1992 od konservatorja Pavla Med-veščka iz Solkana, zaposlenega na zavodu za varstvo kulturne dediščine v Novi Gorici, ki je med svojim terenskim delom zbral ogromno etnološko zanimivih podatkov in jih nesebično delil z drugimi. Pod naslovom Vse o kamnu mi je poleg drugih »ocvirkov« o kamnu in kamnosekih na severnem Pri-morskem napisal tudi lapidarno informacijo: »Sedovec pri Ravnici, Pod Školom, Šušmelj. Pri hiši so bili v 19. stol. vedno kamnarji. Zadnji je bil Leopold. 1967.«521 S tem védenjem sem v začetku leta 1992 obiskal zadnjo potomko Šušmeljevega rodu Pod Školjem Pavlo Šúšmelj, hčer kamnoseka Antona Šušmelja in sestro omenjenega Leopolda, v hiši s številko Ravnica 51, ki je izjemna stvaritev njenih kamnoseških in zidarskih prednikov. O njih mi je povedala naslednje. Tata Anton Šušmelj in njegov oče Štefan »sta bla špičkǝrja, sta djǝlla kamne, sta špecála kamen«. Rǝžǝnc, hišni portal, in vse okenske okvirje v srednjem delu domačije je v letih 1918–1922 sklesal 520 remrl Povzeto po p, Nesmrtni kamen, str. 420–423. 521 medveščeK, Vse o kamnu. 146 tata. On je imel veselje samo za kamen, za grunt ne. Kamen je imel rad. Če se mu je kamen med klesanjem ubil, je imel navado reči: »Buožja stvar, je šou.« Imel pa je to slabost, da se ni mogel ubraniti vinu in se je večkrat opil. V gostilni je vsem plačeval pijačo in na ta način dosti zapravil. Ko se je streznil, pa je rekel: »De bi Bug dal vina samo za svjǝtu mǝšu!« Trezen je bil dober in so ga ljudje imeli radi. Po kamen je hodil na Štǝnjeu, Hrib sv. Danijela, in na njihovo gmajno za Sedovcem, kjer so tri zdaj zaraščene jave takega kamna.522 V kamnolomu je imel vinto z lesenim ohišjem, težko petdeset kilogramov, s katero je obračal večje kamne. V delavnici so imeli po dva, tri velike lesene buče, take kot za vino, napolnjene z materialom in peskom. Na njih so obdelovali manjše kose, stopnice, rožance in drugo, večje kose pa so obdelali kar v javi. Pri tem delu so uporabljali škarpjel, maco, špic in škuaro.523 Pri hiši so imeli tudi kovačijo, v kateri so kovali kankǝrje za rožance (ki so jih pri vgrajevanju zalivali s svincem), štukali ketne, popravljali domače reči ter podkavali vole in konje. Pred avstrijsko vojsko je podjetnik Lenassi iz Solkana, ki je imel mlin za papir na Soči,524 očetu Antonu naročil velik mlinski kamen, vreden par volov. Ko je bil kamen izdelan, čas neki škodoželjen delavec v Lenassijevem mlinu z železno talom Pod Školjem. Družinski arhiv Pod Školjem v Sedovcu ga je plačal in odpeljal, potem je naročil še enega. Ker je čez Gospodinja med rožami pred hišnim por-štango povzročil, da je prvi, že delujoči mlinski kamen počil, je Lenassi, misleč, da je bil kamen zanič, to naročilo potem preklical. Ko je kasneje ugotovil pravi vzrok, je naročilo ponovil; ker se je kmalu začela prva svetovna vojna, pa Anton, ki je kamen že de-loma sklesal, ni imel več dovolj časa, da bi ga dokončal.525 Po vojni je Anton naredil tudi coklni kǝmǝn za novo cerkev v Ravnici, ker je bila stara med vojno porušena.526 Vanj je vrezal škrinco ali duplino, v katero so vložili pergament z latinskim besedilom in tekoči denar, gor pa so dali puokrov. Taka je namreč navada, da v primeru, če se cerkev posuje, 522 Konservatorki Andrejki Ščukovt je Pavlin brat Leopold natančneje pojasnil, da so kamen za kamnoseška dela kopali v gmajni Pod ta velikim školjem in Za mejico, za suhozidne škarpe pa kar okrog hiše. ZVKDS, OE Nova Gorica: Andrejka Ščukovt, Evidenčni list spomenika: Domačija Ravnica 51 – Pod Školam. Ivan Šušmelj, po domače pri Cvekarju V školju, Podgozd 18, pa je dodal, da so Podškolevci, o katerih je slišal, da so bili največji kamnoseki v teh krajih, lomili velike kamnite plošče prav V školju v Podgozdu. 523 V omenjenih zapiskih Pavla Medveščka najdemo tudi naslednji opis kamnoseškega kladiva, ki so ga uporabljali v Ravnici: »Pič je kamnoseško kladivo, ki ima na eni strani špico, na drugi ostrino podobno dletu. Pič ima na ročaju urezane tudi tri osnovne kamnarske mere, in sicer: konta – okoli 21 cm, gera – okoli 10,5 cm in vač – okoli 2,1 cm.« V Ravnici je zapisal tudi ustno izročilo, da si moral biti visok vsaj sedem kont, da si lahko šel v uk za kamnarja – to je veljalo okrog leta 1890. Od koga je to slišal, ni zapisal. 524 To je bil Italijan Odon Lenassi, ki je bil lastnik mlina, žage, papirnice in parketarne v Solkanu. Ročni kažipot po Goriškem in Gra-diščanskem za navadno leto 1906, str. 107; deveTak, Robert, Začetki in razvoj telefona na Goriškem in Gradiškem do prve svetovne vojne, Kronika, 2020, letnik 68, št. 2, str. 219. 525 Zgodbo o teh mlinskih kamnih je slišal tudi Angel Pavlin, Ravnica 30, ki mu je o njih pripovedoval Pavlin brat Poldo Šušmelj. Nedokončani mlinski kamen je v Trepetlikah, gmajni nad Zagorjem; sklesan je iz zrnatega ajdovca, ki se ne ubije, njegov premer pa je 170 centimetrov. Poldo je povedal, »da je ta kamen rasel tam, kjer je«. Objavljen je v članku o mlinarstvu v Grgarju, v katerem avtorja omenjata, da so nahajališča takega ajdovca tudi ob gornjem toku potoka Slatna. Glej doljak, Justina, černe, Benjamin, Mlinarstvo v Grgarju, v: Ljudem. Ljudska dediščina za muzeje na Banjški in Trnovski planoti, str. 220–221. Fotografijo tega kamna pa je mogoče videti v članku černe, Benjamin, Grgarski mlini, v: Grgarski zbornik, str. 333. 526 Stara cerkev je imela za zavetnico sv. Marjeto, nova cerkev, sezidana v letih 1927–1928, pa je posvečena sv. Mohorju in Fortunatu. 147 pridejo stari spisi na dan. Coklni kǝmǝn je položil goriški nadškof Sedej v kǝntuǝnu pri spovednici, a ga ni videti, ker je zazidan. Zidal pa je cerkev zidarski mojster in podjetnik Koršič.527 Latinsko besedilo na pergamentu v temeljnem kamnu ravniške cerkve se glasi: Tempore Pontificatus SS. Pii P. P. XI, Regnante S. M. Rege VICTORIO EMANVELE III°, Duce BENITO MVSSOLINI, Diocesi Goritiensi Praestante Principe Aeppo FRANCISCO BOR- GIA SEDEY, Anno Dni MCMXXVII Aera Fascista anno V° die vigesima secunda mensis junii RAVNIZZAE Lapis iste primarius novae Ecclesiae D. M. O.528 ac SS. MM. Hermagora et Fortunato extruendae solemniter benedictus et positus est. In simbolum immortalitatis Fidei nostrae. V prevodu: V času pontifikata papeža Pija XI., kraljevanja njegovega veličanstva kralja Viktorja Emanuela III., vodje Benita Mussolinija ter predstojnika goriške škofije kneza in nadškofa Frančiška Borgije Sedeja je bil 22. junija leta Gospodovega 1927 in petega leta fašistične dobe v znamenje nesmrt- nosti naše vere v Ravnici slovesno blagoslovljen in položen temeljni kamen za zidanje nove cerkve, po- svečene največjemu in najboljšemu Bogu ter svetima mučencema Mohorju in Fortunatu. Sledijo podpisi solkanskega dekana Jakoba Rejca, ki je pri tej slovesnosti nadomeščal nadškofa Sedeja, Antona Rijavca in Josipa Šušmelja kot predstavnikov ravniške občine ter gradbenikov Antonia in Remigia Korsiča.529 Od pomembnejših del očeta in starega očeta je Pavla omenila še obhajilno mizo in oltar v cerkvi v Ravnici.530 Delala sta tudi pri kapeli na Kostanjevici nad Gorico in v cerkvi na Sveti gori. Na Sveto goro sta hodila cerkev popravljat že pred prvo svetovno vojno. Po vojni pa je Anton delal tudi pri zvoniku porušene cerkve Marije Snežne na Trnovem. Pri tem je uporabljal debel štrek, s katerim so vlekli kamenje na zvonik. Nekatera kamnoseška in zidarska dela Štefana in Antona Šušmelja so še natančneje ter izčrpneje dokumentirana v Kroniki župnije Ravnica. V njej piše, da je Štefan Šušmelj, Petrov sin iz Ravnice 41, leta 1864 naredil nov kamnit baluster oziroma obhajilno mizo, vredno dvesto goldinarjev.531 Plačali so mu samo polovico te vrednosti, drugo polovico je daroval domači cerkvi. »Bog mu poverni stoterno!« se mu je zahvalil kronist.532 Dalje navaja, da je leta 1877 »podvzetnik zidar« Štefan Šušmelj, »vulgo Podškolevc«, na pokopali-šču v Ravnici sezidal kapelo za sto dvajset goldinarjev, ki sta jih plačali soseski Ravnica in Voglarji.533 527 Zidarski podjetnik Anton Koršič se je rodil 13. junija 1881 v družini Ivana Koršiča in Marjane z dekliškim priimkom Prinčič v Gornjem Cerovem 21 ter umrl leta 1960 v Števerjanu. K podjetju je pristopil tudi njegov starejši sin Remigij, rojen v Gornjem Cerovem 18. julija 1904, ki je bil po poklicu gradbeni tehnik in je umrl leta 1985 v Gorici. Anton Koršič se je zidarske obrti gotovo lotil že pred prvo svetovno vojno, po njej pa je njegovo podjetje opravilo mnogo obnovitvenih gradbenih del v Brdih od Podgore, Oslavja in Števerjana do Gornjega in Spodnjega Cerovega pa tudi drugod na Primorskem. Poleg cerkve v Ravnici je popravilo tudi hudo poškodovano cerkev sv. Nikolaja v Gornjem Cerovem ter na novo pozidalo cerkvi v Gabrjah v občini Sovodnje ob Soči in v Plavéh v Soški dolini. Ob koncu dvajsetih let 20. stoletja, ko je nastopila huda gospodarska kriza, se je Remigij Koršič izselil v Argentino, a se je čez nekaj let vrnil in z gradbeno dejavnostjo nadaljeval še po drugi svetovni vojni. Pisna informacija Zdravka Klanjščka, Via dei Gelsi 41, Gorica/Gorizia, Italija. 528 Ta latinska kratica običajno nastopa v zaporedju D. O. M., pomeni pa Bogu, najboljšemu, največjemu. 529 Prepis te listine je bil shranjen v župnišču v Ravnici. 530 Obhajilna miza, ki je bila sestavljena iz oglatih balustrov in krajnih slopičev, zdaj služi za podnožje daritvenega oltarja. Na enem slopiču je vklesana letnica izdelave 1864. 531 V cerkvi sv. Križa v Batah je enako oblikovana in iz enakega kamna sklesana obhajilna miza, ki je na enakem mestu datirana z letnico 1851. Očitno je tudi ta prišla iz Sedovca in verjetno jo je naredil prav Štefan Šušmelj. 532 Kronika navaja še podatek, da so obhajilno mizo in njena železna vratca plačali zgolj z darovi, ki so jih dajali ljudje ob veliki noči, ko so prejemali velikonočne spovedne listke. ŽA Ravnica, Kronika župnije Ravnica, str. 23–24. Podatki o cerkvenih kamnoseških delih iz te kronike so pod naslovom Drobci iz zgodovine ravniške kaplanije v letih 1830–1860 objavljeni v knjigi cej, Ravnica. Kratka zgodovina in duhovni poklici, str. 20–23. 533 Na tem mestu je treba pojasniti, da je vikariat Ravnica leta 1891 obsegal območje politične občine Ravnica -Voglarji. Vas Ravnica z zaselki Pripeč, Sedovec in Podgozd je štela 397 prebivalcev v 59 hišah, Voglarji z zaselkom Zavrh in pretežno raztresenimi domačijami 148 Ko se je 8. novembra 1883 nepričakovano vdrl del strehe na stari polovici vikarjevega poslopja v Ravnici, ki je imela razpokano zidovje,534 ter so občinarji sklenili to polovico do tal podreti in sezidati na novo, je načrt in predračun za ta dela v vrednosti 1.024 goldinarjev napravil Andrej Pavlin - Pavlinov iz Ravnice, na dražbi pa je vse delo prevzel Štefan Šušmelj za 998 goldinar- jev avstrijske veljave. Zidanja se je lotil 1. maja 1884, dovršil pa ga je 12. julija istega leta.535 Leta 1894, ko je goriški kamnosek in grgarski ro- jak Blaž Bitežnik za ceno 250 goldinarjev iz ostankov nekdanjega stranskega oltarja sv. Notburge naredil nov kamnit nastavek za stranski oltar Naše ljube Gospe v ravniški cerkvi, sta delo »od mense navzdol« opravila »domačina Andrej Pavlin hšt. 9 in Štefan Šušmelj hšt. 41 iz domačega kamena iz hriba Sv. Daniela. Za delo sta prejela 160 fl. a. v.«536 Oltar je bil slovesno blagoslovljen na tretjo nedeljo po veliki noči leta 1895. Istega leta je Štefanov sin Anton skoraj za en meter zvišal ter lepo zbrusil in spoliral veliki oltar.537 Štefan Šušmelj se kot kamnosek navaja tudi v arhiv- skih listinah župnije Kromberk. V njih zvemo, da je so- Obhajilna miza z vklesano letnico 1864 v cerkvi v deloval pri gradnji in dokončanju župnišča v Kromberku Ravnici. Foto Simon Kerševan iz Oseka leta 1872, pri čemer je zaslužil okroglo 224 goldinarjev.538 Omenimo še, da je bil Štefan od leta 1872 do 1900 stalni član Družbe sv. Mohorja v Celovcu, njegovo ime pa je bilo objavljeno v seznamu članov v vsakokratnem letnem koledarju. V različnih letih je bil njegov poklic označen kot »kamenar«, »kamnorez« in »kamnosek«.539 Kronika župnije Ravnica in cerkveni inventar iz leta 1865 V ravniški kroniki je še nekaj zanimivih podatkov o zidarskih in kamnoseških delih za cerkev sv. Marjete v letih 1855–1857, o katerih sicer ne piše, kdo jih je opravil, lahko pa z veliko verjetnostjo domnevamo, da so tudi pri njih v veliki meri sodelovali domači zidarji in kamnoseki iz Ravnice in Voglarjev. V tistih letih je namreč bila cerkev dozidana, popravljena in dodatno opremljena. Dobila je nov prezbiterij z višjim obokom in novo zakristijo. Ob tej priložnosti sta bila odstranjena stranska oltarja sv. Notburge in sv. Jerneja ter sv. Danijela in sv. Tilha. Dela, ki so se začela 18. junija 1855, so bila po izbruhu kolere srečno dokončana jeseni. Iz preglednice stroškov je videti, pa 396 prebivalcev v 64 hišah. Leta 1924 pa so bili Voglarji vključeni v župnijo Trnovo. Glej ACAG, Parrocchie oltre confine, Atti: fasc. 91, Raunizza di Gargaro – Ravnica: Respondetur ad quaesita concernentia quod Vicariatum Ravnica. 534 Verjetno je bila stara polovica vikarjeve hiše krita s skrilami, ki jih omenja cerkveni inventar iz leta 1865. ACAG, Parrocchie oltre confine, Atti: fasc. 91, Raunizza di Gargaro – Ravnica: Inventarium über das Vermögen der Wikariats=Kirche St. Margareth zu Ravnica aufgenommen im Jahre 1865. 535 ŽA Ravnica, Kronika župnije Ravnica, str. 40–41. 536 Da so kamen za ta oltar »jemali s Štanjela«, je še leta 1992 pomnila Stanislava Pavlin, rojena Skok, pri Žnidarjevih v Ravnici 29. 537 ŽA Ravnica, Kronika župnije Ravnica, str. 45–47. 538 ACAG, Parrocchie oltre confine, Atti: fasc. 60, Moncorona – Kromberk: Journal der Einnahmen für den Bau der Kirche und der Seelsorgerwohnung in U. Kronberg vom J. 1869 bis 1873 incl. 539 Koledarji Družbe sv. Mohorja za leta 1872, 1874, 1875, 1876, 1877, 1878, 1879, 1880, 1881, 1882, 1883, 1890, 1893, 1894, 1895, 1896, 1897, 1898, 1899, 1900, Celovec. 149 da so zidarjem plačali okroglo 335 goldinarjev, kamnosekom oziroma »špičkom« pa okroglo 207 goldinarjev. Z manjšim »lonom« za nedoločeno delo se med slednjimi posebej omenja samo Trpin, po domače Mikulč, o katerem več kasneje. Od drugih imen v kroniki kaže omeniti še mojstra Bla- ža Marušiča – ta bi utegnil biti zidarski mojster, ki je pri cerkvi vodil zidarska dela. V letu 1857 je bil v cerkvi postavljen pevski kor ali »gank«, podprt s parom kamnitih stebrov, ki sta stala 31 goldinarjev. Sočasno je cerkev dobila tudi nov krstni kamen, za katerega so plačali 9 goldinarjev in 30 krajcarjev.540 V izredno natančnem in izčrpnem inventarju te cerkve, ki ga je 1. januarja 1865 v lepopisni pisavi napisal ravniški vikar Blaž Rijavec, beremo, da je bila takrat v cerkvi naslednja kamnita oprema: tlak iz klesanih pravokotnih plošč v ladji, dve daljši stopnici prezbiterija, glavni oltar sv. Marjete,541 pred njim dvostopenjski podest s črno-belimi ploščami, na oltarju tabernakelj s prednjim licem iz kamna s Hriba sv. Danijela, ob oltarju obhodna portala iz belega apnenca, pod pevskim korom iz leta 1856 (sic!) dva stebra in devet kamnitih stopnic na kor, dalje krstni kamen iz leta 1857, trije kropilniki, in sicer dva manjša, pritrjena na stebrih, in eden večji pod stopniščem na kor, umivalnik v zakristiji in obhajilna miza iz leta 1864. Od premične kamnite opreme je bilo v cerkvi šest podstavkov, štirje za nebo (baldahin) in dva za laterni.542 Zlata oziroma zlato obrezana Kronika župnije Ravnica 540 ŽA Ravnica, Kronika župnije Ravnica, str. 18–19, 23. 541 Glavni oltar z raznobarvnimi marmornimi vložki, ki stoji v prezbiteriju še danes, je baročno delo iz 18. stoletja. 542 ACAG, Parrocchie oltre confine, Atti: fasc. 91, Raunizza di Gargaro – Ravnica: Inventarium über das Vermögen der Wikariats=Kirche St. Margareth zu Ravnica aufgenommen im Jahre 1865. – Za večino teh kamnoseških izdelkov so navedene tudi natančne mere v sežnjih, čevljih in palcih. 150 Po ustnem izročilu iz Ravnice in okolice, ki je bilo objavljeno v Trnovski čitanki, je bil Štefanov sin Anton Šušmelj celo »najbolj znan kamnosek - špičkar na Goriškem«, kar je, seveda, močno pre-tirana izjava. Isto izročilo tudi pravi, da sta z očetom izdelala več vodnjakov v Ravnici, njeni okolici in širše na Trnovski planoti ter da sta menda kamen klesala tudi za premožnejše in celo grofovske hiše v Gorici.543 Ko sem pred leti pri vaščanih v Ravnici in na Trnovem spraševal o izdelkih obeh špičkarjev Podškolevcev, zlasti o kamnitih obodih vodnjakov, ki so večinoma sklesani iz enega kosa, je še mar-sikdo vedel zanje, nihče pa ni več pomnil njunih imen. Angel Pavlin iz Ravnice 30 je slišal, da je bil Podškolevc, ki je delal »kamne od štirn in take stvari«, zelo ročen delavec in da je tak kamen prebil v enem dnevu. Pri Rjavčevih v Ravnici 36 imajo kǝmǝn od štirne z vklesanimi začetnicama A. P. in letnico 1870, ki ga je po hišnem izročilu menda izdelal kamnosek Šušmelj Pod Školjem.544 Na Trnovem je več obodov vodnjakov iz enega kosa, o katerih so pravili, da jih je naredil špičkar iz Podškolja v Sedovcu. Na vodnjaku, ki stoji pred hišo Na Lisičkah, Trnovo 87, je videti letnico 1871 in sledi poškodovanih inicialk,545 vodnjak pred nekdanjo gostilno Pri Ovčarju ima samo letnico je vklesana letnica 1877.547 Vsi trije so valjaste Trebušasti vodnjak pri Prščevih na Trnovem s krajšavami oblike. Na dvorišču domačije Prščevih, Trnovo 26, 1872,546 na vodnjaku V Templeh, Trnovo 95, pa kjer imajo kar dva vodnjaka, so na mlajšem, ki je D. A. Š., ki povejo, da ga je delal Anton Šušmelj izrazite trebušaste oblike, vklesane letnica 1905 in inicialki F. P., ki označujeta takratnega gospodarja Franca Peršiča. Na robu venca pa so še krajšave: D. A. Š., ki po razlagi domačih pomenijo: Delal Alojz Šušmelj oziroma Lojze Podškolevc (pra- vilno Anton Šušmelj). Po družinskem izročilu je on sklesal tudi kamnito korito zraven vodnjaka.548 Pred hišo Žežnih na Trnovem 36 je kǝmǝn od štirne sploščene trebušaste oblike, na katerem so vklesane začetnici J. R. in letnica 1907. Njegove mere so: 73 cm × fi 81,5 – 48 cm, za zajema- nje vode pa je na njem nameščen jarem z vinto. 543 ijavec Glej r v sodelovanju z matežič, Trnovska čitanka, str. 16. 544 Povedala Zdravka Rijavec, Ravnica 36. – Ker je bil pri hiši zmerom priimek Rijavec, izročilo o kamnoseku pa ni zanesljivo, bi začetnici A. P. lahko označevali kamnoseka Andreja Pavlina - Pulinovega iz Ravnice. 545 Da je tisti kamen naredil kamnosek Pod Školjem, je povedal Jože Volk, Na mostu, Trnovo 93, ki je to slišal od svoje mame, rojene leta 1906 Na Lisičkah. Erna, Milan in Stojan Hvala Na Lisičkah so k temu dodali, da je bil njihov vodnjak narejen leta 1912, kamen pa so takrat kupili od Skominovih v Ravnici. 546 Justina Rijavec v gostilni Pri Ovčarju, Trnovo 42, rojena leta 1920, je povedala, da je grlo od štirne špičkal zidar in špičkar iz hiše Pičkol v Sedovcu, ki je imel tudi svoje delavce. Omenila je še, da so bile po tleh okoli njega položene skalce. 547 Povedal Jože Volk, Na mostu, Trnovo 93. 548 Mara in Alfred Rijavec, Trnovo 26, ki sta pripovedovala o tem, sta povedala tudi, da je kamen njihovega vodnjaka iz istega kamno-loma Na Dečli, od koder so kolone v trnovski cerkvi. Kasneje je Giani Rijavec, Trnovo 26, k temu dodal, da so z vodo iz tega vodnjaka, ob katerem je bilo kamnito korito, napajali živino. 151 Hišno izročilo pravi, da je kamen naročil gospodar Jožef Rebek, naredil pa ga je za sto kron Podškolevc iz Sedovca.549 Da je kamen preluknjal skoz in skoz, je menda potreboval teden dni.550 Pri tej hiši so tudi povedali, da je isti kamnosek naredil trebušast kamen od štirne tudi za domačijo Za Križem, Trnovo 96, na katerem je vklesana letnica 1898. Ker mu je prvi kamen počil, pa ga je moral narediti znova.551 V ravniških matičnih in družinskih knjigah najdemo naslednje osnovne osebne podatke o špič-karjih iz Sedovca. Štefan Šušmelj se je rodil 15. decembra 1831 v družini Petra Šušmelja in Marije z dekliškim priimkom Cej Pod Školjem v Sedovcu na hišni številki Ravnica 41,552 se leta 1858 poročil s sovaščanko Marijo Rijavec - Lukčevo iz Podgozda553 in umrl 1. junija 1904.554 Štefan in Marija sta imela tri sinove: Antona, ki je prišel na svet 6. junija 1859, ter precej mlajša Štefana, rojenega 12. ok-tobra 1870, in Danijela, ki se je rodil 10. septembra 1873.555 Vsi trije bratje so se izučili za kamnoseke. Prvorojenec Anton - Toni se je leta 1885 poročil z Ano Volk od Ivankovih s Trnovega in umrl 1. junija 1928, točno štiriindvajset let za očetom. V njunem zakonu je prijokalo na svet osem otrok. Med njimi so bili Alojz, rojen 15. aprila 1889, Leopold, rojen 1. oktobra 1895, ki je postal naslednik in zadnji gospodar domačije Pod Školjem, ter hči Pavla, ki se je kot zadnja rodila leta 1905 in ostala na domu.556 Nobeden od njiju se ni poročil. Leopold, po domače Poldo Podškolevski, je umrl leta 1983, Pavla pa se je poslovila od sveta proti koncu leta 1996. V hiši Pod Školjem sta zapustila bogat družinski arhiv s številnimi fotografijami in dokumenti, ki segajo do začetka 20. stoletja.557 Najstarejši dokument je najbrž tisti, ki oznanja, da je bila družina Štefana Šušmelja posvečena Sveti družini v župniji Ravnica. Največ pa zvemo iz dvojezičnih delavskih bukvic oziroma »Arbeitsbuch« iz let pred prvo svetovno vojno, v katerih so vpisane zaposlitve Antona Šušmelja ter sinov Alojza in Leopolda. V delavskih bukvicah, ki jih je izdalo županstvo Grgar 24. marca 1913, je Anton Šušmelj pred-stavljen kot oženjen zidar iz Ravnice (Sedovca) v domovinski občini Grgar na Goriškem oziroma Primorskem. Opisan je kot mož srednje postave, okroglega obraza, kostanjevih (sivih) las, plavo-rjavih oči, s primernimi usti in nosom. Na naslednjih straneh, na katerih so rubrike ime, obrt in stanovišče delodajalca oziroma učnega gospodarja, sledijo vpisi njegovih zaposlitev v nemškem jeziku. Iz prve-ga vpisa zvemo, da se je 27. marca 1913 zaposlil kot zidar v podjetju Wildbachverbauung v Triebnu na avstrijskem Štajerskem, da je bil zdrav in odpuščen s celotnim izplačilom 11. oktobra istega leta. Že čez dva dni je dobil krajšo zaposlitev do 25. oktobra pri arhitektu in stavbnem mojstru Franzu Poitzlu v bližnjem Admontu, takoj nato pa pri Wildbachverbauung k. k. Lokalbauführung v zdraviliškem mestu Bad Ischl – tam je delal do 24. decembra. Krajši čas, od 27. decembra do 17. januarja 1914, 549 Štirno so zidali tako, da so najprej na suho zložili upuorni zid iz navadnega kamenja, nato znotraj zid iz klinasto oblikovanih vrstna-kov, vmes pa so nabili rumeno ilovno. Povedala Izidor in Dušan Rijavec, Trnovo 36. 550 Povedal Izidor Rijavec, Trnovo 36. – Na tem mestu naj omenim še ustno izročilo, da je za izdelavo celega kamna od štirne kamnosek potreboval štirinajst dni. Povedal Julij Rijavec, Trnovo 66. 551 Povedal Izidor Rijavec, Trnovo 36. 552 V skupni družinski knjigi za Ravnico, v kateri se rod Podškolevčevih začenja s prvim znanim Štefanom Šušmeljem (1732–1799), se njihov naslov glasi: »Ravnica 45, Podškol«, s pripisom: »Batič«. V družinski knjigi Ravnica 1851, v kateri se rodovnik Podškolevčevih začenja z njegovim vnukom Petrom Šušmeljem (1808–1871), pa je njihov naslov spremenjen in dopolnjen takole: »Ravnica 41 / 39, Sidanca pri Korandaci, Pod Školjem«. Nejasno poimenovanje »pri Korandaci« najbrž pomeni prvotno hišno ime, a je danes pozablje-no. Navedba priimka Batič ob hišnem imenu je verjetno povezana z Ano Batič, ženo Blaža Šušmelja, starega očeta Štefana Šušmelja, prvega znanega kamnoseka iz te hiše. 553 K Lukčevim v Podgozd pa se je omožila Petrova hči in Štefanova sestra Jera. 554 Takrat je imela domačija Pod Školjem že novo hišno številko 39, ki je bila vpeljana okrog leta 1900. 555 Pri rojstvih in krstih vseh treh sinov so v rojstni knjigi Ravnica 1819–1870 zapisali, da je njihov oče Štefan »lapicida«, kamnosek. 556 Ob rojstvu prve hčere Jožefe leta 1887 so v rojstni knjigi v rubriko o očetu vpisali: »Antonius Šušmelj lapicida«. Tako so označevali njegov poklic še ob rojstvih otrok do vštetega leta 1900, leta 1905 pa okrajšano kot »poss. rust.«, se pravi kot kmečki posestnik. ŽA Ravnica, rojstna knjiga 1871–1907. 557 Ta družinski arhiv hrani družina Lušina v Ovsišah 50 na Gorenjskem, ki je podedovala domačijo Pod Školjem. 152 Levo: kamnosek Anton Šušmelj - Podškolevc. Desno: ob mizici z vrčkoma piva v fotografskem ateljeju pozirata harmonikar in Anton Šušmelj. Družinski arhiv Pod Školjem v Sedovcu je nato verjetno delal kot gozdni delavec v državnem gozdu v Stroblu v širši okolici Salzburga. V zimskem času, ki je za zidarje mrtva sezona, je bil verjetno doma. 3. marca se je ponovno zaposlil kot zidar v istem podjetju v Triebnu in tam delal do 25. junija, ko je bil odpuščen. Le tri dni zatem je prišlo do atentata na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu, mesec kasneje pa do vojne napovedi Avstro-Ogrske Srbiji, s katero se je začela prva svetovna vojna, ki je imela strašne posledice za Ravnico in vso Primorsko. Iz Alojzovih delavskih bukvic razberemo, da je delal kot dninar oziroma pomožni delavec v Triebnu od 19. maja do 25. oktobra 1913, nato do 24. decembra 1913 še v Bad Ischlu, od 20. januarja do 14. februarja 1914 pa v papirnici v Podgori pri Gorici. Leopold ima v delovni knjižici vpisano samo zaposlitev od 27. marca do 23. Medeninast pečatnik z inicialkama kamnoseka oktobra 1913, ko je skupaj z očetom delal kot zidar pri Antona Šušmelja. Hrani ga družina Lušina v podjetju v Triebnu. Ovsišah na Gorenjskem. 153 Po napadu Italije na Avstro- -Ogrsko v maju 1915 se je Ravni- ca znašla v območju soške fronte. V podškolevskem družinskem arhivu je tudi nekaj zanimivih pisnih pri- čevanj in fotografij iz tistega časa. Iz skopega zapisa na lističu: »Kaver- nen bau / Kompanija 1/58 / 19. junija 1915« se dá sklepati, da so Anton Šušmelj in sinova v času prvih bojev na območju soške fronte vrtali kaver- ne za avstro-ogrsko vojsko v okolici Ravnice. V naslednjem letu pa so morali z drugimi vaščani zapustiti domačo vas in oditi v begunstvo. O tem govori še pripis na istem listi- ču: »Od doma smo šli na 24. 9. 1916, domov smo prišli na 1. 5. 1918.« O tem, kam so se zatekli, zapiski istovetnosti Antonove žene Ane pa Delovna knjižica Antona Šušmelja. Družinski arhiv Pod Školjem v razberemo, da je jeseni leta 1917 z molčijo, iz uradne »razkaznice« o družino vred našla zavetje v Bukovju Sedovcu pri Postojni. V potrdilu, ki ga je tamkajšnje županstvo 4. aprila 1918 izdalo Antonu Šušmelju, piše, da je tja prišel z družino kot begunec 16. oktobra 1917 in da še ni prejel nikakršne begunske podpore ne zase ne za družino.558 Iz dveh naslednjih potrdil, izdanih v juniju 1918, je videti, da je družina potem dobivala okrog 180 kron podpore na mesec. Razmere v času vojne in v begunstvu dodatno odslikavajo zapisi na zgoraj omenjenem lističu: da je obleka pred vojno stala 100 kron, leta 1918 pa 500 kron; da so za kravo, težko tri kvintale, leta 1915 plačali 700 kron, leta 1918 pa dvakrat toliko, za vožnjo od doma in nazaj domov 600 kron, za stanovanje, v katerem so stanovali v begunstvu, pa 15 kron na mesec. Ko je Anton, ki je bolehal za jetiko, pri devetinšestdesetih letih spoznal, da se mu bliža zadnja ura, je dal 9. aprila 1928 na domu napraviti uradno oporoko ali testament. Pred pričami Jožefom Šušmeljem, Antonom Plesničarjem in Rafaelom Šušmeljem je tako izpovedal svojo poslednjo voljo: 1. Moj glavni dedič vsega mojega premakljivega in nepremakljivega premoženja je moj živeči sin Leopold Šušmelj. Moj sin ima po mojej smrti sledeče izpolniti kakor sledi: 2. Moja hči Jožefa Šušmelj omožena Pangos vdova je že vdobila določeno balo ter nima v tej zadevi ničesar več vdobiti. Doto pa vdobi v znesku od 800 L. – reci osemsto Lir –, katere ji izplača moj sin po mogočnosti. 3. Moja hči Marija Šušmelj dobi od mojega sina 800 L. kot doto. Balo pa tako le: eno omaro, eden škrin, dve volneni postelji, 5 parov rjuh in dve odeji, 4 parov brisač, 4 pare prtičev 1 prt za na mizo, eno mizo, dve stolici, 1 par novih čevljav, in dva para popravljenih. Če se ne omoži ali poroči ostane kot gospodinja pri hiši ter se ji ne sme zaklepati. Dota bala in vse drugo ostane pri hiši. 558 Iz zapiskov je mogoče sklepati, da so bile z njim poleg žene še hčere Marija, Avguština (Justina) in Pavla. 154 4. Moja hči Avguština Šušmelj dobi od mojega sina 800 Lir kot doto. Balo pa tako le: eno omaro, eden škrin, dve volneni postelji, 5 parov rjuh in 2 odeji, 4 parov brisač, 4 pare prtičev, 1 prt za na mizo, 1 mizo, 2 stolici, 1 par novih čevljav, in dva para popravljenih. Če se ne omoži ali poroči ostane kot gospodinja pri hiši ter se ji ne sme zaklepati. Dota bala in vse drugo ostane pri hiši. 5. Moja hči Pavla Šušmelj dobi od mojega sina 800 Lir kot doto. Balo pa tako le: eno omaro, eden škrin, dve volneni postelji, 5 parov rjuh, 2 odeji, 4 parov brisač, 4 parov prtičev; 1 prt za na mizo, 1 mizo, 2 stolici, 1 par novih čevljav, in dva para popravljenih. Če se ne omoži ali poroči ostane kot gospodinja pri hiši ter se ji ne sme zaklepati. Dota, bala in vse drugo ostane pri hiši. Moji nevesti Mariji Šušmelj rojeni Pavlin vdova po mojem najstarejšem sinu volim 800 lir, 1 omaro in par rjuh. One moje hčere, ki ostanejo neomožene imajo pri hiši dosmrtni užitek in stanovanje. Vsi moji dediči dobe še po materi rajni vsak 25 Lir. Pogreb moj naj bo dostojen. Za svete maše volim 100 Lir. 22. aprila je Anton dal pred istimi pričami napraviti še dodatek k oporoki, v katerem je ovdoveli hčeri Jožefi volil dodatno balo, hčeri Avguštini pa še nekaj posteljnine in oblačil. Oporoki v slovenskem jeziku je sledil še italijanski prevod. Obe listini sta bili shranjeni tudi na goriški preturi in tam je bilo nato izdano potrdilo, da je Leopold Šušmelj univerzalni dedič po pokojnem Antonu. Še bolj zanimiv dokument je Leopoldov lastni življenjepis, ki ga je napisal za pridobitev pokojnine. Tudi tega navajam v celoti in v izvirni obliki z vsemi pravopisnimi in slovničnimi napakami: Podpisani Šušmelj Leopold rojen 1-10-1895 pok Antona in Ana Volk V Sedovci Ravnica št 51 stara (45) sedaj isto tam stanujoč Posta Grgar Opisujem življenje mojga dela Dasi uveljavit pokojnino Izjava Izjavljam Zgoraj potpisani dasem od 1909 do 1913 sem bil Pomočnik Očetu kije vozil hlode iz Državnega gozda v Solkan Lenasetu in med tem časom smo delali 5 mlinskih kamnov isto tam Lenasetu 1913 sem delal v Državnem Vildbachverbauung K. K. Lokalbaufuhrung Trieben in potem sem bil spet pomočnik Očetu kije vozil hlode Lenasetu v Solkan do 19-6-1915 sem bil poklican k Vojakom in sem služil do konca Vojne 1918. 1919 sem moral iti v bolnico spital Via alvares gorica Zaradi malarije kisem jo dobil pri Pjavi. 1920 mije italija dala Vojni invalitski pizjon 64 lir mesečno. 1921 nisem dobil pizjona nisem bil še zdrav. od 1921 do 1928 junija sem bil spet Pomočnik Očetu kije Vozil hlode Ukmarju v Solkan. od 1928 do 1933 sem Vozil hlode Vinkler Ludviku pri Nemcih. od začetka 1933 do novembra 1936 sem vozil Kročetiju v gorico in državi kije sekla les za ladji isto tam na Kročetjevo Žago in Pri gozdni upravi Trnovo sem delal 2 leti in pol. Tako iz Leopoldovega življenjepisa zvemo, da je oče Anton za solkanskega podjetnika Lenassija sklesal celo pet mlinskih kamnov, ko je bil v letih 1909–1913 z njim poslovno povezan kot voznik hlodov iz državnega gozda na Trnovski planoti, in da si je služil kruh s prevozništvom še precej let po vojni. Z omembo malarije, za katero je zbolel pri reki Piavi, Leopold posredno pove, da je bil med 155 vojno kot avstrijski vojak udeležen v bojih na soški fronti, ko sta avstro-ogrska in nemška vojska leta 1917 prebili fronto in prodrli do Piave v severni Italiji. Tako kot je pomagal očetu pri prevozih lesa iz Trnovskega gozda pred vojno, je bil tudi potem več let njegov pomočnik pri prevažanju hlodovine, po očetovi smrti leta 1928 pa je les prevažal na svojo roko. Znan je bil po tem, da je imel lepe vole ter da je lepo delal z njimi in jih ni preveč obremenjeval. Znal jih je tudi podkovati, kôval pa jih je kar na kolenu.559 Domačija Pod Školjem Podškolevci nakladajo hlode na voz. Družinski arhiv Pod Školjem Dokaj dobro ohranjena domačija Pod v Sedovcu Školjem je v arhitekturnem, kulturno- zgodovinskem in etnološkem oziru ne- dvomno ena najpomembnejših domačij na obravnavanem območju. Njena spo- meniška vrednost je tem večja, ker so jo ustvarjali in kvalitetno opremljali rodovi domačih zidarjev in kamnosekov, ki so zapustili tudi bogato listinsko gradivo in ustno izročilo.560 V Ravnici se z njo lahko meri le domačija Pulinovih, o kateri bo govor kasneje. Na domačiji, vkopani v breg, se vrsti- jo gospodarska poslopja in stanovanjska obliko stegnjene podkve. Še nedavno je Poldo Podškolevski pelje voz sena z volovsko vprego. Družinski bil do nje speljan samo ozek kolovoz, z hiša v sklenjenem nizu, ki ima v tlorisu obeh strani obdan z nizkim suhim zidom. arhiv Pod Školjem v Sedovcu Na začetku stavbnega niza izstopa prostoren okril z ločnim portonom v pritličju, kamor so spravljali vozove in kmečko orodje. Zgoraj je prostor z odprtim ostrešjem, v katerega se pride skozi velika dvokrilna vrata v svislih, zunanjo svetlobo pa dobiva skozi neobičajno dvojno okno nad portonom v južni steni. Okrilu z zamikom sledi nekdanja štala s preprostim portalom iz štirih delov in senikom v nadstropju, ki mu rečejo na štali. V štali izstopajo iz njene hrbtne stene trije pilastri, zidani iz večjih in manjših klesanih kvadrov, ki podpirajo krepek podolžen tram, na katerem sloni lesen strop. V njeni prednji steni pa je bila do nedavne obnove domačije nizka obokana odprtina, skozi katero so kidali gnoj. Štale se z zalomom drži nekdanja kovačija z nekoliko lepšim portalom; iz nje vodijo kamnite stopnice v klet, ki je skopana pod izbo v hiši. Hiši, ki se nadaljuje v isti liniji s kovačijo, je prizidano 559 Povedala Pavla Šušmelj in Silvester Plesničar, doma iz Drage v Sedovcu, zdaj v Grgarju 80. 560 V register nepremične kulturne dediščine je vpisana z evidenčno številko (EŠD) 17703 in imenom Ravnica - Domačija Ravnica 51. Leži na parceli, veliki pet hektarjev, celotno posestvo z gozdom vred, ki ga je devet hektarjev, pa zdaj obsega šestnajst hektarjev. 156 novejše krilo s spahnjeno kuhinjo, tako da imata v tlorisu obliko črke L. Vhod v hišo uokvirja mojstrsko sklesan portal z bogatim simsom in okrasom, ki ima na prekladi komaj opazen IHS. Pred vhodom in vzdolž hišnega pročelja je pločnik iz velikih klesanih plošč. V pritličju hiše so večja okna s kamnitimi okvirji in železnimi kri- ži, v nadstropju pa so okna nekoliko manjša in brez križev. Prizidani del hiše s kuhinjo v pritličju in sobico v nadstropju je zgrajen na bolj »gospo- ski« način: pri tleh je obdan s talnim zidcem iz velikih, zgoraj profiliranih kamnitih plošč, velika okna v pritličju in nadstropju pa imajo ozke, komaj štiri centimetre široke vidne kamnite okvirje, kakršni so značilni tudi za že omenjeno hišo Pulinovih v Ravnici. Domačija Pod Školjem je leta 1822 imela samo današnji osrednji del z prizidka, ki jih je bilo videti samo po za Primorsko (1811–1869), Goriška kresija, G172 nekaj centimetrov izpod ometa. Nekoliko dalje od hiše stoji hlev za prašiče z enokapno streho. V bregu za hišo je šterna, ki sega v globino pod nivo pritličja. Še ena, manjša no veljalo tudi za kamnite vogale tega Izsek iz kasneje dopolnjene franciscejske mape k. o. Ravnica, list 1, 1822. Arhiv Republike Slovenije, SI AS 179, Franciscejski kataster Do nedavne obnove fasade je podob-gospodarskim poslopjem in hišo; črtkani deli so bili prizidani kasneje. šterna je bila na prostoru med kuhinjo in svinjakom. V notranjosti hiše je v pritličju velik dnevni prostor, tako imenovana hiša, ki je tlakovana s pra-vokotnimi apnenčevimi ploščami, obdelanimi s špico, po domače laštami. Na eni izmed njih je vkle-sana letnica 1872, se pravi, da jih je sklesal in položil že stari gospodar Štefan Šušmelj. Pod ustjem krušne peči v levi steni je prislonjen odrabljeni prednji del nekdanjega ognjišča, ki ima na navideznem sklepnem kamnu vklesane začetnici A. S. in letnico 1897, po čemer vemo, da ga je tistega leta naredil Štefanov sin Anton.561 Ob zadnji steni hiše je še eno njegovo podpisano delo. To je imeniten lijak, sklesan iz krajevnega apnenca belkaste barve, ki ga sestavljajo profilirana noga, profilirana polica za škafe z manjšo odprtino za odtok vode v sredi in v steno vzidana ločno sklenjena pokončna plošča, ki je v gornjem delu, kjer je pipa za vodo, okrašena z veliko izbočeno rozeto. Nad rozeto je vklesana letnica 1920, pod njo pa podpis: DELU TE VODNIK / A. S. Iz hiše se gre levo v izbo, v kateri je zidana krušna peč, okrašena z modro pobarvanimi reliefnimi rombi, balustri in kartušo z Jezusovim monogramom; na desni strani pa je obokan prehod v kuhinjo s špargetom, ki je nadomestil nekdanje ognjišče. Na zadnji strani hiše so lesene štejnge na pod, se pravi v nadstropje, kjer so ob dolgem hodniku vrata v sobe ali po starem pode. Nad hišo je večja prehodna soba, za njo pa sobica nad kuhinjo. Še ena večja soba je nad izbo in kovačijo, iz nje pa je vhod v nekdanjo sušilnico za pršute. Nad podi je še nizko podstrešje z okroglimi odprtinami za zračenje in dnevno svetlobo. 561 Profilirani robniki kurišča ognjišča zdaj krasijo parapetni zidec ob novejši lopi, prislonjeni k pročelju nekdanje štale. 157 Pogled na domačijo Pod Školjem med suhimi zidovi, škarpami in grobljami. Foto Iztok Lušina iz Ovsiš Pogled na domačijo Pod Školjem s klanca, ki vodi k njej 158 Levo: letnica 1872 v tlaku hiše. Desno: prednji del ognjišča pred ustjem krušne peči z vklesanimi začetnicama Antona Šušmelja in letnico 1897 Vodnik s podpisom gospodarja in kamnoseka Antona Šušmelja 159 Špičkarja Štefan Šušmelj mlajši Za Koritom pri Voglarjih in Danijel Šušmelj pri Danelotovih v Sedovcu Ko rečeno, sta bila špičkarja tudi mlajša sinova Štefana Šušmelja ter Antonova brata Štefan in Danijel. Štefan mlajši, ki se je rodil 12. oktobra 1870 in se leta 1896 s poroko z Marijo Podgornik priženil k njej na domačijo Za Koritom, je sicer v matičnih knjigah označen kot kmet in oglar. Kot je povedala Justina Šušmelj Za Koritom na današnji hišni številki Voglarji 27,562 so jim rekli špičkarji, ker so špecali kamen s špico. O tastu Štefanu, ki mu je pravila nono, je vedela povedati, da je delal rožance in da je tudi zidaril. Posebej je omenila, da je klesal kamen za solkanski most in ko-lone, ki podpirajo pevski kor v cerkvi Marije Snežne na Trnovem.563 Kamen zanje so lomili v javi Pod drsǝlco v gmajni Na Dečli. Po grdem svetu so jih valili na valjarjih do poti in od tam k cerkvi pripeljali z vozom.564 Za vodnjak pred svojo hišo, ki ima obod zidan iz cegla, je Štefan špečkou debelo pravo-kotno krovno ploščo, v katero je vklesal letnico izdelave 1925. Umrl je za pljučnico 6. oktobra 1934. Justinino pripoved je dopolnil njen sin Jože Šušmelj. Povedal je, da je stari tata Štefan po poroki z Marijo Podgornik še vedno delal kot kamnosek z očetom Štefanom in bratom Antonom. V letih, ko se je gradila bohinjska železniška proga, so skupaj klesali kamen za oporne zidove in železniške Visoki monolitni koloni pod pevskim korom v cerkvi Marije Snežne na Trnovem, za kateri so kamen lomili v gmajni Na Dečli 562 Justina, rojena Cej na domačiji V Leščah pri Voglarjih, je bila snaha Štefana Šušmelja mlajšega, omožena z njegovim sinom Francem. 563 Krepka monolitna stebra iz enotnega sivega apnenca, po domače sivca, obdelana z zobatim kladivom, sta s podstavkoma in kapiteloma visoka kar 364 centimetrov. Poleg stebrov podpirata kor še stranska pilastra, ki sta nedvomno delo istega kamnoseka ali kamnosekov, če jih je pri izdelavi sodelovalo več. 564 O teh kolonah za trnovsko cerkev je bilo še rečeno, da so jih v javi Na Dečli klesali iz žive skale in da jih je »ne vem koliko volov vozilo ali valilo po okroglicah«. Pripovedovala sta Franc Volk pri Karnjelu, Trnovo 64, in Ivan Rijavec, Na Zmuravih, Trnovo 29. Na to se navezuje objavljena verzija ustnega izročila, da je kamenje za obnovo cerkve iz kamnoloma na Dečli prevažalo pet parov volov. rijavec, Na robu, str. 150. 160 postaje na progi.565 Dosti so hodili delat tudi po Avstriji, nono Štefan je šel celo na Dunaj.566 Jože se je spominjal, da je stara mama Marija pripove- dovala o Dunaju in tamkajšnji cerkvi sv. Štefana, ki jo je videla, ko je šla obiskat moža, ki je delal tam nekje.567 O stebrih za trnovsko cerkev je še omenil, da jim je eden v kamnolomu počil in da sta oba kosa ostala tam.568 Danijel , po domače Danelo, ki se je rodil 10. septembra 1873, se je istega leta kot Štefan poročil s Frančiško Cej, hčerjo kmeta in oglarja Iz Lešč pri Voglarjih, in umrl 7. julija 1940. V poročno knjigo Krovna plošča vodnjaka z letnico 1925 na domačiji Za otrok v rojstno knjigo pa je bil označen kot dninar, Koritom pri Voglarjih kot posestnik in zidar ter enkrat kot gozdni delavec. so vpisali, da je kmečkega stanu, ob vpisih rojstev Danelo je spočetka delal kot kamnosek in zidar skupaj z očetom in starejšima bratoma Pod Školjem, kjer so imeli nekakšno družinsko obrt. Potem se je osamosvojil in se je ukvarjal tudi z oglarjenjem, pri tem pa mu je pomagal sin Alojz, oče sedanjega gospodarja Slavka. Z družino je živel v hiši v Sedovcu na hišni številki 46, danes Ravnica 52, ki jo je sezidal v letu 1902, ko se je bližal svojemu tridesetemu letu.569 Po njem je dobila ime pri Danelotovih. Da jo je on postavil tistega leta, je dokumentirano z opombo v ravniški družinski knjigi: »Fundavit domum anno 1902.« To potrjuje tudi letnica 1902, vklesana na predzadnjem vogelniku zidane kolone na podstrešju, ki podpira osem metrov dolgo strešno sleme. Po družinskem izročilu je stavbno parcelo, ki meji z zemljiščem Podškolevcev, plačal sam,570 portal, okenske okvirje, balkonske konzole, obod vodnjaka in klesano kamenje za vogale pa so mu za doto napravili oče in brata, ki so mu tudi pomagali zidati hišo.571 V tistih časih je bila navada, če je kdo zidal, da mu je vsa vas pomagala skupaj spravljati gradbeni material. Tako so vaščani zanj zbirali pesek, ki so ga lovili ob dežju v za to napravljene jame ob belih cestah. Apno za zidavo pa se je dobilo v frnaži pri Povšičih na Trnovem.572 V pritličju hiše sta bili kuhinja in izba, pod izbo je bila klet z vhodom od zunaj. V kuhinji so najprej imeli tako imenovan šparget na konja,573 okrog leta 1960 pa so namesto njega napravili šparget na mizo.574 To je bil velik šparget z veliko plato, ki je bil odmaknjen od zida, da se je lahko hodilo okoli njega, kamin pa je imel speljan skozi tla v zid.575 V izbi je bila krušna peč, ki se je kurila iz kuhinje. 565 Bohinjsko železniško progo od Jesenic do Gorice in kraško progo od Gorice do Trsta so zgradili v letih 1900–1906. 566 Jože Šušmelj je v knjigi o Voglarjih zapisal, da je bil leta 1910, ko je bilo pri Voglarjih 389 prebivalcev, ki so živeli v 65 hišah, kot kamnosek in zidar prijavljen samo Janez Šušmelj. šUšmelj, Voglarji, str. 15. 567 Jože Šušmelj, Ulica Ivana Regenta 30, Nova Gorica. 568 Tako sta povedala tudi Franc Volk, Trnovo 64, in Jožef Šušmelj, Voglarji 26. Dušan Rijavec, Trnovo 36, je še pripomnil, da je tam že dolgo tako zaraščen svet, da nekdanjega kamnoloma in kosov ubite kolone ni več najti. 569 Stara hišna številka 46 je bila s številko 52 zamenjana leta 1950. 570 Parcelo je kupil od sosedov Mojstrovih, potem pa je njen del zamenjal z očetom Štefanom za 517 kvadratnih metrov, kjer stoji hiša. 571 Etnologinja Andrejka Ščukovt je pred leti zapisala hišno izročilo, da je balkonske konzole leta 1902 izdelal Anton Šušmelj. ZVKDS, OE Nova Gorica, mapa Ravnica. 572 Povedal Friderik Šušmelj - Slavko pri Danelotovih v Ravnici 52. 573 Na njem so imeli navado sedeti stari nonoti. Povedal Davorin Sedevčič, Kanalski Vrh 27. 574 V Lokovcu jima rečejo šparget na turn in šparget na fraj. 575 UliGoj Ponekod so imeli na treh straneh takega štedilnika klopi. Primerjaj š Bremec, Miroslav, Samooskrbna domačija, Pro loko Lokovec, 2022, str. 6. 161 V njej se je speklo po sedem hlebov kruha, po eden za vsak dan v tednu. V nadstropju sta bili dve sobi, ki sta imeli dostop po zunanjih stopnicah in gejnku. V spodnjem delu so bile kamnite stopnice, kamnit je bil tudi s skriljami obložen podest, od podesta navzgor pa so vodile lesene stopnice. Zdaj je hiša Danelotovih prenovljena. Portale in okenske okvirje so odstranili in vgradili v suhi zid na konfinu svoje parcele. V pročelju so še vse tri preproste kamnite balkonske konzole, namesto nekdanjega poda iz petcentimetrskih jelovih plohov pa nosijo železobetonsko ploščo. Odstranjene so bile tudi zunanje stopnice na gejnk. Pred hišo je štirna, ki ima v tleh obliko tre- bušastega soda in je znotraj ometana s cementno malto. Pokrita je z debelimi ploščami naravnih oblik, na njih pa je zidan okrogel obod z rustikalno izdelanim kamnitim vencem iz enega kosa, ki ima na eni strani zaobljen pomol za odlaganje kotla za zajemanje vode. Do leta 1970, ko so v vodnjak napeljali hidrofor, so vodo iz šterne vlekli na roke Oklep vodnjaka s pomolom za odlaganje posode z vodo z lesenim vrčem, potem pa s kotlom na verigi. pri Danelotovih v Sedovcu Rodovnik kamnosekov Šušmeljev Pod Školjem v Sedovcu, danes Ravnica 51 Ime in priimek Kraj in datum Kraj in datum Kraj in datum Opombe rojstva poroke smrti I. rod Štefan Šušmelj 1732 2. 4. 1799 skupni SA Ravnica MK Ravnica 1771–1819 žena Marjeta 1734 Ravnica 21, MK Ravnica 1771–1819 2. 6. 1796, stara 61 let sin Blaž Ravnica 35, RK Ravnica 1771–1787 1. 2. 1776 II. rod Blaž Šušmelj, sin Štefana Ravnica 35, Ravnica 41, MK Ravnica kopije 1835–1943 in Marjete 1. 2. 1776 2. 2. 1841 žena Ana Batič od Blaževih Ravnica -, Ravnica 41, RK Ravnica 1771–1787 26. 7. 1772 3. 4. 1850 MK Ravnica 1819–1893 sin Peter Ravnica 21, RK Ravnica 1806–1826 28. 7. 1808 162 III. rod Peter Šušmelj, sin Blaža in Ravnica 21, 1. 2. 1831 Ravnica 41, RK Ravnica 1806–1814 Ane, roj. Batič 28. 7. 1808 11. 4. 1871 žena Marija Cej s Trjevega Ravnica 43, 1. 2. 1831 1. 11. 1884 RK Ravnica 1778–1805 11. 8. 1804 sin Štefan 15. 12. 1831 RK Ravnica 1819–1870 IV. rod Štefan Šušmelj, sin Petra Ravnica 41, Ravnica 41, Ravnica 39, PK Ravnica kopije 1835–1943 Šušmelja in Marije, roj. 15. 12. 1831 24. 11. 1858 1. 6. 1904 MK Ravnica kopije 1835–1943 Cej, kamnosek žena Marija/Marijana Rija- Ravnica 48, Podgojzd, RK Ravnica kopije 1835–1943 vec - Lukčeva 14. 8. 1836 Ravnica 48, 24. 11. 1858 sin Anton Ravnica 41, RK Ravnica kopije 1835–1943: 6. 1. 1859 stan očeta lapicida sin Štefan Ravnica 41, RK Ravnica kopije 1835–1943: 12. 10. 1870 oče lapicida sin Danijel Ravnica 41, RK Ravnica kopije 1835–1943: 10. 9. 1873 oče lapicida V. rod Anton Šušmelj, sin Štefana Ravnica 41, Ravnica 41, Ravnica 39, PK Trnovo 1835–1945: Šušmelja in Marijane, roj. 6. 1. 1859 16. 2. 1885, 1. 6. 1928; stan ženinovega očeta rusticus Volk, kamnosek rusticus vzrok: Phtysis MK Ravnica kopije 1835–1943 žena Ana Volk s Trnovega Trnovo 34, Trnovo 34, Ravnica 39, RK Trnovo kopije 1835–1945 8. 5. 1862 16. 2. 1885, 13. 4. 1927; PK Trnovo kopije 1835–1945: rustica Hydrops Disp. a IV. Cons. grad. …, Declaratio majorennitatis a c. r. Auctoritate pupillari Gori- tiae … hči Jožefa Ravnica 41, RK Ravnica 1871–1907: 1. 3. 1887 oče lapicida sin Alojz Ravnica 41, 1914 poročen k Voglarjem 15. 4. 1889 RK Ravnica 1871–1907: oče lapicida hči Štefanija Ravnica 41, 1902 RK Ravnica kopije 1835–1943: 15. 12. 1891 oče lapicida hči Marija Ravnica 41, 1950 RK Ravnica kopije 1835–1943: 31. 1. 1894 oče lapicida sin Leopold Ravnica 41, 1983 RK Ravnica kopije 1835–1943: 1. 10. 1895 oče lapicida hči Karolina Ravnica 41, 1912 RK Ravnica kopije 1835–1943: 6. 8. 1897 oče lapicida 163 hči Avguština Ravnica 39, 1951 RK Ravnica kopije 1835–1943: 25. 10. 1900 oče lapicida hči Pavla Ravnica 39, 30. 11. 1996 RK Ravnica kopije 1835–1943: 25. 1. 1905 oče poss. rust. V. rod – Za Koritom, danes Voglarji 27 Štefan Šušmelj, sin Štefa- Ravnica 41, Ravnica 41, Voglarji 22, PK Ravnica kopije 1835–1943: na Šušmelja in Marjane, 12. 10. 1870 6. 5. 1896, 6. 10. 1934, oče ženina agr. et lapicida roj. Rijavec, kamnosek agricola Pulmonitis MK Ravnica kopije 1835–1943 žena Marija Podgornik, Voglarji 20, Voglarji 20, Voglarji 27, PK Ravnica kopije 1835–1943: Za Koritom 19. 9. 1876 6. 5. 1896, 3. 11. 1968 Dispensatio super tertis cons. agricola gradu …; Sponsae minoren. sublat. decl. … sin Alojz Voglarji 20, ranjen na soški RK Ravnica kopije 1835–1943: 6. 1. 1897 fronti, umrl v boter Anton Šušmelj lapicida bolnišnici v Ljubljani 1916 sin Rudolf Voglarji 20, RK Ravnica kopije 1835–1943: 23. 10. 1898 oče agr. poss.; boter Anton Šušmelj lapicida hči Pavla Voglarji 20, RK Ravnica kopije 1835–1943: 4. 9. 1900 oče carbonarius sin Franc Voglarji 22, RK Ravnica kopije 1835–1943: 24. 8. 1902 oče carbonarius sin Ciril Voglarji 22, RK Ravnica kopije 1835–1943: 11. 7. 1907 oče carbonarius V. rod – pri Danelotovih v Sedovcu, danes Ravnica 52 Danijel Šušmelj, sin Štefa- Ravnica 41, Ravnica 41, Ravnica 46, RK Ravnica kopije 1835–1943 na Šušmelja in Marijane, 10. 9. 1873 3. 10. 1896, 7. 7. 1940, PK Ravnica kopije 1835–1943: roj. Rijavec, pri Daneloto- agricola Cancer Stomach. oče ženina agr. et lapicida vih, kamnosek MK Ravnica kopije 1835–1943 žena Frančiška Cej Iz Lešč Voglarji 15, Voglarji 9, RK Ravnica kopije 1835–1943 2. 10. 1873 3. 10. 1896 hči Justina Voglarji 9, RK Ravnica kopije 1835–1943: 22. 11. 1896 oče mercenar. sin Alojz Voglarji 9, RK Ravnica kopije 1835–1943: 24. 5. 1899 oče mercenar. dvojčka Danijel in Ciril Ravnica 59, RK Ravnica kopije 1835–1943: 30. 8. 1904 oče poss. et agr. poss. hči Marija Ravnica 59, RK Ravnica kopije 1835–1943: 29. 3. 1907 oče poss. et mur. hči Gabrijela Ravnica 59, RK Ravnica kopije 1835–1943: 2. 1. 1910 oče poss. et oper. in silv. sin Franc Ravnica 44, RK Ravnica kopije 1835–1943: 10. 8. 1912 brez navedbe poklica očeta 164 »Kamnoseki s Sedovca V trnovski cerkvi sta čudovita kamnita stebra, ki so ju najverjetneje izklesali kamnoseki iz Se- dovca. V Sedovcu je to rokodelstvo prehajalo iz roda v rod, od očeta na sina. Iz kamna so klesali mize, klopi, štirnǝ, stopnice, stebre, kamnite posode in še marsikaj. Poleti so velike kamnite bloke dobili tako, da so s svedri ročno vrtali luknje v kamen. Vanje so dali lesene zagozde in jih zalivali z vodo. Les se je ‘napel’ in naredil v kamnu razpoko. Pozimi pa so v izvrtane špranje nalili le vodo. Ta je zmrznila in led je ‘naredil svoje’. Kamniti blok so na grobo obdelali kar na gmajni. Če je zaradi ‘žile’ kamen počil, so ga pustili kar tam. Predvsem Na Diǝčli lahko še danes najdemo različne kamnite gmote. ‘Ta dobre’ kamne so možje naložili na voz ali kar na fluǝs576 in jih pripeljali domov v Sedovec. S pomočjo finih špic so jih nato natančno obdelali. Za največjo mojstrovino tistega časa je veljala šestkuǝtna štirna, ki pa jo je v prvi svetovni vojni porušila granata. Vaščani so šli takrat v begunstvo, moji predniki na Dolenjsko. Stara mama je več- krat pravila, kako so bili žalostni, ko so se vrnili. Medtem so jim namreč ukradli vse kamnoseško orodje in posekali najlepše smreke. Danes lahko dobimo v Sedovcu še nekaj ostankov iz tistih časov. Pod Škuǝlam sta kamnita miza in tla, Pri Perinu pa kamnit balkon, stopnice in ograja. Ponekod še uporabljajo kamnita korita za prašiče, štirnǝ in podstavke za klopi. Tudi kakšen kamnit vrč se še najde, v katerem se zaseka najbolje ohrani.«577 Kamnoseki Perinovi iz Sedovca V tistem času so se v Sedovcu poprijeli kamnoseštva tudi pri Perinovih na takratni hišni številki Rav-nica 39, danes 47.578 Tam sta se v družini Jakoba Šušmelja in Ane z dekliškim priimkom Podgornik rodila dva sinova, ki sta se izučila za kamnoseka. Prvi je bil Ivan, ki se je rodil 27. maja 1852 in bil krščen za Janeza Krstnika, drugi pa Tomaž, ki je prijokal na svet pet let kasneje, 16. decembra 1857. Naslednji pomemben korak na življenjski poti sta storila s sočasnima porokama 21. novembra 1881. Ivan je stopil pred oltar v takratni ravniški cerkvi sv. Marjete s Katarino Šuligoj z domačije Zaklezanvrtom (Za Kleznim vrtom) pri Voglarjih, ki je takrat imela številko 45, in se priženil na njen dom; Tomaž pa se je s poroko z mladoletno Katarino Šuligoj priženil na domačijo v Podgozd, ki je takrat imela hišno številko Grgar 161. Ker je Ivanu žena med porodom petega otroka v začetku leta 1892 izkrvavela, se je še istega leta v drugo oženil s triindvajsetletno Jožefo Pregelj iz Grudnice, zaselka Gornjega Čepovana. V čepovanski poročni knjigi so kot njegov poklic zapisali »agricola«, kmet,579 ob vpisih rojstev njegovih otrok iz obeh zakonov, ki so se vrstila od leta 1882 do 1905, pa je v ravniški rojstni knjigi sprva označen kot kamnosek, nato kot kmet in največkrat kot zidar. V Koledarjih Družbe sv. Mohorja za leta 1890–1897 je v seznamu njenih članov večinoma naveden brez poklica, samo leta 1896 je ob njegovem imenu pripisano, da je zidar. Drugače je predstavljen v Ročnih kažipotih za obdobje od leta 1899 do 1911,580 576 Kamen so vlekli na fluǝs tako, da so ga zavalili na par podolžnih in križem povezanih debel ter z volovsko vprego vlekli po tleh. Na fluǝs so vlekli tudi seno, naloženo na košate veje, in spravljali les iz gozda. Ker je tak način spravila lesa poškodoval gozdne poti, so ga avstrijske oblasti potem prepovedale. Povedala Jožef Šušmelj, Voglarji 26, in Jože Šušmelj, Ulica Ivana Regenta 30, Nova Gorica. 577 Pripovedoval Dušan Šušmelj - Perinov iz Sedovca, Nova Gorica, rojen leta 1954, zapisala Boža Hvala leta 2010. Glej hvala, Ma useglih je blo lepo, str. 134. 578 Zdaj je hiša preurejena za oddajanje sob in preimenovana v Stonehouse. 579 V poročni knjigi za Čepovan je bil kot agricola zapisan tudi njegov oče Jakob. 580 Ročni kažipoti za leta 1899, 1900, 1902, 1903, 1906, 1907, 1911. V letih 1899 in 1900 se na Trnovem poleg njega navaja tudi njegov soimenjak zidar Ivan Šušmelj, ki pa ga v matičnih knjigah nisem našel. 165 Hiša Perinovih z zunanjim stopniščem in balkonom, zdaj imenovana Stonehouse v katerih je bil naveden kot klesar Janez Šuš- melj na Trnovem.581 Umrl je za vodenico 8. decembra 1934, njegova vdova pa leta 1948, ko je domačija Zaklezanvrtom imela hišno številko Voglarji 4, kakor jo ima še danes. Pokopana sta na trnovskem pokopališču. Ivanov vnuk Jožef Šušmelj V Ogradi, Voglarji 26, rojen leta 1940, je Boži Hvala s Trnovega o njem pripovedoval takole: »Moj stari tata Ivan Šušmelj je bil kam- nosek. Od Perina v Sedovcu se je priženil k Voglarjem Zakliǝzǝnvrt. V Sedovcu so bili znani kamnoseki samouki Perini. S Pičkuole in Daniǝlotovi.582 Stari tata je V Lazeh ukopal kamen in klesal predvsem nagrobnike in štirnǝ. S prvo ženo sta imela osem otrok, vendar je mlada, komaj 34 let stara, umrla. Vnovič se je poročil. Druga žena je prišla iz Grudni- ce (pisala se je Pregelj) in v tem zakonu se je rodilo deset otrok. Ne ve se, po kakšnem Valjasti vodnjak pred hišo Vrh Lazarce pri Voglarjih 581 Trnovo so verjetno navedli, ker je bolj znana bližnja vas. 582 Pičkuol je trnovska narečna različica imena domačije Podškolj v Sedovcu. 166 naključju je dobil delo kočijaža v takratni Goriški nadškofiji. Vozil je samega škofa, zato se ga je prijel vzdevek Škof. Umrl je zaradi krvave driske, ki je takrat marsikoga spravila v grob. Takrat ni bilo bolnic, niti zdravnikov, ki bi prišli na dom. Ljudje so se sami zdravili z domačimi zelišči, kakor so se naučili od svojih prednikov. Za marsikatero bolezen pa preprosto ni bilo primerne zeli.«583 Na moje vprašanje o kamnoseških delih starega tata Ivana je Jožef povedal, da je naredil vodnjak z letnico 1885 za svojo domačijo Zaklezanvrtom in vodnjak z letnico 1889 za hišo Vrh Lazarce, Vo-glarji 6. Tega je napravil za protiuslugo gospodarju, ki mu je dovolil napraviti pot čez svoje zemljišče do parcele V Lazeh, kjer je kopal kamen.584 Ker pozna njegov »model« – vsi njegovi vodnjaki so valjaste obli- ke in s profiliranim gornjim vencem –, domneva, da je njegovo delo tudi enako oblikovani vodnjak z letnico 1874, ki je zdaj pri Védletu, Voglarji 23, prvotno pa je bil pri nekdanji logarski hiši na Vitovskem vrhu blizu Krnice na robu Trnovskega gozda nad Vipavsko dolino. S tem Ivanom lahko morda povežemo tudi dve različici pripovedi o kamnoseku, ki mu je obdelova- ni kamen, preden ga je dokončal, počil oziroma se je razklal na dva dela. V prvi različici si je ta mojster, po pej na nuovo!«585 V drugi pa je to nezgodo ravnodušno Vodnjak s kvadratnim obodom pri Tomažu V Pečini 586 komentiral: »Bom nǝrdu pej druzga.« imenu Zanut, Zana ali Zǝnǝ, dejal: »Zana, zdej začni z vklesanim datumom 7. 6. 1898 Ivanov brat Tomaž je omenjen v Koledarjih Družbe sv. Mohorja za leta 1896, 1900, 1905 in 1907, najprej kot zidar, nato kot kamnosek in nazadnje kot posestnik v Grgarju. Jožef Šušmelj je o njem vedel le to, da je bil poročen V Pečino v Podgozdu, na avstrijsko hišno številko Grgar 102, danes Podgozd 16, ki se po njem imenuje pri Tomažu. Tam je umrl 17. januarja 1940. Njegovo delo je verjetno vodnjak pri njegovi hiši V Pečini, ki ima na prednji strani velikega kvadratnega zidanega oboda vgrajeno pokončno kamnito ploščo z vklesanim datumom 7. 6. 1898, pokrit pa je z veliko kamnito krovno ploščo s kvadratno odprtino za zajemanje vode. Voglarsko ustno izročilo mu pripisuje že omenjeno kapelico v skalni steni V koritu ob poti iz Voglarjev v Podgozd, ki je datirana z letnico 1926, in Marijino kapelico iz klesanega kamna na križpotju zraven hiše Pri bajti, ki ima v napisu letnico 1902; po podobnem napisu, kot je na tej kapelici, pa bi mu lahko prisodili še Marijino kapelico V Dolini v Zavrhu, Voglarji 47.587 Obnovljena Marijina kapelica V Dolini v Zavrhu 583 vala h, Ma useglih je blo lepo, str. 26. 584 To je potrdila tudi tamkajšnja gospodinja Ana Plesničar - Grmek. 585 rijavec v sodelovanju z matežič, Trnovska čitanka, str. 19–21. 586 Povedal Franc Volk, Trnovo 64. 587 Več o teh kapelicah glej na str. 79–80. 167 Rodovnik kamnosekov Šušmeljev pri Perinovih v Sedovcu, danes Ravnica 47, in Zaklezanvrtom (Križni vrt, Klezni vrt), danes Voglarji 4 Ime in priimek Kraj in datum Kraj in datum Kraj in datum Opombe rojstva poroke smrti I. rod Jakob Šušmelj, sin Miha- Ravnica 39, Ravnica 39, Ravnica 42, skupni SA Ravnica ela Šušmelja in Jere, roj. 13. 7. 1821 29. 1. 1845, 28. 2. 1903 PK Ravnica kopije 1835–1943 Šuligoj villicus MK Ravnica kopije 1835–1943: viduus žena Ana Podgornik iz Voglarji 13, Voglarji 13, Ravnica 39, skupni SA Ravnica Globokega 21. 6. 1824 29. 1. 1845 21. 9. 1900 MK Ravnica kopije 1835–1943 sin Janez Krstnik Ravnica 39, RK Ravnica kopije 1835–1943 27. 5. 1852 sin Tomaž Ravnica 39, RK Ravnica kopije 1835–1943 16. 12. 1857 II. rod Janez Krstnik Šušmelj, sin Ravnica 39, Ravnica 39, Voglarji 4, PK Ravnica kopije 1835–1943 Jakoba in Ane, roj. Pod- 27. 5. 1852 21. 11. 1881, 8. 12. 1934, skupni SA Ravnica: gornik, kamnosek lapicida vzrok: poročen v: Voglarji, Klezni vrt Hydropisis MK Ravnica kopije 1835–1943 1. žena Katarina Šuligoj iz Voglarji 45 / 43, Voglarji 45, Voglarji 41 / 46, RK Ravnica kopije 1835–1943 Kleznega vrta 30. 6. 1861 21. 11. 1881 16. 2. 1892, skupni SA Ravnica: Voglarji vzrok: fluxus 46, Križni vert, Klezni vrt sanguinis in PK Ravnica kopije 1835–1943: parte Disp. sup. III. cons. gr. …, Consensus pro sponsa mino- renni ab Inst. pupil. Praet. urb. Goritiae … MK Ravnica kopije 1835–1943 sin Štefan Kristijan Voglarji 46, RK Ravnica kopije 1835–1943: 23. 12. 1882 oče lapicida sin Jožef Voglarji 41/46, RK Ravnica kopije 1835–1943: 16. 2. 1892 oče lapicida 2. žena Jožefa Pregelj iz Čepovan, Gorenji Čepovan Voglarji 4, 1948 PK Čepovan 1819–1893: ženin Grudnice 28. 1. 1869 87 (Grudnica), in njegov oče agricola 2. 6. 1892 napis na nagrobniku sin Friderik Voglarji 41 / 46, RK Ravnica kopije 1835–1943: 3. 3. 1893 oče agr. hči Marija Voglarji 41 / 46, RK Ravnica kopije 1835–1943: 16. 8. 1894 oče agr. sin Leopold Voglarji 41, RK Ravnica kopije 1835–1943: 19. 5. 1896 oče murar. 168 hči Ivana Voglarji 41, 1972 RK Ravnica kopije 1835–1943: 14. 5. 1898 nagrobnik oče agr. murar. sin Alojz Stanislav Voglarji 4, RK Ravnica kopije 1835–1943: 7. 7. 1901 oče murat. sin Adolf Voglarji 4, RK Ravnica kopije 1835–1943: 11. 2. 1903 oče murat. sin Jožef Voglarji 4, RK Ravnica kopije 1835–1943: 20. 3. 1905 oče murat. II. rod Tomaž Šušmelj, sin Jako- Ravnica 39, Ravnica 39, Grgar 202, PK Ravnica kopije 1835–1943 ba Šušmelja in Ane, roj. 16. 12. 1857 21. 11. 1881, 17. 1. 1940 skupni SA Ravnica: Podgornik, kamnosek rusticus poročen v Podgozd, Grgar MK Grgar 1914–1970 žena Katarina Šušmelj iz Ravnica 42 / 31, Grgar 132, PK Ravnica kopije 1835–1943: Podgozda 30. 10. 1860; 21. 11. 1881, Disp. sup. III. cons. grad. lin. nezakonska, rustica e Voglar- coll. aeq. …; Consensus pro posvojena 28. 2. ji 42 sponsa minorenni ab Inst. pupil. 1867 Praet. urb. Goritiae … sin Franc Podgozd 174, RK Grgar 1889–1920: 24. 1. 1890 oče rust. sin Alfred Grgar 161, RK Grgar 1889–1920: Podgozd, oče lapicida 16. 2. 1901 sin Danijel Ravnica 59, Ravnica 59, MK Ravnica kopije 1835–1943: 30. 8. 1904 7. 9. 1904 oče zidar Kamnosek in zidar Andrej Pavlin pri Pulinovih v Ravnici Zgodbo o kamnoseku Andreju Pavlinu - Pulinovem mi je leta 1992 pripovedoval zmerom dobrovoljni in šegavi Angel Pavlin - Ančko pri Pulinovih v Ravnici 30, kamor me je z omembo, da so bili »strici Pavlini kresavci«, napotil njegov sosed Gabrijel Pavlin - Jelko pri Andrejščevih na številki 31. Kamnosek je bil njegov stranski prednik Andrej Pavlin, ki se je rodil kot prvorojeni sin 3. avgusta 1838 v zakonu Jožefa Pavlina in Marjane z dekliškim priimkom Bitežnik iz Grgarja na takratni hišni številki Ravnica 9, po domače pri Ivanovih,588 in se leta 1877 poročil s Frančiško Leban od Lušenčevih v Zagorju. Po družinskem izročilu mu je žena umrla med porodom edinega otroka, zato je posestvo prepustil mlajšemu bratu in se ukvarjal predvsem z rokodelstvom. V matičnih in družinskih knjigah je to predstavljeno nekoliko drugače: žena mu je 30. decembra 1877 rodila sina Janeza, a je ta že 16. januarja 1878 umrl, leto kasneje pa mu je zaradi vnetja pljuč sledila še ona. Drži pa, da je po teh osebnih nesrečah gospodarstvo prepustil precej mlajšemu bratu Jakobu.589 Umrl je za mrtvoudom 3. julija 1914. Andrej je bil univerzalen mož: kovač, mizar, zidar in kamnosek – špičkar. Marmor je ril v javi na Štanjélu (Štǝneu, Šténu), kakor rečejo v Ravnici Hribu sv. Danijela. Tam so napravljali jǝrte in 588 Pri dozidavi ravniške cerkve leta 1855 je sodeloval tudi Jožef Pavlin in za svoje delo prejel 27 goldinarjev in 20 krajcarjev. ŽA Ravnica, Kronika župnije Ravnica, str. 19. 589 Jakob Pavlin se je rodil 3. januarja 1854, se leta 1885 poročil s sovaščanko Frančiško Povšič - Povšičevo in umrl 7. decembra 1937. Pripovedovalec Angel Mihael Pavlin, rojen leta 1942, je njegov vnuk. 169 Hiša Pulinovih s kamnitim balkonom na konzolah, v ozadju okril, v ospredju vrt z vodnjakom in kamnitim koritom tlake za hiše, od tam je najbrž tudi domači hišni portal. V javi, kjer je ostal še kakšen obdelan kamen, je Andrej imel »hišco v eni grubli«, da mu ni bilo treba vsak dan hoditi domov. Pri hiši je ostalo še nekaj njegovega kamnoseškega orodja: macolica, zobato kladivo, krempač in izjemen dvozob, ki jih je morda skoval sam. Najstarejši deli Pulinove domačije so klet in skedenj nad njo ter okril, ki ima na koloni vklesano letnico 1869,590 leta 1874 pa je Andrej tem gospodarskim poslopjem prizidal novo hišo. Poprej je zanjo pripravil ogromno kamenja ter sklesal vse okenske okvirje591 in ločni portal, ki ima v temenu okrasno kartušo z letnico 1874. Nad portalom je napravil kamnit gejnk na štirih profiliranih konzolah, okrašenih z okroglimi glaviči na spodnji strani. Kuhinjo je opremil s kamnitim pomivnikom. Klet je tlakoval s skrlami plavca, ki so jih kopali v javi na Slemnem. Njegovo delo je tudi pločnik iz velikih skrlí pred hišo. Skrle je uporabil tudi na strešnem kapu in svislih ter celo v ostrešju hiše, kjer jih je položil na rimlne namesto planet.592 590 V enem kotu okrila je imel Andrej Pavlin kovaško ognjišče. 591 Pri teh nenavadno oblikovanih okenskih okvirjih so vidna samo ozka klesana lica okrog okenske odprtine, sicer pa so grobo obdelana in pokrita z ometom. Angel Pavlin sklepa, da so Andrejevo delo tudi okenski okvirji enake oblike pri Povšičevi hiši v Ravnici 42. Prav tako bi mu lahko pripisali tudi vitki porton in veliko lino v nadstropju gospodarskega poslopja pri sosedih Andrejščevih v Ravnici 31, s katerimi so bili Pulinovi že od nekdaj v prijateljskih odnosih. 592 Ostrešje z letvami vred je bilo iz hrastovega in kostanjevega lesa. Skrle ali pleke na letvah so bile debele dva do tri centimetre, nanje pa so bili položeni korci. Tako streho so imeli Pulinovi do prve svetovne vojne. 170 Izjemna kartuša z letnico 1874 v temenu portala Profilirani hišni portal s potlačenim lokom pod kamni- tim balkonom, podprtim s štirimi profiliranimi konzo- lami, ki so na spodnji strani okrašene z glaviči Podstavek ročne črpalke na vodnjaku v obliki prisekane piramide, visok 41 centimetrov, na katerega je Andrej Pavlin vklesal napis: 1879 / KAR JE VODNAK: // 1888 / KAR JE KAMEN:. Zraven je kamnito korito z letnico 1856. 171 Leta 1879 je Andrej na dvorišču naredil štirno, ka- sneje pa je nanjo postavil še kamnit podstavek z ročno črpalko, na katerem je obe pridobitvi oznamoval z na- pisom: 1879 / KAR JE VODNAK: // 1888 / KAR JE KAMEN:. Štirna, ki ima obliko kjantarce z velbanim gornjim delom, je zidana iz pravilno oblikovanih kamnov – vrstnikov. Pri zidavi so za vezivo v zidu iz vrstnikov in tesnilo na njegovi zunanji strani uporabljali ilovico. Pri hiši je sezidal tudi kapelico in vanjo postavil kamnit kip Matere božje z mrtvim sinom, ki je bil prej v niši na bližnji Cekovi štali v Ravnici. Kapelica se je kasneje podrla, Marijin kip pa so Pulinovi v denarni stiski prodali. Orodje, ki ga je uporabljal Andrej Pavlin: krem- Po hišnem izročilu je Andrej za nekdanjo ravniško pač, dvozob, zobato kladivo in macolica cerkev sv. Marjete iz kamna s Štanjela sklesal menzo za Marijin stranski oltar in naredil nekaj spomenikov za domače pokopališče. Spomenike je večinoma oblikoval na enak način ter navadno nanje vklesal križ, sidro in srce – znamenja vere, upanja in ljubezni. Tak je odsluženi nagrobnik Povšíčevih (Povščevi), ki je zdaj deponiran v Kapušču na njihovi domačiji Pri Peči, Ravnica 42. Andrej se dvakrat omenja tudi v Kroniki župnije Ravnica. V zvezi s kamnosekom Štefanom Šušmeljem iz Sedovca smo že omenili, da je leta 1883 izdelal načrt in predračun za novo gradnjo stare dotrajane polovice vikarjeve stavbe v Ravnici, ki jo je bilo treba podreti, leta 1894 pa sta s Štefanom Šušmeljem sklesala menzo stranskega oltarja Naše ljube Gospe v ravniški cerkvi.593 Na njenem licu so v sredi sklesani Marijin monogram v obliki baročno oblikovane črke M s križcem zgoraj, pod njim Jezusovo in Marijino srce, prebodeno s križem, okrog pa so razvrščeni dvanajst zvezdic, ki pomenijo dvanajst apostolov, in par planik. Angel Pavlin je pojasnil, da je Andrej, ko je opazil, da je pomotoma namesto dvanaj- stih vklesal štirinajst zvezdic, spodnji dve domiselno tretji red. Andrej je bil zelo pobožen in se je tudi vpisal v Gornji del nagrobnika Andreja Povšiča, umrlega 594 preoblikoval v planiki. Kot tretjerednik je moral vsak mesec ho-leta 1898, visok 118 centimetrov, ki ga je iz eno- diti k maši v eno od cerkva sv. Frančiška: hodil je v tnega sivkastega apnenca sklesal Andrej Pavlin kapelo frančiškanskega samostana na Kostanjevici pri ter nanj vklesal znamenja vere, upanja in ljubezni Gorici. Leta 1910 se je z nečakinjo Kristino in sosedom Andrejščevim odpravil na romanje v Sveto deželo. Tja so odpotovali iz Trsta z ladjo, ki je med potjo zašla v hudo neurje in pristala v Hajfi. 593 ŽA Ravnica, Kronika župnije Ravnica, str. 41, 45–46. 594 Tretji red je naziv za cerkveni red, ki je v prvi vrsti namenjen laikom. Pravila tretjerednikov ne zahtevajo redovne zaobljube članov, so pa ti deležni vseh duhovnih dobrin reda in se lahko odločijo tudi za nošenje redovnih oblačil ali vsaj nekaterih njihovih delov. Tretji red, https://sl.wikipedia.org/wiki/Tretji_red. 172 Iz Svete dežele je prinesel lesen križec, ki ga imajo Pulinovi še danes.595 Bil je tudi član celovške Družbe sv. Mohorja in naročnik njenega letnega koledarja.596 Menza Marijinega stranskega oltarja v ravniški cerkvi, ki sta jo sklesala Andrej Pavlin in Štefan Šušmelj Kamnosek Jožef Trpin pri Mikulčevih v Ravnici Pri pregledovanju kronike in matičnih knjig župnije Ravnica sem odkril še dva tamkajšnja kamnoseka, ki ju krajevno ustno izročilo ne pomni več. Prvi je bil Jožef Trpin (Terpin), ki se je rodil 25. februarja 1832 v družini Petra Trpina in Ka-tarine z dekliškim priimkom Filipič pri Míkulčevih v Ravnici 13, danes 34. V ravniški kroniki je s priimkom in hišnim imenom omenjen pri dozidanju tamkajšnje cerkve leta 1855, ko je za »lon« prejel 12 goldinarjev in 24 krajcarjev.597 Leta 1859 je vzel za ženo sovaščanko Katarino Rijavec - Mihovo iz Ravnice 15, po njeni smrti pa se je leta 1871 v drugo poročil z Marjano Šušmelj, sestro kamnosekov Ivana in Tomaža od Perinovih iz Ravnice 39. Ob vpisih poroke in rojstev otrok iz prvega zakona v matične knjige je Jožef poklicno označen kot kamnosek, pri vpisih otrok iz drugega zakona pa dosle-dno kot kmet.598 Ko je 13. februarja 1899 v starosti šestinšestdesetih let umrl za astmo, so v mrliški knjigi zapisali, da je bil kmečki posestnik. Njegova vdova Marjana je umrla med prvo svetovno vojno v begunskem taborišču v Steinklammu v Spodnji Avstriji. Poleg Jožefa je treba omeniti še njegovega mlajšega brata Štefana, ki se je rodil leta 1835 in se leta 1865 poročil s sovaščanko Katarino Filipič - Matjolovo. Utegnil bi namreč biti istoveten s kamnolomcem Štefanom Trpinom, ki je v letih 1869–1870 lomil kamen za zidanje cerkve v bližnjem Kromberku, za katero je kamnoseška dela, kot je bilo že povedano, opravil stari Štefan Šušmelj iz Podškolja.599 595 To je bilo največje slovensko romanje v Sveto deželo, za katero je dal pobudo škof Anton Bonaventura Jeglič. Z ladjo Tirol je iz Trsta odplulo 540 romarjev, v Sveti deželi pa so obiskali Betlehem in Jeruzalem. Celotno romanje je s številnimi fotografijami dokumentiral Peter Naglič iz Šmarce pri Kamniku. Odprtje fotografske razstave Terra Sancta 1910, https://radio.ognjisce.si/sl/145/slovenija/11372/ odprtje-fotografske-razstave-terra-sancta-1910.htm. 596 Na seznamu članov celovške Mohorjeve družbe je bil verjetno od začetka sedemdesetih let 19. stoletja s premori do leta 1900. Koledar Družbe sv. Mohorja za leta 1871, 1877, 1878, 1892, 1893, 1894, 1895, 1896, 1898, 1899, 1900, Celovec. 597 ŽA Ravnica, Kronika župnije Ravnica, str. 19. 598 Z njim je verjetno istoveten Jožef Trpin, ki je bil leta 1898 naveden med člani celovške Mohorjeve družbe. Koledar Družbe sv. Mohorja za navadno leto 1898, str. 21. 599 ACAG, Parrocchie oltre confine, Atti: fasc. 60, Moncorona – Kromberk: Journal der Einnahmen für den Bau der Kirche und der Seelsorgerwohnung in U. Kronberg vom J. 1869 bis 1873 incl. 173 Kamnosek Štefan Cej s Trjevega Drugi kamnosek oziroma podjetnik, ki ga omenja ravniška kronika, je bil Štefan Cej s Trjévega, Ravnica 43. Leta 1878 je bila na prošnjo ravniškega vikarja in po sklepu tamkajšnjega starešinstva napravljena dve klaftri globoka in eno klaftro široka štirna na vikarjevem dvorišču,600 kar je stalo 97 goldinarjev v denarju, ne da bi upoštevali opravljene delovne robote. Ob tisti priložnosti je bil izdelan tudi kamniti križ sredi pokopališča, »podvzetnik obedvojega dela« pa je bil Štefan Cej s Trjevega.601 Vodnjak, ki se nahaja na dvorišču nekdanjega župnišča z današnjo hišno številko 11, je valjaste oblike, s profiliranim gornjim vencem in brez letnice.602 Pokopališki križ iz belega apnenca z izrazitimi školjčnimi lupinami ima dvodelni pod-stavek, ki je polkrožno zaključen, z njega pa se dviga križ s polkrožno zaključenimi kraki. Na spodnjem delu podstavka sta reliefno sklesani prekrižani kosa in plamenica, na gornjem pa je vklesan štirivrstični napis: I . N . K . I / JAS SEM ∙ / POT RESNJCA JN ŠIVLJENJE / 1878, ki se v razvezani in poso-dobljeni različici glasi: Jezus Nazarečan kralj Judov. Jaz sem pot, resnica in življenje. Križ je bogato okrašen. Na njegovem deblu so v izravnanem reliefu sklesani: srce, iz katerega se vije navzgor ovijalka s triperesnimi listi, v stičišču krakov je obdana z listnatima vejicama, konce krakov pa krasijo dokaj izbočene mnogolistne rozete. Štefan Cej se je rodil 23. decembra 1837 v družini kmeta Janeza Ceja in Ane z dekliškim priimkom Pavlin na Trjevem, Ravnica 43, danes Podgozd 1. Tako kot Jožef Trpin je bil tudi on poročen dvakrat. Leta 1878 je peljal pred oltar Ano Klanjšček od Klanjšečkovih ali Tončovih iz Ravnice 50, a mu je leta 1880, ko je rodila mrtvo hčerko, umrla; zato se je leta 1883 v drugo oženil z Jožefo Podgornik iz Ravnice 40. Da je bil kamnosek, je razvidno tudi iz vpisov njegovega poklica v matičnih knjigah ob rojstvih njegovih otrok iz obeh zakonov in ob drugi poroki. Z družino je stanoval kot gostač pri Ko- pa so se odselili v Solkan.603 Tam je Štefan 13. julija 1908 Pokopališki križ v Ravnici, ki ga je leta 1878 sklenil življenje na naslovu Solkan 10. melovih v Ravnici 28, po rojstvu sina Franca Jožefa leta 1884 604 sklesal kamnosek Štefan Cej s Trjevega 600 Dunajska klaftra ali seženj meri 1,89648 metra oziroma približno 189 centimetrov. 601 ŽA Ravnica, Kronika župnije Ravnica, str. 40. 602 Angel Pavlin, Ravnica 30, je omenil ustno izročilo, da so to šterno plačali prebivalci Voglarjev. 603 ŽA Ravnica, družinska knjiga 1851, skupna družinska knjiga; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstne in poročne knjige Ravnica 1835–1943. 604 ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije mrliške knjige Solkan 1835–1946. 174 Dolgo pročelje samotne domačije na Trjevem, zasenčeno z visokimi lipami Domnevni špičkarji pri Belinu Ustno izročilo omenja špičkarje pri Belinu ali Vrh Drage v Sedovcu, Ravnica 55, ki jim pripisuje izdelavo valjastega kamna od štirne pri hiši Na Solinah, Trnovo 6.605 V matičnih knjigah najdemo, da sta v 19. stoletju na domačiji pri Belinu živela in delala Štefan Bončina, rojen leta 1811, in njegov sin Anton, rojen leta 1847, ki sta bila mizarja (»scriniarius«, »faber lignarius«), zato tega izročila ni mogoče potrditi.606 Voglarji Kamnoseka Jakob in Štefan Gorjup Prvi s polnim imenom navedeni kamnosek v že večkrat citirani Kroniki župnije Ravnica je bil Jakob Gorjup iz Voglarjev, ki je leta 1857 iz domačega kamna s Hriba sv. Danijela naredil prednje lice ta-bernaklja za glavni oltar v takratni cerkvi sv. Marjete v Ravnici,607 za kar je prejel 55 goldinarjev, ki so jih zbrali z darovi župljanov.608 V matičnih knjigah zvemo, da se je rodil 4. julija 1821 v družini 605 Povedal Franc Hvala, Trnovo 6. 606 Pri Belinu je trebušast oklep vodnjaka iz enega kosa kamna, katerega avtor sicer ni znan, rečeno pa je bilo, da je luknjo v njem naredil v enem dnevu. Povedal Angel Pavlin, Ravnica 30. 607 Ostale stranice tabernaklja so bile zidarsko delo. 608 ŽA Ravnica, Kronika župnije Ravnica, str. 23. Največ je prispeval gospodar pri Pulinovih, Ravnica 9. 175 Andreja Gorjupa in Katarine z dekliškim priimkom Šuligoj v Lokovcu 147, po domače V bajti,609 ter se leta 1840, ko je dopolnil komaj osemnajst let, s poroko z Marjano Cej priženil na domačijo V pragu, Voglarji 19 / 33, zdaj številka 24, ki je po njem dobila hišno ime pri Gorjupu. Umrl je za trebušnim tifusom 29. decembra 1857, ko je imel komaj šestintrideset let. V matičnih knjigah je bil njegov stan ob poroki vpisan kot »villicus«, vaščan,610 ob rojstvu hčere Katarine leta 1857, dober mesec pred smrtjo, je bil zapisan kot »fabermurorum et sculptor«, zidar in kamnosek,611 v mrliški knjigi pa kot »faber murorum«, zidar. Jakobov sin Štefan, rojen 12. decembra 1845, je prav tako bil kamnosek in zidar. Leta 1868 se je poročil s Katarino Plesničar - Belačevo iz Voglarjev 34 / 16 in v zakonu mu je v letih 1869–1892 rodila trinajst otrok. Ob poroki in rojstvih otrok je bil Štefan v matičnih knjigah označen kot kamnosek; ko se je 9. avgusta 1920 poslovil od sveta, pa so v mrliški knjigi zapisali »rusticus«, kmet. Tudi on je bil včlanjen v celovško Mohorjevo družbo in objavljen v seznamu njenih članov z navedbo, da je po poklicu »kamnar«; v Ročnih kažipotih za obdobje od Tabernakelj na glavnem oltarju cerkve v Ravnici leta 1899 do 1911 pa je bil predstavljen kot »klesar« na s prednjim licem, ki ga je sklesal kamnosek Trnovem.612 Na Lisičkah, Trnovo 87, se ga je vnukinja Jakob Gorjup iz Voglarjev Erna Hvala leta 1996 spominjala takole: »Ja ja, zidar je bil in špičkar je bil.« Ivan Rijavec pri Ta guranjih v zaselku Rijavci, Trno- vo 74, je od svojega očeta slišal, da jim je Štefan Gorjup od Voglarjev, ki je bil zidar in špičkar, leta 1908 sklesal kamnito korito pri štirni, leta 1911 pa sezidal svinjak, ki ima letnico zidave vrezano v ometu. Štefan je naredil tudi več štirn. Njegov sin Jakob, rojen leta 1885, ki je bil prav tako zidar, pa je prenovil njihovo štirno, ki je zidana iz vrstnakov.613 Kamnosek je postal tudi Jakobov mlajši brat Matevž, ki se je rodil 20. avgusta 1824. Potem ko je odslužil vojaško obveznost, je leta 1858 pri štiriintridesetih letih stopil v zakonski stan z Nežo Pavlin iz Kolanovšča, Voglarji 48 / 14. Kasneje se v matičnih knjigah za njima izgubi vsakršna sled, kar navaja na sklep, da sta se po poroki odselila v Kamniti koriti zraven štirne pri Ta guranjih v druge kraje. trnovskem zaselku Rijavci 609 Zdaj ima hišno številko 12 in hišno ime pri Petru Na štengah. Glej družinsko knjigo Lokovec 2. 610 Izraz »villicus« bi lahko prevajali tudi kot deželan, podeželan, kmet. 611 Z latinskim izrazom »sculptor«, ki pomeni kiparja, je bil nedvomno mišljen kamnosek. Takratni župnik bodisi ni poznal ali se ob vpisu ni mogel spomniti običajnega izraza »lapicida«. 612 Koledar Družbe sv. Mohorja za leta 1890, 1893, 1895, 1896, 1897, Celovec; Ročni kažipoti za leta 1899–1903, 1906–1907, 1911. 613 Jakob Gorjup (11. julij 1885 – 8. avgust 1931), poročen z Justino Rijavec, pod Italijo poitalijančen v Goruppija. 176 Rodovnik kamnosekov Gorjupov pri Gorjupu V pragu, zdaj Voglarji 24 Ime in priimek Kraj in datum Kraj in datum Kraj in datum Opombe rojstva poroke smrti I. rod Andrej Gorjup, Štefanov Lokovec 147, Lokovec 147, Voglarji 33, SA Ravnica 1851 sin 9. 11. 1780 27. 5. 1806, 22. 12. 1869, PK Lokovec 1801–1820 star 26 let rusticus skupni SA Ravnica MK Ravnica kopije 1835–1943 žena Katarina Šuligoj Lokovec -, 1781 Lokovec -, Voglarji 19, MK Ravnica kopije 1835–1943: 27. 5. 1806, 4. 4. 1857, rustica oriunda de Locoviz stara 23 let 76 let; vzrok: Consumatio sin Jakob Lokovec 147, RK Lokovec 1820–1854 4. 7. 1821 sin Matevž Lokovec 147, RK Lokovec 1820–1854 20. 8. 1824 II. rod Jakob Gorjup, sin kmeta Lokovec 147, Voglarji 19, Voglarji 19, PK Ravnica kopije 1835–1943: Andreja Gorjupa in Kata- 4. 7. 1821 23. 2. 1840, 29. 12. 1857, ženinov oče villicus rine, roj. Šuligoj, kamno- villicus, Typhus MK Ravnica kopije 1835–1943: sek in zidar star 18 let abdominalis faber murorum žena Marjana Cej, hči oglar- Voglarji 33, Voglarji 33, RK Ravnica 1806–1826 ja (carbonum confector), 1819 23. 2. 1840, PK Ravnica kopije 1835–1943: V pragu villica Licentia Comis. Dist. Grafen- berg de data 17. 1. 1840 sin Štefan Voglarji 19, RK Ravnica kopije 1835–1943 12. 12. 1845 hči Katarina Voglarji 19, RK Ravnica kopije 1835–1943: 22. 11. 1857 oče fabermurorum et sculptor III. rod Štefan Gorjup, sin Voglarji 19, Voglarji 33, Voglarji 29, RK Ravnica kopije 1835–1943 kamnoseka Jakoba Gor- 12. 12. 1845 10. 6. 1868, 9. 8. 1920, PK Ravnica kopije 1835–1943: jupa in Marjane, roj. Cej, lapicida rusticus ženinov oče lapicida kamnosek MK Ravnica kopije 1835–1943 žena Katarina Plesničar Voglarji 5, Voglarji 16, 10. 6. 1926 RK Ravnica kopije 1835–1943 10. 5. 1851 1868, rustica ŽA Grgar, SA Trnovo - Voglarji hči Marija Voglarji 33, RK Ravnica kopije 1835–1943: 1. 3. 1869 oče lapicida sin Friderik Voglarji 33, RK Ravnica kopije 1835–1943: 18. 10. 1881 oče lapicida sin Jožef Voglarji 33, RK Ravnica kopije 1835–1943: 23. 1. 1883 oče lapicida 177 sin Jakob Voglarji 33, Voglarji 29, RK Ravnica kopije 1835–1943: 11. 7. 1885 8. 8. 1931, oče lapicida Jacob Goruppi, MK Ravnica kopije 1835–1943: Carcinoma murator hči Marta Voglarji 33, RK Ravnica kopije 1835–1943: 22. 7. 1890 oče lapicida hči Alojzija Voglarji 15 / 33, RK Ravnica kopije 1835–1943: 5. 8. 1892 oče lapicida II. rod Matevž Gorjup, sin kmeta Lokovec 147, Voglarji 33 / 19, RK Lokovec 1820–1854 Andreja Gorjupa in Kata-20. 8. 1824 29. 9. 1858, PK Ravnica kopije 1835–1943 rine, roj. Šuligoj, kamnosek lapicida skupni SA Ravnica: miles žena Neža Pavlin iz Voglarji 48, Voglarji 48 / 14, skupni SA Ravnica Kolanovšča 21. 12. 1823 29. 9. 1858, PK Ravnica kopije 1835–1943 villica Kamnosek Jožef Plesničar od Belača Za Vrhom Iz Voglarjev je bil tudi Jožef Plesničar, ki je bil v Koledarjih Družbe sv. Mohorja za leta 1872, 1874 in 1875 predstavljen kot »kamenar« ali »kamnosek«.614 Rojen je bil 3. oktobra 1830 v družini oglarja Andreja Plesničarja in Marije z dekliškim priimkom Cej pri Belaču Za Vrhom v Voglarjih 3. Ko se je leta 1857 pri sedemindvajsetih letih z dovoljenjem goriških civilnih oblasti (»licentia officii polit. Goritiae«) oženil z Marjeto Pičulin iz Voglarjev 38, po domače Za pragom, so v poročni knjigi nje-gov stan označili z izrazom »artifex«, ki pomeni bodisi umetnika ali delavca, verjetno pa je bil v tem primeru mišljen kamnosek. V letih 1857–1870 se je v zakonu Jožefa in Marjete, ki je imela od prej nezakonskega sina Jožefa, rojenega leta 1854, rodilo še šest otrok. Prvi sin Andrej je leta 1857 ugledal luč sveta na Jožefovem domu, ob rojstvih naslednjih dveh otrok v letih 1860 in 1863 pa je družina gostovala na domačijah v Voglarjih 47 in 5. V letih 1865–1870 so se kot gostači ustalili na hišni številki Voglarji 50, ki je bila takrat zadnja hiša v vasi. Pri rojstvu Andreja je bil oče v matični knjigi zapisan kot zidar, pri rojstvih vseh ostalih otrok pa kot kamnosek. Za takratne razmere v Voglarjih je ilustrativen podatek, da sta bila pri krstih dveh Jožefovih otrok oba botra oglarja. Iz družinske knjige dalje razberemo, da je Jožefu leta 1880 žena umrla za jetiko, otroci pa so se sčasoma raztepli po svetu. Ob Jožefovem imenu je pripis, da je odšel v Hruševico in tam umrl v osemdesetih letih 19. stoletja. Po obsežnem iskanju v matičnih knjigah in srečnem preblisku pa se je izkazalo, da se ni odselil v kraško vas Hruševico, temveč v Hrušico, ki je zaselek Podkraja. Tam se je v začetku leta 1883, pri dvainpetdesetih letih, v drugo oženil s petdesetletno gostačko Te-rezijo Sajovic, vdovo Bajc na hišni številki 40,615 in umrl 16. aprila 1885 na hišni številki Podkraj 60 kot »vženjeni krčmar«.616 614 V teh koledarjih najdemo njegovo ime še leta 1876, a brez navedbe poklica, pozneje pa ne več. 615 Za to poroko je moral predložiti svoj krstni list in mrliški list vikariatnega urada Ravnica za pokojno ženo Marjeto Plesničar ter »ženitovanjsko oglasnico« trnovskega županstva. ŽA Podkraj, poročna knjiga 1819–1899. 616 ŽA Ravnica, rojstna knjiga 1819–1870, poročna knjiga 1835–1943, družinska knjiga 1851, skupna družinska knjiga; ACAG, Par-rocchie oltre confine, kopije rojstne knjige Ravnica 1835–1943; ŽA Podkraj, poročna knjiga 1819–1899, mrliška knjiga 1883–1943. 178 Trnovo Razglednica Trnovega. SI_PANG/0667 Zbirka razglednic krajev, Trnovo, št. 3295 Zidarska in kamnoseška rodovina Volk pri Joževih Najstarejša znana trnovska rodovina zidarjev in kamnosekov izvira iz zakonske zveze Franca Volka (Wouk) z Nežo Skok, sklenjene proti koncu 18. stoletja. Franc je v matičnih knjigah označen z itali-janskim izrazom »artista«, obrtnik, kar gre v tem primeru razumeti kot zidar. 30. oktobra 1790 se jima je rodil naslednik Martin617 in se leta 1821 pri devetindvajsetih letih poročil s sovaščanko Katarino Rijavec. V poročni knjigi je bil ženin vpisan kot »Sotano«, mali kmet,618 nevesta pa kot kmetica. Po-menljivo je, da sta bili obe priči mladoporočencev, Anton Volk in Janez Šušmelj, obrtnika. Martin je učakal visoko starost in 30. januarja 1876 pri petinosemdesetih letih umrl kot vdovec na Trnovem 28. Nasledil ga je sin Lovrenc, ki se je rodil 26. julija 1839 na Trnovem 41. Leta 1863, ko je s štiri-indvajsetimi leti dosegel polnoletnost, je vzel za ženo leto mlajšo sovaščanko Marjano Rijavec s hišne številke 9, ki je za poroko zaradi mladoletnosti potrebovala dovoljenje goriških političnih oblasti. Šele ob vpisu njune zakonske zveze v poročno knjigo, v kateri je ženin zapisan kot zidar, zvemo, da je bil zidar tudi njegov oče. Prav zanimivo in poučno je, koliko različnih poimenovanj Lovrenčevega poklica oziroma stanu so potem zapisali v trnovski rojstni knjigi in drugih pisnih virih. V rojstni knjigi je bil ob rojstvih otrok: leta 1864 – »operarius«, v letih 1866 in 1870 – »murator«, leta 1872 – »rusticus«, 617 Martinov rojstni datum je približno izračunan na podlagi podatka o njegovi starosti v trnovski mrliški knjigi, ker ustrezna rojstna knjiga ne obstaja. Trnovo je namreč v tistem času spadalo pod župnijo Šempas, kjer so se krstne knjige ohranile šele od leta 1806 dalje, najstarejša trnovska rojstna knjiga pa se začenja šele z januarjem 1793. 618 leTeršnik »Sottano« je kmet, ki ima samo kakšno četrtino kmetije, četrtzemljak, lahko tudi dninar. Primerjaj geslo košàn v p, Fran, Slovensko-nemški slovar, A–O, reproducirani ponatis, Ljubljana 1974, str. 444 (dalje: pleTeršnik, Slovensko-nemški slovar). 179 v letih 1874 in 1877 – »opifex«619 ter nazadnje v letih 1882 in 1884 – »lapicida«.620 V Koledarjih Družbe sv. Mohorja za leti 1873 in 1874 je bil predstavljen kot »kamnorez« in v naslednjih dveh letih kot »rokodelec«; v Ročnih kažipotih za leta 1899–1901 pa je bil uvrščen med »klesarje«. Umrl je kot družinski oče in vdovec 7. maja 1913 za črevesno boleznijo (»Malum intestinorum«). V Primorskem listu so mu po smrti posvetili naslednje vrstice: »Trnovo obiskala je bleda žena smrt ter nam v teku osmih dni ugrabila kar tri življenja. Prvi je nagloma umrl po vseh naših hribih znani spiček Lovro Volk, ki je bil na Trnovem prvi ud sv. Mohora ter v sedemdesetih letih edini naročnik tedanje ‘Soče’, a zadnja leta zvest pristaš ‘Prim. Lista’.«621 Lovrenca je na domu nasledil sin Jožef, prav tako kamnosek, ki se je rodil 15. avgusta 1872 in se leta 1900 na Trnovem 50 poročil s Frančiško Cej, hčerjo gostača oglarja iz Voglarjev. Po njem je hiša dobila ime pri Joževih. Očetovo obrt je najbrž nasledil okrog leta 1902, saj je bilo v Ročnih kažipotih odtlej do vštetega leta 1911 objavljeno njegovo ime. Ob rojstvih otrok je bil zmerom vpisan očetov kamnoseški poklic, prav tako je bil označen kot kamnosek, ko je leta 1897 šel za botra novorojenki Mariji Strosar iz Nemcev. Ko je 13. januarja 1924 nanagloma umrl za želodčno boleznijo (»Malum stomachi«), podobno kot njegov oče, pa so v mrliški knjigi ob njegovem imenu zapisali »pater familias, operarius«, družinski oče in delavec. Rodovnik kamnosekov in zidarjev Volkov pri Joževih, zdaj Trnovo 60 Ime in priimek Kraj in datum Kraj in datum Kraj in datum Opombe rojstva poroke smrti I. rod Franc Volk, obrtnik PK Trnovo 1793–1892 žena Neža Skok sin Martin Trnovo, 30. 10. 1790 II. rod Martin Volk (Wouk), sin Trnovo, Trnovo 13, Trnovo 28, PK Trnovo 1793–1892: Franca Volka in Neže, roj. 30. 10. 1790 24. 2. 1821, 30. 1. 1876, star ženinov oče artista, Skok, zidar Sotano, 85 let 3 mesce MK Trnovo kopije 1835–1945 star 29 let ŽA Grgar, SA Trnovo žena Katarina Rijavec (Ria- ok. 1793 Trnovo 20, Trnovo 28, PK Trnovo 1793–1892 vitz), hči Gašperja in Marije 24. 2. 1821, 18. 1. 1873 MK Trnovo kopije 1835–1945 Batič (Battig) Contadina, stara 28 let sin Lovrenc Trnovo 41, RK Trnovo kopije 1835–1945 26. 7. 1839 619 »Opifex« v tem primeru pomeni delavec. 620 Možno je, da ta različna poimenovanja Lovrenčevega poklica označujejo njegovo sočasno prevladujočo dejavnost, lahko pa so tudi odvisna od obveščenosti ali znanja latinskega jezika takratnega župnika. 621 S. a., g Trnovo, Primorski list, Gorica, 21. maja 1913, letnik 21, št. 21, str. /3/. 180 III. rod Lovrenc Volk, sin Martina Trnovo 41, Trnovo 28, Trnovo 50, PK Trnovo kopije 1835–1945: in Katarine, roj. Rijavec, 26. 7. 1839 16. 2. 1863, 7. 5. 1913, ženinov oče murator zidar in kamnosek murator, 24 let vzrok: Malum MK Trnovo 1835–1945: intestinorum paterfamilias viduus Marjana/Marija Rijavec Trnovo 20, Trnovo 9, Trnovo 50, RK Trnovo kopije 1835–1945 22. 1. 1840 16. 2. 1863, 30. 11. 1893, PK Trnovo 1835–1945: plebea, 23 let Typhus Cum licentia pol. Goritiae die 26. Jan. 1863 … MK Trnovo kopije 1835–1945 hči Ana Trnovo 28, RK Trnovo 1842–1900: 4. 6. 1864 oče operarius hči Katarina Trnovo 28, RK Trnovo 1842–1900: 16. 10. 1866 oče murator hči Marjana Trnovo 28, RK Trnovo 1842–1900: 25. 1. 1870 oče murator sin Jožef Trnovo 28, RK Trnovo kopije 1835–1945: 15. 8. 1872 oče rust. sin Andrej Trnovo 28, RK Trnovo 1842–1900: oče 5. 12. 1882 lapicida hči Antonija Trnovo 28, RK Trnovo kopije 1835–1945: 7. 6. 1884 oče lapicida IV. rod Jožef Volk, sin Lovrenca Trnovo 28, Trnovo 50, Trnovo 50, PK Trnovo kopije 1835–1945: in Marjane, roj. Rijavec, 15. 8. 1872 19. 2. 1900, 13. 1. 1924, ženinov oče lapicida pri Joževih, Trnovo 50, lapicida Malum stomachi MK Trnovo kopije 1835–1945: zdaj 60, kamnosek pater familias, operarius žena Frančiška Cej, hči Voglarji inquil., Voglarji 19, RK Trnovo 1835–1945: oglarja 10. 10. 1877 19. 2. 1900, oba botra oglarja rustica skupni SA Ravnica sin Jožef Trnovo 50, RK Trnovo kopije 1835–1945: 18. 3. 1901 oče lapicida hči Ljudmila Trnovo 50, RK kopije Trnovo 1835–1945: 26. 5. 1902 oče lapicida sin Rajmund Trnovo 50, RK Trnovo kopije 1835–1945: 29. 4. 1904 oče lapicida sin Florijan Trnovo 50, 2. 5. 1911 Skrivnostni kamnosek Anton Volk V trnovskih matičnih knjigah se dvakrat omenja tudi kamnosek Anton Volk, obakrat v zvezi z družino Štefana Rijavca s Trnovega 1. Prvič nastopa leta 1882 kot priča ob Štefanovi poroki s Katarino Volk s Trnovega 24, drugič pa dve leti kasneje, ko je šel za botra njuni hčerki Katarini. 181 Domnevam, da je bil doma iz istega kraja, kdo je bil, pa v matičnih knjigah ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti, ker je bilo takrat na Trnovem več vrstnikov z enakim imenom in priimkom. Med njimi pride v poštev predvsem delavec (»operarius«) Anton Volk, ki se je leta 1870 poročil z Marijo Rijavec s Trnovega 38. O njem sem našel še podatek, da se je rodil 2. januarja 1837 na Trno-vem 1, kdaj je umrl, pa mi ni uspelo ugotoviti. V zvezi z družino Štefana Rijavca je zanimivo še to, da je bil boter njegovemu prvemu sinu Andre-ju, ki se je rodil proti koncu leta 1882 na domu njegove žene na Trnovem 24, goriški kamnosek Blaž Bitežnik, čigar žena Jožefa Volk (Vouk) je bila doma s Trnovega 50.622 Ta podatek nam dá misliti, da je bilo botrstvo dogovorjeno zaradi sorodstvenih povezav. Kamnosek in košan Vincenc Čuk 22. junija 1882 je v Cerknem kot ženin stopil pred oltar petindvajsetletni kamnosek Vincenc Čuk, sin mizarja Jožefa Čuka in Katarine z dekliškim priimkom Volk, stanujoč na Trnovem 63, nevesta pa je bila mladoletna Frančiška, hči zidarja Andreja Bevka iz Cerknega 146, ki je za poroko potrebovala očetovo privolitev. Sodeč po starosti ob poroki, se je Vincenc rodil leta 1857, vendar v trnovski rojstni knjigi vpisa njegovega rojstva ni najti, zato ostaja skrivnost tudi njegov rojstni kraj. Kot je razvidno iz cerkljan-ske rojstne knjige, se je po poroki preselil v Cerkno, kjer ga najdemo z družino kot gostača na hišni številki 8, po domače V Hostu. Ob rojstvih otrok je v rojstni knjigi na isti hišni številki označen kot kmet oziroma košan,623 kot kamnosek pa je zapisan v družinski knjigi gostačev in v mrliški knjigi ob smrti hčerke Amalije leta 1883. V mrliški knjigi zvemo, da je umrl 23. novembra 1938 v Cerknem na hišni številki 52 kot vdovec, njegov poklic ob smrti pa ni naveden.624 Grgarske Ravne Štancar in zidar Franc Petrevčič Ko sem poleti 2001 v Grgarskih Ravnah spraševal o krajevnih kamnosekih, mi je Alojz Humar - Lojze Škopitov, Grgarske Ravne 57, povedal, da je bil v vasi »štancar, ki je bil rojen na Kuki, stal je pa te na Ravnah, Na vodi, na številki 54, prej 66, kjer so rekli pr Kuklči«. Tista hiša na vrhu vasi je bila že štirikrat prodana in nazadnje tudi temeljito prezidana. Pri njej na tega štancarja spominjata samo še preprosta kamnita pokončnika ob vhodu na dvorišče, ki ju je sklesal V Gori, nedaleč od izvira Na vodi, kjer so Avstrijci med prvo svetovno vojno naredili zajetje. Cvetko Fabjan, letnik 1921, po domače pri Jožetu v Grgarskih Ravnah 38, je vedel povedati, da je bil to Franc Petrevčič, ki je »tam sekal en kamen«, ko je on imel dvanajst ali trinajst let. Spominjal se je, da je Franc špičkal rožance za svojo rabo. Delo pa si je moral iskati tudi po svetu. S sinom Stankom je delal pri podjetniku Mattiroliju, »ki 622 ŽA Grgar, rojstna knjiga Trnovo 1842–1900; ACAG, poročna knjiga Trnovo 1835–1945. 623 Košan je kmet, ki ima samo kakšno četrtino kmetije, četrtzemljak, lahko tudi dninar. Glej pleTeršnik, Slovensko-nemški slovar, str. 444. 624 ŽA Cerkno, rojstna knjiga 1859–1890, poročna knjiga 1848–1888, mrliški knjigi 1877–1907 in 1908–1962, družinska knjiga 1899. 182 je imel čez ceste«.625 Menda sta dosti delala po Krasu, nazadnje pa je Franc »preživljal družino z drvami«. Frančevemu pravnuku Silvanu Pičulinu, ki živi v novi hiši v odmaknjenem zaselku Na Kuku, Grgarske Ravne 16, kjer se prav tako reče pri Kuklču, je zna- no, da je bil njegov nono Franc Petrevčič kamnosek – dober kamnosek. On je tudi sezidal prvo hišo Na Kuku, k njej pa sta kasneje Silvan in njegov brat prizidala vsak svoje domovanje. Za hišo Na Kuku je Franc tudi sklesal portal in okenske okvirje. O njem je Silvan slišal, da je po prvi svetovni vojni sodeloval pri zidanju nove cerkve na Sveti gori in pri obnovi solkanskega mosta iz rezanega kamna. Lojze Bratkič - Tončev iz Grgarskih Raven 53 je k temu pristavil, da je Franc naredil štjern pri Kolčevih v Podlaki. To je potrdil tudi Pavel Pavlin, ki je še podrobneje navedel, da je ta štjern vrstnik in da je kamen zanj prišel iz gmajne pod Gomilo juž- no od Podlake. Na obod vodnjaka je vklesal letnico 1909 in se podpisal z začetnicama F. P. Edvard in Bruna Sedevčič pri Zajčevih v zaselku Sedevčiči, Bate 76, sta se spominjala, da jim je leta 1923, ko so zidali štalo, špičk Petrevčič, po domače Kuklč s Portonček pred hišo v Grgarskih Ravnah 54, ki ga Kuka, sklesal je naredil Franc Petrevčič kolono , ki je podpirala strop v njej. 626 Njun sorodnik Davorin Sedevčič je dodatno povedal, da je Franc, ki je prav tako bil v nekem sorodstvu z Zajčevimi, prištimal tudi vse kamenje za njihovo hišo in štalo.627 Lomil ga je v kamnolomu na njihovem svetu sto metrov za vasjo in ga tudi tako obdelal, da so zidarji lahko zidali z njim. Matične knjige povejo, da se je Franc Petrevčič rodil 24. avgusta 1880 v Grgarskih Ravnah 41 / 62 v družini delavca Jožefa Petrevčiča in Marjane z dekli- škim priimkom Klanjšček iz Bask. 17. septembra 1904, ko je stanoval v Gorenjem Logu 56 pri Sv. Luciji, današnjem Mostu na Soči, in je ravno dosegel polno- letnost, je pri Sv. Luciji stopil pred oltar z enaindvaj-Valjasti oklep vodnjaka pri Kolčevih v Podlaki z letni-setletno domačo hčerjo Marijo Šturm, ki je zaradi mla-co 1909 in inicialkama kamnoseka Franca Petrevčiča. doletnosti za poroko potrebovala očetovo dovoljenje. Fototeka ZVKDS, območna enota Nova Gorica 625 O Kuklčovem Stankotu iz vasi mi je leta 1992, ko sem prvič obiskal Grgarske Ravne, Marica Šuligoj pri Zajcih, Grgarske Ravne 37, povedala, da je okrog leta 1927/28 v javi V Bregu zraven vasi, kjer so kasneje lomili kamen tudi za šolo, pripravljal in špičil kamne za vaški vodnjak. Vendar v batovški rojstni knjigi med Frančevimi otroki, ki so prihajali na svet v obdobju od leta 1905 do 1925, ni nobenega Stanka. Njegov prvi sin, rojen 28. januarja 1905 na hišni številki 62 v vasi, ki bi glede na starost lahko bil istoveten z njim, je bil Janez. 626 Kasneje so dele tega masivnega štirioglatega slopa porabili za podstavek kamnite mize in za klopi na dvorišču pred hišo. 627 Davorin Sedevčič, Kanalski Vrh 27. 183 Oba mladoporočenca sta bila kmečkega stanu, za poročni priči pa sta imela tamkajšnjega organista in cerkovnika. V tistem času je Franc najverjetneje sodeloval pri gradnji železniške proge v Soški dolini. Prva dva otroka sta se jima rodila na takratni številki 62 v Ravnah, hči Zofija Štefanija, rojena leta 1909, pa je prišla na svet že v novem domu Na Kuku, Ravne 183. Franc je umrl v hiši v vasi 12. aprila 1958.628 Furlanski zidar Andrej Goja - Dreja Lah V Grgarskih Ravnah, Dragovici in Batah je še dandanes slišati dosti izročila, zlasti pa zabavnih anekdot iz življenja in dela zidarja Andreja Goje, ki se ga je zaradi furlanskega izvora prijelo ime Dreja Lah. Kot pripovedujejo, je prišel iz Furlanije z očetom zidarjem s trebuhom za kruhom v Grgarske Ravne v času obnove porušenih vasi po prvi svetovni vojni, ko je imel komaj deset ali dvanajst let. Menda je bil nepismen, računati pa je znal. Z očetom je romal za delom od hiše do hiše. Kje in kaj vse je zidal oče, čigar ime se je pozabilo, ustno izročilo ne pomni, ne ve se niti, kdaj in kje je umrl.629 Dreja se je pri njem priučil zidarskega poklica. Če je storil kaj narobe, je oče kot vzgojno sredstvo uporabil pas. O Dreji se ve, da je precej časa živel pri Hubjanih v Batah ali »pri Drejca«, kot je rekel takratnemu gospo-darju Andreju Fabjanu. Ko je bil med drugo svetovno vojno koprifuoko, je včasih spal kar v trombi v Hubjanovi štali. Sicer je stanoval v hiši Buflnovih v Grgarskih Ravnah 28, ki jo je on sezidal. Strašno se je bal Nemcev. Ko je nekoč slišal, da prihajajo v Ravne, je od straha skočil v štern. Rečeno je bilo, da je gostoval tudi pri Čukcu v Ravnah. Vse življenje je ohranil značilni furlanski naglas. Dolgo je hodil v vas k Rezi Markič v Dragovico na takratno hišno številko Grgarske Ravne 80, kjer se je po domače reklo pri Majki.630 Reza, ki jo je klical »moja Reži«, je mnogo let »z dušo in telesom« služila pri Staničevih v Batah, kjer je molzla krave v štali in opravljala razna dela na njivah. Bila je več pri njih kot doma. Dreja, ki je bil dobrega srca, pa ji je pomagal s svojim zaslužkom. O Dreji in Rezi je znanih več anekdot. Ko je Dreja nekoč šel opri okni, če ne, strgam šipi.« Ob neki drugi priložnosti, ko je prišel Portret Andreja Goje - Dreje Laha na nagrobniku v Batah ponoči vasovat k njej in mu ni hotela odpreti, ji je zagrozil: »Reži, k Rezi pozimi ves prezebel, pa ji je zaklical pred vrati: »Reži, opri vrati, ke mi zmrznejo tiči.« Z Rezo, ki je rada kaj popila, sta menda večkrat imela tudi barufo. Ker je njeno življenje na koruzi zbujalo zgražanje v vasi, ji je sestra Marija, po domače Marjuta Ernejeva, prigovarjala: »Reza, poroči se, ne živet na vero, če ne, gospud te ne pokopa, če ne boš poročena.« Naposled sta se le poročila, a šele tedaj, ko je bil Dreja že star in oslabel, »malo prej, kot je umrou«. Takrat je oznanil: »U šoboto bo poroki,« in da bosta šla z Rezo v Grgar »na mačji uradi«, na matični urad. Cerkvena poroka pa je bila kar na njenem domu.631 Ko so Rezo vprašali, ali bosta imela kaj otrok, je odgovorila: »Ne, se je polilo.« Tako se je reklo spontanemu splavu. 628 ŽA Bate, rojstna knjiga 1862–1900; ŽA Most na Soči, rojstna knjiga 1881–1896, poročna knjiga 1881–1914; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstne knjige Bate 1835–1940 in podatek Lojzeta Bratkiča - Tončevega iz Grgarskih Raven 53. 629 V mrliški knjigi Bate ni vpisa njegove smrti. 630 Izročilo o tem je bilo negotovo: en glas je menil, da je bila Reza Štefnova, drugi, da se je pri njej reklo pri Poksih. Da je bilo njeno pravo hišno ime pri Majki, je povedala njena daljna sorodnica Marta Goljevšček pri Matičevih, Grgarske Ravne 66. 631 Po drugi, manj verjetni verziji pa sta šla na cerkveno poroko peš iz Dragovic v Bate. 184 Dreje Laha se spominjajo kot velikega, čokatega in zelo močnega moža, pravega hrusta. Težek kamen, ki sta ga na gradbeni oder morala prinesti dva malavarja, je on na zid postavil kar sam. Na dan je sezidal sedem metrov en meter visokega in pol metra debelega kamnitega zida. »Bil je dober zidar, specialist.« »Skoz je delal in dober človek je bil.« Zaslužek pa je pogosto pustil v gostilni. Nekoč, ko je Dreja sedel s flaško pred sabo v gostilni pri Badinovih v Ravnah, je stopil v gostilno Pepi Šoštarjev iz Podlake. Dreja ga je takoj povabil: »Pepi, oštja, sedi, sedi, boš spil en glaž.« In mu je nalil kozarec, nato še enega in še, dokler ga ni opil. Vmes sta se menila tudi o poslu. Pepi je vprašal: »Dreja, a mi prideš zidat šparget?« Dreja pa: »Oštja, Pepi, meni manjka dela!« Hotel je reči, da mu ne manjka dela, da ga ima preveč, rekel pa je ravno nasprotno. Leta 1923 je skupaj z zidarjem Tereznovim iz Biteža632 zidal Staničevim v Batah novo hišo in štalo, ki sta bili v tlorisu dolgi trideset in široki enajst metrov. Zidava, ki jo je izvajala neka italijanska firma, se je financirala iz vojne odškodnine, ki so jo Staničevi dobili za staro hišo, porušeno med vojno.633 Kamen zanjo so lomili Pod čelom v Rjav- čevi gmajni približno petsto metrov vzhodno od vasi proti Svetomu.634 Malavarji so ga obdelovali na tleh, Dreja pa je zidal z njim na ruštih. Od tam je z roko pokazal na kamen, ki ga je potreboval, in ukazal, naj mu prinesejo »tisti baloti«.635 Ko sta bili hiša in štala dokončani, je Dreja Staničevim na njihovem svetu postavil še kapelico. Pri Hubjanih je sezidal krušno peč za »osem hlebi kruha«. Koliko jih gre v peč, je zmeril kar s klobukom. Na domačiji je tudi popravil strehe in opravil še razna druga popravila, ob njihovi parceli pod vasjo pa je napravil zid na suho. Okrog leta 1950/51 je obzidal vrt pri hiši Kapčevih v Batah. V Podlaki je obrajhal štalo in hišo Zajčevih, ki sta bili sezidani v letih 1923 in 1926, leta 1940, ko je imel kakšnih petdeset let, pa je poprav- ljal hišo pri Šoštarjevih in streho pri Tinščevih. V Grgarskih Ravnah je kmalu po prvi svetovni voj- ni sezidal hišo Šklinčevih ter veliko hišo, štalo in okril Bodinovih gospodarju, ki je šel za nekaj časa s trebuhom za kruhom v Ameriko, zato je domačija zasnovana po tamkajšnjem zgledu. V Dragovici pa je zidal Plukovo štalo za njegovega brata. V Dragovici je še več njegovih zidarskih del. Kapelica v Batah, ki jo je po naročilu Staničevih s hišne Z zidarjem Tereznovim iz Biteža je okrog leta številke 1 postavil Dreja Lah 632 To je bil Jožef Jevšček, ki mu je posvečeno krajše poglavje v tej knjigi. 633 V hiši so takrat imeli gostilno, gospodar pa je bil Valentin Stanič (1862–1944), nono sedanjega gospodarja. 634 V tistem kamnolomu sta bila trd jejdovc in trda opoka, ki se lepo obdeluje. Tam so lomili kamen tudi za druge hiše v vasi. Povedal Milivoj Valentin Stanič, Bate 1. 635 Vso malto za novo Staničevo hišo – Dreja ji je rekel »malti« – je na kontrat zmešal Gostov z Ravní; neko dekle iz Biteža, ki je imelo dvaindvajset ali triindvajset let, pa jo je prav tako na kontrat znosilo na rokah in na glavi zidarjem ter si s tem zaslužilo za potovanje z ladjo v Ameriko. Povedal Milivoj Valentin Stanič, Bate 1. 185 1935 zidal hišo pri Jerábih. Sezidal je tudi Markčev hloušč. Madonom je naredil vodnjak, potem pa ko- mentiral: »Dva litra vini so mi dali, dva litra vode bo držalo.« In je vodnjak res spuščal. Leta 1957, ko je bil v Dragovico napeljan vodovod, je sezidal še vaško fontano sredi vasi. To sta dve dolgi betonski koriti, med njima pa lopa z javno pipo. Na njeni notranji steni spominja na Drejo ploščica z datumom 22. 5. 1957 in začetnicama G. A. Najbolj znan je bil Dreja po tem, da je zidal špargete na mizo, ki so značilni za Furlanijo, v te kraje pa jih je vpeljal njegov oče. Pri teh špargetih, odmaknjenih od kuhinjskih sten, je za boljši toplotni izkoristek dimnik speljan naokoli v tleh in šele po- tem v zid. Ko je napravil tak šparget pri Kristanu v Potem ga je popravil in ponovno zakuril. Ko je po-Foto Pavel Pavlin, Ozeljan tegnilo, pa je zadovoljno izjavil: »Ga vija dimi.« 636 Še en tak štedilnik je napravil Ernejevim v isti vasi. V batovških matičnih knjigah je zapisano, da dimnik ni vlekel. »Ne vija dimi,« je ugotovil Dreja. sko zidanega slopa iz klesanega kamna pri Bodinovih v Grgarskih Ravnah v osemdesetih letih 20. stoletja. Dragovici in ga je zakuril, da bi preveril, ali vleče, Ljudski godec Gušto Fikov iz Podlake zraven mojstr-se je Andrej Goja rodil 24. decembra 1892 staršem Andreju Goji in Marjani z dekliškim priimkom Zola v Senožečah-Posatojmi (sic!) in da je sklenil zakonsko zvezo s Terezijo Markič iz Dragovice šele 18. oktobra 1963. Umrl je za paralizo 23. decembra istega leta, na predvečer svojega enainsedemdesetega rojstnega dne, na naslovu Dragovica 80.637 Pokopan je v grobu na pokopališču v Batah, v katerem počiva tudi njegova Reza. Podatek v matični knjigi, da se je Dreja rodil leta 1892, postavlja pod vprašaj ustno izročilo, da je prišel v Grgarske Ravne po prvi svetovni vojni kot dvanajstletni mulc. Če sta z očetom zidarjem prišla tja po prvi svetovni vojni, kar se zaradi velikih po- treb po usposobljenih zidarjih za obnovo porušenih vasi zdi zelo verjetno, je Dreja takrat imel že skoraj dvajset let. V tem primeru je tudi bolj razumljivo, da je vse življenje tolkel slovenščino s primesmi furlanskih besed in oblik. Če bi bil prišel v te kraje v mlajših letih, bi se ji gotovo bolje privadil. Šparget na mizo pri Matičevih v Grgarskih Ravnah 636 O Dreji Lahu in Rezi so pripovedovali: Bruna in David Sedevčič, Bate 76; Pavel Pavlin, Ozeljan 66D; Milivoj Valentin Stanič, Bate 1; Silverij Fabjan, Bate 2A; Sergej Markič, pri Kristanu, Dragovica 8; Darjo Hvala, pri Lokovšnih, Dragovica 17; Lojze Bratkič, Grgarske Ravne 53; Marta Goljevšček, Grgarske Ravne 66, in Davorin Sedevčič, Kanalski Vrh 27. 637 ŽA Bate / ŽA Grgar, poročna knjiga Bate 1931–, mrliška knjiga Bate 1941–. Vpisa rojstva Andreja Goje ni najti ne v senožeški ne v postojnski rojstni knjigi. 186 Bate Klesarja in zidarja Franc in Janez Lasič - Laščeva v Bitežu V Ročnih kažipotih za leta 1900, 1901, 1902, 1903, 1906 in 1907 so bila med obrtniki v Batah vsakokrat objavljena imena štirih klesarjev: Franca in Janeza Lasiča, Štefana Humarja in Andreja Hvale. Klesarja Franc in Janez Lasič sta nedvomno isto- vetna s Francem Lasičem in njegovim sinom Janezom, ki ju v matičnih knjigah takratnega vikariata Bate najdemo v Bitežu, današnjem zaselku Grgarja. Živela sta na hišni številki Bitež 9 / 8, danes Grgar 166, ob takratni glavni cesti z Banjške planote v Gorico, ki se ji je po starem reklo pri Poljčǝh, nato pa pri Laščevih. Franc je bil sin Jožefa Lasiča iz Vrtojbe in Katarine z dekliškim priimkom Baskar iz Biteža. Rodil se je 10. marca 1846 v Vrtojbi 34, neznano kdaj se je priselil v Bitež 9 in se tam leta 1873 poročil z domačinko Marijo Bitežnik. V poročni knjigi je vpisan kot kmet, ob rojstvu hčerke Antonije leta 1878 pa je bil v rojstni knjigi označen kot kmet in kamnar (»lapidarius«).638 da je bil dober mojster in gospodar. Verjetno je sam Sklepni kamen hišnega portala Laščevih in zapis sklesal hišni portal, ki ima na sklepnem kamnu vkle-Po hiši, v kateri je menda imel tudi gostilno, se vidi, sano: o ženinu Janezu Lasiču v kopiji poročne knjige L 1895 / L F , kar se bere kot: Leta 1895. Lasič Franc.639 Nad njim je napravil še kamnit gank na paru profiliranih konzol, okrašenih z okroglima glavičema. Umrl je zadet od kapi 11. avgusta 1913 v Bitežu 8.640 Njegov naslednik, prvorojenec Janez ali Ivan, po domače Zanut, se je rodil v Bitežu 26. marca 1874 in se leta 1898 poročil z mladoletno Jožefo Jevšček iz Zabrda 2. V poročni knjigi so ženinov poklic ozna- čili kot »operarius lapidarius«, kar bi se morda dalo razumeti tudi kot kamnolomec, poklic njegovega očeta pa so označili kot kmet. Z ženo sta najprej gostova- la v sosednjem zaselku Zabrdo na številki 8, kjer se jima je leta 1899 rodil sin Jožef, in nato v novi hiši brez številke, kjer je leta 1902 luč sveta ugledala hči Štefanija.641 638 ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstne knjige Vrtojba 1835–1945; kopije poročne knjige Bate 1835–1940. 639 Povedal David Tomažin, Grgar 178. 640 ŽA Grgar, mrliška knjiga 1875–1913. 641 ŽA Bate, rojstna knjiga 1862–1900; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstne in poročne knjige Bate 1835–1940. 187 Po očetovi smrti je Janez prevzel posestvo in gostilno, poleg tega pa je imel tudi zidarsko obrt.642 Ustno izročilo pravi, da je bil spoštovan mož, ki je prijateljeval z gospodo iz Gorice in z njo hodil na lov.643 Kot zidarski mojster in zapriseženi sodni izvedenec je po prvi svetovni vojni ocenjeval škodo na stavbah, ki jo je povzročila vojna, vodil obno- vo ter izdeloval načrte za nove hiše na območju Grgarja in Banjšic.644 Imel je lahek voz s konjsko vprego, kaleš, da se je z njim vozil v Gorico in nadzoroval obnovo hiš po Banjšicah.645 V Grgarju je sezidal hišo za italijanske karabinjerje, ki ji Gr- garci še danes rečejo Kasarna, zraven nje pa še hišo zase, ki jo je kasneje zapisal sinu Stanku, ko se je ta oženil z Grgarko in se z njo iz Biteža preselil v Grgar. Janez Lasič je umrl 23. julija 1948.646 Lasičev načrt za stavbo Petra Bitežnika v Bitežu 18 Drugi kamnoseki in zidarji iz Bat V Ročnem kažipotu navedeni klesar Andrej Humar je bil verjetno sin Jakoba Humarja in Uršule z dekliškim priimkom Sedevčič iz Podlake, rojen 7. novembra 1885 v Baskah 3, danes zaselku Grgarja. Leta 1912, ko je delal kot zidar v Rojanu pri Trstu, se je v Grgarju poročil z Ano Sedevčič iz grgar-skega Britofa.647 Kdaj je umrl, ni znano. Četrtega v Ročnem kažipotu navedenega klesarja, Andreja Hvale, mi ni uspelo odkriti ne v batovških ne v grgarskih matičnih knjigah. Poleg že navedenih imen sem iz ustnega izročila zvedel in v pisnih virih našel še nekaj zanimivih zidarjev in kamnosekov iz Bat, večinoma rojenih v Podlaki. Najstarejši je bil zidar Štefan Hvala, rojen okrog leta 1817 v družini Antona Hvale in Neže z dekliškim priimkom Sedevčič iz Podlake, ki se je leta 1846 pri devetindvajsetih letih na hišni številki Bate 129 poročil z Marjano Valantič iz Podgozda, Ravnica 47. V poročni knjigi so zapisali, da je »faber muratorius«, torej zidar.648 Ker v batovški rojstni knjigi v času njegovega rojstva zija nekajletna vrzel, ni mogoče navesti točnega rojstnega datuma, v mrliški knjigi pa ni mogoče najti vpisa njegove smrti. Florijan Madon, pri Preku v zaselku Čefarinšče, Bate 82, se je spominjal, da je bil mojster za ka-men nono njegove mame Jožef Hvala, po domače Žjef Tončkov iz Sedevčičev, Bate 77. Tončkovi so 642 V grgarski rojstni knjigi nastopa leta 1906 kot boter novorojenca Štefana Boltarja iz Grgarja 108, pri čemer je naveden kot kamnosek; v rojstni knjigi za Levpo pa je bil leta 1907 v vlogi krstnega botra Avguštine, hčerke tamkajšnjega kamnoseka Franca Levpuščka - Špička, vpisan kot »cementarius« iz Bat. ŽA Grgar, rojstna knjiga 1889–1920; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstne knjige Levpa 1846–1945. 643 Nazadnje pa ga je menda premagala kvartopirska strast, da je svoje premoženje zapravil s kartanjem. Po eni različici je v enem večeru pri kartah zapravil hotel v Tolminu, po drugi pa zakartal svoji hiši v Bitežu in Grgarju. Povedala David Tomažin, Grgar 178, in Milivoj Valentin Stanič, Bate 1. 644 David Tomažin v Bitežu, Grgar 178, hrani cenitev vojne škode na njihovi domačiji iz leta 1921, za katero je Janez Lasič zaračunal 98.40 lire, ter njegova načrta za hišo in klet, na katerih je podpisan kot »Zapriseženi sodni zvedenec zid. mojster Ivan Lasič, Bitež 8«. 645 kolenc, et al., Krčme in gostilne na Trnovsko-Banjški planoti, str. 71–72. 646 ŽA Grgar, mrliška knjiga 1914–1970. 647 ŽA Bate, rojstna knjiga 1862–1900; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Grgar 1835–1943. 648 ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Ravnica 1835–1943. 188 bili kovači, tišlarji in obdelovali so kamen. Java je bila v bošku Vrh Vogla pri Sedev- čičih. Tam so obdelovali kamen na debelo in ga vozili domov na lesenih vozovih. Žjef je za ječmenovo kašo ali joto kresal cel dan. »Kdo mu je za to dal še kakšen dinar, kdo nič, kakor je bilo.« O Žjefu si je Florijan zapomnil še to, da je rad čikal. Njegova vnukinja Marija Černe pri Mežnarčnih v Grgarju 2 ima za spomin na nonota na dvorišču dva kamna, v ka- terih so z lesenim tukǝlom tukli kašo, zdaj pa v njiju rasejo rože. Kdaj se je rodil in kdaj je umrl, ne ve, vsaj nekaj njegovih osebnih podatkov pa sem našel v matičnih knjigah. Rodil se je 18. marca 1877 pri Sedevčičih v Podlaki, Bate 129, v družini Andreja Hvale in Marjane z dekliškim priimkom Humar iz Krvavca ter se leta 1901 na takratni hišni številki Bate 169 poročil z mladoletno Jožefo Petrevčič iz Čefarinšča, Bate 172. V poročni knjigi je je na ženinem domu rodil prvi sin Jožef, Dva kamna pri Mežnarčnih v Grgarju, ki ohranjata spomin na nonota Žjefa Tončkovega iz Sedevčičev bil označen kot kmet. Istega leta se jima ostali njuni otroci pa so v obdobju od leta 1905 do 1915 prihajali na svet pri Sedevčičih na številki Bate 169. Ob rojstvu prvorojenca Jožefa je bil oče Jožef v rojstni knjigi označen kot »rusticus operarius«, kmet in delavec, ob vseh naslednjih pa samo kot kmet.649 Kdaj je umrl, mi ni uspelo ugotoviti. Pri Zajčevih v Podlaki sem slišal tudi izročilo, da je bil pri Pivcih v zaselku Sedevčiči na današnji hišni številki Bate 79 kamnosek Sedevčič, ki da je naredil prtuǝn okrila pri Gulinih v Podlaki, ker je bila tja omožena njegova sestra.650 To je že opisani ločni uvozni porton, ki ima na sklepnem kamnu vklesano ime gospodarja Jožefa Gulina in zagonetno rimsko letnico, ki jo je mogoče brati kot 1814 ali 1816. Iskanje mojstra tega portona v pomanjkljivih batovških matičnih knjigah pa ni obrodilo sadov, ker ni bilo mogoče ugotoviti, kateri izmed številnih podlaških rodov Sedevčičev je živel na domačiji pri Pivcih, niti ni bilo mogoče najti osebnih podatkov o Jožefu Gulinu, ki se je dal ovekovečiti z na-pisom na portonu. Poleg tega se zastavlja še vprašanje o verodostojnosti ustnega izročila, ki govori o tako oddaljeni preteklosti. Širše znan in iskan mojster pa je bil Štefan Jevšček, Prahov iz Bat, ki se je rodil 12. aprila 1878 v družini gostilničarja Štefana Jevščka651 in Čehinje Florentine z dekliškim priimkom Münzberg652 649 ŽA Bate, rojstna knjiga 1862–1900; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstne in poročne knjige Bate 1835–1940. 650 Povedala sta Edvard in Bruna Sedevčič, Bate 76. 651 Morda je bil vsaj spočetka kamnosek tudi oče Štefan, ki se je rodil 3. septembra v Zabrdu, Bate 19, se leta 1872 oženil s Florentino Münzberg ter umrl kot kmet in gostilničar za tuberkulozo 21. februarja 1886. Tako bi se dalo sklepati po zapisu v grgarski rojstni knjigi, da je bil leta 1861 krstni boter Jerneja, nezakonskega sina Neže Bitežnik v Bitežu 6, »Štefan Jevšček lapicida«. ŽA Bate, družinska knjiga 1899; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije mrliške knjige Bate 1835–1940; ŽA Grgar, rojstni knjigi 1820–1852 in 1852–1888. 652 Florentina Münzberg je bila iz Rybništa (nemško Teichstatt) na zahodnem Češkem. 189 v Batah 151 / 108. Leta 1911 se je poročil z Ivano Kolenec, vdovo Povšič iz Lokvi, in se priženil k njej »v ta veliko hišo« na Fobškem kalu, Grgar 164 / 174.653 Bil je kamnosek, zidar in gostilničar. Ob rojstvih otrok je bil v rojstni knjigi zapisan samo kot gostilničar, prav tako ob vpisu smrti v mrliški knjigi. Gostilna je bila v desnem traktu hiše. Na dvorišču je bila pod kostanjem kamnita miza, na kateri so gostom postregli s pijačo. Pri hiši je bilo tudi balinišče, enkrat na leto pa so na drugi strani ceste postavili berjar.654 Za ples je igrala plehmuzika in takrat se je tam trlo ljudi. 24. januarja 1932 pa je Štefan umrl nasilne smrti.655 Zgodilo se je zvečer, slabih sto metrov od doma, ko se je vračal po cesti iz Grgarja. Tam ga je pričakal morilec in ga s klanfo tako udaril po glavi, da je izkrvavel. O morilcu so potem med ljudmi krožile razne govorice, italijanska policija pa ga ni nikoli našla.656 »Ta velika hiša« na Fobškem kalu, v kateri je bila gostilna; na zidu levo je Žbončeva kapelica iz klesanega kamna. 653 Fobški Kal je ob nekdaj zelo prometni poti, kjer se svet iz Grgarske kotline prevali v Čepovansko dolino. Zaradi napornega vzpona iz kotline so se tam običajno ustavljali furmani. 654 Berjar je ograjeno leseno plesišče, veliko približno dvajset kvadratnih metrov. 655 ŽA Bate, rojstna knjiga 1862–1900, družinska knjiga 1899; ŽA Grgar, družinska knjiga iz začetka 20. stoletja; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstne in mrliške knjige Grgar 1835–1944. 656 kolenc, et al., Krčme in gostilne na Trnovsko-Banjški planoti, str. 68–70. 190 Banjšice Priložnostna kamnoseka Jožef Čargo in Janez Skrt iz Mrcinj Ko so v začetku 20. stoletja gradili železniško progo po Soški dolini, sta si tam našla delo in zaslužek tudi dva Banjškarja iz Mrcinj. Po pripovedovanju Gabrijele Markič pri Petelinu v Mrcinjah, Banjšice 30, sta njen tata Jožef Čargo, rojen leta 1886 pri Jeronu v Mrcinjah, danes Banjšice 28, ter njegov sosed in vrstnik Janez Skrt pri Ivančiču (Jevenčič) na današnji hišni številki 29 v mladih letih kot sa-mouka hodila v Avče špičit kamen za gradnjo predora na progi med Avčami in Kanalom. Tja in nazaj sta vsak dan hodila debelo uro po stezi skozi gozd. Jožef, ki je pri dvanajstih letih izgubil očeta, je leta 1913, malo pred začetkom prve svetovne vojne, šel s trebuhom za kruhom v Ameriko in tam ostal kar osem let. Delal je v neki livarni v New Yorku in pošiljal denar materi. Ko se je vrnil domov, se je leta 1924 poročil z Justino - Avguštino Ipavec od Tomajščev v Robih. Umrl je v začetku maja 1962. V rojstni knjigi za Banjšice piše, da se je Jožef rodil 12. marca 1886 pri Ošlakarjih v Mrcinjah na takratni hišni številki 92, kasneje številka 104 in 102, v kmečki družini Andreja Čarga in Ane z dekliškim priimkom Pertovt s Hledinšc.657 V mrliški knjigi pa zvemo, da je oče Andrej umrl za jetiko 13. decembra 1901, se pravi, da je Jožef ob nje- govi smrti imel tri leta več, kot pravi družinsko izročilo.658 O njegovem sosedu in delovnem tovarišu na železnici Janezu Skrtu matične knjige povejo, da se je rodil 24. januarja 1887 staršem Matiji Skrtu in Mariji z dekliškim priimkom Lipičar na številki 93, kasneje 105, ter se leta 1915 poročil s sovaščanko Amalijo Čargo iz Podgriča.659 Da- tum njegove smrti ni znan, po pripovedovanju Gabrijele Markič pa je umrl precej kasneje kot njen oče Jožef. Samouk Jožef Testen pri Blajščih v Krvavcu Na domačiji pri Blajščih v Krvavcu, Banjšice 105, je pred hišo štirioglat štjǝrm iz štirih debelih pokončnih plošč, ki ima v napisnem polju na prednji stranici vklesan lapidaren napis: IHS / J. T. / 1907. Priletni gospodar Alojz Testen je pojasnil, da začetnici J. T. označujeta njegove- ga nonota Jožefa Testena iz Koprivšča, ki je Vodnjak pri Blajščih v Krvavcu, opremljen z vretenom in prišel k tej hiši za zeta in naredil ta vodnjak. škripcem, na katerega je obešena kibla ali kajngla 657 To je samotna domačija na Hodinščah, ki spada v zaselek Vrhavč v Kalu nad Kanalom. 658 ŽA Banjšice, rojstna knjiga 1860–1907; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije mrliške knjige Banjšice 1835–1945. 659 ŽA Banjšice, rojstna knjiga 1860–1907; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Banjšice 1835–1945. 191 »On je tisto okresal. Je znal vse, je bil priden.« Kamen zanj je dobil na polju pod vasjo, ki se tudi kliče Polje oziroma Pulje. Vodnjak, ki je globok pet metrov in ima štiri metre premera, je obložen s špičenim kamenjem, ki so ga na zunaj zatesnili z ilovico, znotraj pa obrajhali. O nonotu je Alojz še povedal, da je imel deset otrok, umrl pa je v letih med obema vojnama. V družinskih in matičnih knjigah zvemo, da se je Jožef Testen rodil 25. januarja 1850 v družini Janeza Testena in Neže z dekliškim priimkom Lango v Koprivšču 79, danes 88, po domače pri Mešnjakarju. Leta 1883 je pri triintridesetih letih stopil v zakonski stan z deset let mlajšo Ano Sedevčič iz Krvavca 20, po domače pri Blajščih, in se priženil na njen dom.660 Tam je umrl 13. novembra 1918. V mrliški knjigi je zapisan kot »pater familias rusticus«. Lokovec Štancar in zidar Šmonov Luiž Alojzija Murovca, po domače Šmonovega Luiža, smo omenili že pri opisu njegovega nenavadnega nabožnega znamenja na Murovčevi Lazni v Lokov- cu. Lokovško ustno izročilo o njem pove, da je bil štancar samouk in zidar, ki je zidaril in popravljal hiše po vsem Lokovcu. V matičnih knjigah zvemo še, da se je rodil 22. marca 1864 v družini Luke Murovca in Neže z dekliškim priimkom Vončina pri Šmonovih v Gorenjem Lokovcu 23. Oženil se je šele leta 1919 z dosti mlajšo Frančiško Pisk - Bǝžnjǝlovo iz Lokovca 199, rojeno leta 1891, in umrl 23. oktobra 1946.661 Za svojo hišo je sklesal portal, okenske okvirje, krniž in počivalo.662 Njegovo delo je bila verjetno tudi kamnita stopa, od katere je samo še en kos videti na dvorišču pri Drejčku na Rutu v Lokovcu 168. Ko je Šmonova hiša po njegovi smrti ostala prazna in zapuščena,663 je njen portal nekdo ukradel in ga menda odpeljal v Višnjevik v Brdih. Potem je Luižev vnuk Milan Vončina oknjake in dve stranici razpadlega krniža z razpadajoče Šmonove Kapelica na Murovčevi Lazni v srednjem Lokovcu, ki jo domačije odpeljal na svojo domačijo pri Lajnarju je sklesal in postavil Šmonov Luiž 660 ŽA Levpa, družinska knjiga Kal nad Kanalom 1891; ŽA Banjšice, poročna knjiga 1875–1923, družinska knjiga I; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije mrliške knjige Banjšice 1835–1945. 661 ŽA Lokovec, rojstna knjiga 1855–1895, poročna knjiga 1882–1920. 662 Beseda počivalo se običajno uporablja za obpotno skalo, na katero so popotniki med postankom odložili oprtnik in si tam odpočili. V Lokovcu pa počivalo pomeni tudi klop. Luiž je za tako počivalo oklesal večjo kamnito klado, ki meri 30 cm × 143 cm × 43 cm in je zdaj pri Zdenku Šuligoju - Blaževem v Lokovcu 174. 663 Nazadnje je imela številko Lokovec 167. 192 Nekdanja Šmonova domačija: levo hiša s slamnato Krniž vodnjaka pri Šmonu, v katerega je bila strešnica streho, desno štala, pokrita s pločevino speljana po lesenih žlebovih v Lokovcu 60.664 Oknjake je vzidal kot stopnice in robnike v nizki škarpi na dvorišču pred svojo hišo, eno okence pa je prodal Ljobi Jenče, da ga je vzidala v obnovljeno hišico pri Arneštu za mejó v Lokovcu. Pri ogledu Luiževih izdelkov na domačiji pri Lajnarju se je Milan Vončina spomnil anekdote o Luižu, ki mu jo je povedal pokojni oče Berto. Ta je Luiža dobro poznal, ker je bil oženjen z njegovo hčerjo. Ob neki priložnosti, ko sta z Luižem sedela na počivalu pred njegovo hišo, mu Berto omeni, da bo treba podpreti majavi strop v štali. Naslednji dan Luiž že prinese klesan steber na rami. Ker ga je bilo treba do doma spraviti po hudi strmini iz doline, ga Berto začudeno vpraša, kako je to zmogel narediti sam. Luiž pa odvrne: »Enkrat en konc, enkrat en konc.« – »Koliko časa pa ste ga spravljal gor?« spet vpraša Berto. »Dokler ga nisem spravil,« se odreže Luiž. Po pripovedovanju Milana Vončine je nono Luiž na svojem svetu v gozdu v Senebiku v Gorenjem Lokovcu tudi sezidal lonc za apno in ga naložil, žgal pa potem ni. Razvaline te apnenice je še videti. »Mohorjev pil Gorenji Lokovec, Senebik Včasih so bili tako hudi časi, da so človeka ubili že za košček kruha. Takrat se je tu okoli klatilo veliko potepuhov, vojaških prebežnikov, pa tudi nekaj luterancev, ki so oznanjali staro vero. Ti so nosili s seboj tudi stare bukve evangelija in brali iz njih ljudem po hišah. Za vse te klateže je bilo Lokovško hribovje kot nalašč. Tu so se skrivali in se zlahka izognili biričem, ko so jih iskali. Nekaj teh se je v bližini Grudnice tudi prav naselilo in se ukvarjalo s kovaštvom. Ker pa so se tudi Lokovčani že od nekdaj preživljali s kovaštvom, so bili neusmiljeni do tistih, ki so jim jemali zaslužek. Kadar je le naneslo, so se stepli in neredko je tekla kri. Za vse to so ljudje dolžili krivoverstvo, zato so poskrbeli, da so na vzpetini ob poti postavili kamnito zna- menje, ki ga je sklesal domači mojster Mohor. Če drugače ni pomagalo, so se pa vsaj mimoidoči ob znamenju ustavili in prekrižali rekoč: »Vsega hudega nas Bog oče, Bog sin in Bog Sveti duh obvaruj!« Pripovedoval: Leopold Kogoj, Dolinar, rojen 1899, Gorenji Lokovec 78, 1956.665 664 Ta krniž je bil, kot je značilno za Lokovec, narejen iz štirih pokončnih skal oziroma plošč: dveh debelih stranic ter prednje in zadnje stranice, ki sta bili debeli samo kakšnih pet centimetrov in sta sčasoma razpadli. 665 medveščeK, Pavel, Skrivnost in svetost kamna, Trst 1992, str. 87, št. 75. 193 Anton Kuštrin pri Gamzinu, ki je delal krniže Polde Humar, pri Zajcu, Lokovec 19, mi je pred leti omenil, da je tri ali štiri krniže v Lokovcu naredil mojster, ki se je na njih podpisoval z začetnicama A. K. Konkretno je navedel krniža z letnico 1906 na svoji domačiji in z letnico 1893 pri Kolencu, Lokovec 16, ni pa bil prepričan, ali ti začetnici označujeta Antona Kuštrina ali Antona Kolenca. Dilemo je razrešila Romana Kuštrin z domačije pri Gamzinu v Lokovcu 10A, ki je povedala, da je te vodnjake delal njen nono Anton Kuštrin, ki se je rodil leta 1882 in umrl leta 1942. Njegovi začetnici sta tudi na okroglem krnižu pri Gamzinu na številki 10, ki je zidan iz klesancev, zaključen s klesanim vencem in datiran z letnico 1903. Njegov četrti vodnjak je na sosednji hišni številki 11, po domače pri Gorjupu, ob katerem je bilo tudi kamnito korito. Ta vodnjak z okroglim obodom iz klesancev in z zelo rustikalnim monolitnim vencem ima v nekoliko zakritem poglobljenem polju pri tleh vklesan zagoneten napis, ki je v zvestem prepisu videti takole: A . K . –∙– I . IX . 0 III . X . / VI . Znake za začetnicama A. K. je treba brati kot svojevrstno kombinacijo rimskih številk in arabske ničle, ki jih beremo takole: leto 1903, 10. mesec, 6. dan oziroma 6. 10. 1903. Izvirno oblikovan je tudi napis na spočetka omenjenem vodnjaku pri Kolencu. Ta vodnjak, pred katerim je še polkrožna stopnica, ima okrogel obod iz klesanih pokončnih plošč in masiven profiliran venec, v poglobljenem polju z ločno posnetimi vogali so vklesani izvirno oblikovan IHS, ki je videti približno tako: ✝✝✝✝s, pod njim srce, nato pa sledijo še inicialki A. K., preprosta vinjeta in letnica 1893. Vsi ti vodnjaki so na domačijah v bližnji okolici Gamzinove domačije. V matičnih knjigah zvemo natančneje, da se je Anton Kuštrin rodil 29. decembra 1882 v družini kmeta Antona Kuštrina in Uršule z dekliškim priimkom Leban pri Gamzinu na takratni hišni številki Lokovec 97 ter se leta 1924, pri dvainštiridesetih letih, oženil z deset let mlajšo sovaščanko Štefanijo Kolenec iz Lokovca 100, po domače pri Lembu. Umrl je na domu 7. januarja 1942.666 Oboda vodnjakov pri Gamzinu in Zajcu, podpisana z začetnicama njunega izdelovalca Antona Kuštrina 666 ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstne knjige Lokovec 1835–1900, poročne knjige Lokovec 1835–1945 in mrliške knjige Lokovec 1835–1945; ŽA Lokovec, družinska knjiga II. 194 Obod vodnjaka pri Kolencu, podpisan z začetnicama mojstra Antona Kuštrina Kamnosek Anton Šavli - Šuljetov iz Gorenjega Lokovca Po pripovedovanju Milana Rejca pri Martinu v zaselku Manfredi, Kanalski Lom 29, je portal na sosednji hišni številki 28, po domače pri Lovrču, sklesal neki Šavli, po domače Šuljetov iz Gorenjega Lokovca, ki je takrat spadal v lomsko faro. Izdelal ga je iz kamna iz kamnoloma pod Čebrovcem v Kanalskem Lomu. Na prekladi je vklesal začetnici A. Z., ki označujeta takratnega gospodarja Antona Žbogarja, in letnico 1901, prednja in notranja lica preprosto profiliranih baz pa je okrasil s stiliziranim palmetnim motivom.667 Takrat je pri Šuljetu ali Šavletu v Gorenjem Lokovcu na hišni številki 11, danes 217, živel Anton Šavli, ki se je rodil 28. maja 1843 v družini Janeza oziroma Ivana Šavlija in Uršule, rojene Trušnovec v Gorenji Trebuši. Potem je domačijo nasledil in si ustvaril družino njegov starejši brat Janez, rojen leta 1835, Anton pa je umrl na domu Portal pri Lovrču v Kanalskem Lomu z začetnicama neporočen 9. novembra 1915. gospodarja Antona Žbogarja in letnico 1901 668 667 Hiša je bila od sedemdesetih let 20. stoletja zapuščena, pred leti pa so jo podrli, ker je bila nevarna za okolico. Sporočil domoznanec Matjaž Žbogar. 668 ŽA Most na Soči, družinska knjiga Lom 1882, mrliška knjiga Lom 1874–1919; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstne knjige Lom 1835–1913; ŽA Gorenja Trebuša, rojstna knjiga 1787–1819. 195 Zidarja pri Mraku v Srednjem Lokovcu Na domačiji pri Mraku v Srednjem Lokovcu, ki je imela hišno številko 72, danes pa 51, sta bila dva brata zidarja. Rodila sta se v kmečki družini Antona Humarja (1848–1919) in Marjane, rojene Hvala, ki je po družinskem izročilu živela na domačiji Na Stajah v Srednjem Lokovcu na takratni hišni številki 188. Prvi se je 28. avgusta 1876 rodil Miha,669 dosti kasneje, 21. decembra 1885, je Na Stajah prišel na svet njegov brat Štefan. Tretji brat Matej, ki mu je sledil leta 1893, se je rodil že na številki 72.670 On ni bil zidar, temveč se je v Solkanu izučil za mizarja. Miha se je leta 1905 oženil s sovaščanko Nežo Murovec iz Drage,671 Štefan in Matej pa sta ostala samska. Mihov vnuk Franc Humar v Solkanu,672 ki zdaj skrbi za Mrakovo domačijo, je povedal, da sta Miha in Štefan pod Avstrijo delala pri elektrarnah v Spodnji Avstriji, kjer si je delo našlo tudi dosti drugih ljudi iz teh krajev. Med prvo svetovno vojno se je Miha kot avstro-ogrski vojak skupaj z lo-kovškim rojakom Mirkom Pirihom673 znašel v Przemyślu v Galiciji na Poljskem,674 kjer je takrat vodil obrambo general Svetozar Boroević. Sodeč po neki izgubljeni fotografiji iz tistega časa, na kateri je bil v uniformi in s sabljo ob boku, je imel častniški čin. Potem je prišel v rusko ujetništvo in bil poslan Uokvirjene fotografije članov Mrakove družine: veliki sli- ki Antona Humarja, levo, in njegovega sina Mihe, desno; spodaj slike Mihovih bratov: Franca v levem kotu, dalje Mateja s klobukom, Štefana ob nagrobniku na pokopali- šču v Lokovcu in Leopolda v desnem kotu 669 Kot zidar je omenjen v Ročnem kažipotu za leto 1923, v katerem so poleg njega navedeni še zidarji Jakob Vončina, Lokovec 80, Rok Vončina, Lokovec 79, in Peter Šuligoj, Lokovec 240. 670 ŽA Lokovec, rojstna knjiga 1855–1895. 671 ŽA Lokovec, poročna knjiga 1882–1920. 672 Franc Humar, Med ogradami 12, Solkan. 673 Mirko Pirih, oče kasnejšega koprskega škofa Metoda Piriha, je bil z domačije pri Kačerju, Srednji Lokovec 139. 674 Mesto Przemyśl, ki je bilo obdano s fortifikacijskim sistemom dvanajstih trdnjav, je bilo od srede 19. stoletja v posesti Avstro--Ogrske. Po izbruhu prve svetovne vojne ga je septembra 1914 začela oblegati ruska vojska; ko je po dolgotrajnem obleganju v mestu zmanjkalo hrane, je preostalih 119.000 branilcev 22. marca 1915 odšlo v rusko ujetništvo. Trdnjava Przemyśl, https://sl.wikipedia.org/ wiki/Trdnjava_Przemy%C5%9Bl. 196 v Sibirijo, menda blizu kitajske meje, in v Rusiji se je verjetno zbližal s komunizmom. Domov se je vrnil šele leta 1920. Ko je stopil na borjač, ga žena ni prepoznala. Šele čez čas je vprašala: »Miha, a si ti?« – »Ja,« je kratko pritrdil. V obdobju pred drugo svetovno vojno je delal na cestah na Cerkljan-skem. Med drugo svetovno vojno so ga italijanski karabinjerji preganjali, ker so ga sumili privrženosti komunizmu. Zaradi tega so ga nekajkrat aretirali in zasliševali v Gorici. Ko se je z zadnjega zaslišanja oslabel vrnil domov, je na predvečer svoje smrti 24. februarja 1942 spisal testament in naslednji dan umrl.675 Njegov brat Štefan je umrl leta 1963. Pred Mrakovo hišo je zanimiv tri metre globok štjǝrǝm, zidan iz vrstnikov in zabit z ilovico. Na njem je krniž valjaste oblike iz štirih delov, stoječ na krožnem podstavku in pokrit z debelo okroglo ploščo, ki ima profiliran rob in kvadratno odprtino za zajemanje vode. Na obodu ima vklesan napis: A. H. / 1890, ki pove, da ga je dal narediti gospodar Anton Humar. Stric Štefan je Francu pravil, da je kamnosek krniž izdelal v eni zimi, krovno ploščo pa je sklesal iz skale, ki so jo našli v neposredni bližini hiše.676 Štancar in vseznal Franc Mokrin - Pajer O Francu Mokrinu, ki je bil doma od Pajerja, mi je leta 1996 pripovedoval Štefan Šuligoj pri Petru Na štengah, Lokovec 12, da je bil štancar in da je imel celo dokumente za svoj poklic. »Je bil tudi tišler – ma vse meštirje je znal delat! Leta 1954 je špičkal vse kamne za šolo pri Kolencu. Delal je mozajke in tako …«677 Škrpele iz jekla za kamnoseška dela si je koval sam. Bil je tudi zidar in delal razne suhorobarske izdelke.678 V lokovški rojstni knjigi najdemo, da se je Franc Mokrin rodil 9. januarja 1905 v Lokovcu 120 v družini kmeta Janeza Mokrina in Marije z dekliškim priimkom Pirih.679 Kot piše na nagrobniku, je umrl leta 1962. Portret Franca Mokrina na nagrobniku v Lokovcu Še nekaj kamnarjev iz novejšega časa Zofija Vončina - Humarjeva Zofka, Lokovec 58, je poznala več Lokovčanov iz novejšega časa, ki so se tako ali drugače ukvarjali z obdelovanjem kamna. To so bili: - Ivan Gorjup na Dolenjih Lavtarcah, Lokovec 8; - Rok Vončina - Katornov, Lokovec 52; - Janez Vončina Na Dolenjem Humu, Lokovec 54; - Tomaž Šavli - Peršoljev (hiša ne obstaja več); - Peter Pertovt - Pušičev, Lokovec 104; - Avguštin Bremec Na Gorenjih Stajah, Lokovec 113. 675 ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije mrliške knjige Lokovec 1835–1945. 676 Po nekem izročilu je vodnjak pri Mraku naredil mojster iz zaselka Reštela v Srednjem Lokovcu. Miroslav Šuligoj Bremec, pri Šuletu (pr Šuljet), Lokovec 50 / Nova Gorica, e-pismo 8. januarja 2002. 677 Zdaj že nekdanja osnovna šola v Lokovcu s hišno številko 17, ki stoji v soseščini Kolenčeve domačije, je zidana s kamnom na mozaiko. Po besedah Romane Kuštrin, Lokovec 10A, jo je zidal njen stric zidar Jožef Kuštrin, letnik 1928. 678 Povedal Zdravko Bremec, Lokovec 181. Aloz Šuligoj - Terezin Lujze, Lokovec 88, je še vedel povedati, da je naredil štedilnik pri Hudajužnu v Lokovcu. 679 ŽA Lokovec, rojstna knjiga 1895–1912. 197 Kip avstro-ogrskega vojaka iz prve svetovne vojne v Lokovcu Izjemna lokovška znamenitost je bil tri metre visoki in štirideset kvintalov težki kamniti kip avstro--ogrskega vojaka s puško in sovo, ki je bil po ustnem izročilu leta 1916, med prvo svetovno vojno, izklesan pri Belem kamnu na skrajnem koncu Gorenjega Lokovca, na meji med katastrskima občinama Lokovec in Kal nad Kanalom. O tem, kdo ga je izdelal in kaj se je potem dogajalo z njim, obstaja več zgodb. Ena pripoveduje, da ga je sklesal avstrijski vojak, poklicni klesar, ki je med eno izmed številnih ofenziv na soški fronti prosil nadrejenega častnika, naj mu pusti dokončati to delo. Ta je njegovi prošnji ugodil in mu s tem tudi rešil življenje, saj so se od njegove enote iz ofenzive vrnili le štirje vojaki. Drugo izročilo pravi, da sta kip izdelala avstrijska vojaka, eden je bil Dunajčan, drugi Kraševec. Menda je bil namenjen za avstro-ogrsko vojaško pokopališče v Ajdovščini, a je še do leta 1921 ostal pri Belem kamnu. V tistem času so ga Čepovanci hoteli odpeljati v Čepovan, a so jim Lo-kovčani zagrozili, da ga bodo razstrelili, če bi to storili. Nato so v Lokovcu začeli zbirati prostovoljne prispevke, da bi ga prepeljali k cerkvi sv. Petra in Pavla v Srednji Lokovec. Po tretjem izročilu sta se po prvi svetovni vojni za ta kip potegovali vasi Kal nad Kanalom in Čepovan, da bi ga postavili na vojaško pokopališče, naposled pa je bil dosežen kompromis, da bo stal v Lokovcu. Menda je bilo odločilno to, da je bila parcela, na kateri je bil kip sklesan, v lokovškem katastru. Kip so peljali k cerkvi sv. Petra in Pavla na velikonočni ponedeljek leta 1921 na dveh močnih vozovih parizarjih.680 Pripeljan je bil v dveh kosih, ker se je pri Belem kamnu, ko so ga zvračali na tla, preklal čez prsi. Pred cerkvijo je bil zanj pripravljen kamnit podstavek, ki ga je sezidal domači zidar Mihael Humar - Mrakov, vendar karabinjerji iz kasarne v Čepovanu kipa avstrijskega vojaka niso pustili postaviti nanj, ker so to namero šteli za čaščenje avstro-ogrske države, k temu pa so jih ščuvali tudi Čepovanci. Na ta podsta- vek so potem leta 1937 postavili velik betonski križ, na njegovi prednji strani pa so v spomin na Lokovčane, padle v prvi svetovni vojni, vzidali ploščo z napisom: 1914 – 1918 / PAX / 1937. Kip vojaka so Italijani na veli- ki petek, 15. aprila 1938, odpeljali v pokrajinski muzej v palači Attems- -Petzenstein v Gorici in ga postavili v kot lapidarija na muzejskem dvorišču. Konec prejšnjega stoletja so si Lokov- čani prizadevali, da bi jim ga Italijani vrnili, a neuspešno. Kip, »ki je bil rojen v kamnu na lokovških tleh«, tako ostaja ugrabljen v tujini.681 Skupina Čepovancev pri kipu avstrijskega vojaka 25. marca 1921. Foto Franc Mlekuž iz Čepovana, arhiv KTD Lokovec 680 Po pripovedovanju Viktorja Ličerja - Mohorovega iz Lokovca 38, rojenega leta 1925, je bil eden izmed teh dveh parizarjev največji na vsej Banjški planoti, izdelal pa ga je vozovni kovač in kolar Žirovčev Lojze iz Lokovca. Primerjaj šUliGoj Bremec, Miroslav, Lo-kovško kovaštvo, v: Ljudem. Ljudska dediščina za muzeje na Banjški in Trnovski planoti, str. 184. 681 Povzeto po prispevku s. a., Zgodba »avstrijskega vojaka« na podlagi zapisa Albina Humarja - Iluščkovega iz Lokovca, Pro loko Lokovec, december 2004, str. 10–12, in po pripovedovanju Zdravka Bremca, Lokovec 198. Kot je še povedal Zdravko Bremec, so se lokovški otroci kipa pri Belem kamnu bali, ker so jih starši strašili z njim. Tja so domačini hodili tudi po bel pesek, imenovan bramor ali bramurski pesek, ki so ga gospodinje uporabljale pri pomivanju posode. 198 Levo: kip avstrijskega vojaka v gozdu pri Belem kamnu v Gorenjem Lokovcu. Foto Franc Mlekuž iz Čepovana, arhiv KTD Lokovec. Desno: isti kip na dvorišču pokrajinskega muzeja v palači Attems-Petzenstein v Gorici Boj za »avstrijskega vojaka«, še ena verzija celotne zgodbe, ki jo je takole zapisal lokovški kronist Mirko Šuligoj: »Avstrijski vojak – Dunajčan je med prvo svetovno vojno sklesal v Zgornjem Lokovcu pri Belem kamnu dostojanstven kip avstrijskega vojaka. Po končani vojni so se za kip potegovali Lokovčani in Čepovanci. Čepovanci so hoteli kip postaviti v Čepovanu, Lokovčani so si ga pa lastili, ker je bil kip izdelan v Lokovcu. Nastala je tiha pravda. Lokovčani so pohiteli z vpregami in kip pripeljali v Srednji Lokovec k cerkvi. Tedaj so Čepovanci zagrozili, da bodo kip minirali, zato so Lokovčani ob kipu postavili stražo. Nepridipravi so čez noč v neposredni bližini skrivaj pripravili močno de- tonažo. Nastala eksplozija je vrgla Lokovčane iz postelj. Bili so prepričani, da so Čepovanci uspeli uresničiti grožnjo. Krajani so v naslednjih dneh zbrali denarne prispevke, Mihael Humar (Mrak) pa naj bi zgradil podstavek. Ko je bil podstavek že dograjen, so iz goriške prefekture dobili pre- poved postavitve tega kipa. Maščevanje je bilo očitno. Čepovanci so skrivaj izposlovali prepoved in zopet je obveljal izrek: kjer se prepirata dva – tretji dobiček ima. Italijanom je namreč to prišlo kot naročeno, ker niso radi videli tega početja. Tako je kip dobil svoje mesto najprej za zidom na pokopališču; 1937. leta pa v pokrajiinskem muzeju v Gorici, kjer se nahaja še danes.«682 682 šUliGoj, Mirko, Krajevna kronika treh Lokovcev, s. d., str. 4–5. 199 Čepovan Špičkar in zidar Anton Trušnovec pri Ščurarju v Puštalah Ko sem se leta 2002 na domačiji pri Hójaku v čepovanskem zaselku Puštale pogovarjal z Edvardom Hojakom - Edotom o tamkajšnjih starih kmečkih stavbah, kritih s slamo in skrilami, ter o tem, kje so lomili kamen zanje, sem na svoje veliko veselje zvedel še za špičkarja Trušnovca na sosednji domačiji pri Ščurarju, Čepovan 18.683 Tja je prišel od Ščurarja v Gorenji Trebuši v času, ko so se ljudje naseljevali v Puštale. »Ta star’ možuvi so pravili, da je bil majster za kamne sekat. Sekal je nad mojo hišo: tam je taka žila, tam je kamne krojil in izsekaval.« Špičkal je kamne za prtone in okna, največ pa vogale za hiše – videti jih je tudi pri njegovi hiši. Delal je tudi oklepe za štirne, vendar ne iz enega kosa, kakršne imajo na primer na Trnovem. Ker se tukaj kamen plastí in ni moč dobiti dovolj velikih blokov, jih je delal iz več kosov. Edvard je še povedal, da je bila Ščurarjeva domačija kasneje prodana Logarju. Sedanji gospodar domačije pri Ščurarju Aleksander Logar je potem podrobneje pojasnil, da je domačijo kupil njegov nono Janez Logar - Podlazar iz Čepovana od zadnjega Trušnovca, ki je bil prevoznik. Ta je hišo, ki je bila krita s slamo, leta 1934 prekril z bobrovcem in jo še istega leta prodal ter se odselil v Železno Kaplo na Koroško. O prvem gospodarju Trušnovcu je vedel povedati, da je prišel z domačije Ščura v Trebuši in da mu je bilo ime Anton. V Puštalah si je tudi sezidal novo hišo in štalo, o če- mer pričajo letnica 1828 in začetnici A. T. na njenem kantonu.684 Kot povejo matične knjige, se je Anton Trušnovec rodil 19. maja 1763 v družini Antona in Marije Tru- šnovec v Gorenji Trebuši ter se v začetku leta 1790 poročil z Uršulo Rijavec iz Čepovana.685 V njunem zakonu se je 7. aprila 1807 na hišni številki Čepovan 119 v Puštalah rodil prvorojenec Anton, ki je verjetno pomagal očetu pri kamnoseškem delu. Anton mlajši se je leta 1828 poročil s sovaščanko Katarino Murovec s hišne številke 8 v Puštalah. Za Antona so dali krstiti tudi njegovega prvorojenca, ki se je rodil 19. januarja 1834 marca 1844, najbrž ga je vzela sušica,686 oče Anton pa je Nekdanji hišni portal pri Ščurarju s polkrožnim učakal visoko starost – od sveta se je poslovil 18. janu-na novi hišni številki 13. Anton mlajši je umrl že 26. arja 1849, v šestinosemdesetem letu svojega življenja.687 lokom, volutnim sklepnim kamnom in simsom. Fototeka ZVKDS, območna enota Nova Gorica 683 Domačija je vkopana v breg pod nekdanjo glavno cesto skozi vas, ki ji rečejo »stara pot«. 684 Aleksandru Logarju je Edvard Hojak pravil, da je Ščurar naredil tudi hišo pri Klanjščku, Čepovan 13, in nekdanjo hišo pri Murovcu, Čepovan 25. 685 V čepovanski poročni knjigi je pri ženinu vpisana hišna številka 121, a ni jasno, ali se nanaša na njegovo rojstno Gorenjo Trebušo ali že na Čepovan, pri nevesti pa hišna številka ni navedena. 686 V mrliški knjigi piše kot vzrok smrti »Haecticus«, hektičen, kar se razlaga kot hiranje zaradi dolgotrajnega gnojnega vnetja, zlasti zaradi tuberkuloze, sušice. 687 ŽA Gorenja Trebuša, rojstna knjiga 1754–1786; ŽA Čepovan, rojstni knjigi 1784–1819 in 1819–1861, mrliška in poročna knjiga 1735–1819, poročna knjiga 1819–1893; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije mrliške knjige Čepovan 1835–1945. 200 Na domačiji so dve stanovanjski stavbi in gospodarska poslopja. Na starejši stanovanjski stavbi na spodnji strani dvorišča, ki je imela v obokanih spodnjih prostorih klet in kovačijo ter je na vogelniku datirana z vklesano letnico 1794, so nedvomno Antonovo delo lepo oblikovan portal v nadstropju te stavbe, ki je zdaj zazidan, ter okvirji manjših oken in velike line za spravilo sena na podstrešje. Na zunanjščini gornje hiše, ki jo je se-zidal leta 1828, pa pričajo o njegovi kamnoseški dejavnosti mogočen sims sklepnega kamna nekdanjega ločnega portala v glavni fasadi hiše, ki sta jo krasili freski z nabožno vsebino, ter zdaj zazidan manjši portal z ravno preklado in preprostim simsom v njeni zatrepni fasadi. Omeniti je treba še štern, ki je praktično v celoti pod streho štale tik zraven hiše, in večje kamnito korito, iz katerega se je napajala živina. Domačiji pripada šest hektarjev sveta, ki se v enem kosu razteza v dolini pod hišo in po strmem pobočju hriba na nasprotni strani. Omejen je s Letnica 1828 na deloma za-suhim zidom ter prepreden z laštami in grobljami, kamnitimi pričami truda kritem vogelniku štale in znoja Ščurarjev, ki so rod za rodom izboljševali svoj svet. Svet Ščurarjeve domačije, obdan s suhim zidom ter prepreden z laštami in grobljami 201 Kamnoseški mojster Franc Štolfa z Volčjega Grada na Krasu V kroniki čepovanske župnije najdemo zapis, da je v letu 1895 čepovanski rojak monsignor Štefan Kafol za čepovansko cerkev sv. Ivana Krstnika priskrbel novo oltarno sliko sv. Ivana, ki jo je naslikal slikar Ivan Gosar. Ob tej priložnosti je tamkajšnji duhovnik poklical »kamnostržca Fr. Stolfa z Volčjigrada pri Komnu«, da je očistil vse tri kamnite oltarje v cerkvi, ki so bili dotlej prebarvani z oljnato barvo. Ko je bilo to dokončano, je kronist zadovoljno zapisal: »Delo se je krasno sponeslo.«688 Na Volčjem Gradu sta v tistem času delovala kamnoseška mojstra Franc Štolfa starejši in Franc mlajši s hišnim imenom pri Kamnarjevih, ki priča o dolgoletni kamnoseški tradiciji te rodovine.689 Zaradi enakih imen očeta in sina ni mogoče zanesljivo reči, kateri je očistil oltarje v Čepovanu; najverjetneje je Franc starejši tja poslal sina. Franc Štolfa starejši se je rodil 1. septembra 1825 v družini kamnoseka in ljudskega umetnika Jurija Štolfe ter se leta 1845, komaj devetnajstleten, oženil z leto dni mlajšo sovaščanko Marjano Re-bula. Umrl je kot vdovec 22. novembra 1908 v visoki starosti triinosemdesetih let. Franc mlajši se je rodil 10. novembra 1849 in se 25. februarja 1878 poročil z Ivano Grobiša iz Temnice. Umrl je med prvo svetovno vojno 29. julija 1917 v begunstvu v Bistrici pri Mo- kronogu na Dolenjskem, kamor so se nekateri Volčjegrajci zatekli med prvo svetovno vojno. Oba sta daleč naokoli slovela kot odlična mojstra. Domačijo Kamnarjevih sta okrasila z izjemnim dvoriščnim portonom. Zaposlovala sta po štiri do pet kamnosekov in kamnolom- cev. V njuni delavnici so izdelali dosti cerkve- ne notranje opreme, od črno-belih kamnitih plošč za tlake, obhajilnih miz, krstnih kamnov in kropilnikov do oltarjev ter napisnih plošč. Francu Štolfi starejšemu lahko poleg takih arhivsko ali drugače izpričanih izdelkov s precejšnjo verjetnostjo pripišemo še nekatere portone s trikotno zaključeno preklado, okra- šene z reliefnimi figurami ter cvetličnim in geometrijskim okrasjem, ki ga je prevzel od svojega očeta. Zlasti z mojstrskim klesanjem nabožnih motivov na njih si tudi on zasluži oznako ljudskega umetnika. O delih Fran- nedvomno pa je bilo dosti njegovega dela Reprezentativni dvoriščni porton kamnoseške rodovine 690 vloženega tudi v izdelke njegovega očeta. ca Štolfe mlajšega ne vemo skoraj ničesar, Kamnarjevih na Volčjem Gradu 688 ŽA Čepovan, Kronika župnije Čepovan 1876–1942, str. 79. 689 Kamnarjevi so imeli staro hišno številko 29, ki je bila potem preštevilčena v 26, zdaj pa ima ta domačija številko 40. 690 remrl Več o teh dveh kamnosekih Kamnarjevih glej v p, Božidar, Volčji Grad – vas kamnarjev in portonov, v: Volčji Grad (ur. Mitja Guštin), Komen 2012, str. 124–130. 202 Kamnosek Vittorio Veronese iz Gorice Poleg pokopališča na Sveti gori je na obravnavanem območju čepovansko pokopališče edino, na kate-rem lahko vidimo spomenik s podpisom kamnoseka, ki ga je izdelal. To je spomenik štiriinštiridesetim žrtvam svetovne vojne 1914–1918 iz čepovanske fare, ki je oblikovan kot večja pravokotna plošča iz belega kararskega marmorja v betonskem okvirju na pokopališkem zidu. Zgoraj ima plošča polkrožen izpah z reliefnim križem med dvojnima volutama, okrašenima s pobešenima lilijama. Napisno polje na vseh štirih straneh obdajajo reliefne lovorove vejice, v vogalih pa rozete kvadratnega obrisa. V napisu se pod na- slovom ŽRTVAM SVETOVNE VOJNE 1914 - 1918 z vélikimi črkami vrstijo imena žrtev iz Čepovana ter zaselkov Puštale, Vrata, Tesno, Robe in Dol, njihov seznam pa se končuje z latinsko kratico R. I. P. za REQUIESCANT IN PACE, Naj počivajo v miru. Spodaj je datum SCULPTUM MCMXXVII, se pra- vi: Sklesano leta 1927. Na spodnjem robu desno pa je še podpis kamnoseka: VITTORIO VERONESE / GORIZIA. V čepovanski župnijski kroniki zaman iščemo ime tega kamnoseka, najdemo pa zapis, da so za to ploščo plačali več kot 1.200 lir, kar je bilo za tiste čase velik znesek. Župnik jo je blagoslovil na drugo adventno nedeljo na slo- vesnosti po maši, na kateri se je zbralo »silnega ljudstva«, on pa je imel priložnostni nagovor, ki ga je spremljalo še petje pevskega zbora. kroniki, to pa ni bilo po volji italijanskemu Spominska plošča iz belega kararskega marmorja za žrtve svetovne vojne 1914–1918 na pokopališču v Čepovanu Vsa fara je bila zelo zadovoljna, piše dalje v »podeštatu«. Že tri dni zatem je župniku poslal odlok, da mora ploščo odstraniti, ker ima napis v slovenskem jeziku na javnem prostoru, če- prav jo je prej sam odobril. Ker ga je podpirala tudi kvestura, je župnik ploščo moral odstraniti in jo je zasilno prestavil v zakristijo. Na mesto v cerkvenem pročelju pod lopo, kjer je bila vzidana ta plošča, pa je dal postaviti marmorno misijonu s križem, datumom in latinskim na-Podpis kamnoseka Vittoria Veroneseja iz Gorice na marmorni 691 pisom: MEMENTO S. MISSIONIS 1927. spominsko ploščo o sočasnem župnijskem spominski plošči 691 ŽA Čepovan, Kronika župnije Čepovan 1876–1942, str. 197. 203 Mirko Brezavšček z Vrat pri Čepovanu Kazimir Brezavšček, po domače Mirko, se je rodil 2. marca 1938 v družini izučenega čevljarja in priučenega zidarja Rafaela Brezavščka ter Viktorije z dekliškim priimkom Šuligoj pri Cvetrežniku v čepovanskem zaselku Vrata.692 Z ljubeznijo do kamna, delavnostjo, iznajdljivostjo, voljo in vztrajno-stjo za ustvarjalno delo se je Cvetrežnikov Mirko z Vrat, ki je »začel iz nič«, z očetovo spodbudo in podporo najprej priučil za zidarja in kamnarja, nato odprl svojo obrt in nazadnje ustvaril kamnoseško Podjetje Brezavšček, d. o. o., s sedemnajstimi zaposlenimi, v katerem je bilo tudi pet družinskih čla-nov. Ob osemdesetletnem jubileju je svoje življenje in delovno pot opisal ter objavil v knjigi, iz katere povzemam najzanimivejše delovne etape tega kamnarskega samouka.693 Ko je Mirko pri štirinajstih letih zaključil štiriletno osnovno šolanje, je oče Rafael, ki je mojstr-sko obvladal zidanje s kamnom, poskrbel, da se je zaposlil v gradbeni stroki in se ob njem priučil za zidarja. O usmeritvi v kamnoseški poklic je začel razmišljati, ko je oče prevzel dela za ureditev in obnovo čepovanskega pokopališča, on pa je pri tem sodeloval z ulivanjem betonskih robnikov za gro-bove. Takrat se je domislil, da bi stare, zavržene kamnite nagrobnike na pokopališču lahko preklesal za nove naročnike. Ker ni o kamnoseškem delu vedel ničesar, si je pri očetu sposodil moped in se z njim odpeljal na solkansko pokopališče v upanju, da bo tam videl kaj zanimivega in morda celo srečal kakšnega kamnoseka pri delu. Imel je srečo, da je na pokopališče prav takrat prišel solkanski kamnosek vklesat napis na neki spomenik, ki je še ležal na tleh.694 Na roke mu je šlo tudi to, da je kamnosek pri tistem spomeniku odložil aktovko s kamnoseškim orodjem in šel v ozadje pokopališke kapele po vodo. »Ko sem opazil, da me ne vidi,« opisuje Mirko ta dogodek v knjigi, »sem se približal aktovki in pogledal, kakšno orodje uporablja za pisanje črk, ki naj bi jih na tem spomeniku delal. Vse sem zelo natančno pregledal in pozneje prenesel na papir. To je bilo zame zelo velikega pomena, saj sem vedel, da stari mojstri ne odkrivajo radi skrivnosti svojega poklica. /…/ Ko se je vrnil, sem šel k njemu in ga vprašal, kako dela, a je bil zelo redkobeseden.« Mirko se je zadovoljno vrnil domov in veselo poročal očetu o uspešnem obisku solkanskega po-kopališča. Oče mu je potem dal nekaj vzmeti od topov iz prve in druge svetovne vojne, ki jih je imel shranjene doma, da jih je nesel h kovaču in mu naročil izdelavo sekačev oziroma kamnoseških dlet, kakršna je videl pri solkanskem kamnoseku. Nekaj drobnega kamnoseškega orodja je moral naročiti iz Italije. Predelave odsluženih spomenikov se je lotil v oktobru 1957: prve okorne črke je vklesal na odsluženi spomenik za očetovega strica, Gabrovega Toneta z Vrš. O tehničnih podrobnostih ni imel koga vprašati, a se je ob očetovem spodbujanju vztrajno trudil in učil ob delu. Pri oblikovanju črk si je potem pomagal tako, da je iz Italije nabavil pločevinaste šablone za barvanje črk na razne podlage. Tako je počasi izboljševal način in kvaliteto svojega dela. Februarja 1958 je Mirko moral za dve leti k vojakom. Tudi med služenjem vojaške obveznosti je opravljal gradbena dela za potrebe vojske. Ko se je vrnil domov, mu je oče kupil nov Tomosov moped. Ves srečen se je domislil, da je v majhno beležnico skiciral nekaj spomenikov in se z mopedom od-peljal pridobivat naročnike za kamnoseška dela po okoliških vaseh. Največ naročil je dobil v Ročinju, kjer so dobro poznali očeta, in v Ligu, kjer je imel nekaj znancev, kasneje pa so mu reklamo delali že njegovi izdelki sami. Prve spomenike je s sposojeno konjsko vprego strica Lojzeta, očetovega brata, peljal preko Mosta na Soči do Ročinja in naprej čez Kambreško v Lig. Ko so se potem doma odločili, 692 Hišno ime so dobili po pradedu, ki se je priženil na Vrata iz Cvetreža v Kalu nad Kanalom. 693 reZavščeK B, Kazimir - Mirko, Zgodovina Cvetrežnikove družine z Vrat pri Čepovanu, Kromberk 2018, str. 6–11, 34–48, 79, 88–92ss. 694 Mirko je šele kasneje izvedel, da je bil ta kamnosek Evstahij Devetak, ki mu je v tej knjigi posvečeno poglavje na str. 225–227. 204 da se bodo z Vrat odselili v Kromberk, kjer so nameravali sezidati novo hišo, je Mirko šel ponujat spomenike še na Pečine in Ponikve na Šentviški planoti. Tam je od kmetov dobil precej naročil in se z njimi dogovoril za plačilo deloma v denarju, deloma v gradbenem lesu, ki so ga potrebovali za gradnjo hiše v Kromberku. Te spomenike, ki so bili večinoma iz brušenega betona, sta z očetom izdelala še doma na Vratih in jih s tovornjakom odpeljala na Šentviško planoto, od tam pa gradbeni les v Kromberk. Ko so se Brezavščkovi leta 1961 končno preselili v Kromberk, so se najprej nastanili v novi hiši strica Lojzeta, ki je bila sezidana z očetovo pomočjo in je bila takrat še prazna. Potem so dokončali svojo hišo v bližini stričeve in šli pod svojo streho. V tistem času je Mirko v Novi Gorici spoznal Marijo Kresnik - Marico iz Dobrne na Štajerskem in se leta 1962 z njo oženil. Leta 1963 se jima je rodil prvi sin Dušan, nimi deli in v zelo skromnih razmerah v zasilni kamna. Fotografijo hrani Mirko Brezavšček v Kromberku. delavnici dalje razvijal kamnoseško dejavnost. Pri tem je imel podporo žene, ki mu je občasno pomagala pri kamnoseškem delu doma in tudi pri pet let kasneje pa še Marko. V Kromberku je Mirko nadaljeval z gradbe-Mirko Brezavšček na mopedu, s katerim se je odpeljal na solkansko pokopališče po prve informacije o klesanju montažah na terenu, ter očeta, ki se je sicer dalje ukvarjal z zidarstvom, ob tem pa je tudi izdeloval preprostejše nagrobnike. Takrat je imel še premalo kamnoseškega znanja, da bi sprejemal zahtevnejša dela. Najprej je delal nagrobnike z manjšimi na- pisnimi ploščami, ki jih je kupoval v Vrhovljah pri Sežani, od koder jih je lahko sam pripeljal na prikolici mopeda, in pri podjetju Mineral na Resljevi cesti v Ljubljani, od tam pa jih je vozil z avtobusom do Nove Gorice. Kot samouk je skušal pridobiti potrebno znanje in veščine tako, da je za Mirnu, a brez uspeha, prijazne pomoči pa je bil ob nagrobniku, ki je v tistem času spadal med lepše. Fotografijo hrani Mirko Brezavšček v Kromberku. nasvet spraševal izkušene kamnoseke v bližnjem Oče Rafael in Mirko Brezavšček okrog leta 1970/71 deležen pri goriškem kamnoseku Poterziu, ki je imel delavnico v Via Duca D’Aosta. Ta ga je rade volje poučil o postopku poliranja nagrobnih plošč, ki ga ni obvladal, in mu tudi podaril oksalno kislino, ki se uporablja za poliranje kamna.695 Obenem si je Mirko ogledoval bližnja italijanska pokopališča in se zgledoval po privlačnejših oblikah spomenikov, s katerimi je potem tudi pridobil več strank. 695 Poterzio je poitalijančena oblika slovenskega priimka Podberšič (Podbersig). 205 Ker v tistem času ni bilo mogoče pridobiti obrt- nega dovoljenja in se zdravstveno zavarovati, se je za nekaj časa zaposlil v tovarni pohištva Meblo v Novi Gorici, v prostem času pa je opravljal kamnoseško delo. Ko je bil spomladi 1964 sprejet zakon, po ka- terem je bilo mogoče pridobiti obrtno dovoljenje, če si izpolnjeval določene pogoje, je oče nemudoma zaprosil za dovoljenje za zidarsko obrt in ga tudi dobil. Mirko je takrat pustil službo v Meblu in se zaposlil pri njem, da je imel več časa za opravljanje kamnoseškega poklica in tudi za gradnjo hiše za svojo družino v Solkanu. Ker ta ni bila na primer- nem mestu za izvajanje kamnoseške obrti, pa sta se z ženo premislila, jo prodala in začela graditi drugo na že pridobljeni parceli v Kromberku. Leta 1966 je tudi Mirko pridobil dovoljenje za zidarsko obrt, ker za kamnoseško dejavnost takrat še ni izpolnjeval pogojev. Pri njem se je zaposlila tudi žena. Šele leta 1967 sta si po prodaji hiše v Solka- nu lahko privoščila nakup rabljenega avtomobila, s katerim je potem Mirko opravil šolanje in izpit za voznika. Takrat sta že začela graditi novo delavnico Mirkova žena Marica okrog leta 1963/64 z zobatim in pripravljati vse potrebno za zidanje nove hiše v kladivom obdeluje podstavek spomenika. Fotografijo Kromberku. Ker sta zašla v časovno stisko pri izpol-hrani Mirko Brezavšček v Kromberku. njevanju naročil za kamnoseška dela, jima je pomagal Mirkov oče tako, da so se ponovno združili v njegovi še nedokončani delavnici, pri čemer so pomagali drug drugemu. V tistem času so morali za prevoz svojih izdelkov najemati druge prevoznike, kar jih je močno oviralo. Šele leta 1971 je zmogel z ženo v ta namen kupiti precej izrabljen kombi. V tistem času so se kar brez dovoljenja lotili tudi dograjevanja očetove delavnice, kar je bilo zanj zelo pomembno. Lepo sodelovanje z očetom pa ni dolgo trajalo, ker je ta zbolel in leta 1972 umrl. Spričo številnih naročil za nagrobnike sta kmalu drugega za drugim zaposlila dva mlada delavca, s širjenjem kamnoseške dejav- nosti pa sta jih zaposlovala vedno več. Leta 1974 sta s posojilom kupila Tamov tovornjak, postopoma sta gradila novo, večjo delavnico in jo opremljala z večjimi in zmogljivejšimi stroji: viličarjem, mostovno od kamnoseka Cotiča iz Sovodenj. in žrtvam fašističnega nasilja v Ravnici, za katerega je sklesal dodatno spodnjo napisno ploščo. Izdelava žago, mostovnim dvigalom in brusilko, ki jo je kupil Mirko Brezavšček pred spomenikom padlim borcem tudi sinova Dušan in Marko ter zvesto pomagala Sčasoma sta se v kamnoseškem poklicu izučila tako obsežne napisne plošče na začetku kamnoseške kariere je bila zanj velik uspeh. Fotografijo hrani pri delu v kamnoseški delavnici. Oba sta dokončala Mirko Brezavšček v Kromberku. 206 kamnoseško poklicno šolo in z leti delovanja pridobila naziv kamnoseškega mojstra. Marko se je šolal še ob delu na srednji gradbeni šoli v Ajdovščini in na Visoki šoli za podjetništvo na Gea Collegeu v Ljubljani. Mirko in Marica sta se včlanila v sekcijo kamnosekov in ce- mentninarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in se udeleževala raznih seminarjev, da sta se seznanila z drugimi kamnoseki v Sloveniji in izpopolnjevala stro- kovno znanje. Leta 1990 so dobili še mlado pisarniško moč – Markovo dekle Vesno Vogrič, ki se je usposobila za delo v komerciali in računovodstvu. Dve leti kasneje so prvič predstavili svoje izdelke na Celjskem sejmu, ki velja za sejem sejmov pri nas, in zanje prejeli najvišje priznanje za kakovost – zlati ceh. Potem so še večkrat nastopili na sejmih in razstavah ter za svoje izdelke prejeli še nekaj podobnih priznanj in pohval. S 1. januarjem 1995 je vodenje Podjetja Brezav- šček, d. o. o., prevzel sin Marko, leta 2023 pa je postal tudi njegov lastnik. V letih 2008–2010 je digitaliziral proizvodnjo ter s tehnologijo CNC in izdelki visoke Družina Brezavšček pred hišo v Kromberku kakovosti prodrl na tuje trge po vsem svetu. V podje-okrog leta 1996. Od desne proti levi stojijo Mirko večen, dela zdaj že tretji rod Brezavščkov. To sta leta sin Marko z ženo Vesno in dojenčkom. Fotografijo hrani Mirko Brezavšček v Kromberku. tju, ki se že od nekdaj promovira z geslom Kamen je Brezavšček z ženo Marico, sin Dušan ter mlajši 2000 rojeni Markov sin Grega, ki je prav tako dokončal kamnoseško poklicno in gradbeno tehnično šolo ter visoko šolo za podjetništvo na Gea Collegeu v Ljubljani, in leta 1996 rojeni sin Miha, ki se je izšolal na isti tehnični in visoki šoli v Ljubljani. Grega se postopoma uvaja v vodenje podjetja, Miha pa predvsem v komercialno dejavnost, projektiranje in vodenje projektov doma in v tujini. Začetnik podjetja Mirko Brezavšček se je leta 2000 invalidsko upokojil, a je še zmerom nekako zraven. Upokojen je tudi že njegov starejši sin Dušan, ki prav tako ne zdrži brez svojega podjetja in še zmerom prispeva k izboljševanju kvalitete kamnoseških izdelkov v njem. Sedemnajstčlansko osebje družinske- ga Podjetja Brezavšček, d. o. o., leta 1992/93 pred delavnico v Kromberku. Fotografijo hrani Mirko Brezavšček v Kromberku. 207 Kal nad Kanalom Razglednica Kala nad Kanalom. Foto V. Bal- dasssi iz Kanala, iz zbir- ke Kristjana in Magde Maver v Novi Gorici Kamnosek in zidar Štefan Pertovt iz Pertovtov Kamnosek Štefan Pertovt je izšel iz družine Štefana Pertovta in Ane, rojene Humar, v Pertovtih, Kal nad Kanalom 45, kjer se je rodil 8. decembra 1862.696 Leta 1891, ko se je pri osemindvajsetih letih poročil z devetnajstletno Ano Skrt iz levpskega zaselka Žabarji, ga najdemo na naslovu Levpa 9. Vsi otroci, ki so prihajali na svet od leta 1891 do 1904, so se jima rodili v Sukavcu, Levpa 22, danes 31. Takrat hiša najbrž še ni imela hišnega imena, danes pa ji rečejo pri Tineževih. V rojstni knjigi je bil oče Šte-fan označen kot kamnosek ali zidar. Točen datum njegove smrti ni znan; v družinski knjigi je samo opomba, da je umrl med prvo svetovno vojno v Ljubljani.697 Jožef Jug pri Klemenu v Cvetrežu Ko sem leta 2001 raziskoval kamnito dediščino v Lokovcu, mi je Zdenko Bremec v Črčih, Lokovec 176, povedal, da je po družinskem izročilu vse kamenje za njihovo hišo sklesal Klemen iz Cvetréža v Kalu nad Kanalom. Kot sta mu pravila oče in očanc, je sklesal tudi kolono, ki je nosila nekdanji obok v njihovi kuhinji.698 Ko jo je dokončal, jo je sam dvignil in postavil na mesto. 696 Iz edine družinske knjige za Kal nad Kanalom, ki je bila napisana leta 1891 ter le tu in tam vsebuje kakšen podatek iz prve polovice 19. stoletja, ni mogoče zanesljivo ugotoviti, iz katere hiše je bil Štefan Pertovt. V tej knjigi je s hišno številko 45 in nato 41 zapisana domačija pri Blažonu v zaselku Bahovišče, ki je po zaporedju pred zaselkom Pertovti, gospodar pa je bil takrat Štefan Pertovt, Petrov sin, rojen 12. aprila 1857. 697 ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstne knjige Kal nad Kanalom 1835–1937, kopije rojstne in poročne knjige Levpa 1846–1945; ŽA Levpa, družinska knjiga 1936. 698 Mere te kolone oziroma slopiča kvadratnega prereza so 131 cm × 28 cm × 28 cm. 208 Ta hrust je bil najverjetneje Jožef Jug pri Klemenu v Cvetrežu, Kal 171 / 167, ki se je rodil 28. februarja 1846 v družini Štefana Juga in Neže z dekliškim priimkom Lango v Koprivšču, Kal nad Ka-nalom 59, se leta 1881 na hišni številki 78 poročil z Lucijo Cvetrežnik iz Cvetreža in umrl 6. marca 1913. V družinski knjigi je označen kot posestnik, v matičnih knjigah pa kot kmet. Na domu ga je nasledil sin Andrej, ki se je rodil 17. avgusta 1885, se leta 1914 poročil s Štefanijo Humar iz Trščakov in umrl 14. aprila 1950.699 Levpa in Seniški Breg Razglednica Levpe, na- tisnjena leta 1925. Foto V. Baldasssi iz Kanala, SI_PANG/0667 Zbirka razglednic krajev, Lev- pa, št. 3087 Špičkarji Levpuščki pri Klemenu v Levpi Za špičkarje v Levpi sem prvič slišal od Pavleta Levpuščka, velikega ljubitelja kamnitih starin, ko sem se poleti leta 1992 seznanil z njim na njegovem domu pri Jugovih v Avšju, Seniški Breg 3.700 Ljubezen do obdelanega kamna je podedoval od svojih prednikov Klemenovih z današnje hišne številke 8 v Levpi, med katerimi so bili številni špičkarji in zidarji. Po njegovih besedah sta bila špičkarja njegov biznono in nono, katerih imen ni znal točno navesti. Nono je imel dosti otrok, ki so se rodili konec 19. stoletja, kmalu potem pa mu je žena umrla. Potem je sam rihtal otroke ter hodil okoli »zidat in špičit«. Enak poklic so opravljali tudi trije njegovi sinovi Jože, Drejc in Franc. Jože, po domače Žef, se je priženil v Levpo 1, kjer se je potem reklo pri Žefu ali pri Francki, zdaj pri Lojzetu. Bratje Drejc, Franc in Štefan pa so se leta 1927 izselili v Argentino, v Buenos Aires. 699 ŽA Kal nad Kanalom: rojstna knjiga 1845–1891, poročna knjiga 1819–1899; ŽA Kal nad Kanalom / ŽA Levpa: družinska knjiga Kal nad Kanalom 1891; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne in mrliške knjige Kal nad Kanalom 1835–1937. 700 Pavle Levpušček, rojen leta 1927 pri Klemenovih v Levpi, posvojen od Jugovih v Avšju, Seniški Breg 3, po poklicu veterinarski tehnik. 209 V matičnih knjigah za Levpo najdemo, da je bil Pavletov biznono Janez Levpušček, ki se je rodil okrog leta 1836, se pri enaindvajsetih letih na takratni hišni številki 98 v Levpi poročil z Nežo Podberšček iz Sukavca in umrl 31. avgusta 1897 na številki 17. Kot vzrok smrti so navedli jetiko in vnetje poprsnice; nikjer pa ne piše, da bi bil kamnosek. Njegov naslednik Andrej Levpušček, ki se je rodil 25. julija 1859 na hišni številki 98,701 je bil izpričan kot klesar oziroma zidarski mojster tako v rojstni knjigi ob rojstvih njegovih otrok od leta 1896 dalje kot tudi v Ročnem kažipotu in Koledarju Družbe sv. Mohorja.702 Leta 1882 se je oženil z Ano Pertovt iz Pertovtov, sestro kamnoseka Štefana Pertovta. Rodila mu je dvanajst otrok, med njimi pet sinov, a je leta 1902 zaradi težavnega poroda dvojčic Kristine in Karoline umrla. Andrej je umrl 30. junija 1928. V mrliško knjigo so zapisali, da je kmečkega stanu, po čemer je mogoče sklepati, da je po ženini smrti opuščal kamnoseško delo in predvsem kmetoval. Njegov prvorojenec Jožef - Žef se je rodil 20. marca 1883, se izučil v kamnoseškem poklicu in leta 1908 na dom pripeljal za ženo Alojzijo Humar. Po njeni smrti se je leta 1919 v drugo poročil s Frančiško Levpušček iz Bizjakov. V matičnih knjigah je bil zmerom označen kot kmet, po ustnem izročilu pa je bil tudi zidar.703 Potem je Žefova družina živela na številki 158, danes Levpa 1, ki je po njem dobila hišno ime pri Žefu. Tam je delal kot špičkar, kdaj je umrl, pa ni bilo mogoče zvedeti, ker njegova smrt ni vpisana v levpski mrliški knjigi. Andrej - Drejc se je rodil 9. oktobra 1888, Franc pa 11. februarja 1901. Andrej se je leta 1912 na domu poročil s sovaščanko Marijo Skrt z Okroglega, o Francu pa ni podatka, da bi imel ženo. Po Pavlovem pričevanju sta se leta 1927 izselila v Argentino, a v tamkajšnjih evidencah priseljencev ju ni bilo mogoče najti. Posredno je tam dokumentiran samo brat Štefan, rojen leta 1890,704 ob katerem je v družinski knjigi opomba, da je šel v Ameriko. Na domu je ostal sin Janez, Pavlov oče, rojen leta 1896, ki je imel tam gostilno.705 Poleg kamnosekov iz rodovine Klemenovih je Pavel omenil še dva špičkarja in zidarja iz Levpe. To sta bila sosed Klemenovih Štefan Levpušček v Levpi 7, po domače pri Špičku, in Štefan Šuligoj pri Bulču v Levpi 16. Povedal je, da so Žef Levpušček, Štefan Levpušček in Bulč skupaj zidali hiše in špičili kamen: kantone, prtone, oknake, svinjska korita … En prton so delali približno štiriindvajset dni, če so dobili zdrav kamen, ki je zvonil. Pri klesanju so uporabljali špice, škrpele in macolice.706 Špičkarji Špički v Levpi Štefan Levpušček - Špičk, ki je dobil hišno ime po svojem poklicu, se je rodil v Levpi 15. decembra 1841 in se leta 1874, ko je imel že triintrideset let, v Levpi 98 poročil s Terezijo Skrt iz Bizjakov. V poročni knjigi so o ženinu zapisali, da je kamnosek. 27. maja 1877 se je Štefanu in Tereziji rodil sin Franc, ki je šel po očetovi poklicni poti. Terezija je že slabi dve leti po njegovem rojstvu, 1. marca 1879, umrla, zato se je Štefan že 1. maja tistega leta v drugo oženil z Marjano Šuligoj iz Šentviške Gore. V tem zakonu ni bilo otrok. 701 Iz podatkov v rojstni knjigi je videti, da je bila hišna številka 98 okrog leta 1888 preštevilčena v 9. ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstne knjige Levpa 1846–1945. 702 V Ročnem kažipotu za leto 1899 je naveden kot klesar Andrej Levpušček v Kalu (nad Kanalom), v celovškem Koledarju Družbe sv. Mohorja za leto 1900 pa kot zidarski mojster A. Levpušček v Levpi. 703 Povedal Ivan Šuligoj, rojen pri Bulču v Levpi, Ulica tolminskih puntarjev 2, Nova Gorica. 704 Podatek iz rodoslovne zbirke Štefanove vnukinje Marie Laurentie Romero na spletnem portalu My Heritage. 705 ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstne in poročne knjige Levpa 1846–1945, kopije mrliške knjige Levpa 1835–1941, kopije poročne knjige Kal nad Kanalom 1835–1937; ŽA Levpa, družinska knjiga 1936. 706 Zidar Avguštin Tomšič, Seniški Breg 41, je še dodal, da so kamnoseki izdelke batirali z batirnim kladvom in batirnim sekačem, kot so rekli zobatemu dletu. Portalu on reče režanca, podstavku portala pa stol. 210 Sin Franc, zidar in špičkar, se je leta 1906 poročil z Amalijo Testen - Maljo iz Mešnjaka. Ko se jima je naslednje leto rodila prva hčerka Avguština, ji je šel za krstnega botra Frančev poklicni kolega Janez Lasič iz Bat. Že leta 1919 pa je Francu žena umrla, ko je imela komaj štirideset let. Po družinskem izročilu je prišlo do nesreče med kuhanjem na ognjišču, ker je otrok po nerodnosti zvrnil kotel nanjo in je zaradi hudih opeklin kmalu zatem izdihnila. V mrliški knjigi pa piše drugače: latinsko opombo »explosivo combusta est« gre razumeti, da je zgorela ali da je dobila hude opekline zaradi eksplozije streliva.707 Potem je za družino skrbela soseda Marija Levpušček. Franc je umrl 1. oktobra 1944 zaradi »zastru-pljenja na nogi« v hiši številka 6, danes številka 7.708 Ivan Šuligoj,709 sin špičkarja Štefana Šuligoja, Frančevega vrstnika, je o Francu povedal, da sta oba z očetom delala »pri ajzlponu«, se pravi pri gradnji železnice po Soški dolini v prvem desetletju 20. stoletja. Špičkar in zidar je bil tudi Frančev sin Jožef, ki se je rodil 3. marca 1911, se leta 1940 poročil z mladoletno Štefanijo Skrt iz Sukavca in umrl 14. marca 1962.710 Njegov sin Jožef Levpušček mlajši, ki živi v novi hiša Levpa 7A v bližini prazne stare Špičkove hiše, se očeta spominja kot zidarja in pravega garača. Ko je delal pri jezu na Soči v Ajbi in se popoldne iz doline vračal domov, je spotoma še nakosil travo na svoji parceli in jo prinesel domov v brenclju,711 da mu ni bilo treba še enkrat hoditi tja dol in nazaj. V tistih časih so redili štiri do pet glav živine: dve kravici, dva bikca in tele. Pred drugo svetovno vojno so ga Italijani vpoklicali v bataljone spečale in potem je bil kar sedem let vojak. Po vojni je kmetoval in tudi zidal s skupino zidarjev po okoliških va-seh vse tja do Liga. V njej so bili sosed Ivan Skrt - Modrzelov s številke 3, Martin Pavšič - Mešelinov od Testenov in Jože Skrt - Mihov iz Bizjakov.712 Ko je dopolnil približno petdeset let, se je zaposlil pri gradbenem podjetju Remont v Kanalu. Kot rezervist v Jugoslovanski ljudski armadi je moral nekaj let v poletnem času, ko so imeli na kmetiji največ dela, hoditi zidat železniško postajo v Sarajevu. Nazadnje je hudo zbolel za poapnenjem žil na nogi – od tega je imel plavo nogo – in med operacijo umrl. Pri stari hiši na pokojnega očeta Jožefa in starega očeta Franca spominja deponirani nagrobnik, ki jim ga je okrog leta 1963 sklesal kamnosek Devetak v Desklah.713 Na njem so poleg imen vklesani samo datumi rojstva in smrti ter običajni napis, da so ga dali postaviti žalujoča družina in ostali. Brata Peter in Štefan Šuligoj pri Bulču v Senici Pri Bulču v Senici, Seniški Breg 22,714 je na dvorišču šterm, ki ima na prednji stranici štirikotnega oboda vklesane začetnici P. Š. in slabo razločno letnico, ki jo z zadržki berem kot 1893. Zraven je še kamnito korito za vodo. Pokojna gospodinja Avguština Ipavec je pojasnila, da sta črki začetnici imena 707 Verjetno je nesrečo povzročil neeksplodiran izstrelek iz prve svetovne vojne. 708 ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstne in poročne knjige Levpa 1846–1945, kopije mrliške knjige Levpa 1835–1941, kopije poročne knjige Kal nad Kanalom 1835–1937; ŽA Levpa, družinska knjiga 1936; ŽA Šentviška Gora, poročna knjiga 1820–1889. 709 Ivan Šuligoj, Ulica tolminskih puntarjev 2, Nova Gorica. 710 ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstne in poročne knjige Levpa 1846–1945, kopije mrliške knjige Levpa 1835–1941; ŽA Levpa, mrliška knjiga 1925–, družinska knjiga 1936. 711 Brencelj je iz bek spleten koš za travo, seno ali listje. 712 Jožef Skrt - Mihov se je rodil 3. maja 1911 in umrl ravno na svoj osemdeseti rojstni dan. Med drugim je okrog leta 1955 s kamnom obzidal kamnit vhod v župnišče v Levpi. Povedal Jožef Skrt, Levpa 22. 713 To je bil verjetno Franc Devetak, brat kovača in kamnoseka Evstahija Devetaka (Sovodnje, 1911 – Solkan, 1988), rojen 6. julija 1908 v Sovodnjah 18 v družini Jožefa Devetaka in Jožefe z dekliškim priimkom Zavadlav. ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstnih knjig Sovodnje 1839–1962 in 1970–1991. 714 Novo naselje Seniški Breg, ki je nastalo iz dela naselja Levpa, je bilo razglašeno leta 1953, sočasno z naseljem Nova Gorica. Podatke o tem vsebuje publikacija Pregled sprememb naselij. 211 njenega tasta Petra Šuligoja iz te hiše, ki »je špiču kamne« in je zmerom pravil, da »ima devetinde-vetdeset meštirjev in sto mizerij«. On je skopal ta šterm, ki je zelo globok, ter sklesal gornji obod in korito ob njem. Avguštinina hči Ida Šuligoj v Levpi 8 se spominja, da je bil dober mož, a strog do otrok: držal jih je pod kontrolo, zmerom s palico v roki. Petrov nečak Ivan Šuligoj je o njem povedal, da je bil kamnosek in zidar, a predvsem kamnosek. Od njegovih kamnoseških del je omenil stopnice za okoliške hiše in nagrobnike.715 Ivan Humar, pri Humarju v Senici, Seniški Breg 21, je pripomnil, da je štancal tudi vogale za hiše. V matičnih in družinskih knjigah je Peter zapisan kot sin Janeza Šuligoja in Marije z dekliškim priimkom Gruden, rojen 5. avgusta 1856 v Senici, Levpa 189. Leta 1885 se je na domu poročil z Marijo Berlot - Vrhovcovo iz Levpe 100 in umrl 9. januarja 1947 v Senici na takratnem naslovu Levpa 65.716 V Ročnih kažipotih za leta 1900–1911 je objavljen kot klesar Peter Šuligoj v Kalu nad Kanalom. Petrov sin Franc, rojen leta 1899, je postal soboslikar, slikar in pesnik, kar oznanja tudi majhna spominska plošča na hišnem pročelju. Špičkar in zidar je bil tudi Petrov dosti mlajši brat Štefan Šuligoj, ki se je rodil 30. avgusta 1874717 in se leta 1903 poročil z Marijo Jug iz Avšja. Po pripovedovanju sina Ivana je zjutraj šel na poroko, popoldne je že moral dela- ti. Žena je v desetih letih rodila devetkrat. Pri rojstvih prvih otrok je bil v rojstni knjigi vpisan kot kamnosek, kasneje pa kot kmet. Umrl je 13. avgusta 1936 v Levpi 146, danes 16.718 Ivan, ki se je rodil leta 1912 in bil krščen za Janeza Nepomuka, je bil njegov osmi otrok.719 Oče ni maral, da bi šel za zidarja, ker je to težko delo. O njem in njegovem delu je Ivan vedel povedati precej zanimivega. Pri gradnji bohinjske železnice je špičil kamen in zidal škarpe po vsej njeni je uporabljal špice, škrpele, macolo, zi- Vodnjak pri Bulču, na katerem se je z inicialkama podpisal domači 720 darsko kladivo in dolžini od Gorice do Bohinja. Pri delu batunk. Ko je klesal, kamnosek Peter Šuligoj 715 Ivan Šuligoj, Ulica tolminskih puntarjev 2, Nova Gorica. 716 ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstne in poročne knjige Levpa 1846–1945, kopije mrliške knjige Levpa 1835–1941; ŽA Levpa, družinska knjiga 1936. 717 V rojstni knjigi je vpisan s krstnim imenom »Stephanus Rex Hungariae«. 718 ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstne in poročne knjige Levpa 1846–1945; ŽA Levpa, mrliška knjiga 1925–, družinska knjiga 1936. 719 Ivan Šuligoj, Ulica tolminskih puntarjev 2, Nova Gorica. 720 Batunk je Ivan opisal kot na obe strani splóškan bat z zobki, ki se je uporabljal na primer za klesanje stopnic. 212 mu je priletel odbitek v oko in ga pokvaril. Delal je tudi pri uelbanju tunela Podbrdo–Bohinj in v drugih predorih na tej progi. Ko je delal na železniški progi, je z drugimi delavci spal v barakah. Oče je bil tudi majstǝr za krušne peči – pečar. Zidal jih je s ceglom in kamnom, ki se lepo kroji na ploščice. Uolp peči ni smel biti debelejši od petnajst centimetrov. Eno peč je delal tri do štiri dni. Zidal je tudi šterme, ki so bili v tleh okrogli, pod vrhom pa jih je začel stiskati in zgoraj naredil štirioglato grlo.721 S svojim delom je moral kar dobro zaslužiti, saj je kupil snežet in hišico v Levpi. Ta ima zdaj hišno številko 16 in po njem hišno ime pri Bulčevih. Klesar Martin Pavšič - Marjančev iz Mešnjaka V Ročnih kažipotih za leta 1900–1911 se omenja še en klesar iz Levpe.722 To je bil Martin Pavšič (Povšič), sin kmeta Martina Pavšiča in Marjane, rojene Lipičar, po domače Marjančevih, rojen 28. oktobra 1852 v zaselku Mešnjak, Levpa 160, zdaj Seniški Breg 46. Bil je dvakrat poročen. Leta 1878 je vzel za ženo Marjano Perkon - Marjančevo iz Široke Njive, Levpa 218 / 85, in se priženil na njen dom. Ko je leta 1891 umrla za tetanusom, je v naslednjem letu v drugo stopil pred oltar z Marjano Bizjak - Kocjanovo iz Zabrda, zaselka Kala nad Kanalom. Kot oče številnih otrok iz dveh zakonov, ki so se rojevali od leta 1880 do 1915 na številki 218, nato 85, je bil v rojstni knjigi spočetka vpisan kot kmet, od leta 1896 dalje pa bodisi kot mizar, zidar ali kamnosek (s tem poklicem samo leta 1903). Umrl je nesrečne smrti: 2. junija 1919 je utonil v Soči.723 Zidar in kamnosek Anton Markič ter kamnosek Anton Jakopič iz Markičev V levpskih matičnih knjigah najdemo v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja še več kamno-sekov in zidarjev. Po rojstnem datumu je bil prvi med njimi Anton Markič v zaselku Markiči, Levpa 78, zdaj Seniški Breg 36, ki se je rodil 30. decembra 1861 pri Matjonovih v družini Janeza Markiča in Marije (Marjane) z dekliškim priimkom Bavdaž. Ko se je leta 1894 poročil z Lucijo Berlot iz Morskéga, je bil v kanalski poročni knjigi vpisan kot kmet, pri vpisih otrok v levpski rojstni knjigi pa kot zidar in kamnosek. Umrl je za »črnimi runjami« oziroma črnimi kozami 21. junija 1919 v baraki italijanske vojaške bolnišnice v Koprivšču. V mrliški knjigi je bil zapisan kot kmet.724 Iz Markičev je bil tudi kamnosek Anton Jakopič, rojen 3. januarja 1867 staršem Jožefu Jakopiču in Doroteji z dekliškim priimkom Skrt na hišni številki 195, nato 73, po domače pri Škofu, zdaj Seni-ški Breg 31. Leta 1896, tedaj še kmečkega stanu, se je poročil z Marjano Mavri iz Senice, pri vpisih rojstev otrok pa je bil označen kot kamnosek. Umrl je 25. februarja 1941.725 721 Za zunanji obod vodnjaka sem v Levpi slišal izraz krniž kakor v Lokovcu, notranjemu delu, zidanemu zglidno iz štancanega kamenja, pa rečejo glidnik oziroma štjǝrm, narjen na glidnik. Povedali so Stanko Šuligoj, pri Klemenovih, Levpa 8, Stojan Berlot, Levpa 12, in Jožef Skrt, Levpa 22. 722 Tako kot ostali omenjeni kamnoseki iz Levpe je naveden v Kalu (nad Kanalom). 723 ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstne in poročne knjige Levpa 1846–1945, kopije mrliške knjige Levpa 1835–1941; ŽA Levpa, družinska knjiga 1936, družinska knjiga Kal nad Kanalom 1891. 724 ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstne knjige Levpa 1846–1945, kopije mrliške knjige Levpa 1835–1941, kopije poročne knjige Kanal ob Soči 1835–1921; ŽA Levpa, družinska knjiga 1936. 725 ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstne in poročne knjige Levpa 1846–1945, kopije mrliške knjige Levpa 1835–1941; ŽA Levpa, družinska knjiga 1936. 213 Kamnosek Franc Gorjup v Avščku Franc Gorjup se je rodil 5. avgusta 1874 v družini kmeta Petra Gorjupa in Marije z dekliškim priimkom Skrt pri Tonco- vih v Avšju, Levpa 206, ki zdaj spada v naselje Seniški Breg. Leta 1900, ko je imel šestindvajset let, se je poročil z Ma- rijo Brezavšček - Pulinovo (Pavlinovo) iz Avščka in se priženil na njen dom, ki je takrat imel hišno številko 96.726 Da je bil kamnosek, zvemo iz vpisa v poročni knjigi. Ker mu je žena že leta 1909 umrla za kariesom, se je še istega leta v drugo oženil z njeno mlajšo sestro dvajseto leto. Tokrat je bil v matični Poročna fotografija Franca Gorjupa v uniformi avstro-ogrskega knjigi vpisan kot kmet. Tudi ta zakon ni Avguštino, ki je takrat dopolnila petin-bil dolgega veka, ker je prva svetovna četovodje (Zugsführer) s spominsko medaljo Signum Memoriae vojna 2. julija 1917 terjala tudi njegovo 1848–1898 in verjetno njegove druge žene Avguštine. Fotografijo življenje. Verjetno je padel v Galiciji. 727 hrani Štefan Gorjup v Solkanu. Frančev vnuk Štefan Gorjup, ki živi v Solkanu in oskrbuje domačijo Pulinovih v Avščku,728 pozna nonota samo po njegovi ohranjeni poročni fotografiji in doslej ni vedel, da je bil kamnosek. V Solkanu ima kamen za mast z domačije v Avščku, o katerem zdaj domneva, da ga je verjetno sklesal nono Franc. Kamen, ki drži približno deset litrov, so Štefanovi starši še približno do leta 1955 uporabljali kot »hladilnik za mast«, zdaj pa mu služi kot podstavek za mizno ploščo na vrtu. O kmetiji v Avšč-ku, na kateri je gospodaril Franc, je Štefan povedal, da leži skoraj na samem tri kilometre od Avč ob potoku Avšček, ob katerem je bilo nekdaj sedem mlinov. Imela je približno trinajst hektarjev sveta, na katerem so pridelovali krompir, koruzo, pšenico, ajdo, repo, korenje in druge poljske pridelke ter redili dvanajst do trinajst glav govedi in po dva prašiča. Kamnosek Anton Pirih v Modrzelih Kamnosek Anton Pirih, krščen za Antona Padovanskega, je bil sin Jožefa Piriha in Neže z dekliškim priimkom Gorjup, rojen 29. aprila 1876 pri Žabarjih, Levpa 169. Leta 1903 se je pri Martonu v Mo-drzelih na hišni številki Levpa 116 poročil z Marijo Hojak iz Mešnjaka. Ob poroki je bil v matični knjigi označen kot kamnosek, ob rojstvih otrok pa zmerom kot kmet, po čemer bi lahko sklepali, da je opustil ali vsaj precej zmanjšal poklicno dejavnost. Umrl je 29. junija 1919 v italijanskem ujetništvu, pokopal pa ga je vojaški kurat pater Mariano.729 726 Avšček je takrat spadal pod Levpo, nato je bil pridružen Avčam in je dobil novo hišno številko 5. Zdaj ima številko Avče 98. 727 ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstne in poročne knjige Levpa 1846–1945; ŽA Levpa, družinska knjiga 1936. 728 Štefan Gorjup, Ulica Milojke Štrukelj 84, Solkan. 729 ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstne in poročne knjige Levpa 1846–1945, kopije mrliške knjige Levpa 1835–1941; ŽA Levpa, družinska knjiga 1936. 214 Kanalski Lom Samouški kamnosek, kovač in ljudski umetnik Andrej Murovec V Kanalskem Lomu je v 19. stoletju živel in delal samouški kamnosek in ljudski umetnik Andrej Mu-rovec – »mož, ki zasluži, da ga izkopljemo iz pozabe«, kakor ga je označil etnolog Milko Matičetov. Ko je ta leta 1951 obiskal Kanalski Lom in občudoval njegove nagrobne spomenike in kipe, je v seriji Primorskih ljudskih napisov objavil obsežen sestavek o njem in njegovih delih, v katerem mu je izrazil pohvalo, s katero se je mogoče samo strinjati: »… moram reči, da se nad delom Andreja Murovca zmerom bolj navdušujem, odkar me je prevzelo ob prvem srečanju. Mar moreš ostati hladen, ko nepri-čakovano naletiš na žlahten cvet, ki je pognal sam od sebe v tej razorani, brezvodni gorski kotlini?«730 Andrej Murovec, ki je v lomski družinski knjigi označen kot »kipar – štancar«, se je rodil 6. ok-tobra 1815 kovaču Antonu Murovcu in Mariji z dekliškim priimkom Kofol, po domače pri Murovcu v Rutu na hišni številki Kanalski Lom 24, zdaj Dolgi Laz 14.731 Domačijo v Rutu je nasledil njegov starejši brat Anton, Andrej pa je leta 1853 od Antona Bavdaža - Urbanča V Logu (U Lozi), zaselku Kanalskega Loma, kupil staro hišo številka 45 z dvoriščem in hlevom, ki je po njem dobila ime pri Murovcu.732 Dve leti kasneje, ko je imel že skoraj štirideset let, je z dovoljenjem političnih oblasti v Kanalu ob Soči vzel za ženo Marijo Pavšič iz sosednje hiše oziroma bajte pri Lošču, Kanalski Lom 46, kasneje 16. V poročni knjigi je bil označen kot kočar ali bajtar (»casularius«). V letih 1855–1870 se je zakoncema rodilo pet sinov in ena hči. Ob njihovih rojstvih je bil pri očetu večinoma zapisan kovaški poklic. Andrej Murovec je umrl 21. januarja 1884 v starosti oseminšestdesetih let; v mrliški knjigi je zapisan kot družinski oče in kmet (»rusticus«). V naslednjem mescu se je od sveta poslovila tudi njegova vdova.733 Hišo je nasledil prvorojenec Andrej, drugorojeni sin Janez pa je bil gostač pri Ta gorejnih, danes Kanalski Lom 10. Kasneje je Murovčeva hiša imela številko 13, od leta 1952 pa 14. Po novem lastniku je dobila hišno ime pri Blažu.734 Matičetov je leta 1951 v Lomu slišal od starih ljudi, da je Andrej Murovec zidal ter izdeloval okna, vrata in drugo za nove hiše. Tudi koval je, a se ni ohranilo nobeno njegovo kovaško delo, niti nagrobni križi ne. Eden najstarejših Lomljanov, Nac Kamnarjev iz Zagriča, je vedel povedati, da je Murovec izdelal celo bicikel: vse je napravil, samo verige za pogon ni mogel »uštimati«, zato je vse skupaj vrgel v kot. Ker je bil kovač, si je tudi kamnoseško orodje nedvomno skoval sam. 730 matičetov, Milko, Primorski ljudski napisi, 123.–126. napis, Primorski dnevnik, 18. novembra 1951, letnik 6, št. 273, str. 4: ‘Kiparski likovni pranagon’ preprostega samouka Andreja Murovca iz Kanalskega Loma. V nadaljevanju povzemam poglavitna dognanja Milka Matičetovega ter svoja dodatna spoznanja in odkritja, ki bodo objavljena v sklopu mojega razširjenega članka z naslovom Samouški kamnosek, kovač in ljudski umetnik Andrej Murovec iz Kanalskega Loma v Goriškem letniku, št. 48, konec leta 2024. V zvezi s se-stavkom Milka Matičetovega je treba še dodati, da je bila njegova vsebina povzeta pod naslovom Andrej Murovec (1815–1884), ljudski podobar in kamnosek v Ta ’n ta druj iz Tantadrujeve dežele, raziskovalna naloga OŠ Dušana Muniha Most na Soči, 1999/2000, str. 15, in pod enakim naslovom v https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/andrej-murovec-1815-1884-ljudski-podobar-in-kamnosek/. 731 Hiša je verjetno dobila ime prav po Andrejevem očetu Antonu Murovcu, ki se je priselil iz Lokovca. Anton je bil verjetno sin Janeza in Barbare Murovec iz Lokovca 29, rojen 14. januarja 1770, o katerem najdemo v družinski knjigi Lokovec I opombo, da se je odselil (»emigravit«). Kasneje je imela ta hiša številko Kanalski Lom 72, po nastanku novega samostojnega naselja pa je njen naslov Dolgi Laz 14. 732 Zemljiška knjiga, k. o. Kal nad Kanalom, z.k. vložek št. 409, in informacija domoznanca Matjaža Žbogarja. 733 ŽA Most na Soči, rojstni knjigi Lom 1785–1820 in 1854–1889, poročna knjiga Lom 1821–1887, mrliška knjiga Lom 1874–1919, družinska knjiga Lom 1882. 734 Gospodinja Marija Šavli pri Blažu je leta 2000 povedala, da je bil v tej hiši doslej vsak priimek samo za en rod: najprej je bil Murovec, ta je hišo prodal Matevžu Pangercu - Blaževemu iz Dolgega Laza, od njega pa je prešla na njenega moža Vincenca Šavlija iz Lokovca. 215 K sreči pa je čas prizanesel Murovčevim klesarskim izdelkom. Matičetov jih je evidentiral trinajst, pri čemer je upošteval tudi tistega, ki je bil znan samo iz ustnega izročila. Vsi so bili v Kanalskem Lomu in po takratnem védenju krajanov Murovčevi izdelki niso šli čez mejo lomske fare. Kamen je lomil v kamnolomu pod Čebrovcem – tako se imenuje domačija Kanalski Lom 54. Antonu Bavdažu, pri Lovru, Kanalski Lom 18, so oče in drugi starejši vaščani pravili, da se je tam dobilo posamezne večje kamne, primerne za oknake in prtone. Ker takrat še ni bilo poti skozi Čebrovc, so jih iz kamnoloma Murovcu vozili pozimi po snegu in potem je celo zimo doma štancal. Murovčevi nagrobniki Sodeč po datumih pokojnikov na ohranje- nih nagrobnikih, se je Murovec oblikovanja zahtevnejših izdelkov iz kamna lotil razme- roma kasno. Ko je leta 1869 izdelal prvega za grob Jožefa in Katarine Kragelj z domačije pri Lipčku v Tolminskem Lomu, ki ga je dal postaviti njun sin, duhovnik Janez Kragelj, je imel že štiriinpetdeset let. Leto kasneje je sklesal preprosto nagrobno ploščo za petle- tnega sinčka Jožefa, ki je kasneje izginila. V sedemdesetih letih je izdelal tri zahtevneje oblikovane nagrobnike: leta 1874 za pokojna Marijo in Andreja Levpuščka z domačije pri Potokarju v Kanalskem Lomu, leta 1875 za Janeza in Ano Lepušček od Ta gorejnih v Kanalskem Lomu, nato še za pokojne trojčke pri sosedu Urbanču, umrle leta 1868, in nji-Štirje nagrobniki, prislonjeni k cerkvi sv. Primoža in Feli- v grob leta 1878. Sledijo trije nagrobniki za Murovca. Foto Milko Matičetov, 22. september 1951, fototeka Slovenskega etnografskega muzeja (dalje: SEM) hovo mater Polono Bavdaž, ki je šla za njimi cijana v Kanalskem Lomu, od katerih so trije delo Andreja pokojne, ki so umrli v letu 1881: nagrobnik Marije Pavšič z domačije V Strani v Kanalskem Lomu, nagrobnik Jožefa Preglja in njegove žene Marije z domačije pri Žefču Na Ravnah v Kanalskem Lomu, na katerem je tudi kip pokojnikovega zavetnika sv. Jožefa, ter izginuli nagrobnik Andreja in Katarine Ariabic (Ari- avec). V naslednjem letu je Murovec sklesal nagrobnik za Marijo Manfreda z domačije pri Pintarju Na Ravnah, leta 1883, se pravi leto pred svojo smrtjo, pa še nagrobnik Marijane in Janeza Levpuščka od Ta gorejnih, ki ga Milko Matičetov upravičeno šteje za njegov najlepši »spominek«. K tem nagrobnikom v Kanalskem Lomu je treba prišteti še nedatiran kip sv. Ja- neza Nepomuka, ki je bil po izročilu sestavni Skupina Murovčevih nagrobnikov, prekritih z lišaji, na se-del kasneje izginulega nagrobnika, nagrobnik danjem mestu pod cerkvenim obzidjem 216 Levo: nagrobnik Marije in Andreja Levpuščka; desno: nagrobnik Marijane in Janeza Levpuščka. Foto Milko Matičetov, 22. september 1951, fototeka SEM neznanega pokojnika, ki je menda zasut na vrtu pri Murovčevi hiši, in domnevni Murovčev nagrobnik, vzidan v južnem zidu cerkvenega obzidja, ki je bilo obnovljeno leta 1885, leto dni po njegovi smrti. V letu 2023 sem po srečnem naključju odkril še dva Murovčeva nagrobnika, ki sta vzidana v lapi-dariju na žegnu v Levpi. Prvi je bil izdelan za Štefana Štruklja, ki se je rodil pri Klemenu v Tolminskem Lomu in umrl v Levpi leta 1871, drugi pa za njegovo snaho Marijano Štrukelj, umrlo leta 1876.735 Oblikovne in stilne značilnosti Murovčevih nagrobnikov ter napisov na njih Ohranjeni nagrobniki Andreja Murovca tvorijo izjemen kamnoseško-kiparski opus samouškega avtorja, ki je nastal v obdobju od leta 1869 do njegove smrti leta 1884 in je večji del ohranjen v domačem kraju. Tam se nahajajo v improviziranem lapidariju pod obzidjem cerkve sv. Primoža in Felicijana ter na njenem pročelju, kamor so bili preneseni s prvotnega pokopališča okrog nje. Zdaj so vsi brez podstavkov, manjkajo jim tudi križi, nekaterim pa še kakšen drug del. Avtorjev osebni stil se kaže v oblikovanju, okrasnih prvinah in zlasti v figuralnih reliefih na na-grobnikih. Razen skromne pravokotne nagrobne plošče za pokojnega sina so vsi Murovčevi nagrobniki umetelno oblikovani. Dva imata ožji in nižji spodnji del ter visok trapezast osrednji del, s čimer spominjata 735 Po tem odkritju sem pregledal še okoliška pokopališča v Kalu nad Kanalom, Lokovcu, Čepovanu, Avčah in na Mostu na Soči, vendar nisem našel nobenega drugega Murovčevega nagrobnika. 217 na klasicistični obelisk, ostali pa imajo večinoma masiven pravokoten osrednji del in ločno oblikovan okrasni gornji del. Gornji deli nagrobnikov so večkrat celo širši od osrednjega dela in sklenjeni s potlačenim, povišanim, polkrožnim ali valovito oblikovanim lokom ter poudar- jeni s »čipkasto« okrašenimi izbočenimi simsi. Samo en nagrobnik je zaključen s trikotnim čelom. Posamezni deli ne- katerih nagrobnikov so predeljeni in okrašeni s preprostimi neprekinjenimi ali prekinjenimi simsi. rovec večkrat upodabljal zanj značilne Nagrobnik Jožefa Preglja in njegove žene Marije s kipom sv. Jožefa reliefne angelske glavice s spredaj pre-V gornjih delih nagrobnikov je Mu-križanima perutnicama ali pare klečečih v niši na cerkvenem pročelju celopostavnih angelov; dvakrat ali trikrat je vklesal tudi Jezusov monogram IHS, ki ga je na primorskih nagrobnikih zelo redko videti. Najbolj značilne za njegove nagrobnike pa so kiparske kompozicije pokojnega moža in žene, ki klečita ob razpelu s Križanim. Te majhne upodo- bitve Križanega in obeh pokojnikov so seveda dokaj shematične. Murovčeve kiparske ambicije so se izražale tudi v oblikovanju razpel na vrhu nagrobni- kov, o katerih pa danes pričajo samo nega nagrobnika s svetniškima kipoma, V njegovem opusu sta nekaj poseb-Nagrobnika Štefana Štruklja in Marijane Štrukelj v Levpi še fotografije. ki sta (bila) edinstvena primera oble plastike na vaških pokopališčih na Primorskem. To sta celopostavna kipa sv. Jožefa in sv. Janeza Nepomuka, ki ju je upodobil zelo skrbno, s svetniškimi atributi ter mnogimi podrobnostmi njunih oblačil in obraznih potez, a v celoti delujeta okorno in anatomsko nesorazmerno. Drugega okrasja je na Murovčevih nagrobnikih razmeroma malo. Nekajkrat se ponovijo pari rombov, ki so sicer pogost okras portalov in vrat, medtem ko jih na primorskih nagrobnikih ni videti. Zgolj za okras je tudi par okorno oblikovanih dvojnih volut, ki obrobljata en nagrobnik, medtem ko ima ponavljajoča se šesterokraka Davidova zvezda ali heksagram tudi nabožni pomen. Omeniti je treba še neobičajen lik razvejenega drevesa ob pokojnem možu na enem nagrobniku in par plezajočih vinskih trt na drugem nagrobniku, ki so morda ponazarjali neke nam neznane okoliščine iz življenja pokojnikov, katerih imena so vklesana na njih. Napisi na Murovčevih nagrobnikih so bodisi enodelni ali dvodelni. Klesal jih je brez natančne pisne predloge, kar se kaže v nelogičnem zaporedju datumov smrti in rojstva, v prisilnem krajšanju in deljenju besed ter stiskanju besedila v daljših vrsticah. Večinoma napisi vsebujejo samo datume ali letnice rojstva in smrti, včasih tudi starost in naslov pokojnikov. 218 V besedilih je nekaj značilnih krajevnih narečnih oblik. Najbolj opazna sta zamenjevanje glasa v z glasom b, na primer v besedah POČIBA, BARH (varuh) in ARIABIC (Rijavec), ter tako imenova-no akanje, ko se o zamenjuje z a kot v besedah SAIGA (svojega) ter v priimkih KAFAU (Kofol) in MURABIC (Murovec). Za pisavo so značilne velike črke z zelo drobnimi in plitvimi utori. Med njimi so opazni črki I in J s piko zgoraj, enice v obliki črke I, tu in tam kakšen zrcalni S, izjemoma mali h namesto velikega H, najbolj pa izstopa dvočrkje IJ ali JI namesto J. Drugače so njegove črke povsem brez oblikovnih posebnosti. Zaradi zabrisanosti napisov danes ni mogoče reči, ali je Murovec šumnika Č in Š zmerom pisal s strešico ali ne. Za njegove napise so značilne tudi starinske medbesedne pike, bodisi v privzdignjeni ali običajni legi, samo enkrat namesto njih nastopa dvopičje. Te pike niso same sebi namen, temveč označujejo pogosto premajhne medbesedne presledke. V Murovčevih napisih je treba omeniti še številne klesarske napake, opazne v preklesavanju po-motoma vklesanih črk ter v izpuščanju črk ali števk. Kapelica V Logu, posvečena Jezusu, Mariji in angelu varuhu Murovčevo delo, ki je – po besedah Matičetovega – »čudovito zraščeno s pokrajino in monumentalno obenem«, je tudi že omenjena kapelica V Logu nad sedanjo hišo pri Blažu. To dvodelno zname-nje je sklesano iz školjčnega sivega apnenca in izvirno zasnovano. V spodnjem delu ima globoko nišo, ki jo sestavljajo večja spodnja plošča ter pokončni stranski plošči, ki sta spodaj nekoliko širši in okrašeni s paroma volut, pokriti pa sta z jarmičasto usločeno krovno ploščo. Na tej plošči stoji dvokapna hišica z obrobljenim pročeljem in plitvo ločno nišo, v kateri je z žarki obdana primitivna reliefna Marijina podoba. Poglavitno sporočilo tega nabožnega znamenja je videti na levem licu spodnje niše, s katerega bedi nad mimoidočimi reliefna glava angela varuha z razpetima perutnicama. Pod njo je namreč vklesan napis z Marijinim in Jezusovim monogramom, ki je v zvestem prepisu po črki videti takole: TUAKI ⸱ SE ⸱ SPOMNI ⸱ USAK NA ⸱ TERPLENJA ⸱ JESUSA KRISTUSA NA ⸱ SAIGA ⸱ ANGELA ⸱ BARHA A ⸱ MARIA I872 IHS736 V posodobljeni in razrešeni obliki se glasi: Tukaj se spomni vsak na trpljenje Jezusa Kristusa (in) na svojega angela varuha. Ave Marija. 1872. Jezus. Na desni strani kapelice sta reliefno upodobljena cerkev z zvonikom in sv. Florijan na podstavku, ki z golido v roki odvrača nevarnost požara.737 Kakor se poglavje o Andreju Murovcu začenja z besedami Milka Matičetovega, naj ga z njegovo mislijo tudi zaključim: 736 Krajšava A za AVE na začetku vrstice je vklesana na drugačen, bolj primitiven način kot ostalo besedilo, po čemer bi lahko sklepali, da jo je kasneje dodala druga roka. Morda pa je črka A vendarle sestavni del prvotnega besedila, a kasneje preklesana, saj ji sledi medbesedna pika, ki bi bila sicer odveč. 737 V Murovčevem času je bilo v Kanalskem in Tolminskem Lomu še precej slamnatih streh, zato je obstajala velika nevarnost poža-rov. V Tolminskem Lomu je bil leta 1842 večji požar, tudi s smrtno žrtvijo. Od takrat so se vaščani Tolminskega Loma zaobljubili sv. Florijanu in vsako leto darujejo mašo na njegov god. E-pismo domoznanca Matjaža Žbogarja, 2023. 219 »Naključje je hotelo, da mož, ki je zrasel brez učenika, ostane tudi brez učenca in nadaljevalca. Nikakor pa ne smemo več pustiti, da bi njegovo delo ostalo pozabljeno v gorski vasi, nezavarovano, prepuščeno počasnemu uničevanju. V Andreju Murovcu prihaja do izraza ‘kiparski likovni pranagon’ sinov kraških tal – bi mogli reči prosto po Fr. Steletu /…/. In če nam en sam tak pojav malo pove, moramo stremeti za tem, da jih odkrijemo še in še, da prižgemo čedalje več drobnih lučk, ki naj bi s svojimi plamenčki vendarle razklale navidezno kulturno ‘temo’ v naši preteklosti. V zgodovini naših kulturnih prizadevanj bomo morali odslej vsaj z enim stavkom omenjati tudi izdelke klesarske delav-nice samouka iz Loma.« Murovčeva kapelica na sedanjem mestu V Logu Zidar Toni Kafol - Tojnšč iz Dolgega Laza Pred dvajsetimi leti mi je stari Feliks Skrt pri Uerbu Na kalu, Tolminski Lom 34, omenil zidarja Tonija Kafola - Tojnšča, ki je bil doma od Kafola v Dolgem Lazu, poročen pa V Strano v Kanalskem Lomu. O njem je vedel povedati, da je bil iz zidarske rodovine in da je bil »šef zidarjev«. Pri zidarskem delu je obdeloval kamen in menda tudi strešne skrile. Sam je pravil, da naredi tudi štampǝr iz kamna. V družinski knjigi za Kanalski Lom najdemo, da se je rodil 6. oktobra 1902 v družini Antona Kofola in Jožefe z dekliškim priimkom Hojak v Dolgem Lazu 10738 ter se leta 1928 s poroko z Marijo Pavšič priženil V Strano k Tojnšču.739 Od njegovega sina Milana Kofola pri Tojnšču, Kanalski Lom 48, sem potem zvedel, da je tata začel zidati po svojem dvajsetem letu in da je samostojno sezidal dve hiši v Dolgem Lazu. Po drugi svetovni vojni je bil tajnik na krajevnem uradu ter zidal za gradbeno podjetje v Tolminu in Kobaridu. Leta 1953 je zbolel in čez tri leta umrl. 738 Ker je Dolgi Laz sprva spadal v Kanalski Lom, je imela domačija pri Kafolu stari številki Kanalski Lom 44 in 4. 739 Za te podatke se zahvaljujem domoznancu Matjažu Žbogarju. 220 Soška dolina Avče Klesar Miha Ipavec pri Trpinovih v Avčah V Ročnih kažipotih za leta 1900–1907 beremo, da je v tistem času v Avčah deloval klesar Miha Ipa-vec.740 Ko se je leta 1874 poročil z Marijo Trpin, vdovo Berlot iz Avč 7, po domače pri Trpinu, in se priženil na njen dom, so ga v poročno knjigo vpisali kot štiriintridesetletnega kamnoseka, sina Janeza Ipavca in Marije z dekliškim priimkom Škerl v Senici na hišni številki Levpa 190.741 V družinski knjigi za Avče zvemo tudi njegov rojstni datum: 12. avgust 1840.742 V zakonu Mihe in Marije se je v letih 1875–1887 rodilo sedem otrok, ki so večinoma kmalu umrli, ob vpisih njihovih rojstev v avški rojstni knjigi pa je bil oče zmerom označen kot kmet. Na domu, ki ima zdaj hišno številko 2, ni bilo moškega naslednika. Leta 1904 se je tja priženil Janez Pertovt, ki se je poročil z Mihovo hčerjo Terezijo, kasneje pa je z novim lastnikom prišel k hiši priimek Testen.743 Kdaj in kje je umrl Miha Ipavec, ni bilo mogoče zvedeti. Kanal ob Soči Anonimni mojster kamnitega mosta v Kanalu ob Soči V Kanalu ob Soči je bil leta 1580 namesto dotedanjega lesenega zgrajen kamnit most. Ustno izročilo pravi, da so po končanih delih neznanci glavnega kamnarja vrgli v Sočo in da je v njej utonil. Umora so bili osumljeni tamkajšnji lastniki bark, ki so zaradi zidanega mosta izgubili delo.744 Kamnoseški in zidarski mojster Štefan Budin v 18. stoletju V pisnih virih o Kanalu ob Soči se kot prvi kamnoseški in zidarski mojster z imenom in priimkom omenja Štefan Budin, ki je leta 1755 za tamkajšnjo župnijsko cerkev Marijinega vnebovzetja naredil 740 V Ročnem kažipotu za leto 1901 je verjetno pomotoma lociran v Banjšice. 741 Kakšno hišno ime je imela njegova rojstna hiša v Senici, ni bilo mogoče ugotoviti. Po podatkih iz dokaj mlade družinske knjige za Levpo iz leta 1936 bi lahko prišlo v poštev tako hišno ime pri Ipavcu kot pri Mǝcu na današnjih hišnih številkah Seniški Breg 24 in 26, kjer je bil doma priimek Ipavec. 742 Pri iskanju njegovega rojstnega datuma je sprva prišlo do pomote, ker se je najprej našlo v kanalski rojstni knjigi ime Mihaela Ipavca, sina Janeza Ipavca in Mince z dekliškim priimkom Kumar, rojenega 20. avgusta istega leta 1840 v Kanalu 73. ŽA Kanal, rojstna knjiga Kanal 1827–1861. 743 ŽA Levpa, poročna knjiga 1846–1945; ŽA Avče, rojstna knjiga 1853–1902, družinski knjigi 1857 in 1871–1899; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstne knjige Avče 1835–1944; e-pismo Brede Medvešček, Čargova ulica 2, Kanal, 2023. 744 medveščeK, Vse o kamnu. 221 Razglednica Kanala. Iz zbirke Božidarja Premrla obhajilno mizo, za kar je prejel 40 dukatov, leta 1769 pa so mu plačali 2.244 lir za znižanje cerkve.745 Drugih podatkov o njem ni najti, sodeč po priimku in po krajevni bližini, pa bi utegnil biti iz Brd, kjer so bili v tistem času kamnoseki Budini v Kozani.746 Rodovina zidarjev in kamnosekov Valentinčičev Stara in razvejena zidarska in kamnoseška rodovina v Kanalu so bili Valentinčiči, ki so se z zidarstvom ukvarjali vsaj od začetka 19. stoletja dalje. Po besedah Kanalke Jožice Valentinčič - Štormanove so bili dvesto let njeni člani večinoma zidarji, kamnoseki in kovači.747 Prvi znani zidar v tej rodovini je bil Peter Valentinčič, Petrov sin, rojen okrog leta 1778.748 Leta 1809 se je v Kanalu 64 poročil s sovaščanko Marjano Tolmar, za poročno pričo pa je imel zidarja Antona Žigona, ki je bil, po priimku sodeč, iz Renč. V letih 1836 in 1852 je tudi sam nastopal kot poročna priča, obakrat poklicno označen kot zidar. Umrl je za pljučno jetiko (»Lungentuberculose«) v starosti šestinsedemdesetih let 27. februarja 1854 na naslovu Kanal 28. Njegov poklic je nasledil sin Peter, ki se je rodil na isti hišni številki 9. marca 1821 ter se leta 1841 poročil s sovaščanko in kovačevo hčerjo Lucijo Križnič. Zaradi mladoletnosti sta oba mladoporočenca potrebovala soglasje staršev v navzočnosti dveh prič. Na hišni številki 28 se jima je 29. marca 1846 rodil 745 olf ŽA Kanal, W, Janez, Liber Memorabilium Parochiae Canalis, tipkopis, str. 23. 746 O kozanskih kamnosekih Budinih glej premrl, Božidar, Briški teri. Zgodbe cerkva in zvonikov v Brdih, Sežana 2011, str. 18. 747 Jožica Valentinčič, Staničeva ulica 12, Kanal. 748 Ta letnica je izračunana na podlagi podatka o njegovi starosti v poročni knjigi. Točen rojstni datum spričo pomanjkljivih rojstnih matičnih knjig, ki so ohranjene šele od leta 1785 dalje, ni znan. 222 sin Franc, ki se je prav tako poprijel očetovega poklica. Videti je, da je bil oče Peter cenjen mojster in krajan, saj je Franca pri krstu držal boter Franc Malnič, grajski oskrbnik in kasnejši župan v Kanalu. Leta 1866 se tudi Peter Valentinčič omenja kot krstni boter, leta 1873 pa kot poročna priča.749 V letih 1871–1883 ga zasledimo tudi kot člana celovške Družbe sv. Mohorja in naročnika njenega koledarja. Kdaj je umrl, ni znano. Petrov naslednik Franc Valentinčič se je 28. januarja 1874 na hišni številki 28 poročil s sova-ščanko Terezijo Vidič. Ta mu je na takratni številki 56 rodila sinova Franca Jožefa in Karla Friderika, na številki 117 pa še Danijela. Vsi so nadaljevali z družinskim poklicem. Franc Jožef se je rodil 4. aprila 1875 in se leta 1902 v Kanalu 56 poročil s sovaščanko Angelo Berlot. Za poročno pričo mu je šel mlajši brat Karel, kamnosek.750 Po pripovedovanju Jožice Valentinčič je leta 1906 delal na železnici kot specialist za zidanje predorov. Pod Italijo je bil leta 1925 premeščen v Ligurijo in tudi tam je zidal predore. Umrl je leta 1935. Karel Friderik se je rodil 2. julija 1877 in se leta 1907 v Kanalu 103 poročil z Elizabeto Košir iz Ajbe, po njeni smrti pa leta 1910 v drugo s sovaščanko Marijo Brezigar, tokrat na naslovu Kanal 99.751 Kot kamnosek oziroma klesar je naveden med kanalskimi obrtniki v Ročnih kažipotih za leta 1903–1911. Umrl je 27. januarja 1941. Jožica Valentinčič je vedela povedati, da je Karlo, ki je živel v današnji Pionirski ulici, delal pri obnovi cerkve v Kanalu po prvi svetovni vojni in klesal nagrobne spomenike tja do leta 1940. Njegov sin Vitomir in Vitomirjev sin pa sta bila zidarja. Danijel, ki se je rodil 10. septembra v Kanalu 117, se je leta 1920 na številki 103 poročil z Eli-zabeto Kos iz Ročinja, kdaj je umrl, pa ni znano. Klesar Andrej Zidarič iz Kanala Kot beremo v Ročnih kažipotih za leta 1898–1911, je na prelomu iz 19. v 20. stoletje v Kanalu ob Soči delovalo pet klesarjev. Poleg že omenjenega Karla Valentinčiča je leta 1907 naveden neidentificirani L. Valentinčič. V letih 1898–1906 se omenja Ivan Brezigar, leta 1900 Andrej Zidarič, naslednje leto pa še Leopold Kofol, ki je verjetno prišel na sezonsko delo v Kanal od drugod, saj v kanalskih maticah ni zapustil nobene sledi.752 Kamnosek Andrej Zidarič je bil sin gostilničarja Mihaela Zidariča in Jožefe z dekliškim priimkom Brankovič, rojen 31. maja 1831 na hišni številki 1 v Kanalu. Leta 1876 se je na številki 92 poročil z devet let mlajšo Polono Franjko iz Dolenje Trebuše, stanujočo v Šentviški Gori.753 Kdaj je umrl, ni znano. Klesar Janez Brezigar iz Morskega Kamnosek Janez Brezigar se je rodil 31. maja 1863 v družini zidarja Andreja Brezigarja in Terezije z dekliškim priimkom Vuga v Morském 25. V letu 1889 ga zasledimo v poročni knjigi kot pričo, leta 1894, ko se je poročil s šiviljo Ivano Kogoj iz Kanala 41 in se priženil na njen dom, pa kot ženina. Obakrat je bil predstavljen kot kamnosek. Tudi zanj se ne ve, kdaj je umrl.754 749 ŽA Kanal, rojstne knjige 1785–1826, 1827–1861 in 1862–1900, poročna knjiga 1785–1884, mrliška knjiga 1835–1886. 750 ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstne in poročne knjige Kanal 1835–1921. 751 ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstne in poročne knjige Kanal 1835–1921. 752 Ni ga bilo najti niti v matičnih knjigah župnij Banjšice, Čepovan in Levpa. 753 ŽA Kanal, rojstna knjiga 1827–1861, poročna knjiga 1785–1884. 754 ŽA Kanal, rojstna knjiga 1862–1900; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Kanal 1835–1921. 223 Italijanski potujoči kamnosek Giovanni Maria Bianchi Na območju župnij Kanal in Deskle je v 19. stoletju deloval tudi italijanski potujoči (»vagus«) kamnosek Giovanni Maria Bianchi. V kanalski poročni knjigi piše, da se je rodil 8. septembra 1830 v družini zidarskega mojstra Jacoba Bianchija in Lucie z dekliškim priimkom Bianchi v Bisuschiu v pokrajini Como ter se 8. februarja 1860 poročil s kmečko hčerjo Jožefo Felicito Drašček iz Kanala 1. Omenjeno je tudi, da je nekaj časa delal v kamnolomu (»lapicidina«) v Plavah. Sedem let kasneje zasledimo njegovo ime še v poročni knjigi za Deskle, v kateri se je podpisal kot priča na poroki ovdovelega gostilničarja Antonia Mizzona iz Gorice z Ano Katarino, vdovo po pokojnem Jožefu Konjedicu iz Plaví 125, umrlem leta 1865.755 Kje se je vsaj za nekaj časa ustalil, ni bilo mogoče ugotoviti, saj v nobeni sočasni rojstni knjigi na tem območju ne najdemo vpisov otrok iz njegovega zakona z Jožefo Felicito. Ta skrivnostni kamnosek je zelo zanimiv, ker bi utegnil biti avtor ime- nitnega figuralnega nagrobnika otrok družine grajskega oskrbnika Franca Malniča iz Kanala, umrlih v letih 1859–1874, ki je stal na njihovem grobu na pokopališču v Kanalu ob Soči,756 zdaj pa je v lapidariju na dvo- rišču Goriškega muzeja v Kromberku. Ohranjeni so trije njegovi deli: prepro- sti prvi podstavek, osrednji figuralni del in zaobljeni gornji del, manjkata pa drugi podstavek z napisom o po- kojnih otrocih in križ na vrhu. Na osrednjem delu nagrobnika so frontal- no upodobljene štiri bosonoge sestrice na lebdečem celopostavnem angelu, ki jih nese v nebesa. Pri tem mu po- maga drugi angel nad njimi, ki drži za roko najstarejšo in največjo sestrico. Zaobljeni gornji del nagrobnika je v teh krajih izjemna redkost. Nagrobnik družine Franca in Oriele Malnič na pokopališču v Kanalu. Foto Fran Šijanec, oktober 1947, fototeka SEM, št. fotografije 2818 okrašen z renesančno grotesko, ki je 755 ŽA Kanal, poročna knjiga 1785–1884; ŽA Deskle, poročna knjiga 1835–1903; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije mrliške knjige Deskle 1835–1944. 756 Franc Malnič (1819–1903), sin trgovca Antona Malniča, poročen z Orielo Terezijo Sandrini iz Gorice, je bil fleger, oskrbnik tamkaj-šnjega grada, posestnik in dolgoletni občinski svetovalec v Kanalu. Živel je v hiši Na Brajdi ali Na Fabriki v današnji Ulici Gradnikove brigade. Dnevnik občinskega tajnika Antona Bajta iz Kanala ob Soči, str. 63–68, in informacija domoznanca Vilija Zimica, Staničeva 11, Kanal. 224 Solkan Kamnosek Peter Leban v Solkanu V Solkanu, kjer je bila v 19. in 20. stoletju zelo razvita mizarska obrt, najdemo na prelomu iz enega v drugo stoletje tudi enega kamnoseka – Petra Lebana, čigar ime je bilo objavljeno v Ročnih kažipotih za leta 1899–1911. Rodil se je 27. junija 1861 v družini kmeta Jerneja Lebana in Marije z dekliškim priimkom Zavrtanik v Solkanu 79, leta 1896 pa se je na hišni številki 129 poročil s Solkanko Alojzijo Marijo Komel. Umrl je 14. junija 1910 v Solkanu 151.757 O njegovih delih ni nič znanega. Kamnosek in kovač Evstahij Devetak O solkanskem kamnoseku in kovaču ter veseljaku Evsta- hiju Devetaku, ki so ga imeli vsi radi, mi je leta 1997 pripovedovala njegova vdova Angela Devetak.758 Nekaj osebnih podatkov o njem sem izpopolnil z vpogledom v kopije matičnih knjig v nadškofijskem arhivu v Gorici. Iz njih je razvidno, da se je Evstahij rodil 11. junija 1911 v družini strojarja Jožefa Devetaka759 in matere Jožefe z dekliškim priimkom Zavadlav v Sovodnjah 152.760 Ko je Evstahij končal štiriletno osnovno šolo, ga je mama dala služit na kmetijo v Devinu. Tam je pasel krave in konja, a je že po letu ali dveh zbežal in se vr- nil domov. Potem je šel v uk h kovaču Arturju Paliku, ki je imel mehanično delavnico na Viale 20 settembre v Gorici, in se pri njem izučil za kovača. Ker potem v tem poklicu ni dobil dela, se je na večerni šoli v Mirnu izučil še za kamnoseka.761 Iz Evstahijeve pisne prijave za izdajo delovne knji- žice leta 1954, ki jo je hranila Angela, je videti, da je prvo zaposlitev dobil pri gradnji vodovoda iz Štivana v Trst, ki je trajala od 18. novembra 1928 do 30. junija kamnoseškega podjetnika Ivana Cotiča v Sovodnjah, a Evstahij Devetak kleše kamen s krempačem. je bil v marcu 1931 vpoklican na dveletno služenje vo-1929. Potem se je zaposlil kot kamnosek v delavnici Fotografijo je hranila njegova vdova Angela v jaškega roka v italijanski vojski. Ko se je vrnil domov, Solkanu. 757 ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstne in poročne knjige Solkan 1835–1900, kopije mrliške knjige Solkan 1835–1946. 758 Angela Devetak, Ulica za spomenikom 13, Solkan. 759 Oče Jožef je potem delal v kantjerju v Monfalconeju. 760 ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstnih knjig Sovodnje 1839–1962 in 1970–1991. 761 V Mirnu je bila takrat obrtna nadaljevalna šola Miren, ki je imela »dva tečaja stavbinske obrti«. Ročni kažipot za leto 1923, str. 145. Evstahijev vrstnik kamnosek Jože Lestan iz Orehovelj 53, rojen leta 1912, ki je obiskoval isto šolo, je povedal, da je bila to triletna popoldanska šola, v kateri so poučevali risanje, pisanje in računstvo, pouk pa je potekal v italijanskem jeziku. 225 je od 4. decembra 1933 do 14. marca 1936 delal za podjetnika Ivana Garlat- ta762 pri gradnji kostnice padlih v prvi svetovni vojni na Oslavju,763 potem pa do decembra 1936 ponovno za Ivana Cotiča v Sovodnjah. Po nekajmesečni brezposelnosti si je našel delo pri podje- tniku Vittoriu Marchioru iz Vicenze,764 ki je gradil veličastno kostnico v Sre- dipolju (Redipuglia). Zanj je delal od 13. aprila 1937 do 24. septembra 1938. Od 28. septembra 1938 do 10. apri- la 1939 je bil zaposlen pri podjetju Bresciani Franzotti v Gorici, od 14. aprila 1939 do 23. novembra 1941 pa ponovno pri podjetju Fratelli Roncali, tokrat pri gradnji hidrocentrale v Ajbi. Kamnolomci na delu v kamnolomu v Opatjem selu. Fotografijo je Na delo v Ajbo se je vozil s kolesom. hranila Angela Devetak v Solkanu. Podatke o teh zaposlitvah je Evsta- hij v prijavi delovne dobe dokazoval s pričama kamnosekom Leopoldom Plesničarjem iz Orehovelj in Francem Devetakom iz Deskel. Vendar ti po- datki niso popolni. Po pripovedovanju vdove Angele je leta 1937 s kamnose- kom Budinom iz Mirna »šel na svoje« v Opatje selo na Krasu. Tam sta najbrž na črno odprla majhno javo, v kate- ri sta zaposlila kakšnih šest delavcev Kraševcev. Prodajala sta bloke kamna, pridobljene v njej, vendar se jima ta posel ni obnesel, ker jima je konku- Angela omenila še, da je mož delal v Solkanu. tudi mozaike v glavni cerkvi v Ogleju. Med drugo svetovno vojno je bil Evstahij 9. januarja 1942 vpoklican v italijansko vojsko. Kot je mogoče sklepati iz drugih navedb v omenjeni prijavi, je bil poslan v Afriko in prišel v angleško tudi prevzel tisto Skupina kamnarjev pred velikimi bloki kamna in lesenim dvigalom javo . Poleg tega je v kamnolomu v Opatjem selu. Fotografijo je hranila Angela Devetak riral Roncari (Roncali), ki je potem ujetništvo. V Egiptu se je pridružil vojski begunske vlade jugoslovanskega kralja Petra v Kairu, 762 Angela ni omenila Garlatta, pač pa je rekla, da je Evstahij tam delal za Roncarija (pravilno Roncali). V kakšnem poslovnem raz-merju sta bila Garlatto in Roncali, ni bilo mogoče ugotoviti. Povedala je še, da se je Evstahij iz Sovodenj tja vozil na delo s kolesom. Leta 1934, ko sta se onadva poročila, je bil tam ob en prst, ki mu ga je stisnil kamen. 763 Kostnica na Oslavju nad Gorico, v katero so shranili posmrtne ostanke vojakov, ki so med prvo svetovno vojno padli v bitkah na območju Gorice in Tolmina, je bila zgrajena po načrtih rimskega arhitekta Ghina Venturija in dokončana leta 1938. 764 loTTi, Denis, Rivolgersi agli ossari. Trent’anni di storia patria raccontati dal cinema e dalla fotografia. Dal Carso al Vittoriano e ritorno (1921–1954), https://romatrepress.uniroma3.it/wp-content/uploads/2019/05/Rivolgersi-agli-ossari.-Trent%E2%80%99anni-di- -storia-patria-raccontati-dal-cinema-e-dalla-fotografia.-Dal-Carso-al-Vittoriano-e-ritorno-1921-1954.pdf. 226 kjer je bil od 6. novembra 1942 do 2. januarja 1944. Potem se je pridružil Jugoslovanski ljudski ar-madi in se končno 20. decembra 1945 vrnil domov. Takrat je z družino živel na Trgu A. Plenčiča 7 v Solkanu. S 1. februarjem 1946 je šel delat v kamnolom solkanske apnenice, ki je bil takrat v lasti italijanskega podjetnika Luigija Tacchina. Angela mu je tja vozila kosilo s kolesom. Leta 1947 je za Tacchina zidal volt v predoru pod goriškim gradom, ki vodi na trg Travnik. Kot nagrado za to delo je dobil steklenico vina. Za istega podjetnika je opravil tudi neka popravila na solkanskem mostu. Ko se je Tacchino leta 1947 moral odseliti, je Evstahij postal obratovodja v njegovi apnenici, ki se je takrat imenovala Apnenica Rdeča zvezda, takoj zatem pa je bil preveden v uslužbenski staž v na novo usta-novljeni Solkanski industriji apna Rdeča zvezda. Angela je še povedala, da je Evstahij okrog leta 1958 naredil spominsko ploščo španskemu borcu Maksu Valentinčiču v Solkanu ter leta 1960 spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja v Plavah.765 Tudi po tem, ko se je okrog leta 1966 upokojil, je dobival še dosti naročil za kamnoseška dela. Umrl je leta 1988 v Solkanu. Tuji kamnoseki, zidarji in drugi gradbeni delavci, ki so gradili železniško progo v Soški dolini v letih 1903–1906 V letih 1903–1906, ko se je gradila bohinjska železniška proga po spodnji Soški dolini, so za ta veliki in zahtevni gradbeni projekt potrebovali mnogo kvalificirane delovne sile. Takrat je v te kraje poleg domačih gradbenih delavcev in težakov iz bližnje okolice prišlo veliko število drugih gradbenih delavcev različnih strokovnih profilov: zidarjev, kamnosekov, kamnolomcev, minerjev in drugih. Prihajali so iz nekaterih slovenskih dežel, iz Italije, Slavonije, Dalmacije, Črne gore, Ogrske oziroma Madžarske, Moravske tja do Galicije v današnji Poljski in Ukrajini. Sodeč po zapisih v župnijskih matičnih knjigah s tega območja, pa jih je bilo največ iz Severne Italije. Nekateri so bivali v gradbenih barakah, drugi so si našli streho na bližnjih domačijah. Mnogo italijanskih in drugih delavcev je bilo nastanjenih v Sv. Luciji, današnjem Mostu na Soči. Med njimi je najzanimivejši Angelo Deola, ki je v tamkajšnji rojstni knjigi predstavljen kot »scalptor«, kamnosek, s skoraj vsemi osebnimi podatki. Iz vpisov rojstev njegovih hčera Francisce Concette 18. septembra 1904 v Gorenji vasi 3 v Kanalu ob Soči in Marije Terezije 8. septembra 1905 na hišni številki 16 v (Gorenjem) Logu zvemo, da se je rodil 22. oktobra 1872 v družini Francesca Deole in Domenice z dekliškim priimkom Rossa v Melu v provinci Belluno ter se 29. aprila 1904 poročil z deset let mlajšo Arminio de Bortoli iz Cornude v pokrajini Treviso. Poročni priči sta bila delavec Anibale di Angelo in Maria Baldovin, verjetno žena Giovannija Battiste Baldovina v Logu pri Avčah, o katerem bo še govor.766 Posebej je treba omeniti še zidarja Emilia Briccia iz Vallarse pri Roveretu (Roveredo), sina Albina Briccia in Lucie z dekliškim priimkom Martini, poročenega z Anno Zanchetta iz Fonzasa v pokrajini Belluno, ki mu je leta 1904 v baraki v Gorenjem Logu rodila sina Bruna. Zidar je bil tudi Vincenzo Antognazza z ženo Otilio, s katero sta leta 1904 šla za botra nezakonski hčerki Marie Lindner 765 To je spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja, katerega avtor je Alojz Podberšček, odkrit pa je bil 29. novembra 1960. silič - nemec, Javni spomeniki na Primorskem 1945–1978, str. 143. 766 ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstne knjige Kanal 1876–1925, kopije rojstne knjige Most na Soči 1900–1946. 227 Razglednica Gorenjega Loga, na kateri so tudi delavci pri gradnji predora pod to vasjo, med postajama Most na Soči in Avče. Povečana fotografija razglednice je na ogled v Tolminskem muzeju. iz Tauplitza, rojeni v Bači 2. Na hišni številki 6 v Bači pa se je leta 1905 rodila hčerka »aedificatorja«, se pravi gradbenega podjetnika Venclja Frana, sina Danijela Frana in Marije z dekliškim priimkom Belaj iz Ribnika v Liki, ter njegove žene Marije Sertić iz Libinja v Slavoniji na Hrvaškem. Z gradnjo železnice je bil verjetno povezan tudi arhitekt judovskega rodu Moriz Käufler, čigar sin Jožef, rojen leta 1873, se je dal leta 1904 krstiti pri Sv. Luciji. Na območju župnije sv. Lucije si je v letih 1904–1905 služilo vsakdanji kruh še več tujih delavcev z družinami vred, večinoma iz Italije. V rojstni in poročni knjigi najdemo imena očeta Giacoma Salvatorja iz Fadalta v pokrajini Treviso; ženina in očeta Giovannija Zadro iz župnije Cic v tridentinski škofiji; očeta Domenica Comiata iz neznanega kraja v Italiji in ženina Pietra Paola Lota, železniškega akordnega delavca iz župnije Alano di Piave v padovanski škofiji; v vlogi krstnih botrov pa akordna delavca (»accordante«) Giacoma Mollinarija in Basileja Mrdjen iz Siverića v Dalmaciji, ki se je poročil z domačinko iz Dviganje in nakladanje težkih kamnitih Loga, in nezakonska mati Marija Kopyczak iz kraja Tureczki Arlanga. Na železnici sta verjetno delala tudi delavec Matija Nizne v glavarstvu Turka v Galiciji. zgodovinska zbirka Tolminskega muzeja 767 blokov s kleščami za kamen. Umetnostno- 767 ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstne in poročne knjige Most na Soči 1900–1946. 228 V matičnih knjigah župnije Avče se omenjajo kar štirje madžarski kam- noseki. V nedeljo, 5. marca 1905, se je v Avčah petindvajsetletni kamnosek Joannes Czechner, nezakonski sin Ane Czechner, oženil z mladoletno nosečo Marian, hčerjo mizarja Janeza Tillingerja. Ženin in nevesta sta bila iz kraja Süttő na Madžarskem,768 v času poroke pa sta stanovala v železniški čuvajnici št. 112 v zaselku Log pri Avčah.769 Za priči sta imela kamnoseka ki je bil zaposlen kot nadzornik na Gradnja vhoda v predor Avče. Arhiv Tolminskega muzeja, album železniški progi. Za sklenitev zakon-Johanna Borna in Josepha Fuchsa, Gerharda Putza ske zveze sta morala vikarju v Avčah predložiti potrdili o oklicih od katoli- škega župnika in od civilnih oblasti v domačem kraju, pisno soglasje neve- stinega očeta zaradi njene mladoletno- sti, potrjeno od domačega župnika, ter oprostitev tretjih oklicev od nadškofij- skega ordinariata v Gorici. Že 30. julija tistega leta se je novoporočencema v čuvajnici rodila hči Marija, njena krstna botra pa sta bila kamnosek Stephan Hollinger in Barbara, žena kamnoseka Holldamfa. V teh zapisih v poroč- ni in rojstni knjigi kaže opozoriti na namesto običajnega latinskega izraza Razglednica z železniškim mostom pri Avčah, odposlana leta 1909. 770 »lapicida« za kamnoseka. edinstveno skovanko »marmoricida« Foto Franc Kunc iz Ljubljane, iz zbirke Kristjana in Magde Maver Samo dober mesec kasneje, 24. v Novi Gorici aprila 1905, sta si v Avčah obljubila večno zvestobo osemindvajsetletni Giovanni Battista Baldovin, sin delavca Tomasa iz kraja Pieve di Cadore v italijanskem Bellunu, ki je bil v poročni knjigi vpisan kot »laborator ad constructionem viae ferrae«, in leto dni starejša Maria, nezakonska hči pokojne Marie Wagner iz Spitzberga v župniji Eisenstain (sic!) v škofiji Budvice v Avstriji.771 Stanovala sta na hišni številki 108, prav tako v Logu. Za poročni priči sta imela Antonia Zaccardija in Antonia Santellija, oba akordna delavca, predložiti pa sta morala tudi številna pisna dokazila cerkvenih in civilnih oblasti.772 768 Süttő je kraj v pokrajini Komárom-Esztergom, ki spada v esztergomsko-budimpeštansko nadškofijo (latinsko Archidioecesis Stri-goniensis–Budapestinensis). 769 Log je pravzaprav zaselek sosednjega Bodreža. 770 ŽA Avče / ŽA Ročinj, rojstna knjiga Avče 1903–1974; ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstne in poročne knjige Avče 1835–1944. 771 Budvice so České Budějovice, Spitzberg je Špičák, Eisenstain pa Železná Ruda. 772 ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije poročne knjige Avče 1835–1944. 229 Zelo številna italijanska delavska ko- lonija je bila v Kanalu. Precej italijanskih delavcev je prišlo tja z ženami oziroma družinami, največ pa jih je stanovalo v Gorenji vasi, kjer se je tudi začela gradnja železnice s kolodvorom nad vasjo. V roj- stni knjigi se omenjajo hiše s številkami 3, 22, 32, 41, 79 in 86, kot očetje v njih rojenih otrok pa Domenico Balzaretti, Emilio Regazzoni, Ermenegildo Berna- sconi, vsi iz Albiola v pokrajini Como,773 delavec Domenico Masocco iz Guerra, Mela v provinci Belluno ter zidar Antonio Razglednica Canale d’Isonzo. SI_PANG/ 0667 Zbirka razglednic Zaccardi in Francesco Guglielmi, oba brez že omenjeni kamnosek Angelo Deola iz navedbe izvora. Poleg njih kaže omeniti krajev, Kanal ob Soči, št. 1019 še Karla Gruno iz Skalic na Moravskem. Otroci Domenica Balzarettija in Antonia Zaccardija v Gorenji vasi ter Karla Grune v Kanalu so že kmalu umrli. V mrliški knjigi najdemo še imeni petnajstletnega Maria Cosartellija iz Albiola, ki je umrl v Majdi 17, in Barbare, hčere Secunda Dapraja iz Drusacca v provinci Turin, ki je verjetno umrla v baraki v Ajbi.774 V matičnih knjigah za Deskle zasledimo v letih 1904–1905 ime italijanskega zidarja Domenica Zendrinija, sina Giovannija in Lucie, rojene Salvetti, iz Brena v pokrajini Brescia, ki je nedvomno delal na železniški progi. V juniju 1904 mu je domačinka Katarina Poberaj v Dolgi Njivi, Deskle 138, rodila nezakonsko hčer Katarino Alojzijo, ki jo je pred tremi pričami priznal za svojo, čez eno leto pa sta se na istem naslovu tudi poročila. Med botri in pričami je bilo več Italijanov kot domačinov.775 V deskelski rojstni knjigi najdemo v omenjenih dveh letih še več imen italijanskih delavcev. Kot očeta otrok sta vpisana Adolfo Saccani, rojen 19. novembra 1876 v kraju Borgo Ticino v pokrajini Novara, in Giuseppe Marcuzzi iz Massignana v Torinski pokrajini, ki je izrecno omenjen kot delavec na železnici. Oba sta bila poročena z Italijankama, italijanskega rodu so bili tudi krstni botri in botre.776 Precej italijanskih delavcev, ki so gradili železniško progo, je bilo nastanjenih v hišah in barakah v Plavah. Med njimi je bil zidar Ferdinando Motto, sin Domenica Motta in Marie z dekliškim priim-kom Bactino iz Issiglia v Torinski pokrajini, poročen s sovaščanko Marianno Alasatto, s katero sta bila vpisana v rojstno knjigo kot starša hčerke Marie Petrine, rojene 12. decembra 1903. Ta se je rodila v Prilesju pri Plavah brez navedbe naslova, najverjetneje v tamkajšnji gradbeni baraki. Ob rojstvu Marie Rose 2. februarja 1906 prav tam je bil v rojstno knjigo vpisan »scalpellinus«, kamnosek Domenico Gonzo, sin Bartolomea Gonza in Doroteje z dekliškim priimkom Rovigo iz Grigna v političnem okraju Valsugana (Borgo di Velengana) na Tirolskem, z ženo Maddaleno Minatti iz istega kraja. V rojstni knjigi najdemo v letih 1904 in 1905 kot očete otrok tri italijanske minerje, ki so verjetno vsi stanovali v baraki pri Prilesju v vznožju Sabotina.777 Prvi je bil Giuseppe Corsetti, sin pokojnih 773 Pokrajina Como nad Milanom že od srednjega veka dalje slovi po svojih zidarskih in kamnoseških mojstrih, znanih kot »maestri comacini«, ki so delovali po vsej severni Italiji in tudi po drugih evropskih deželah. Primerjaj reGGiori, Ferdinando, Comacini, maestri, https://www.treccani.it/enciclopedia/maestri-comacini_(Enciclopedia-Italiana)/. 774 ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstne knjige Kanal 1876–1925, kopije mrliške knjige Kanal 1876–1921. 775 ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstne in poročne knjige Deskle 1835–1944. 776 ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstne in poročne knjige Deskle 1835–1944. 777 V rojstni knjigi je kot naslov navedeno »Sabotin (Prelesje) in domuncula provisoria«. 230 staršev Pasqualeja Corsettija in Concette, rojene Antonini, iz Balsorana v italijanski pokrajini Aquila, poročen s sovaščanko Angelo Mario Margani. Botra njunega sina Ovidia Lodovica, rojenega 25. avgusta 1904, sta bila miner Nazareno Saccani in njegova žena Grazia. Tretji miner je bil Eu- stachio Marianni, sin Andree Mariannija in pokojne Marie, rojene Lattanzi, iz kraja Tocco Casauria v pokrajini Chieti, poročen s Clotildo Palombic iz Poggia Maiana v pokrajini Rieti, ki mu je 15. marca 1905 rodila hčerko Mario Carmine. Poleg teh italijanskih poklicnih grad- benikov je takrat delalo na železniški pro- Razglednica vasi Plave, odposlana leta 1939. Foto V. Baldasssi gi v Plavah še več navadnih delavcev z iz Kanala, iz zbirke Kristjana in Magde Maver v Novi Gorici ženami, ki so tam tudi rojevale. V letih 1903–1906 so bili v rojstno knjigo kot očetje otrok, ki so se rojevali v baraki pod Sabotinom, zaporedoma vpisani Angelo Perina iz Balmonece v pokrajini Nova- ra, Antonio Dizenzo iz Galliana Aterna v pokrajini Aquila,778 Enrico Fragni iz San Seconda Parmense, Bartolomeo Chiumi- natto iz Accintana v Torinski pokrajini in Adolfo Saccani iz kraja Borgo Ticino v Novari. Italijanskega rodu so bili tudi botri in botre njihovih otrok. V Plavah sta bili registrirani tudi dve poroki delavcev na železniški progi. V začetku januarja 1904 sta pred oltar Maschio iz Budvie v Videmski pokrajini, Lesene delavske barake na Dolgi Njivi pri Anhovem. Zbirka sin Angela Maschia in Marije z dekliškim stopila zidar (»coementarius«) Marco priimkom Pupin, rojen 21. junija 1867, in razglednic Tolminskega muzeja deset let mlajša dekla Rosa di Giusto iz Povoletta v isti pokrajini, ki sta prav tako živela v baraki v Prilesju. Dobro leto kasneje sta se tam poročila tudi Hrvat Štefan Tomljanović, sin Ivana in Matije (sic!) Tomljanović iz Vrataruše v župniji Krivi Put v Ličko-Senjski županiji, rojen 8. decembra 1878, in Alojzija Rus iz Gorenje vasi v župniji Zatičina na Kranjskem. Konec leta 1903 pa sta umrla dva Italijana, ki sta delala na železniški progi: to sta bila železniški podjetnik (»impressarius«) Massimili-ano Lapuzzo iz Rovereda di Guà v Veronski pokrajini, rojen 24. junija 1869 in stanujoč v Prilesju 30, ter Nuncio Mammorello iz kraja Ricca di Cambio v pokrajini Aquila, rojen 7. julija 1887, stanujoč v Prilesju 21. Prvi je umrl zaradi želodčnega katarja, drugi zaradi meningitisa.779 778 Samo druga hčerka Antonia Dizenza se je rodila na naslovu Plave 10. 779 ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstne, poročne in mrliške knjige Plave 1871–1944. 231 Solkanski most in delavci na njem. Zasebni arhiv Gorazda Humarja iz Šempetra Tudi v Solkanu je bilo v tistem času poleg domačih dosti tujih gradbenih delavcev, ki so gradili bohinjsko železnico in sloviti solkanski kamniti most na njej. Od domačih zidarjev najdemo v solkanski krstni knjigi Mihaela in Antona Bitežnika, Janeza Srebrniča, Avguština Pavlina in Janeza Nibranda, večinoma s poklicem »murator operarius«, ter zidarskega mojstra (»magister artis muratoriae«) Franca Marušiča iz Solkana, poleg njih pa še zidarja Franca Kogoja iz Grgarja in v Solkan priseljena grgarska zidarja Andreja Belingarja in Petra Široka. Tuji delavci, ki so pustili pisno sled v solkanskih matičnih knjigah, so bili večinoma Italijani. Edini kamnosek (»lapicida operarius«) med njimi je bil nesrečni Giovanni Muciaccia, sin pokojnega Giuseppeja Muciaccie in Marije z dekliškim priimkom Mozetič iz kraja Palo del Colle v provinci Bari v južni Italiji, od leta 1898 poročen z Marijo Sršen iz Grude v Dalmaciji, ki mu je umrla 6. novembra 1903 v Solkanu 232 zaradi težavnega poroda mrtvorojene hčerke Marije. Zidar je bil Angelo Rossi, sin pokojnega Francesca Rossija in Marie Grazie z dekliškim priimkom Verrone iz Santa Barbare v provinci Caserta, rojen 24. de-cembra 1881 in od 25. februarja 1904 poročen z Giuseppino Assunto Mario Napolitano iz Neaplja. Zanj vemo, ker mu je žena leta 1905 v Solkanu 89 rodila hčerko Amalio Angelo Virginio. 15. oktobra 1904 sta se v Solkanu poročila zidar Edoardo Matti-roli, sin pokojnega zidarja Giovannija Mattirolija in Marie z dekliškim priimkom Bernasconi iz Albiola v pokrajini Como, rojen 5. oktobra 1880, in delavka Angela Marija Vuga iz Solkana 129, za poročni priči Podjetnik Edoardo Mattiroli 232 pa sta imela zidarja Leopolda Luraschija in Antonia Bianchija. Ko sta se jima v letih 1905 in 1907 rodili hčerki, sta jima šla za botra gradbenik (»costrutore«) Lucio Larghi in Giuseppina Larghi. O Mattiroliju je znano, da je leta 1905 sodeloval pri gradnji solkanskega kamnitega mosta, v na-slednjih letih pa je nadzoroval gradnjo avstro-ogrskih utrdb pri Kobaridu in Bovcu. Po prvi svetovni vojni je leta 1920 ustanovil lastno podjetje Impresa Costruzioni Edoardo Mattiroli. Kot podizvajalec je sodeloval pri obnovi porušenega solkanskega mosta v letih 1925–1927, obnavljal in gradil je šole in poštne urade v Soški dolini, samostan na Kostanjevici ter cerkev na Sveti gori. Umrl je leta 1939 in bil pokopan na pokopališču na Sveti gori.780 Solkanski zet je postal tudi zidar Giacomo Pellegrini iz občine Osoppo v Videmski pokrajini, sin zidarja Silvestra in Cecilije z dekliškim priimkom Golob, rojen 24. novembra 1879, ki se je leta 1906 poročil z Justino Marijo Srebrnič iz Solkana 218. Leto prej sta v Solkanu stopila v zakonski stan tudi tam stanujoča zidar Štefan Cvek, sin Filipa Cveka in Ivane, rojene Sekušek, iz Gornje Plemenščine v Varaždinski županiji na Hrvaškem, rojen 8. novembra 1880, in šivilja Katarina Pelzer iz Vukovarja.781 Sklepna beseda o kamnosekih in zidarjih s planote Če na kratko povzamem poglavitna spoznanja o kamnarskih poklicih na planoti, lahko kot prvo ugo-tovitev zapišem, da sem tudi na tem območju, ki ni ravno znano po kamnarski dejavnosti, po kateri kot rečeno slovita Kras in Vipavska dolina, zvedel za presenetljivo število domačinov ali gostujočih delavcev v skoraj vsaki vasi na planoti, ki so se tako ali drugače ukvarjali s kamnom. Če bi se terenske raziskave na planoti lotil vsaj nekaj desetletij prej, bi z živim ustnim izročilom lahko zapolnil marsi-katero vrzel v zapisih o njihovem življenju in delu. Še več podatkov o teh poklicih bi se našlo tudi v cerkvenih matičnih in družinskih knjigah, ki so mi bile najpomembnejši pisni vir, če bi duhovniki v njih natančneje in dosledneje zapisovali stan oziroma poklic konkretnih oseb. Na podeželju so namreč v latinsko pisanih matičnih knjigah navadno zapisali samo kmečki stan oziroma izvor (agricola, rusticus, villicus, sotano), čeprav je kdo poleg kmetovanja opravljal tudi kakšna rokodelska ali obrtniška dela. Tako je bilo zlasti v odročnih vaseh, kjer ni bilo ali je bilo le malo specializiranih obrtnikov in so si morali ljudje pogosto pomagati kot samouki. Po svoji iznajdljivosti so znani zlasti Lokovčani, ki so bili »majstri za vse«. Če si ne bi po-magali z dopolnilno obrtno oziroma rokodelsko dejavnostjo, samo s kmetovanjem ne bi mogli preživeti na skopem kraškem svetu. Za zidarje najdemo v matičnih knjigah latinske izraze murator, murarius, murator operarius in coementarius, za zidarske mojstre pa magister murarius in magister artis muratoriae. Običajen izraz za kamnoseka je lapicida, redkeje lapicida operarius, lapidarius in operarius lapidarius.782 Izjeme so 780 E-pismo Gorazda Humarja 20. septembra 2023; hUmar, Gorazd, Multikulturnost solkanskega kamnitega mostu, Primorske novice, 7. val, 14. maja 2021, leto LXXV, št. 109, str. 17; cosma, Stefano, I Mattiroli, dal ponte di Salcano alle grandi strade del Triveneto, Il Piccolo, 2. februarja 2010, https://ricerca.gelocal.it/ilpiccolo/archivio/ilpiccolo/2010/02/02/GO_23_APRE.html. 781 ACAG, Parrocchie oltre confine, kopije rojstne knjige Solkan 1901–1914, kopije poročne knjige Solkan 1901–1946, kopije mrliške knjige Solkan 1835–1946. 782 Iz kontekstov, v katerih najdemo izraza lapicida operarius in operarius lapidarius, je mogoče sklepati, da so z njima natančneje označevali kamnoseke, ki niso bili samostojni obrtniki, ampak so bili zaposleni pri kakšnem podjetniku ali podjetju. 233 latinske skovanke marmoricida, lapisfidum, scalpellinus in scalptor, ki jih kaže pripisati šibkemu znanju latinščine posameznih matičarjev. Marsikateri kamnarski delavec se verjetno skriva za splošnimi izrazi operarius, opifex in artista, ki označujejo delavca, rokodelca ali obrtnika. V objavljenih besedilih so kamnoseka običajno imenovali kamenár, izjemoma so zapisali kamnorez ali kamnostržec. V vsakdanji govorici na planoti in v okolici mu še danes večinoma rečejo špičkar ali špičk, po starem pa so mu rekli kamnar ali štancar, pod Italijo tudi škrpelin. Kamnarstvo in kamnoseštvo se je na tem območju razvijalo skladno s hitrejšim splošnim družbenim in gospodarskim razvojem Avstro-Ogrske v drugi polovici 19. stoletja in v letih pred prvo svetovno vojno, ki sta porajala večje potrebe po poklicnih rokodelcih in obrtnikih, po drugi strani pa je k temu prispevalo naraščanje prebivalstva na podeželju, ki ni moglo več živeti samo od kmetovanja. V začetku 20. stoletja je razvoj kamnarske dejavnosti pospešila gradnja bohinjske železniške proge ob spodnjem toku Soče, na kateri so zrasli številni veliki kamniti objekti z znamenitim solkanskim mostom vred. Ta velika gradbena dela so poleg domače delovne sile pritegnila veliko število kamnarskih poklicev iz oddaljenih krajev Avstro-Ogrske, zlasti pa iz severne Italije. Po prvi svetovni vojni so se potrebe po zidarjih in kamnosekih ponovno zelo povečale zaradi obnove porušenih vasi in cerkva ter železniških in drugih objektov na območju soške fronte. V sklopu povojne obnove, v katero sodi tudi zidanje nove bazilike in samostana na Sveti gori, je dobilo delo in zaslužek mnogo domačih zidarjev in kamnarjev; v Grgarju, kjer jih je bilo največ, je bila v ta namen ustanovljena stavbna zadruga. Ko je leta 1929 nastopila splošna gospodarska kriza, ki je trajala do poznih tridesetih let 20. stoletja, so napočili slabi časi tudi za gradbene delavce v teh krajih, zato so odhajali s trebuhom za kruhom v svet. Glavna središča kamnarske dejavnosti na obravnavanem območju so bili Grgar in Ravnica na južnem obrobju ter Levpa na zahodni strani planote. V Grgarju, ki je bil velika vas s številčnim pre-bivalstvom, so razcvet kamnarstva omogočali nahajališča primernega kamna in mnogi kamnolomi v bližnji okolici ter bližina Solkana in Gorice, ki sta potrebovala gradbeni kamen in storitve. Podobno velja za Ravnico s Sedovcem ter sosednjimi Voglarji in Trnovim. O Levpi, kjer ni znan kakšen po-membnejši kamnolom, lahko sklepamo, da je del naraščajočega prebivalstva na skopi zemlji najlažje našel zaslužek predvsem v kamnarskih poklicih. Med tukaj predstavljenimi kamnarji so bili nekateri šolani kamnoseki in zidarji ali zidarski moj-stri, za mnoge pa lahko upravičeno domnevamo, da so bili nadarjeni samouki, ki so se kamnarskim poklicem priučili. Nekateri so na ta način poleg zidarskih, kamnoseških ter kamnolomskih znanj in veščin obvladali tudi kovaška, mizarska in še kakšna drugačna dela. Kamnoseki so večinoma klesali raznovrstne kamnoseške člene za kmečke domačije ter cerkvene in druge javne stavbe, od portalov, portonov, okenskih okvirjev, stopnic in kamnitih plošč za tlake do oklepov vodnjakov in nagrobnikov, redkeje tudi zahtevnejšo cerkveno notranjo opremo. Nekateri so znani predvsem po določeni vrsti kamnoseških izdelkov: na primer Peter Bitežnik v Grgarju in Andrej Murovec v Kanalskem Lomu po nagrobnikih, Anton Kuštrin v Lokovcu pa po oklepih vodnjakov. Slednji je bil eden redkih mojstrov, ki se je na svojih izdelkih tudi podpisoval. Samouk Andrej Muro-vec in kamnosek Blaž Bitežnik sta se preizkusila tudi v kiparskem oblikovanju, Blažev sin Anton pa se je celo izšolal in uveljavil kot kipar. Poleg posameznikov je bilo tudi nekaj pomembnih kamnarskih rodovin, v katerih je kamnarski poklic prehajal iz roda v rod. V Grgarju so bili Tlakarjevi v Slatni, Zorčevi v Britofu ter Grbančovi z Blažem in Antonom Bitežnikom, ki sta delovala v Gorici. Slovela je kamnoseška rodovina Šušmeljev - Podškolevcev v Sedovcu, ki se je razvejila v več družin v domačem kraju in v sosednjih Voglarjih, v Levpi pa se je s kamnoseštvom ukvarjalo več članov družine Levpušček pri Klemenu. 234 Slovar narečnih, žargonskih in drugih manj znanih besed »Vjǝste, kǝku so rjekli včasih: besjǝda da besjǝdo in tǝku gre nǝprej.« Erna Hvala, Na Lisičkah, Trnovo 87 Narečne besede so navedene v poenostavljeni ali poknjiženi obliki, v nekaterih primerih so zapisane tudi bližje dejanskemu izgovoru. Znamenje ostrivec je uporabljeno nevtralno, pove samó, kateri samoglasnik je naglašen, ne pa tudi kolikosti in kakovosti naglasa. V primeru dvoglasniškega izgovora naglašenega samoglasnika (uǝ, uo, jǝ, je, ej) se ne uporablja. Razlage besed vsebujejo samo tiste pomene, ki so aktualni v kontekstu te knjige, različni pomeni pa so ločeni s podpičjem. ájdovc (ájduc) – vrsta zelo trdega konglomerata bérjač (bórjač, bŕjač) – dvorišče ali breče berjár – ograjeno leseno plesišče na prostem, ájzlpon – železnica plesni pod Ánčko – Angel bǝt – bat aplénc (apljǝnc) – apnenec bínta – vreteno armíla – sklepni kamen oboka bíznóno – praded avstríjska vójska – prva svetovna vojna bočárda – zobato kladivo bála – krogla boréla – voz balóti – večji brezobličen kamen bošk – gozd balúster – obhajilna miza brámor, brámurski pések – bel pesek, ki so ga barh – varuh uporabljali pri pomivanju posode barúfa – prepir, spor brat kámen – pridobivati, kopati, lomiti kamen bataljóne spečále – posebna enota v italijanski brat skŕle – pridobivati, kopati, lomiti skrile vojski, v katero so bili vpoklicani rekruti brǝháunk – vrhovnik, skrila na vrhu skrilnatega slovenske narodnosti, da so bili izolirani od zatrepa ostale vojske bréncelj – pleten koš za listje, travo ali seno batírat – klesati z zobatim kladivom brstnják – klesan kamen klinaste oblike batírni sekáč – zobato dleto buč – sod batírno kládvo – zobato kladivo budžárda – zobato kladivo bátunk – zobato kladivo buréla – voz bǝt za tolč na svéder – bat, s katerim se tolče po cégel – opeka, opečni zidak svedru céglast – opečen bédernk – stenska niša z lijakom in policami za chiáve – ključ; sklepni kamen posodo z vodo cíba – kokoš béka – drevo z upogljivimi šibami iz družine cóklni kmǝn – temeljni kamen vrbovk cónkula – do poldrugega metra dolg tramič békova tŕta – prožna šiba, ki se uporablja za cvek – žebelj vezanje ali pletenje čebílja, čevíla – velik kovan žebelj bel kámen (bjǝu kmǝn) – apnenec; mlinski čéntomeštjéri – vseznal kamen za pšenično, belo moko čésat škópo – čistiti slamo za škopo na posebnih béla césta – makadamska cesta grabljah 235 čestítelj – častilec fúrman – voznik číkat – žvečiti tobak fúrmanski – vozniški číta – kita gank – pevski kor čjǝtunk – posebna veriga za obešanje kotla nad gása – ulica ognjiščem gejnk – balkon čokč, čokét od tráma – manjši kos trama genáu plájba – prav navpično čokét – okrogel zavoj smodnika géra – mera okrog 10,5 cm čréšnjev – češnjev glavník – orodje za poravnavanje slamnate črn kámen – verjetno vrsta flišnega peščenjaka; strehe mlinski kamen za črno moko glaž – kozarec čŕna jáva – kamnolom domnevno flišne glída – vrsta, niz, sklad kamnine glídnik (glídǝnk) – klesan kamen klinaste oblike; čŕne rúnje – črne koze vodnjak, zidan iz klesanih klinastih kamnov Danélo – Danijel glísti – leseno ogrodje iz dveh vzporednih délan na ruǝb – profiliran drogov za sušenje nad ognjiščem délavske búkvice – delavska knjižica golétar – zbadljiv vzdevek renških zidarjev in Dežéla – goriška ravnina Renčanov dolína – vrtača Górjan – prebivalec Trnovske in Banjške drat – žica planote Dréja – Andrej granílja – teraco drgovíta – dobrovita gríva – travnata brežina, breg drúga vójska – druga svetovna vojna gŕlo od štírne, gŕlo od štjǝrma – obod vodnjaka Džénova – Genova grúbla – groblja en píkič – malo, malce grunt – kmetija, kmečko posestvo facáda, fǝcáda – lice grušt – gradbeni oder fajht – vlaga h nógam – peš fant – krajši podporni tram v ostrešju hekt – hektoliter fárož (fáruž) – župnišče híša – dnevni prostor v hiši faš – šop híšca – poljska hiška favérkat – zidati hlev – hlev za prašiče, svinjak fírtoh – predpasnik hloušč – svinjak fírtoh (fjǝrtoh) – prednja plošča oboda vodnjaka; hóhmontér – glavni monter posebno oblikovan obod vodnjaka hram – klet za poljske pridelke flánčnik – vrt, na katerem so sejali sadike zelja, hrušč – grušč pese … ílovna – ilovica fláška – steklenica it na svóje – osamosvojiti se fléger – (grajski) oskrbnik iz róke v róko – od rok do rok fónda – temelj ízba (jézba, jzba) – glavni stanovanjski prostor forínt – goldinar v kmečki hiši fótrat – krmiti Jákop – Jakob fráska – veja jáva – kamnolom frnáža – (stalna) apnenica ječménova káša – ješprenj frnáža na kóuce – poljska apnenica jájdovc (jéjdovc, jéjduc) – vrsta zelo trdega frnáža na stóge – poljska apnenica konglomerata ali breče fúnda – temelj jeplénc – apnenec fúrat – voziti jǝrta – del portala 236 jéštrih (jéštǝrh, jéštrenk) – običajno talna obloga klobúk – oblikovan krovni kamen na slopu iz peska in apna klóšter – samostan jǝzbíca – majhna klet za krompir klúka – konzola za žleb jóta – primorska jed iz kislega zelja ali repe, kofé – kava krompirja in fižola kolóna (kǝluǝna) – steber, slop; pokončnik kájngla (kángla) – vedro kolónca – stebriček, slopič kalč (kolč) – kal kolóvrat – stojalo z vretenom za vlačenje kaléš – lahek voz s konjsko vprego posode z vodo iz vodnjaka kalónca – steber, stebriček kolóvrat na bínto – stojalo z vretenom na kalúna – steber vodnjaku kámbra – soba komúnski zid – zunanji utrjevalni ali podporni kámen krémen – kremen zid v izkopu za vodnjak kámen od štírne (kmǝn od štírne) – obod konfín (kunfín) – mejnik vodnjaka kónta – merska enota, okrog 21 cm kamenár, kamnár – kamnosek kóntrakǝntuǝn – enako visok kamen zraven kamín – dimnik glave vogelnika kámnast rožánc – kamnit oknjak kópat v laz – globoko prekopavati (za sajenje kámnǝst – kamnit trt) kamnoréz – kamnosek kóprifuóko – policijska ura kamnostŕžec – kamnosek, kamnolikar korákast kouc – rogovilast kol kánkǝr – tečaj koreníka – korenina kantjér – ladjedelnica koreníne uélba – pete oboka kantón (kǝntuǝn) – vogelnik koríto – lijak, pomivalno korito kápa – oblikovan krovni kamen na zidu ali koríto za pojít živál, koríto za žvau – korito za slopu napajanje živine kápo – delovodja koríto za prásce – korito za prašiče kápnik – siga koríto za prašíče fótrat – korito za krmljenje karamát – dvokolesni voz prašičev karánča – pokončen rogovilast kol pri vodnjaku korš (kuorš) – sklad, plast karjóla – samokolnica koršíran zid – zid iz enakomernih skladov kasón – velika skrinja za žito kamna káša – ješprenj košán – mali kmet, bajtar kášča – podstrešje; kašča koštát – stati, veljati kašt – podstrešje; kašča kótel (kótu) – kotel; vedro kétna (kjetna, kjǝtna) – veriga kotlíček – majhno vedro kíbla – vedro kouc – kolec, manjši kol; ukrivljen kíblca – vrček s pokrovom in locnom slamokrovski kolec kjántarca – trebušasta steklenica kouc nǝ zuǝt – kolec na vzvod klánfa – skoba krajc – strešni previs klaníca, kleníca – lopa krésat – klesati klet (kljǝt) – kašča kot samostojna stavba križáda – križpotje, križišče kletíca – majhna klet za vino krníž – obod vodnjaka klícat se – imenovati se krojít – klati, cepiti klin – klin, zagozda krojít se – klati se klinc – manjši, droben klin krváč – nož krivec klobása – zavitek smodnika, podoben klobasi kubík – prostorninski meter 237 kúhnja – kuhinja; mineštra mozáiko – ciklopski zid iz kamnov, ki imajo več kuníranje – način lomljenja kamna z zagozdami vogalov in grobo obdelano lice kúnja – zagozda mož – navadno stožčast nastavek na začetku ali kuotlč – kotliček, majhno vedro koncu strešnega slemena lájbǝn – stranišče možóvi – možje lášta – obdelana plošča za tlak; podporni zid, mrámor – marmor škarpa mrtál (mrtáu) – možnar láta – prečni drog ali tramič mŕtev vogál – prisekan vogal láufǝr – podolžni kamen ali zidak v zidu mŕtev zid – utrjevalni ali podporni zid v izkopu laz – lahka ravna okroglica pod nogami krovca za vodnjak léjtra – lestev mulc, múlo – nedorasel fant, deček lémez – škarnik na debélo – grobo létev – dleto na fluǝs – z vlečenjem po tleh na zasilni liminát – gradbeni opaž, remenat pripravi línda – napušč na kántu – na dražbi livél – vodna tehtnica na kontrát – po pogodbi lon – plačilo na madóno – pokončno lonc – stalna zidana apnenica na moč – z lastno močjo ložt gor – postaviti na pod – v nadstropje Luíž – Alojz na pódu – nadstropje, v nadstropju ma – toda na škváru – pravokotno mac, máca – dvoročna težka macola na štáli – senik macól – ročna macola na štíri kantóne – štirioglat, s štirimi vogali máčca – lahka ročna macola na tájo – po robu (postavljen) maj – mlaj nakrásek – okrasek majón (majuǝn) – kamnita konzola narít – nalomiti (kamenje) májster (májstǝr) – mojster narráj – najraje malavár – težak, pomožni delavec nǝ uzuǝt – na vzvod malavárit – opravljati pomožna dela nógrad – vinograd Málja – Amalija nóna – stara mati mánik – noga stolčka nóno – stari oče marakána – trta izabela nosílc – konzola marjána od dvájset kil – dvajsetkilogramski nunc – stric, starejši mož kamnolomski lomilni drog Núte – Janez mármor – apnenec objǝšǝnk – opečni zareznik marmorín – teraco obrájhat – ometati materjál – kamenje, grušč in pesek v očánc – stari oče podstavku (zaboju ali sodu) kot podlaga za óčce – očesce, oko, vid kamnoseški obdelovanec od májhnega – od mladih nog mhǝn – mehek odrívnik – odbijač mrtǝr – muka, trpljenje odrsník – odbijač meštír – poklic okísan fižól – fižol v solati minjón – kamnita konzola oknák (aknák) – oknjak mizérija (mizérja) – revščina, beda okrésat – oklesati močílo – kal okríl (okríu) – lopa za spravilo vozov in motovílo – stojalo za vreteno na vodnjaku kmečkega orodja 238 okrívat – pokrivati, kriti pob (puǝb) – kamnita konzola; pokončen tram v okróv – lopa za spravilo vozov in kmečkega ostrešju orodja počiválo – kamnita klop opóka – lapor pod (puod; nǝduǝgni puod,783 uočov puod, tjetin óprt – odpreti puod) – soba v nadstropju opŕtnik – oprtni koš pod škváro – pravokotno ornatísta – ornamentist, kamnosek, ki izvaja podeštát – od vlade imenovani predstojnik najzahtevnejša kamnoseška dela občinske uprave pod Italijo oškópit – omlateno slamo očistiti plevela podóvi (poduǝvi) – sobe v nadstropju oštaríja, ošteríja – gostilna, krčma podrébrnik (podrébrnikar, podrébǝnkar) – óštja – primorska kletvica vmesna lega pahuovi – leseni bati, ki tolčejo zrnje v stopi podstréšna – pozidnica pájštva – preprosta stavba za sušenje lana ali sadja podškárnik – poveznik panáulet – ponavljati, obnavljati, prezidavati podvzétnik – podjetnik, prevzemnik páštašúta – jed iz testenin in paradižnikovega pogáča – nekvašeni (koruzni) kruh, pečen pod preliva pokrovom na ognjišču pǝláštǝr – zidan slop poklón – mesto zunaj naselja, od koder je Pépi – Jožef mogoče ugledati neko cerkev perívnica (perívǝnca) – perilnica pomívnik – lijak perívnik – perilnik portón (prtón, prtuǝn) – portal; porton perót, perút (peruǝt) – previs strešnega kapa na postréšnica – lega na stranskem, kapnem zidu zatrepni steni, ponekod tudi na stranskih posút se – podreti se, zrušiti se stenah potít se – oddajati vlago pič – kamnoseško kladivo, ki ima na en kraj poušč – polžek, školjka špico, na drugi pa dleto pozídnica – lega na stranskem, kapnem zidu pijón – kamnita konzola požégnat – blagosloviti píkast – pikčast prásec – prašič pikón (pikuǝn) – kramp prekrójen – preklan píntǝr – kamen ali zidak, prečno položen v zidu pričúvni zálog – rezervni sklad pizjón – penzija, pokojnina príma – prvovrsten, odličen plac – vaški trg pristójen bíti (v določeno občino) – po zakonu, plájba – svinčnica, grezilo po predpisih spadati v določeno občino plájnke – klan les prištímat – pripraviti, napraviti planéta – opečna ploščica za ostrešje prit v délo – biti uporabljen pláta – litoželezna plošča na štedilniku prkazúvat se – prikazovati se plavc – ploščast kamen modrikaste barve profíl – prečna grapica na makadamski poti pleh – pločevinast vložek provírat – preizkusiti, preveriti pléhmúzika – godba na pihala prtiskávka – ošiljena in ukrivljena palica za pléhast – pločevinast pritrjevanje slame na streho plehč – pločevinast vložek pŕva vójska – prva svetovna vojna pléka – tenka kamnita plošča, skrila puhlíca – rahla črna prst plévnica (pljǝvǝnca) – s plevami napolnjena puokrov – pokrov blazina za ležanje puolǝr – sveder za kamen ploh – orodje za poravnavanje slamnate strehe purbl – smodnik po cúgu – od rok do rok po vŕhu – na površini, po tleh 783 Verjetno soba nad prostorom, kjer je ognjišče. 239 ráčca, rášče – palica sponésti se – obnesti se, izkazati se rákla – okrogla palica za pritrjevanje slame na spunčét – klin za klanje manjših blokov kamna strehi stári táta – stari oče, ded razkáznica – izkaznica stéber – slop razpŕtit – razdeliti stog (stuog) – kozolec; debelejši kol Rénčkovci – Renčani stol – podstavek répnica (répǝnca), répnik – pokrita jama za strehár – krovec s slamo spravilo repe, krompirja in drugih poljskih strehárski kouc – ošiljena in ukrivljena palica za pridelkov pritrjevanje slame na streho ret – spodnja stran škopnika, ritnik, rit stuǝpa – stopa v mlinu ríhtat (otroke) – oskrbovati (otroke) stuǝpca za tučt kášo – hišna stopa; možnar riml – letev stuǝpa na štíri pahuove – stopa s štirimi bati za rink – obroč luščenje zrnja rit – lomiti, kopati (kamen) súžnji – tlačani rožánc (ražánc, režánc, rǝžnc, ražánca, svísli – zatrep, trikoten vrh stene pod streho na režánca, rǝžánca) – portal, okvir vrat ožji strani stavbe rúkzak – nahrbtnik šáldo – zelo rušt – ostrešje, strešna konstrukcija šalíc – pločnik iz kamnitih plošč rúšti – gradbeni odri šǝbluǝn – šablona sála – hodnik, veža Škábrijel – Hrib sv. Gabrijela samorástnik – (kamen) samec škája – odbitek shóte (shuǝte) – skupni izraz za stavbe in škalón (škǝluǝn) – gornji del voza za prevažanje poslopja na domačiji kamna; voz za prevažanje kamna sirk – koruza škárje – škarjasto povezje iz poveznika in para sírkov – koruzni škarnikov síršče – ličkanje škarpáda (škrpáda) – škarpa siv kámen – verjetno flišni peščenjak škarpjel, škrpél – kamnoseško dleto sivc – siv apnenec ali apnenčev peščenjak škart – odpadek, izmeček sjǝkli so – so sekali, so lomili (kamen) škǝrpǝduǝr – odbijač skála – kamnita plošča školj – večja skala, ki gleda iz tal skálca – kamnita plošča, skrila škópa, škuǝpa – urejena in v škopnike povezana sklježa – pločevinast vložek slama za pokrivanje streh skónca – od začetka škópnik (škópǝnk) – snop urejene slame za skrelí (skrǝlí), skríli (skrlí), skŕle, skrilj – skrile pokrivanje streh skrílja (skŕlja) – skrila škrin – predalnik skriljív – sestavljen iz skril škrínca – vdolbina, duplina slámnast – slamnat škŕle – skrile snéžet – senožet škrpél – kamnoseško ali zidarsko dleto soudán – vrsta flišnega peščenjaka škrpél z zóbom – zobato kamnoseško dleto spájsat – premakniti kaj z uporabo kola na škrpeláda – robni okles z dletom vzvod škrtóc – papirnata vrečka spitál – bolnišnica škvára, škuára – kotnik splóškan – ploščat špájza – shramba spomeník – nagrobnik, nagrobni kamen; špárgert, špárget – štedilnik (nabožno) znamenje špárget na fraj, špárget na mízo – prostostoječ spomínek – nagrobni spomenik, nagrobnik štedilnik 240 špárget na kónja, špárget na turn – stopničast šuníčen – pšeničen štedilnik z dodano pečico in kotličkom za švígat škópo – ročno otepati slamo za škopo toplo vodo ta glávni – glavni špécat, špéčkat – obdelovati (kamen s špico) ta gorš – najlepši, najboljši špeh – slanina tábla – plošča nagrobnika špic – koničasto kamnoseško kladivo táca – peta lomilnega droga špičák – ročno izdelan betonski strešnik z ostrimi tapíran – upetán robovi, ki spominja na strešnik iz skrila táta – ata, oče špíčast – koničast ter – zvonik špičk, špíčkar (špíčkǝr) – kamnosek, klesar turn – stolp, zvonik špíčkarski – kamnoseški tíšler – mizar špíčkat – obdelovati, klesati (kamen s špico) tráge – nosila špígol – vogal trómba – jašek za seno v hlevu štála – hlev za veliko živino trpíž – trinožni podstavek za lonce na ognjišču štámpǝr – morda šilce trúga – krsta štáncan – klesan tuč – tolči štáncar – kamnosek, klesar tučt kášo – phati ječmen štájnga s táco – lomilni drog s peto túkǝlo – tolkač, tolkalo štánga – lomilni drog túklež – tolkač, tolkalo štangulín (štǝngulín) – manjši lomilni drog tulc pri štérni – obod vodnjaka Štanjél (Šténu, Štneu, Štnjeu) – Hrib sv. ubít – zlomljen, prelomljen Danijela ubívat se – (raz)klati se štáza – kamnoseška vizirna letev, ravnilo uelb, uolp – obok štejnga – lomilni drog uelb s korenínami, uelb z nógami – obok, oprt šténga, štejnga – stopnica na pete šténge – narebrena spodnja stran slamokrovske uélbanje – obokanje deske uglíhat se – izravnati se štenják – (pocinkano) vedro ujelbǝn – obokan šterm (štjǝrm) – vodnjak úmid – vlaga šterm na palénto – vodnjak, iz katerega so umívnik – lijak, pomivalno korito zajemali vodo na roke uprégnen – uvit, zvit šterm, narjén na glídnik (štjǝrm, narjén na upuorni zid – zunanji utrjevalni ali podporni zid glídǝnke) – vodnjak, zidan iz skladov v izkopu za vodnjak klesanih kamnov klinaste oblike urívat – lomiti (kamen) štern (štjern, štjǝrn), štérna (štjǝrna), štírna – uséglih – vseeno vodnjak uščívat se – oddajati vlago Štífe – Štefan uštímati – narediti štírna na fírtoh – vodnjak krožne oblike, ki ima v híši – v dnevnem prostoru spredaj pokončno klesano ploščo, obdano s vač – merska enota, okrog 2,1 cm klesanima bočnikoma vága, uága – prečnik lesene naprave za štjǝt – cenjen zajemanje vode iz vodnjaka štókgámǝr – zobato kladivo vága, vága na kámen – lesena naprava za štrek (štrik) – debela vrv zajemanje vode iz vodnjaka na vzvod štuǝs – stransko lice klesanca vávtara – loputa v tleh štúkat – sestavljati kose, dele védrnik (vjǝdrnik) – stenska niša z lijakom in šúdǝr – gramoz, tolčenec policami za posodo z vodo 241 vélban – obokan zasípǝnca – zasipnica, jama za shranjevanje vle – celó, prav repe, krompirja in drugih poljskih pridelkov ven s plájbe – izven navpične smeri zatúčen – zbit, nabit, steptan Veronéški – veronski zdenc – vodnjak z izvirno vodo studenčnico vezníca – poveznik zdíšče – podrtija, ruševina vinč – vitel zdrav – kvaliteten, brezhiben (kamen) vínta – vreteno; dvigalka zelénc (zeljenc) – siv ali zelenkast lapornat vínta na jármu – vreteno na stojalu kamen vláčen – prožen zgǝnt – zganiti, premakniti, zrahljati vláka – okroglica zglídno (zidan) – (zidan) iz skladov klinastih vlknit se – upogniti se klesancev vodíčar – izrazito školjkast apnenec z Vodic zgunt – zvoniti vodník – lijak s pipo zlíman – zlepljen volt – obok zmerjájne – hišno ime vodotók – kamnita cev zráčǝnca – lina, zračnik vrat – obod vodnjaka žágǝnca – žaganica, deska vrč – vedro žákelj – vreča vrstnák (vrsnák, vrsník, vrstník) – klesan kamen žégen – pokopališče klinaste oblike; vodnjak, zidan iz takih žkno – odprtina pri vodnjaku kamnov žíla – sklad ali plast (kamna) vrzóta – ohrovt žíla (v kamnu) – plastnica, po kateri kamen poči zagláunk – zglavnik, podstavek za drva na živál, žvau – živina ognjišču žláhtat se – imeti s kom sorodstvene stike Zána, Znǝ, Zanút – Ivan, Janez žulj – izboklinica záprt volt – skleniti obok 242 Razlage strokovnih in drugih izrazov adicija – dodajanje, sestavljanje ajdovo zrno – trikotna ploskev na začetku ali na koncu posnetega roba altarist – kamnosek, specializiran za izdelovanje oltarjev andrejev križ – diagonalni ali zvrnjeni križ antependij – okrasna obloga na prednji strani oltarne mize aplikativen – uporaben arkade – vrsta ali zaporedje lokov na stebrih ali slopih baluster – profiliran stebriček v ograji baročen – zelo okrašen, razgibanih, bujnih, pogosto zaobljenih oblik baza – podstavek bazilika – cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ladjama; imenitnejša cerkev s posebnimi častnimi pravicami blazon – grbopis, strokovni opis grba bobrovec – gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka bočnik – stranski slopič bohoričica – slovenski črkopis, v rabi od srede 16. do srede 19. stoletja breča – usedlinska kamnina, ki jo v glavnem sestavljajo oglati delci različnih kamnin, zlepljeni med sabo z vezivom daritveni oltar – oltar, obrnjen proti vernikom v cerkveni ladji diamantni okrasek – okras v obliki piramidastih zobcev domenska direkcija – direkcija državne ali vladarske posesti duhovnija – enota, skupina vernikov, ki ima stalnega duhovnika in je podrejena župniji dukat – cekin, beneški zlatnik elipsasti lok – ovalni lok epigrafski – nanašajoč se na napise oziroma na epigrafiko, vedo o napisih erozijski – nanašajoč se na erozijsko silo tekoče vode fašistična doba – doba, ki so jo fašisti začeli šteti z letom 1922, ko so izvedli pohod na Rim fašjo – butara s sekiro, fašistični simbol fiala – okrasni stolpič gotskih stavb s piramidno streho in križno rožo na vrhu figuralni – ki ima obliko figure fliš, flišne kamnine – kamnine, v katerih se izmenjujejo plasti laporja in peščenjaka, ponekod tudi vložki drugih kamnin forint – srebrn novec, vreden 60 krajcarjev, ki so ga kovali Habsburžani od leta 1484 dalje: florint, goldinar, gulden fosilni – nanašajoč se na fosil, okamneli živalski ali rastlinski ostanek iz geološke preteklosti fragment – odlomek, kos, ostanek franciscejske mape – mape katastrskih občin, izdelane v habsburških dednih deželah v sklopu davč- nega popisa v letih 1818–1828 po reformah cesarja Franca I. franciscejski kataster – davčni popis v letih 1818–1828 v habsburških dednih deželah po reformah cesarja Franca I. friz – vodoraven okrasni pas, ki zaključuje steno ali portal frontalen – nanašajoč se na prednjo stran geološki zlog – skupni izraz za strukturo in teksturo kamnine 243 glava vogelnika – ožje lice vogelnika goldinar – srebrn novec, vreden 60 krajcarjev, ki so ga kovali Habsburžani od leta 1484 dalje: florint, forint, gulden goltnik – razpirnik, vodoraven tram, ki razpira škarnika v povezju nekoliko nad sredino njunega po- ševnega razpona gospostvo – osnovna fevdalna gospodarsko-organizacijska in pravna enota gostač – podnajemnik gotski – nanašajoč se na obdobje gotike groteska – okras iz tenkega, vitičasto simetričnega prepletanja rastlinskih, človeških in živalskih oblik, sadežev ali arhitektonskih motivov heksagram – šesterokraka zvezda, Davidova zvezda herma – podoba v obliki slopa, nagrobnik take oblike hribina – trdni sestavni del zemeljske skorje huzar – vojak konjeniške enote v značilni pisani uniformi IHS – Jezusov monogram, okrajšava za Jezusovo ime ikonografija – veda o vsebini in pomenu likovnih del; oblikovne in vsebinske sestavine likovnega dela inicialka – začetna črka imena ali priimka, začetnica izdanek – kamnina ali ruda, ki je na zemeljskem površju izravnani relief – relief, pri katerem je površina motiva v isti ravnini z izhodiščno površino, a je od nje ločena z utori ali poglobljenimi ploskvami jabolkasti križ – križ, ki ima krake s krožnimi zaključki jarmičast – ukrivljen kot jarem kaducej – Merkurjeva čarovna palica, ki jo ovijata dve kači v obliki dvojne vijačnice kamnar – zbirni izraz za poklice v zvezi z neposrednim pridobivanjem, obdelavo in vgrajevanjem kamna kamnarstvo – zbirni izraz za vse vrste dejavnosti v zvezi z neposrednim pridobivanjem, obdelavo in vgrajevanjem kamna kamnolikar – kamnar, ki brusi in polira kamnoseške izdelke kamnoseški znak – osebni znak, ki ga je prejel kamnosek, ko je opravil izpit za pomočnika kapitel – bolj ali manj bogato oblikovana glava ali glavič, ki zaključuje steber, slop ali pilaster karabinjer – orožnik, pripadnik italijanske nacionalne žandarmerije s policijskimi pooblastili kararski marmor – masivna debelokristalasta bela, siva ali lisasta metamorfna kamnina iz okolice Carrare v Italiji karbonatne kamnine – usedline, ki so najpogosteje zastopane z apnencem ali dolomitom, nastajajo pa z izločanjem kalcijevega karbonata iz vodne raztopine kartuša – ploskev z napisom, grbom, figuro ali marmornimi vložki, obdana z okrasnim okvirjem katastrska občina – najmanjša enota zemljiškega katastra, ki obsega vsa zemljišča svojega območja klaftra – glej seženj klesanec – klesan kamen, navadno v obliki kvadra knezonadškof – nadškof, ki je obenem knez koadjutor – škof pomočnik, ki pomaga rednemu škofu pri upravljanju škofije in ima pravico postati njegov naslednik konfinacija – kazensko prisilno in nadzorovano bivanje v oddaljenem kraju konglomerat – kamnina iz bolj ali manj zaobljenih prodnikov, zlepljenih med sabo z vezivom konservatorka – uslužbenka zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki raziskuje to dediščino in skrbi za njeno vzdrževanje konzola – iz zida izstopajoč nosilni kamen 244 konzolni – podprt s konzolami; vzidan kot konzola košarasti lok – vrsta potlačenega portalnega loka, sestavljenega iz več krožnic kota – točka na vzpetini z izmerjeno nadmorsko višino krabica – listni vozel krajcar – stara denarna enota, prvotno šestdesetina, nato stotina goldinarja krempač – kamnoseško kladivo z zobatim kljunom na oba kraja križna roža – gotski kamnoseški stavbni člen v obliki križa, sestavljen iz stiliziranih cvetnih listov krona – avstro-ogrska denarna enota, vredna pol goldinarja, vpeljana leta 1892 kronogram – napis, katerega poudarjene velike črke dajejo kot rimske številke določeno letnico krstna piscina – krstni kamen v obliki korita (bazena) kurat – duhovnik, ki oskrbuje kuracijo kvestura – najvišji policijski urad v pokrajini kvintal – utežna mera, sto kilogramov: stot ladja – navadno podolgovat notranji prostor v cerkvi, namenjen vernikom lapidaren – jedrnat, kratek lapidarij – urejena zbirka kamnitih spomenikov latinski križ – križ z daljšim spodnjim krakom oziroma deblom liberty – umetnostno gibanje okrog leta 1900 ligatura – znak, črka, ki nastane z združitvijo dveh ali več deloma poenostavljenih črk lok – usločen gornji del portala ali okna; ločna konstrukcija nad odprtino v steni marmor – metamorfna kamnina, nastala iz apnenca ali dolomita mavzolej – razkošna stavba, namenjena za grobnico menza (mensa), oltarna – oltarna miza meso – neobdelan ali grobo obdelan del kamnoseškega člena, npr. vratnega podboja ali okenskega okvirja monogram – ime ali kratek obrazec, običajno napisan tako, da so črke povezane v enovito znamenje monoliten – iz enega kosa nadločje – polje nad portalnim lokom ali ločno nišo napisni friz – vodoravno razpotegnjeno polje za napis, na primer nad portalno preklado napisni kamen – kamen z vklesanim napisom ali letnico nastavek, oltarni – osrednji del oltarja z nišo niša – vdolbina v steni numero – (hišna) številka obelisk – visok kamnit nagrobnik v obliki ozke, visoke in navadno ploščate piramide obhodna portala – par portalov ob glavnem oltarju obok – izbočena nosilna konstrukcija nad prostorom odbijač – kamen pri tleh, ki varuje vogal hiše ali podboj portona, da ga ne poškoduje vozilo oklep vodnjaka – obod, nadzemni parapetni del vodnjaka oknjak – del okenskega okvirja opus – vsa dela nekega avtorja ornamentist – kamnosek, ki izvaja najzahtevnejša kamnoseška dela pala – oltarna slika, podoba paleontolog – strokovnjak za paleontologijo, vedo o izumrlih organizmih palmeta – rastlinski okrasek iz pahljačastih, palmi podobnih listov parapet, parapetni zid – nižji zid ali pregrada parizar – težek voz s širokimi platišči pas – podolgovata ozka ploskev 245 peščenjak – usedlinska kamnina, ki jo sestavljajo 0,06 do 2 mm debela zrnca mineralov in/ali kamnin z vmesnim vezivom pietà – podoba Marije z mrtvim Kristusom v naročju pilaster – plitev, le malo izstopajoč stenski slop z bazo in kapitelom pilastrski porton – obzidni porton, sestavljen iz dveh slopov ali pilastrov plinta – kvadratna ali pravokotna plošča, na kateri stoji baza stebra podboj – baza, pokončnik in kapitel: vratnik podboji – portal, okvir vrat podest – vzvišen prostor, podij podobar – obrtnik skromnejše zmogljivosti, ki v svoji dejavnosti združuje rezbarstvo in slikarstvo poknjižena oblika narečne besede – oblika, zapisana skladno s pravopisnim sistemom in zakonitostmi knjižnega jezika pokončnik – pokončni del okvirja, podboj ali del podboja nad bazo polje – del ploskve polno ajdovo zrno – okrasni prostorski lik z dvema trikotnima ploskvama na začetku posnetega roba pontifikat – doba službe papeža portal – arhitekturno in likovno poudarjen vhod v stavbo; podboj porton – arhitekturno in likovno poudarjen večji vhod, npr. na obzidano dvorišče ali pokopališče postament – podstavek potlačeni lok – lok, ki je nižji od polkrožnega loka, na primer lok elipsaste ali košaraste oblike poznogotski – nanašajoč se na obdobje pozne gotike predela – nizek spodnji del oltarnega nastavka pregledna geološka prospekcija – hiter geološki pregled območja pretura – sodišče prve stopnje v Italiji prezbiterij – svetišče, nekoliko dvignjeni del cerkve z glavnim oltarjem, namenjen za duhovnike in ključarje prežitek – ostalina starih časov profil – obris, oblika prečnega prereza predmeta ali figure punkter – mojster, ki izdeluje kiparska dela po umetnikovem načrtu puto – kip golega debelušnega otročiča raščena domačija – domačija, ki je nastajala postopoma z dodajanjem novih stavb ali poslopij razrešeni prepis napisa – prepis z razrešenimi in izpisanimi kraticami, krajšavami, vrzelmi ipd. relief – upodobitev, ki izstopa iz osnovne ploskve reliefen – izbočen, izstopajoč relikvija – kosti in drugi posmrtni ostanki svetnikov reprezentativen – tak, ki v najvišji meri kaže lastnosti ali značilnosti koga ali česa rozeta – stiliziran cvet; cvetlični okrasek, navadno krožne oblike rustikalen – grobo obdelan ali oblikovan rustikalni portal – portal, ki je sestavljen iz klesancev ali modulov segmentni lok – del loka, katerega tetiva je krajša od premera seženj – stara dolžinska mera (dunajski seženj ali klaftra meri 189,4 cm) siga – kamnina, nastala s kristalizacijo raztopljenih rudnin sims – običajno vodoraven profiliran opasek ali venec sklepni kamen – kamen klinaste oblike, ki sklepa lok sklepnik – središčni kamen, v katerem se stikajo rebra gotskega oboka sklesan – izbočeno klesan; nasprotno od vklesan, vrezan 246 slavolok – ločno oblikovan prehod med prezbiterijem in cerkveno ladjo slop – zidan ali klesan oglat podporni stavbni člen z bazo in kapitelom sold – nekdanja denarna enota manjše vrednosti stavbarska delavnica – združenje kamnosekov, zidarjev, tesarjev in steklarjev pod vodstvom stavbnega mojstra na enem gradbišču stavbni člen – bistveni funkcionalni in oblikovni del stavbe, npr. steber, portal, okenski okvir stavbni mojster – stavbar, arhitekt steber – klesan podporni stavbni člen krožnega prereza stebrni oltar – oltar s stebrnim nastavkom stiliziran – oblikovan z značilnimi, poenostavljenimi potezami sufragan – škof sufraganske škofije, ki je podrejen škofu metropolitu suhi zid – zid, ki je zidan oziroma zložen na suho, brez veziva svetišče – prezbiterij: cerkev šesterolistna rozeta – rozeta, ki jo je mogoče oblikovati s šestilom šivan vogal – vogalna okrepitev iz kvadrov, ki se križajo med sabo: šivan rob škarpa – podporni zid; zid med dvema višinama zemljišča za preprečevanje drsenja zemlje šlem – čelada špica – kamnoseško ali zidarsko koničasto dleto špičen – (grobo) obdelan s kamnoseško špico špičiti – obdelovati, klesati kamen s kamnoseško špico števka – posamezen znak v številki: cifra tabernakelj – omarica na oltarju, v kateri se hrani ciborij s posvečenimi hostijami tabernakeljski oltar – oltar, ki ima na menzi namesto nastavka arhitektonsko poudarjen tabernakelj talni zidec – zidec ob tleh na zunanjščini stavbe timpanon – ploskev med preklado in lokom nad portalom: nadvratno čelo trak – zelo ozka podolgovata ploskev tretji red – cerkveni red, ki je v prvi vrsti namenjen laikom trta – prožna šiba, ki se uporablja za vezanje ali pletenje urbar – knjiga s seznamom dohodkov zemljiškega gospoda od podložnikov uvozna lopa – lopa, skozi katero se pripelje voz na dvorišče veznik – prečno položen kamen ali opeka v zidu viadukt – mostu podoben objekt čez suhe globinske ovire vikar – uradni namestnik kakšnega cerkvenega predstojnika vinjeta – okrasna risba, pogosto v obliki vitice visoka arhitektura – skupni izraz za stilno določljive stavbe, zgrajene po načrtih arhitektov ali grad- benih inženirjev voluta – polžasto zavita oblika voluten – polžasto oblikovan zareznik – strešna opeka, ožlebljena na vzdolžnih robovih zatrep – trikoten vrh stene pod streho na ožji strani stavbe zobato kladivo – kamnoseško kladivo, ki ima na oba kraja zobato glavo zvončnica – ploščati zvonik z linami na cerkvenem pročelju zvonišče – prostor, nadstropje z zvonovi v zvoniku živ rob – oster, nezaobljen rob ali vogal 247 Viri in literatura Viri Archivio della Curia Arcivescovile di Gorizia (Nadškofijski arhiv Gorica – ACAG), Parrocchie ol- tre confine, Atti: fasc. 14, Cal di Canale – Kal nad Kanalom: Elenco delle chiese e degli edifici ecclesiastici, 1928; fasc. 52, Lom di Canale – Kanalski Lom: Stato patrimoniale ed economico della curazia di ss. Primo et Feliciano Mm. di Lom di Canale; fasc. 60, Moncorona – Kromberk: Journal der Einnahmen für den Bau der Kirche und der Seelsorgerwohnung in U. Kronberg vom J. 1869 bis 1873 incl.; fasc. 91, Raunizza di Gargaro – Ravnica: Respondetur ad quaesita con- cernentia quod Vicariatum Ravnica; Inventarium über das Vermögen der Wikariats=Kirche St. Margareth zu Ravnica aufgenommen im Jahre 1865; fasc. 106, Santa Lucia d’Isonzo – Sv. Lucija ob Soči: Inventario delle opere d’arte, I. Chiesa parrochiale di S. Lucia; fasc. 108, Santo Spirito della Bainsizza – Banjšice: Stato patrimoniale ed economico della Chiesa curaziale Santo Spirito della Bainsizza, 1929; fasc. 122, Tarnova della Selva – Trnovo pri Gorici. ACAG, Matricole, Parrocchie Italiane, kopije matičnih knjig župnij v Italiji: rojstne knjige goriške župnije sv. Hilarija in Tacijana 1850–1867, 1881–1893, 1894–1905 in 1912–1921; poročni knjigi goriške župnije sv. Hilarija in Tacijana 1853–1872 in 1906–1919; mrliški knjigi goriške župnije sv. Hilarija in Tacijana 1914–1931 in 1932–1978; mrliška knjiga goriške župnije Srca Jezusovega (Sacro Cuore) 1938–1992; rojstna knjiga goriške župnije sv. Roka 1881–1936. ACAG, Matricole, Parrocchie oltre confine, kopije matičnih knjig župnij v Sloveniji: rojstna in poročna knjiga Avče 1835–1944; mrliška knjiga Banjšice 1835–1945, poročna knjiga Banjšice 1835–1945; rojstna, poročna in mrliška knjiga Bate 1835–1940; poročna knjiga Čepovan 1835–1945, mrliška knjiga Čepovan 1835–1945; rojstna in poročna knjiga Deskle 1835–1944; rojstna in mrliška knjiga Grgar 1835–1944, poročna knjiga Grgar 1835–1943; rojstna, poročna in mrliška knjiga Kal nad Kanalom 1835–1937; rojstna knjiga Kanal 1876–1925, poročna knjiga Kanal 1835–1921, mrli- ška knjiga Kanal 1876–1921; rojstna in poročna knjiga Levpa 1846–1945, mrliška knjiga Levpa 1835–1941; rojstna knjiga Lokovec 1835–1900, poročna in mrliška knjiga Lokovec 1835–1945; rojstna knjiga Lom 1835–1913; rojstna in poročna knjiga Most na Soči 1900–1946; rojstna, po- ročna in mrliška knjiga Plave 1871–1944; rojstna in poročna knjiga Ravnica 1835–1943; rojstna in poročna knjiga Solkan 1835–1900, rojstna knjiga Solkan 1901–1914, poročna knjiga Solkan 1901–1946, mrliška knjiga Solkan 1835–1946; rojstni knjigi Sovodnje 1839–1962 in 1970–1991; poročna knjiga Trnovo 1835–1945; rojstna knjiga Vrtojba 1835–1945. ACAG, Clero, Ordinazioni Libri (1765–1824). Archivio della Curia Arcivescovile Udinese (Nadškofijski arhiv Videm – ACAU), Ordinazioni Sacre, busta 637, fasc. 1728. Družinski arhiv Gousovih, Stavbena pogodba, datirana v Grgarju 11. marca 1923. INDOK center pri Ministrstvu za kulturo, velepič, Ciril, Topografija Primorske, 1948/49, tipkopis. Osebni arhiv Božidarja Premrla, medveščeK, Pavel, Vse o kamnu, tipkopis. Parrochia di S. Giorgio di Villabruna, Anagrafi della Popolazione della Parrochia di S. Giorgio di Villabruna, nel Comune di Feltre dal 1861 in poi. Nadškofijski arhiv Ljubljana, poročna knjiga župnije sv. Jakoba 1905–1926. Slovenski etnografski muzej (SEM), dokumentacija, šarf, Fanči, Ljudsko stavbarstvo in notranja oprema, Teren XVI – Črni Vrh - Vojsko 1959, tek. št. 5 in 6. 248 ZVKDS, OE Nova Gorica, mape Grgar, Kanalski Lom, Lokovec, Lokovec, znamenja, Ravnica, Trnovo. Župnijski arhiv (ŽA) Avče, rojstna knjiga Avče 1853; družinski knjigi 1857 in 1871–1899.784 ŽA Avče / ŽA Ročinj, rojstna knjiga Avče 1903–1974. ŽA Banjšice, rojstni knjigi 1820–1860 in 1860–1907, poročna knjiga 1875–1923, družinski knjigi I in II. ŽA Bate, rojstni knjigi 1812–1814 in 1862–1900, poročna knjiga 1820–1879, družinska knjiga 1899. ŽA Bate / ŽA Grgar, poročna knjiga Bate 1931–, mrliška knjiga Bate 1941–. ŽA Cerkno, rojstna knjiga 1859–1890, poročna knjiga 1848–1888, mrliška knjiga 1908–1962, družin- ska knjiga 1899. ŽA Čepovan, rojstni knjigi 1784–1819 in 1819–1861, poročna in mrliška knjiga 1735–1819, poročna knjiga 1819–1893; Kronika župnije Čepovan 1876–1942, rokopis. ŽA Deskle, rojstna knjiga 1835–1906, poročna knjiga 1835–1903. ŽA Gorenja Trebuša, rojstni knjigi 1754–1786 in 1787–1819. ŽA Grahovo, rojstna knjiga 1839–1899. ŽA Grgar, rojstne knjige 1820–1852, 1852–1888 in 1889–1920, poročna knjiga 1820–1882, mrliške knjige 1774–1817, 1817–1820, 1820–1874, 1875–1913 in 1914–1970, družinska knjiga iz začetka 20. stoletja; Memorabilia iz Grgarja. Kronika 1495–1920, rokopis; družinska knjiga Trnovo - Vo- glarji; rojstna knjiga Trnovo 1842–1900. ŽA Kal nad Kanalom: rojstna knjiga Kal nad Kanalom 1845–1891, poročna knjiga 1819–1899. ŽA Kal nad Kanalom / ŽA Levpa: družinska knjiga Kal nad Kanalom 1891. ŽA Kanal, rojstne knjige 1785–1826, 1827–1861 in 1862–1900, poročna knjiga 1785–1884, mrliška knjiga 1835–1886; Wolf, Janez, Liber Memorabilium Parochiae Canalis, tipkopis. ŽA Levpa, poročna knjiga 1846–1945, mrliška knjiga 1925–, družinska knjiga 1936. ŽA Lokovec, rojstne knjige 1820–1854, 1855–1895 in 1895–1912, poročni knjigi 1819–1881 in 1882–1920, mrliška knjiga 1870–1907, družinski knjigi I in II. ŽA Most na Soči, rojstna knjiga 1881–1896, poročna knjiga 1881–1914, mrliška knjiga 1785–1824; urbar cerkve sv. Lucije 1781–1823. ŽA Most na Soči, rojstni knjigi Lom 1785–1820 in 1854–1889, poročna knjiga Lom 1821–1887, mrliški knjigi Lom 1820–1874 in 1874–1919, družinska knjiga Kanalski Lom, Tolminski Lom in Lokovec 1882. ŽA Podkraj, poročna knjiga 1819–1899, mrliška knjiga 1883–1943. ŽA Ravnica, rojstni knjigi 1819–1870 in 1871–1907, poročna knjiga 1835–1943, družinska knjiga 1851, skupna družinska knjiga; Kronika župnije Ravnica, 1941, rokopis. ŽA Solkan, rojstna knjiga Čepovan 1667–1743, mrliška knjiga Čepovan 1687–1749. ŽA Šentviška Gora, poročna knjiga 1820–1889. ŽA Šmartno pri Litiji, mrliška knjiga 1876–1905. ŽA Tolmin, poročna knjiga 1696–1742; družinska knjiga Volče 1760–1860. 784 Matične in družinske knjige župnij koprske škofije so navedene po izvornih nahajališčih v župnijskih arhivih, čeprav so zdaj večinoma shranjene v Škofijskem arhivu Koper; starejše matične knjige župnij, katerih imena se začnejo na črke od A do P, so dostopne tudi v spletnem matičnem registru Matrikula.Koper, https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/. 249 Spletni viri A0202 - Vodice - Mavzolej Generala Gonzage na Vodicah, https://register.prohereditate.com/sl/object/A0202/. A0208 - Plave - Italijanski napis na skali »53a divisione gen. Gonzaga« pri Zagomili, https://register. prohereditate.com/sl/object/A0208/. cosma, Stefano, I Mattiroli, dal ponte di Salcano alle grandi strade del Triveneto, Il Piccolo, 2 febbraio 2010, https://ricerca.gelocal.it/ilpiccolo/archivio/ilpiccolo/2010/02/02/GO_23_APRE.html. Ferligoj, Urška, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1008710/. La frazione di Foen, https://italia.indettaglio.it/ita/veneto/belluno_feltre_foen.html. Lokovec, https://sl.wikipedia.org/wiki/Lokovec. loTTi, Denis, Rivolgersi agli ossari. Trent’anni di storia patria raccontati dal cinema e dalla fotogra- fia. Dal Carso al Vittoriano e ritorno (1921–1954), https://romatrepress.uniroma3.it/wp-content/ uploads/2019/05/Rivolgersi-agli-ossari.-Trent%E2%80%99anni-di-storia-patria-raccontati-dal-ci- nema-e-dalla-fotografia.-Dal-Carso-al-Vittoriano-e-ritorno-1921-1954.pdf. Maurizio Ferrante Gonzaga, https://en.wikipedia.org/wiki/Maurizio_Ferrante_Gonzaga. My Heritage, http://myheritage/names/maria_souto. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Kanal ob Soči (OPN Kanal), str. 10062–10184, https:// www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/110894/#(OPPN%C2%A0se%C2%A0pripravijo% C2%A0za%C2%A0naslednja%C2%A0obmo%C4%8Dja). Odprtje fotografske razstave Terra Sancta 1910, https://radio.ognjisce.si/sl/145/slovenija/11372/odprtje- -fotografske-razstave-terra-sancta-1910.htm. reGGiori, Ferdinando, Comacini, maestri, https://www.treccani.it/enciclopedia/maestri-comacini_(En- ciclopedia-Italiana)/. Torkar, Silvo, Izvor priimka »Cvetrežnik«, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/svetovalnica/izvor-priimka-cvetreznik. Trdnjava Przemyśl, https://sl.wikipedia.org/wiki/Trdnjava_Przemy%C5%9Bl. Tretji red, https://sl.wikipedia.org/wiki/Tretji_red. Literatura aTTems, Karel Mihael, Vizitacijski zapisniki goriškega, tolminskega in devinskega arhidiakonata goriške nadškofije 1750–1759 (ur. Franc Kralj in Luigi Tavano), Gorizia 1994. Bednarik, Rado, Goriška in Tržaška pokrajina v besedi in podobi, Gorica 1932. Beyer, Mihael, Omrežje cest in poti v Trnovskem gozdu, Centralblatt für das gesamte Forstwesen, Wien 1891 (tipkopisni prevod inž. Antona Šivica). Bolčina, Rado, Bolčina, Mara, Čepovan skozi stoletja. Ob 110-letnici gasilstva, dopolnjen ponatis, Čepovan 2013. BolTar, Aleksander, Zanimivost izpod Svete Gore. Peter Bitežnik - Slatinarjev iz Grgarja, spregledani, Svetogorska kraljica. Glasilo prijateljev Svete gore, maj 2008, leto XIII, št. 1. Brecelj, Aleš, Nekaj zgodovinskih podatkov o Nabrežini in okolici, v: Nabrežina skozi stoletja, Nabrežina 1996. BreZavščeK, Kazimir - Mirko, Zgodovina Cvetrežnikove družine z Vrat pri Čepovanu, Kromberk 2018. BUser, Stanko, Osnovna geološka karta SFRJ, lista Tolmin in Videm, Beograd 1975. BUser, Stanko, Osnovna geološka karta SFRJ, Beograd 1975, in pripadajoči tolmač Osnovna geološka karta SFRJ. L 33-64. L 33-63, Tolmač listov Tolmin in Videm (Udine), Beograd 1986. 250 Calendarium sacerdotum defunctorum dell'Arcidiocesi di Gorizia, Gorizia 1977. cej, Ciril, Ravnica. Kratka zgodovina in duhovni poklici, Ravnica 2013. cerovšek, Franc, Erzelj, Vipavski glas, okober 1997, letnik 12, št. 42. černe, Benjamin, Grgarski mlini, v: Grgarski zbornik (ur. Justina Doljak), Grgar 2009. čiBej, Ljubo - s Hriba, Gozd in gozdarstvo na Gori, v: Mati Gora. Zbornik o Gori, Gorjankah in Gor- janih, ob 400-letnici naselitve Gore (ur. Franc Černigoj), Predmeja 2001. deveTak, Robert, Začetki in razvoj telefona na Goriškem in Gradiškem do prve svetovne vojne, Kro- nika, 2020, letnik 68, št. 2. doljak, Justina, černe, Benjamin, Mlinarstvo v Grgarju, v: Ljudem. Ljudska dediščina za muzeje na Banjški in Trnovski planoti (ur. Miroslav Šuligoj Bremec), Grgarske Ravne 2009. gaBrščeK, Andrej, Ročni kažipot po Goriškem, Trstu in Istri za 1899, Gorica 1898. gorjanović-KramBerger, Dragutin, Fosilne ribe Komena, Mrzleka, Hvara i M. Libanona, Djela Jugo- slavenske akademije znanosti i umjetnosti, 16, Zagreb 1895. haBič, Peter, Kraški svet med Idrijco in Vipavo. Prispevek k poznavanju razvoja kraškega reliefa, Ljubljana 1968. höfler, Janez, Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Primorska (Oglejski patriarhat, Tržaška škofija), Ljubljana 2016. hUmar, Gorazd, Kamniti velikan na Soči, Nova Gorica 1996. hUmar, Gorazd, Multikulturnost solkanskega kamnitega mostu, Primorske novice, 7. val, 14. maja 2021, leto LXXV, št. 109. hvala, Boža, Ma useglih je blo lepo. Zgodbe s Trnovega, od Rijavcev, Nemcev, Voglarjev in iz Zavrha (ur. Petra Kolenc in Polona Kante Pavlin), Trnovo pri Gorici – Lokve 2011. hvala, Boža, 100 let od priključitve Voglarjev in Zavrha h kuraciji Trnovo, Trnovo 2024. I. G., Prvi Božič pod Škabrijelom – po vrnitvi, Bogoljub, 1920, letnik 18, št. 1–2. jUrhar, Franjo, miKlavžič, Jože, sevnik, Franjo, žagar, Bogdan, Gozd na krasu Slovenskega primorja, Ljubljana 1963. juričić čargo, Danijela, žnidaršič golec, Lilijana, Vodnik po urbarjih Arhiva Republike Slovenije. 1. zvezek. Urbarji v zbirki urbarjev in fondih zemljiških gospostev, Ljubljana 2005: AS 742, Go- spostvo Kanal, knjiga 8: Urbar gospostva Kanal 1716. Kanal ob Soči. Dnevnik občinskega tajnika Antona Bajta iz Kanala ob Soči 9. junij 1902 – 8. avgust 1915, Berila, zvezek 9, Kromberk 2006. kjUder, Albin, Zgodovinski mozaik Primorske. S posebnim poudarkom gornjega Krasa. Zbral in sestavil v letih 1956–1960, ciklostirano 1972; hrani Kosovelova knjižnica Sežana. Koledarji Družbe sv. Mohorja za leta 1872, 1874, 1875, 1876, 1877, 1878, 1879, 1880, 1881, 1882, 1883, 1890, 1892, 1893, 1894, 1895, 1896, 1897, 1898, 1899, 1900, Celovec. kolenc, Petra et al., Krčme in gostilne na Trnovsko-Banjški planoti (ur. Miroslav Šuligoj Bremec), Lokovec 2018. Konservatorska poročila, Varstvo spomenikov, XIII–XIV, 1968–1969. kozoroG, Edo, Mejna znamenja na severnem Primorskem, v: Goriški letnik, 2008, št. 32. kozoroG, Edo, Mejna znamenja na severnem Primorskem. Med miti in kulturno dediščino, knjiga v pripravi. kozoroG, Edo, miKuletič, Vitomir, Josip Koller in njegova spominska plošča v Solkanu pri Novi Gorici, Gozdarski vestnik, 2011, letnik 69, št. 2. kraGelj, Jožko, Župnija Budanje, Budanje 1995. kraGelj, Jožko, Župnija sv. Martin, Grgar 2007. Krajevni leksikon Slovencev v Italiji. Druga knjiga: Goriška pokrajina, Trst 1995. 251 Krajevni leksikon Slovenije. I. knjiga. Zahodni del Slovenije, Ljubljana 1968. Križnar, Matija, žalohar, Jure, hiTij, Tomaž, Nove najdbe krednih rib izpod Svete gore, Proteus, 2008, letnik 71, št. 4. Krmpotič, Josip, Ročni kažipot po Goriškem, Trstu in Istri za 1898, Gorica 1897. liKovič, Josip, Bohinec, Valter, doBre, Andrej, Golia, Ludvik Modest, peTrU, Peter, et al., Zgodovina cest na Slovenskem, Ljubljana 1972. Ljudem. Ljudska dediščina za muzeje na Banjški in Trnovski planoti (ur. Miroslav Šuligoj Bremec), Grgarske Ravne 2009. marušič, Branko, komac, Jaro, Vrsno in Simon Gregorčič, Maribor 1973. matičetov, Milko, Slovenski ljudski napisi, Primorski dnevnik, 1951, letnik 6, št. 237, 120. napis: Loški napis, po starosti tretji do sedaj znani na Primorskem; št. 273, 123.–126. napis: ‘Kiparski likovni pranagon’ preprostega samouka Andreja Murovca iz Kanalskega Loma. medveščeK, Pavel, Skrivnost in svetost kamna, Trst 1992. mihelič, Miha, vinazza, Manca, Kanalski Vrh-Bate, Križev breg, Rebro, v: Goriški letnik, 2017, št. 41. mlakar, Liliana, San Rocco a Gorizia, Gorizia 2011. močniK, Hubert, Trnovska planota, Gorica 1974. Moji spomini na dom in mlin v Slatni. Pripoved Anice Pavšič - Tlakarjeve, v: Ljudem. Ljudska dediščina za muzeje na Banjški in Trnovski planoti (ur. Miroslav Šuligoj Bremec), Grgarske Ravne 2009. moneT, Luca, Le nostre pietre. Naši kamni, Nabrežina 2019. Necrologium sacerdotum Archidioecesis Goritiensis 1900–2013, Gradisca d'Isonzo 2013. Oglas Blaža Bitežnika, Nova Soča (izdaja za Gorico), V Gorici, 23. septembra 1892, tečaj 4, št. 39. paschini, Pio, I vicari generali nella diocesi di Aquileia e poi di Udine, Udine 1958. pavlin, Branko, Kambreško in Banjšice, v: Slovenija. Pokrajine in ljudje (ur. Drago Perko in Milan Orožen Adamič), Ljubljana 1998. pavlin, Martin, Banjšice, Banjšice 2001. pavlin, Martin, Župnija Kal nad Kanalom včeraj in danes, Kal nad Kanalom 2007. pavšič milost, Aleksandra, »Zadružni dom - naš ponos«. Katalog k razstavi o gradnji zadružnih domov po drugi svetovni vojni, Nova Gorica 1996. pavšič, Tomaž, Spomeniki in spominske plošče osebam v občinah Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica, Sežana in Tolmin, v: Goriški letnik, 1980, št. 7. peskar, Robert, Gotska arhitektura na Goriškem. Stavbarske delavnice (1460–1530), Nova Gorica 1999. peTronio, Paolo, Transalpina. Bohinjska proga, Ljubljana 2000. pleTeršnik, Fran, Slovensko-nemški slovar, A–O, reproducirani ponatis, Ljubljana 1974. podBersič, Renato, Grgar med prvo svetovno vojno, v: Grgarski zbornik (ur. Justina Doljak), Grgar 2009. podoBnik, Rafael, Osojna Primorska, Idrija 1989. Pregled sprememb naselij RS od leta 1948 do 1990 (Preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve), Zavod Republike Slovenije za statistiko, Ljubljana 1992. premrl, Božidar, Kamen kot strešna kritina in pridobivanje kamna za kritje, Uprava RS za kulturno dediščino, Ljubljana 2003. premrl, Božidar, Kamnita strešna kritina stavb na Primorskem – II. Aplikativna raziskava, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski center, Ljubljana 2005. premrl, Božidar, Briški teri. Zgodbe cerkva in zvonikov v Brdih, Sežana 2011. premrl, Božidar, Cerkev sv. Valentina v Črnem Kalu. Ob stoletnici njene dograditve, Predloka 2012. premrl, Božidar, Volčji Grad – vas kamnarjev in portonov, v: Volčji Grad (ur. Mitja Guštin), Komen 2012. premrl, Božidar, Kraški kruh. Vas Kopriva – njeni kamnolomi in kamnarji, Ljubljana 2016. 252 premrl, Božidar, Nesmrtni kamen in njegovi mojstri v gornji Vipavski dolini in okolici, Ljubljana 2022. premrl, Božidar, Samouški kamnosek, kovač in ljudski umetnik Andrej Murovec iz Kanalskega Loma, v: Goriški letnik 48, 2024 (v pripravi). prešern, Dušan, Nadomestni denar železnikarskih fužinarjev, Loški razgledi, 1993, letnik 40, št. 1. prezelj, Viktor, Od kdaj in kod Kofolov rod, Idrija 1994. Primorski slovenski biografski leksikon, 2. snopič, Gorica 1975: Marijan Brecelj, geslo Bitežnik (Bittesne(c)k) Blaž; isti, geslo Bitežnik Anton; 4. snopič, 1977: Rudolf Klinec, geslo Filipič Alojz; isti, geslo Ferligoj (Ferligojnica, Ferligojniza, Ferligojka) Urška; 8. snopič, 1982: Branko Marušič, geslo Koller Jožef; Bernard Špacapan, geslo Kafol Avgust, gozdar; 9. snopič, 1983: Franc Kralj, Lušin (Luschin) Franc Ksaver; 10. snopič, 1984: Martin Jevnikar, geslo Negode Josip; 16. sno- pič, 1990: Martin Jevnikar, geslo Trobec Anton, kamnosek, kult. in polit. organizator in delavec; 18. snopič, 1991: Martin Dolinar, geslo Zorn Alojzij Matija. rekanje, Blaž, Lokovški suhozidi in uporaba laserskega skeniranja površja (LiDAR), Pro loko Loko- vec, Lokovec 2018. rijavec, Ana Marija, v sodelovanju z matežič, Denis, Trnovska čitanka, Lokve 2016. rijavec, Darja, Kal nad Kanalom v mozaiku časa, v: Zahodna Banjška planota skozi čas. O geografiji in botaniki, arheologiji, stavbarstvu cerkvà, zgodovini, ljudeh in etnološki dediščini ter jeziku zahodne Banjške planote (ur. Danila Zuljan Kumar in Mojca Perkon Kofol), Koper 2018. rijavec, Mara, Na robu, Koper 2013. Ročni kažipoti po Goriškem za leta 1899, 1900, 1901, 1902, 1903, 1906, 1907, 1911, 1923. rosa, Jurij, Grgarci – »vitezi Svetogorske Kraljice«, v: Grgarski zbornik (ur. Justina Doljak), Grgar 2009. rosa, Jurij, uršič, Ivanka, Na solkanskem polju je raslo mesto, Nova Gorica 1998. rUsTja, Karol, 150 let proge Celje–Ljubljana, Ljubljana 1999. rUTar, Simon, Zgodovina Tolminskega, Gorica 1882. rUTar, Simon, Slovenska zemlja. Opis slovenskih pokrajin v prirodoznanskem, statistiškem, kulturnem in zgodovinskem obziru. I. del. Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska, Ljubljana 1892. S. a., Andrej Murovec (1815–1884), ljudski podobar in kamnosek, Ta ’n ta druj iz Tantadrujeve dežele, Raziskovalna naloga OŠ Dušana Muniha Most na Soči, 1999/2000. S. a., Bate 16. septembra 1890, Soča, 19. septembra 1890, tečaj 20, št. 38. S. a., Čepovan, Goriška straža, 15. februarja 1928, letnik 11, št. 13. S. a., g Trnovo, Primorski list, Gorica, 21. maja 1913, letnik 21, št. 21. S. a., Spominska plošča gozd. nadzorniku Koller Josipu blizu Solkana, Soški gozdar, 1976, letnik 12, št. 2. S. a., Spominska plošča Simonu Gregorčiču, Primorski list, 20. junija 1912, letnik 20, št. 25. S. a., Zanimivosti izpod Svete Gore, Družina, 1965, letnik XIV, št. 22. S. a., Zgodba »avstrijskega vojaka«, Pro loko Lokovec, december 2004. sapač, Igor, Katalog pomembnejših klasicističnih, bidermajerskih in historističnih arhitekturnih stva- ritev na območju Republike Slovenije, v: sapač, Igor, lazarini, Franci, Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 2015. Slovenski biografski leksikon, 12. knjiga, Ljubljana 1980: Fran Petre, geslo Trobec Anton, kamnosek in narodnoprosvetni organizator. scrimali, Antonio, scrimali, Furio, Il Vodice. La montagna di Gonzaga, Udine 2011. sedej, Ivan, Sto najlepših kmečkih hiš na Slovenskem, Ljubljana 1989. sevnik, Franjo, Jožef Koller, v: Naši znameniti tehniki (ur. Albert Struna), Ljubljana 1966. sevnik, Franjo, Obnova gozdov na golem krasu (ur. Albert Struna), v: Jadranski koledar, 1968. silič - nemec, Nelida, Javni spomeniki na Primorskem 1945–1978, Koper – Trst – Nova Gorica 1982. 253 skrT, Darja, Ko etnološka zbirka postane izziv novih znanosti: razstava Staroverstvo in staroverci, v: Zahodna Banjška planota skozi čas. O geografiji in botaniki, arheologiji, stavbarstvu cerkvà, zgo- dovini, ljudeh in etnološki dediščini ter jeziku zahodne Banjške planote (ur. Danila Zuljan Kumar in Mojca Perkon Kofol), Koper 2018. slaBe, Marijan, Na rovašu življenja. Povestnica o podmelški fari, Grahovo ob Bači 2004. smole, Emil, Preliminarna poročila, Varstvo spomenikov, XXII, 1979. Spezialortsrepertorium für das Österreichisch-Illyrische Küstenland, Wien 1918. Status personalis et localis archi-dioeceseos Goritiensis ineunte anno 1899, Gorizia 1898. Status Personalis et Localis Archi-Dioeceseos Goritiensis ineunte anno 1901, Goritiae 1901. svoljšak, Drago, Zaklad bronastih srpov v Grgarju, v: Grgarski zbornik (ur. Justina Doljak), Grgar 2009. ščuKovt, Andrejka, Gotsko znamenje »Katarinca« v Grgarju, v: Grgarski zbornik (ur. Justina Doljak), Grgar 2009. ščuKovt, Andrejka, Ravnica – Korita in kal Na vodi, Varstvo spomenikov. Poročila 52, Ljubljana 2017. ščuKovt, Andrejka, Ravnica – Korita in kal Na vodi (EŠD 25346), Varstvo spomenikov. Poročila 53, Ljubljana 2018. šUliGoj, Mirko, Krajevna kronika treh Lokovcev, s. d. šUliGoj Bremec, Miroslav, Lokovška hiša, Pro loko Lokovec, 2002. šUliGoj Bremec, Miroslav, Lokovško kovaštvo, v: Ljudem. Ljudska dediščina za muzeje na Banjški in Trnovski planoti (ur. Miroslav Šuligoj Bremec), Grgarske Ravne 2009. šUliGoj Bremec, Miroslav, Samooskrbna domačija, Pro loko Lokovec, 2022. šUšmelj, Jože, Voglarji, Nova Gorica 2011. Terpin, Rafael, Klanec do doma 2, Idrija 2021. vascoTTi, Chiaro, Storia della Castagnavizza, Gorizia 1848. vidmar Bašin, Jernej, Izdelava kalonce in informativne table o cerkvi sv. Roka, 1001. Solkanski časopis, september 2023, leto XXIX, št. 116. vidmar Bašin, Jernej, Otvoritev in blagoslov kalonce, 1001. Solkanski časopis, januar 2024, leto XXX, št. 117. Voda skozi čas v Grgarju in zaselkih (ur. Vlasta Vidič), Grgar – Nova Gorica 2014 voncina, Antonia, Confine Orientale 1945–1991, Empoli 1999. vUk, Marko, Umetnostnozgodovinska podoba Solkana (oris), v: Goriški letnik, 2013–2014, št. 37–38. zaBUkovec, Janez, Slavina. Prispevek k zgodovini župnij ljubljanske škofije, Ljubljana 1910. zUljan kUmar, Danila, Govori zahodne Banjške planote, v: Zahodna Banjška planota skozi čas. O geografiji in botaniki, arheologiji, stavbarstvu cerkvà, zgodovini, ljudeh in etnološki dediščini ter jeziku zahodne Banjške planote (ur. Danila Zuljan Kumar in Mojca Perkon Kofol), Koper 2018. žitKo, Sonja, Nagrobna plastika slovenskih akademskih kiparjev, Zbornik za umetnostno zgodovino, 1997, nova vrsta XXXIII. 254 Pripovedovalci Anton Bavdaž, pri Lovru, Kanalski Lom 18 Rafael Bavdaž - Rafél, pri Marcinu, Kanalski Lom 52 Angel Belingar, pri Solarjevih, Pri Peči, Ravnica 44 Anton Belingar - Nino z barake, Ravnica 4 Stojan Berlot, pri Dolenjem Štefču, Levpa 12 Anton Bitežnik, Na Tlaki, Slatna, Grgar 138 Dominik Bitežnik, pri Urbančevih, Grgar 83 Aleksander Boltar, pri Kuharjevih, Grgar 153 Lojze Bratkič - Tončev, Grgarske Ravne 53 Zdravko Bremec, pri Lukovih, Lokovec 181 Miroslav Breščak, pri Sovanovih, Bate 18 Iztok Brezavšček - Jožko s Kanalskega Vrha, Grgar 65C Slavko Brezavšček, pri Mihovih, Zavrh, Levpa 71 Ciril Cej - Voglarjev iz Ravnice, župnik v Mirnu Albin Černe, pri Srovinčevih, Grgar 54 Anica Černe - Pirova, Gorenja vas, Grgar 160A Benjamin Černe, Grgar 21 Izidor Černe, pri Tončetovih ali pri Črnetovih, Grgar 30 Julij Černe, pri Mežnarčnih, Grgar 2 Jožef Čubej, Cesta IX. korpusa 42, Solkan Angela Devetak, Ulica za spomenikom 13, Solkan Erik Di Falco, Streliška pot 30A, Nova Gorica Justina Doljak, Grgar 44 Cvetko Fabjan, pri Jožetu, Grgarske Ravne 38 Silverij Fabjan, pri Hubjanih, Bate 2A Ivan Filipič - Nute Malonov, Grgar 132 Leon in Zofka Filipič, pri Zorčevih, Grgar 85 Marta Goljevšček, pri Matičevih, Grgarske Ravne 66 Štefan Gorjup, Ulica Milojke Štrukelj 84, Solkan Alfred Gruden, pri Lurovih, Nemci 6 Jože Gruden - Urbančev, Kanalski Lom 17 Rihard Gruden, pri Kmetu, Čepovan 39 Stojan Gruden - Palirjev, Trnovo 2E Vera Gruden, pri Urbanču, Kanalski Lom 17 Edvard Hojak, pri Hójaku, Puštale, Čepovan 21 Albert Humar, pri Mokrinih, Bate 15 Alojz Humar - Lojze Škopitov, pri Buflnih, Grgarske Ravne 57 Franc Humar iz Lokovca, Med ogradami 12, Solkan Ivan Humar, pri Humarju, Seniški Breg 21 Kristina Humar Čefarin, pri Kolčevih, Bate 66 Zorka in Radovan Humar, pri Ličarju, Raven, Banjšice 88 Darjo Hvala, pri Lokovšnih, Dragovica 17 Erna, Milan in Stojan Hvala, Na Lisičkah, Trnovo 87 255 Franc Hvala, Na Solinah, Trnovo 6 Ciril Ipavec, pri Pirhu, Kal nad Kanalom 133 Zdravko Klanjšček, Via dei gelsi 41, Gorica/Gorizia, Italija Maks Kofol, pri Čebrovcu, Kanalski Lom 54 Milan Kofol, pri Tojnšču, Kanalski Lom 48 Stanko Kofol, pri Kafolovih, Cvetrež, Kal nad Kanalom 171 Renato Kogoj - Zorčev, Grgar 44 Rudolf Kogoj - Rudi, pri Trdinovih, Grgar 36 Marjan Kolenc - Lavtarški Marjo, Lokovec 7 Rajmund Kolenc - Lazarski, Lokve 22 Hilarija Koren - Kanclirjeva iz Grgarskih Raven, Ulica Ivana Regenta 2, Nova Gorica Romana Kuštrin, pri Gamzinu, Lokovec 10A Valentin Leban, pri Jakču, Volče 54R Pavle Levpušček, pri Jugovih, Avšje, Seniški Breg 3 Radovan Levpušček, pri Jakǝnču, Tolminski Lom 8 Zdravko Levpušček od Ta gorejnih v Kanalskem Lomu, Most na Soči 25A Anton Lipičar - Tone Kuščerjev in njegova žena Helena (Zdenka), Breg, Kal nad Kanalom 103 Karel Lipičar - Verbov z Dola, Kal nad Kanalom 109 Aleksander Logar, pri Ščurarju, Čepovan 18 Mojca in Iztok Lušina, Podnart, Ovsiše 50 Florijan Madon, pri Preku, Čefarinšče v Podlaki, Bate 82 Breda Medvešček, Čargova ulica 2, Kanal ob Soči Sergej Markič, pri Kristanu, Dragovica 8 Rino Milost, V Brajdi, Grgar 22 Ivan Močnik, pri Piškovih, Kal nad Kanalom 92 Angel Pavlin - Ančko, pri Pulinovih, Ravnica 30 Gabrijel Pavlin - Jelko, pri Andrejščevih, Ravnica 31 Marjana Pavlin, pri Pulinovih, Ravnica 30 Pavel Pavlin - Paulo iz Bat, Ozeljan 66D Stanislava Pavlin, rojena Skok, pri Žnidarjevih, Ravnica 29 Avguština Pavšič, pri Povščevih, Ravnica 42 Marta Perkon, pri Toncovih, Levpa 19 Franc Plesničar, pri Plesničarjevih, Nemci 3 Franc Plesničar, V Drajsci, Voglarji 28 Ivan Plesničar, V Dolini v Zavrhu, Voglarji 47 Silvester Plesničar iz Drage v Sedovcu, Grgar 80 Albert in Jožica Povšič, pri Grbunču, Lokovec 214 Marko Pregelj, pri Arneju, Kanalski Lom 36 Valerija Pregelj, pri Žefču, Kanalski Lom 5 Milan Rejc, pri Martinu, Manfredi, Kanalski Lom 29 Aleksander in Helena Rijavec, pri Ta srednjih, Rijavci, Trnovo 82 Giani Rijavec, pri Prščevih, Trnovo 26 Ivan Rijavec, Na Zmuravih, Trnovo 29 Ivan Rijavec, pri Ta guranjih, Rijavci, Trnovo 74 Izidor in Dušan Rijavec, pri Žežnih, Ravnica 36 Jože Rijavec - Pepi Povšičev, Trnovo 20 256 Julij Rijavec, pri Lovrinki, zdaj pri Juliju z Rezije, Rezija, Trnovo 66 Justina Rijavec, Pri Ovčarju, Trnovo 42 Mara in Alfred Rijavec, pri Prščevih, Trnovo 26 Nataša Rijavec od Tereznih v Bitežu, Kolodvorska ulica 13, Dornberk Venčko Rijavec, pri Mihovih, Ravnica 37 Zdravka Rijavec, pri Rjavčevih, Ravnica 36 Davorin Sedevčič - Šoštarjev iz Podlake, pri Maticih, Kanalski Vrh 27 Edvard, Bruna in David Sedevčič, pri Zajčevih, Podlaka, Bate 76 Feliks Skrt, pri Uerbu Na kalu, Tolminski Lom 34 Jožef Skrt, pri Mežnarjevih, Levpa 22 Henrik Srebrnič - Riko, Plenčičev trg 6, Solkan Milivoj Valentin Stanič, pri Staničevih, Bate 1 Branko in Cvetka Strgar, pri Šoulčih, Podlešče, Banjšice 71 Marija Šavli, pri Blažu, Kanalski Lom 14 Julij Štrukelj, pri Andrjaču, Tolminski Lom 7 Poldo Štrukelj, pri Kolčevih v Podlaki, Bate 66 Alojz Šuligoj - Terezin Lujze, Lokovec 88 Danica Šuligoj, pri Kolencu, Lokovec 16 Ivan Šuligoj, rojen pri Bulču v Levpi, Ulica tolminskih puntarjev 2, Nova Gorica Marica Šuligoj, pri Zajcih, Grgarske Ravne 37 Marjan Šuligoj, pri Banútu, Ilovica, Kal nad Kanalom 36 Pavel Šuligoj, pri Trdinovih, Grgar 36 Stanko Šuligoj, pri Klemenovih, Levpa 8 Štefan Šuligoj, pri Petru Na štengah, Lokovec 12 Dušan Šušmelj - Perinov iz Sedovca, Nova Gorica Friderik Šušmelj - Slavko, pri Danelotovih, Ravnica 52 Ivan Šušmelj, pri Cvekarju V školju, Podgozd 18 Jože Šušmelj, Voglarji 27 / Ulica Ivana Regenta 30, Nova Gorica Jožef Šušmelj, V Ogradi, Voglarji 26 Justina Šušmelj, Za Koritom, Voglarji 27 Pavla in Poldo Šušmelj, Pod Školjem, Ravnica 51 David Tomažin, pri Kontih, Bitež, Grgar 178 Avguštin Tomšič, pri Trbežnikovih, Zatrebež, Seniški Breg 41 Jožica Valentinčič, Staničeva ulica 12, Kanal Jernej Vidmar Bašin, Soška ulica 32, Solkan Franc Volk, pri Karnjelu, Trnovo 64 Jože Volk s Trpinovšča, Trnovo 20A Jože Volk, Na mostu, Trnovo 93 Marino Volk - Karnjelov s Trnovega 64, Na Vratih, Čepovan 158 Miroslav Volk, pri Metkinih, Trnovo 61 Nelida Volk, pri Matjaževih, Grgar 1 Milan Vončina, pri Lajnarju, Lokovec 60 Rafael Vončina, Na kleti, Lokovec 80 Vili Zimic, Staničeva 11, Kanal Roman Žbogar, pri Gorjupu, Kanalski Lom 11 257 Strokovni svetovalci mag. France Baraga, arhivar in prevajalec, Ljubljana dr. Jurij Bizjak, biblicist in prevajalec, koprski škof Miroslav Šuligoj Bremec, domoznanec, Lokovec 50 / Cankarjeva 65, Nova Gorica Gorazd Humar, strokovnjak za mostove in njihovo zgodovino, Šempeter pri Gorici dr. Alenka Jelovšek, slovenistka, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana dr. Jernej Jež, geolog, Geološki zavod Slovenije, Ljubljana dr. Bogdan Jurkovšek, geolog, Kamnica Simon Kerševan, arhitekt, Osek Verena Koršič Zorn, umetnostna zgodovinarka, Ljubljana dr. Miran Košuta, literarni zgodovinar, Filozofska in leposlovna fakulteta Univerze v Trstu, Italija Edo Kozorog, dipl. inž. gozdarstva, Zavod za gozdove Slovenije - Območna enota Tolmin dr. Giovanni Battista Luca, direktor Škofijskega arhiva Trst, Italija Vitomir Mikuletič, dipl. inž. gozdarstva, Kromberška cesta 14, Nova Gorica dr. Francesca Missio, arhivarka, Nadškofijski arhiv Gorica, Italija mag. Jerica Mrak Pestotnik, geografinja, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za geografijo Anton Naglost, restavrator, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Nova Gorica David Erik Pipan, poznavalec zgodovine soške fronte, Nova Gorica dr. Miha Preinfalk, zgodovinar, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Ljubljana Karol Rustja, železniški arhivar, Zavrh 9G Drago Sedmak, zgodovinar, Ajdovščina Andrej Smerdu, rodoslovec, Postojna Andrejka Ščukovt, etnologinja, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Nova Gorica dr. Samo Štefanac, umetnostni zgodovinar, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za umetnostno zgodovino dr. Silvo Torkar, imenoslovec, Ljubljana Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., zgodovinarka medicine, Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Matjaž Žbogar, domoznanec, pri Robniku, Kanalski Lom 31 / Tolmin 258 Znaki, kratice in krajšave * – rojen NOVJ – Narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije † – umrl op. – opomba agr. – agricola, kmet oper. – operarius, delavec a. v. – avstrijske veljave PK – poročna knjiga Comp. – Company, družabniki pok. – pokojni cm – centimeter poss. – possidens, posestnik č. g. – častiti gospod RK – rojstna knjiga dipl. inž. – diplomirani inženir roj. – rojen dr. – doktor rust. – rusticus, kmet e-pismo – elektronsko pismo s. a. – sine auctor, brez navedbe avtorja et al. – et alii, in drugi s. d. – sine data, brez datuma fl. – florint, forint, goldinar, gulden s. p. – sine pagina, brez navedbe strani fasc. – fascikel, sveženj s. p. – samostojni podjetnik g. – gospod ss. – sequentes, naslednji hšt. – hišna številka SA – status animarum, družinska knjiga k. o. – katastrska občina str. – stran L – lira sv. – sveti l. – leto šk. – škatla LRS – Ljudska republika Slovenija št. – številka M. B. – Mati božja tek. št. – tekoča številka m3 – kubični meter ur. – uredil MK – mrliška knjiga z.k. vložek – zemljiškoknjižni vložek mur., murar., murat. – murator, murarius, zidar zap. št. – zaporedna številka N, N., n., N=, No, No, nom., nr, Nro, Nro. – nu- mero, številka 259 Avtor v svoji novi knjigi na osnovi ustnega izročila, arhivskih virov in fotodokumentacije podrobno obravnava kamen, kamnarstvo in kamnarje na območju Trnovske in Banjške planote ter njune bližnje okolice v Soški dolini. Najprej orisuje geografske značilnosti tega območja, imenovanega tudi Gore, nato pa tamkajšnje značilne kamnine in ljudsko izrazoslovje o njih. Pri tem posebno pozornost posveča skrilnatemu in ploščastemu kamnu, ki je zelo primeren za nadomestno kritino spomeniško zaščitenih kamnitih stavb na Krasu in na Vipavskem. V to geografsko in geološko okolje umešča kmečko stavbarstvo in podrobno razčlenjuje in opisuje kamnoseške člene kmečkih stavb. Pri tem je posebej pozoren na datirane primerke, po katerih je mogoče slediti razvoju stavb od 16. do prve polovice 20. stoletja. Predstavitvi najzanimivejših primerov kamnite kulturne dediščine sledijo delovne biografije kamnosekov, kamnolomcev, zidarjev in drugih mojstrov kamna, za katere je avtor izvedel iz ustnega izročila ali iz objavljenih virov, večinoma pa iz cerkvenih matičnih in družinskih knjig. Razvrščeni so po geografskem zaporedju vasi od juga proti severu in nato po Soški dolini navzdol. Najpomembnejši je Grgar, v katerem so bili najštevilnejši kamnoseki in zidarji, po pomembnosti mu sledijo Sedovec v Ravnici skupaj z Voglarji in Trnovim na južnem obrobju Trnovske planote, na zahodnem robu Banjške planote pa Levpa s Seniškim Bregom. Posebno mesto zavzema Kanalski Lom s samoukom Andrejem Murovcem, ki je zapustil vrsto imenitnih kiparsko okrašenih nagrobnikov ter celo dva kipa. Sicer pa so s kamnarji tako ali drugače zastopani skoraj vsi kraji na planoti, od Bat preko Čepovana do Lokovca, v spodnji Soški dolini pa Gorenji Log, Avče, Kanal in Solkan. V posebnem poglavju so predstavljeni tudi številni italijanski ter drugi tuji kamnoseki in zidarji, ki so tam gradili železnico v letih 1903–1906.